17 ECONOMIC AND BUSINESS REVIEW | LETN. 21 | POS. ŠT. | 2019 | 17-27 RAZISKOV ALNA USPEŠNOST EKONOMSKE FAKULTETE UNIVERZE V LJUBLJANI V SLOVENSKEM JAVNEM VISOKOŠOLSKEM PROSTORU TJAŠA REDEK 1 METKA TEKAVČIČ 2 ALEŠ POPOVIČ 3 TOMAŽ ULČAKAR 4 UROŠ GODNOV 5 POVZETEK: Članek analizira raziskovalno uspešnost raziskovalcev Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani v širšem slovenskem javnem univerzitetnem prostoru, in sicer skozi prizmo znanstvenih objav. Podatki kažejo, da je Ekonomska fakulteta v slovenskem javnem univerzitetnem prostoru nadpovprečna predvsem z vidika najkakovostnejših objav, tako tistih iz kategorije A'' kot tudi A', pri čemer izrazito presega tako povprečje javnih univerz kot tudi povprečje Univerze v Ljubljani. Ključne besede: raziskovalna uspešnost, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, ekonomske in poslovne vede UVOD Univerza v Ljubljani je bila ustanovljena leta 1919 in bo decembra 2019 tako praznovala 100-letnico svojega obstoja. Od njenih uradnih začetkov, pred 100 leti, do danes je prehodila dolgo pot, ki pa se je pravzaprav začela že precej prej, zelo aktivno sredi 19. stoletja (Univerza v Ljubljani, 2013a). Danes je Univerza v Ljubljani največja in tudi najstarejša visokošolska ter raziskovalna ustanova v Sloveniji, ki jo sestavlja kar 23 fakultet ter tri akademije (Univerza v Ljubljani, 2013b). Poleg Univerze v Ljubljani slovenski visokošolski prostor sooblikujejo še tri univerze: Univerza v Mariboru, Univerza na Primorskem ter Univerza v Novi Gorici, od katerih vsaka, podobno kot ljubljanska, vključuje več fakultet. Poleg tega pa se lahko posamezniki izobražujejo še na 38 zasebnih in eni javni visokošolski instituciji (Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, 2018). Poleg tega, da je 1 Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, Ljubljana, Slovenija, e-pošta: tjasa.redek@ef.uni-lj.si 2 Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, Ljubljana, Slovenija, e-pošta: metka.tekavcic@ef.uni-lj.si 3 Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, Ljubljana, Slovenija, e-pošta: ales.popovic@ef.uni-lj.si 4 Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, Ljubljana, Slovenija, e-pošta: tomaz.ulcakar@ef.uni-lj.si 5 Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, Koper, Slovenija, e-pošta: uros.godnov@famnit.upr.si ECONOMIC AND BUSINESS REVIEW | LETN. 21 | POS. ŠT. | 2019 18 najstarejša in največja univerza v Sloveniji, je tudi najmočnejša raziskovalna institucija v Sloveniji, ki zaposluje tretjino vseh raziskovalcev (Univerza v Ljubljani, 2013b). Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani ima v slovenskem prostoru dolgo tradicijo. Ustanovljena je bila leto po koncu druge svetovne vojne, leta 1946; do danes pa je na Ekonomski fakulteti diplomiralo že več kot 49 tisoč študentov. Je visokošolska ter znanstvenoraziskovalna ustanova, ki je tesno povezana s slovenskim in evropskim (predvsem regionalnim) gospodarstvom, saj redno in močno prispeva k razvoju Slovenije, tako s svojimi zaposlenimi kot tudi preko široke mreže diplomantov, ki vodijo in zasedajo pomembne položaje v gospodarstvu. Aktivno sodeluje z najboljšimi tujimi univerzami in gosti številne znane tuje raziskovalce in profesorje (Ekonomska fakulteta, 2018). Ekonomska fakulteta je odlična raziskovalna institucija, ki je leta 2018 zaposlovala 162 raziskovalcev, ki so istega leta objavili 214 publikacij, od tega 22% v najboljših revijah (Faculty of Economics, 2018). S svojim odličnim delom na pedagoškem in raziskovalnem področju ter prepoznavnostjo v globalnem prostoru je fakulteta pridobila tudi tri mednarodne akreditacije: EQUIS, AMBA in AACSB. Namen tega članka je predstaviti raziskovalno uspešnost Ekonomske fakultete v slovenskem javnem univerzitetnem prostoru, znotraj Univerze v Ljubljani ter predstaviti tudi bolj natančno tudi raziskovalne rezultate znotraj fakultete. 