Listek. Bog je potrpljiv ali pravičen. Igtiniti prigodek. — Rnski spisal grof Leo Tolgtoj. V mestu Vladimiru je živel nekdaj nek mladi trgovec, kateremu je bilo ime Aksenov. Imel je hišo in dve Stacuni. Aksenov je bil plavec, kodrastih las in druga6e lep 61ovek, a k temu Se šaljivec in pevec. Za mlada je rad pil, a kadar se je preve6 navlekel, delal je nemir; no, od tiste dobe, kar se je oženil, varoval se je pitja, samo v6asih se je spozabil. Jedenkrat po leti napoti se Aksenov v mesto Njižnjij na sejem. A ko se je poslavljal od svojih, re6e mu žena: »lvan Dimitrijevi6, ne idi sedaj nikamor, sanjala sem straSno o tebi.« Aksenov se nasmeje, pa ji odgovori: »Da, da, ti se vedno bojiš, da se ne bi napil kje na sejmu.« »Niti sama ne vem«, re6e žena, >6esa se bojim, ali tako strašno sem sanjala! Videla sem, kako ideS gologlav iz mesta, a tvoja glava je vsa siva.« Aksenov se nesmeje. »E, pa dobro! Vidiš, kadar vse razprodam, razveselil te bnm s krasnim darom« In on se poslovi od svojih, pa odide. Na polu pota sre6a se baš pri neki kr6mi s poznanim trgovcem in oba odideta zajedno vanjo, da prenočita. Kadar sta se napila 6aja, ideta zajedno vsak v svojo sobo da spita. Sobi sta bila jedna kraj druge. Aksenov ni hotel dolgo spati; zaradi tega se prebudi o poluno6i, zbudi voznika in mu zapove, da upreže konje, ker je ložje potovati za hlada. Potem ide v neko temno sobo, plača gospodarju in odide. Oddaljen kakih štirideset vrst postoji, da zajutrkuje in da se spo6ije v senci neke kr6me. StopivSi na prag zapove, da postavijo samovar; a on sam vzame kitaro pa zasvira. Takoj se približa trojka*) z zvoncem, a iz nje izide častnik z dvema vojakoma. Stopi k Aksenovu in ga vpraSa: »Kdo si? Odkod si?« Aksenov mu le odgovori kaj je in odkod je, a naposled še pristavi: »Izvolite morebiti malo 6aja, da pijeva zajedno?« Toda častnik vpraša samo službeno: »Kje si preno6il minulo no6? Sam ali s trgovcem? Si-li videl trgovca v jutro? A zakaj si tako zgodaj odpotoval iz kr6me?« Aksenov se je za6udil, da ga za vse to izprašujejo; pove jim, kako je bilo in Se pristavi: •) Ruske sani, v katerih so trije konji vpreženi. »A kaj vi mene vse tako izprašujete, jaz nisem tat niti kak razbojnik. Idem za svojim poslom, a vi me nimate ni6esar tu izpraševati.« Tedaj pokli6e 6astnik vojnika in reče: »Jaz sem uradnik in praSam te zato, ker je oni trgovec, s katerim si ti prenočil nocojSno no6 — ubit. Pokaži svoje stvari, a vidva preiS6ita!« Stopijo v sobo, pograbijo kov6eg in prtljago, za6no stvari razvezavati in preiskovati. Namah potegne uradnik iz prtljage nož in zakri6i: »A 6egav je ta nož?< Aksenov opazivSi, da je iz njegove prtljage vzet — krvav nož, prestraSi se. »Od 6esa je krvav?« Aksenov ho6e govoriti, toda ne more niti besedice izre6i. >Jaz... jaz ne vera, jaz ... nož, jaz ... ni mo ... moj.« Tedaj re6e uradnik: »V jutro so našli trgovca ubitega v-postelji, a ni ga mogel nikdo drugi ubiti kakor ti. Soba je bila od znotraj zaprta, a v sobi ni bilo nikogar drugega kakor ti. A Se — krvavi nož pri tebi, pa tudi na obrazu se ti pozna. Govori, kako si ga ubil in za koliko si ga oropal!