1 RAZISKOV ALNI REZULTATI EKONOMSKE FAKULTETE: METODOLOGIJA, CILJI IN PREGLED Ekonomska fakulteta svoje raziskovalne aktivnosti gradi okoli štirih širših ekspertnih področij: 6 (1) konkurenčnosti, inovativnosti in trajnosti, (2) vodenja, managmenta znanja in organizacije, (3) managementa poslovnih procesov in nabavnih verig ter (3) globalizacije, mednarodne menjave ter mednarodnih finančnih trgov (Faculty of Economics, 2017). Leta 2018 so raziskovalci z Ekonomske fakultete objavili 214 prispevkov, od tega kar 22 % v najvišje uvrščenih revijah z SSCI ali SCI indeksom in v najvišje uvrščenih revijah s seznama Academic journal guide, ki ga objavlja Chartered Association of Business Schools in je referenčen seznam za kvalitetne znanstvene članke s področja poslovnih ved. V istem obdobju so razskovalci Ekonomske fakultete sodelovali v 10 projektih, ki jih financirajo Evropska komisija ali druge mednarodne organizacije, 13 raziskovalnih programih in projektih, ki jih financira ARRS, 13 bilateralnih projektih, ki jih financira ARRS, ter devetih projektih, ki jih financirajo različne druge institucije (Faculty of Economics, 2018). Cilj analize. Navedene številke so rezultat širokega nabora raziskovalnih aktivnosti raziskovalcev Ekonomske fakultete in ilustrirajo raziskovalno uspešnost fakultete. Z namenom natančnejše analize in prikaza značilnosti raziskovalnega dela sodelavcev 6 Ekonomska fakulteta za potrebe mednarodnih akreditacij (konkretno EQUIS) uporablja angleški izraz »Areas of Distinctive Expertise« T. REDEK, M. TEKAVČIČ, A. POPOVIČ, T. ULČAKAR, U. GODNOV | RAZISKOV ALNA ... 19 Ekonomske fakultete bomo natančno analizirali uspešnost raziskovalnega dela, kot to uspešnost ocenjuje Agencija za znanstveno-raziskovalno dejavnost RS (ARRS). Metodologija. Aprila 2019 smo natančno analizirali bazo podatkov, ki vrednoti raziskovalno dejavnost skladu s kategorizacijo, po kateri znanstveno in strokovno uspešnost ocenjuje Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije – ARRS (2016). Vsako delo se točkuje z ustreznim številom točk (po točkovalniku ARRS (2016), točke pa potem omogočajo pridobitev sumarnih ocen ter izvedenih kazalcev. Spremlja se tudi citiranost v WOS in Scopus. Pridobili smo podatke o uspešnosti raziskovalcev in raziskovalnih institucij, pri čemer so nas zanimale predvsem osnovne kategorije merjenja uspešnosti: skupne točke, A1, A3, A'', A', A1/2, CI10, CImax, h10, WOS in Scopus citati (metodološka pojasnila v IZUM, 2017). Baza podatkov, ki smo jo pridobili 7.aprila 2019 iz baze SICRIS, zajema stanje, ki je določeno na podlagi rezultatov zadnjih 5 let, vključuje pa podatke o 5780 raziskovalcih z javnih visokošolskih zavodov (Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Univerza na Primorskem). Tabela 1 podaja pregled po javnih univerzah in po vedah, Tabela 2 pa povzema glavne rezultate Ekonomske fakultete. Preden predstavimo rezultate, je potrebno poudariti, da smo se namenoma odločili za predstavljeno metodologijo, ki je uveljavljena kot standard za ocenjevanje dela raziskovalcev v Sloveniji, četudi zlasti za področje družboslovja velja, da je za celovito vrednotenje in presojanje vpliva, ki ga imajo rezultati raziskovalnega dela na področju ekonomije in poslovnih ved na gospodarstvo in druge organizacije ter na družbo nasploh (enako velja za celotno področje družbenih