« Aksenov se je zaklinjal, da ga.on ni ubil, da ga potem, kar sta pila 6aj, ni ve6 videl, da je on imel osem tiso6 denarjev pri sebi in da to ni njegov nož. Toda glas mu je trepetal in ves se je tresel kakor šiba na vodi od strahu, kakor da Je krivec. Uradnik pokli6e vojaka, zapove njima, da ga zvežeta in vržeta na voz. Ko sta ga vrgla na nogah s petemi zvezanega na voz, prekrižal se je in razjokal. Pobrali so Aksenove stvari in denarje; a njega samega so odposlali v bližnje mesto v ječo. Poslali so glasnika v Vladamir, da zvedo, kak 6lovek je bil Aksenov. A vsi trgovci in prebivalei vladimirski so rekli, da ie Aksenov za mlada bil človek lehkoživec, no, da ie sedaj poStenjak. Tedaj so ga sodili. Sodili so ga za to, da je ubil Rjazanskega trgovca in ga okradel za dvajset tisoč. 2ena se je ubijala ter niti ni vedela, kaj bi o možu mislila. Otroci so bili Se vsi mali, jedno dete je celo Se dojila. Zbere torej svoje male in gre ž njimi v ono mesto, koder je bil njen mož zaprt. Spo6etka je niso pustili iti k možu, a ona poprosi potem na6elnika, ki ji to dovoli. Ko ugleda žena svojega moža v kazniski obleki in v lisicah, zajedno z razbojniki, pade na tla in ni mogla priti dolgo 6asa k zavesti. Potem razvrsti deco okoli sebe, a sama se vsede k možu in mu za6ne pripovedovati o hiSnih poslih in spraSevati za vse, kar se je ž njim zgodilo. On ji je vse povedal. »A kaj bo sedaj?« vpraša ga žena. »Cara bo treba prositi« odvrne ji mož. »Ne morem nedolžen trpeti.« Žena mu re6e, da je ona že poslala proSnjo do cara, ali da se ta proSnja 3e jai vrnila. Aksenov ničesar ne re6e, temve6 se samo 8e bolj razžalosti. Tedaj re6e žena: »Nisem jaz zastonj onega v sanjah videla, da si bil ves siv, se li spominjaS? Glej, gotovo si že od bede osivel.« In ona, igrajo6 se z lasmi srojega moža, nadaljuje: »Ivanek, mili drug, povej istino svoji ženi, si li ti to storil?« A Aksenov ji odgovori: »Mar tudi ti to o meni sumiš?« in pokrije se z rokami ter zajo6e. Nato pride vojak in re6e, naj se žena z otroki odstrani. Tedaj se je Aksenov zadnjikrat poslovil od svojih. Ko je žena odšla, mislil je Aksenov o tem, kar sta govorila. In ko se je spomnil, da je tudi žena o njem domnevala in ga vpraSala, ako je on ubil trgovca, potolaži se: »Gotovo razven Boga ne more znati nikdo istine in samo Boga moram moliti in samo od njega pri6akovati milosti.« Od tega 6asa ni Aksenov niti prošnje poslal niti se nadejal, kedaj prost biti, temve6 je le molil Boga. Aksenova so obsodili na bi6evanje in prognanstvo. To se je tudi zgodilo. Do krvi so ga izbičali, a potem, ko so se mu rane zacelile, odtirali ga z drugimi prognanci v Sibirijo. V Sibiriji je živel Aksenov Sestindvajset let v prognanstvu. Lasje so mu bili na glavi kakor sneg, a brada mu je zrastla dolga, ozka ter redka. Ostavila ga je veselost. Zguban6il se mu je obraz, hodil je polagoma, govoril malo, nikdar se ni nasmehnil, a 6esto je molil Boga. V je6i se je nau6il Aksenov škornje Sivati. Za zasluženi denar si je kupil evangelij, katerega je čital vedno, kadar so bili jetniki v je6i. A o praznikih je hodil v njihovo cerkev in na koru prepeval — imel je Se lep in mo6en glas. Poglavarstvo ie rado imelo Aksenova, ker je bil tako zmeren, a drugi jetniki so ga spoStovali in ga imenovali »dedec« ali »božji 6lovek«. Ako jim je bilo treba 6esa prositi, poslali so jetniki Aksenova s prošnjo na poglavarstvo, a ko je med njimi nastal prepir, prisli so vedno k njemu, da jih pomiri. (Dalje prihodi\ji6.)