ved) potrebno upoštevati številne druge pokazatelje tega vpliva, takšne, ki jih je skozi točkovalni sistem težko zajeti (npr. javni nastopi univerzitetnih učiteljev, ki pomembno sooblikujejo tako javno mnenje kot oblikovanje javnih politik, raziskave za potrebe ukrepov ekonomske politike, študije, ki imajo pomembno sporočilno vrednost za posamezna podjetja in podobno). Tako smo se odločili zaradi zagotavljanja primerljivosti znotraj podatkov ARRS, predvsem pa v podporo ugotovitvi, da družboslovje na področju raziskovalne produktivnosti ne zaostaja za drugimi področji, kar je pogost stereotip. Nadalje velja izpostaviti, da ta metodologija neustrezno upošteva razlike med področji, zato Ekonomska fakulteta tudi večkrat javno opozarja na pomanjkljivosti omenjenega vrednotenja, predvsem da je zgolj upoštevanje predstavljene metrike neustrezno z vidika vrednotenja raziskovalnega dela in njegovega družbenega vpliva. 2 REZULTATI IN DISKUSIJA Univerza v Ljubljani je v slovenskem prostoru najstarejša in največja univerza in je ena od treh javnih univerz. Po podatkih SICRIS zaposluje 4110 raziskovalcev, kar 71 odstotkov vseh raziskovalcev s teh treh univerz. Univerza v Ljubljani ima trenutno (april 2019) po podatkih SICRIS aktivnih kar 229 mednarodnih projektov, kar je več kot polovico vseh v Sloveniji. Kot največja institucija ima tudi največ mednarodnih projektov članic, kar 1844, kar je le nekaj manj kot pol projekta na zapolenega raziskovalca. Po tem kazalniku je precej ECONOMIC AND BUSINESS REVIEW | LETN. 21 | POS. ŠT. | 2019 20 boljša od ostalih dveh javnih univerz, ki imata slabo tretjino ali četrtino mednarodnega projekta na raziskovalca. Univerze uspešno pridobivajo tudi sredstva ARRS. Ljubljanska univerza ima tako več kot tri tisoč projektov, ki jih financira ali sofinancira ARRS, kar je 0,75 projekta na raziskovalca, ponovno precej več kot Univerza v Mariboru (0,60) ali Univerza na Primorskem (0,43). Največja slovenska univerza ima tudi največ aktivnih programov, skupaj kar 168, oziroma 0,041 na raziskovalca, vendar ji tesno sledi Univerza v Mariboru s sicer 49 programi, kar predstavlja 0,04 na raziskovalca. Tabela 1: Osnovni kazalci raziskovalne aktivnosti za izbrane javne univerze Vir podatkov: SICRIS, 2019. Intenzivno raziskovalno delo in vpetost v projekte se kaže tudi v raziskovalnih rezultatih, kot jih meri SICRIS po metodologiji ARRS. Kot kaže Tabela 2, zaradi velikosti izstopa Univerza v Ljubljani, ki je v zadnjih petih letih dosegla približno osemkrat več točk skupaj kot Univerza na Primorskem in štirikrat več kot Univerza v Mariboru. Če upoštevamo velikost univerz po številu zaposlenih raziskovalcev, pa podatki kažejo, da sta Univerza v Ljubljani in Univerza v Mariboru zabeležili precej točk iz najboljših objav (A'') ter da sta obe največji Univerzi bolj uspešni pri pridobivanju zunanjih sredstev. Sicer pa ni opaziti sistematičnih izstopanj – Univerza na Primorskem tako izstopa po skupnem številu točk na raziskovalca ter po Cimax10. Pri interpretaciji takšnih podatkov je potrebno biti tudi zelo previden, saj se univerze močno razlikujejo po strukturi in teži posameznih ved, med katerimi so po rezultatih precejšnje razlike, Univerza v Ljubljani pa je tudi univerza, ki pokriva največ področij, med katerimi so velike razlike po načinu dela in raziskovalnih rezultatih nasploh, ne samo na Univerzi v Ljubljani. Univerza v Ljubljani Univerza v Mariboru Univerza v Kopru Skupaj Število raziskovalcev 4110 1231 439 5780 Število projektov/programov Mednarodni projekti 229 177 44 450 Projekti ARRS članic univerze 3101 739 190 4030 Aktivni programi članic univerze 168 49 13 230 Mednarodni projekti članic univerze 1844 399 104 2347 Povprečno število projektov/programov na zaposlenega raziskovalca Mednarodni projekti 0,06 0,14 0,10 0,08 Projekti ARRS članic univerze 0,75 0,60 0,43 0,70 Aktivni programi članic univerze 0,041 0,040 0,030 0,040 Mednarodni projekti članic univerze 0,45 0,32 0,24 0,41 T. REDEK, M. TEKAVČIČ, A. POPOVIČ, T. ULČAKAR, U. GODNOV | RAZISKOV ALNA ... 21 Tabela 2: Število raziskovalcev v vzorcu po institucijah zaposlitve in po področjih v zadnjih 5 letih* Vir podatkov: SICRIS, 2019. Ekonomska fakulteta v Ljubljani zaposluje 162 raziskovalcev. 7 Za potrebe te analize smo v nadaljevanju izločili raziskovalce, ki so bili matično zaposleni na drugih institucijah (v tujini ali doma). V analizo smo tako zajeli podatke za 156 raziskovalcev, kot jih je v trenutku zajema podatkov (april 2019) navajal sistem SICRIS in so hkrati ustrezali kriterijem, ki smo jih navedli. Raziskovalci Ekonomske fakultete sicer delujejo na osmih področjih: ekonomija, jezikoslovje, matematika, pravo, psihologija, šport, upravne in organizacijske vede ter vzgoja in izobraževanje. Na fakulteti je 84% raziskovalcev razvrščenih na področje ekonomije. Raziskovalce s tega področja smo v nadaljevanju podrobneje razvrstili na dve podpodročji: ekonomske vede in poslovne vede, in sicer glede na značilnosti njihovega raziskovalnega dela. 8 Med raziskovalci s področja ekonomije je bilo 68% raziskovalcev s področja poslovnih ved in ostali s področja ekonomskih ved. Raziskovalci Ekonomske fakultete so bili glede na področje dela razdeljeni na več katedr, med temi so bile največje: katedra za management (22% vseh, vse številke zaokrožene), katedra za ekonomijo (20%) ter katedra za finance (11%). Glede na naziv je demografska piramida Ekonomske 7 Vključujoč tudi gostujoče raziskovalce. 8 Eden od raziskovalcev je bil vključen na področje »upravne in organizacijske vede«, tega smo zgolj za potrebe te analize in vsebinske narave njegovega raziskovalnega dela na podpodročje »poslovne vede«. Kar nekaj rednih profesorjev je imelo kot podpodročje navedeno »ekonomske vede«, čeprav se ukvarjajo s povsem poslovnimi vidiki: npr. trženje, ravnanje s človeškimi viri, turizem, poslovna informatika. T e smo prav tako za potrebe analize razvrstili med poslovne vede. Skupno število točk po kategorijah Povprečno število točk po kategorijah na raziskovalca** UP ULJ UMB Skupaj UP ULJ UMB Skupaj Upoš. tč. 152209,7 1208590,1 413390,5 1774190,3 346,7 294,1 335,8 307,0 A'' 14687,9 156168,4 47057,0 217913,3 33,5 38,0 38,2 37,7 A' 55631,3 507917,2 158447,4 721996,0 126,7 123,6 128,7 124,9 A1/2 77646,2 655828,7 208961,0 942435,9 176,9 159,6 169,7 163,1 CI10 57277,0 533400,0 151069,0 741746,0 130,5 129,8 122,7 128,3 CImax 6044,0 7933,0 2257,0 16234,0 13,8 1,9 1,8 2,8 h10 75,0 204,0 133,0 412,0 0,2 0,0 0,1 0,1 A1 487,2 3953,2 1326,0 5766,4 1,1 1,0 1,1 1,0 A3 175,0 2033,1 569,6 2777,7 0,4 0,5 0,5 0,5 Število raziskovalcev 439 4110 1231 5780 439 4110 1231 5780 * Upoš. tč. - Upoštevane točke, A'' - izjemni dosežki, A' - zelo kvalitetni dosežki, A1/2 - pomembni dosežki, CI10 - število čistih citatov znanstvenih del v zadnjih 10 letih (2007-2017), CImax - najodmevnejše delo v zadnjih 10 letih (2007-2017), A3 - sredstva izven ARRS. ** lasten preračun. ECONOMIC AND BUSINESS REVIEW | LETN. 21 | POS. ŠT. | 2019 22 fakultete obrnjena narobe: kar tretjina raziskovalcev je rednih profesorjev, dobra petina pa je asistentov. Docentov in izrednih profesorjev je 17 in 19%, ostalo pa so višji predavatelji. Po podatkih Sicris (2019) so med 2014 in 2019 raziskovalci Ekonomske fakultete objavili skupaj kar 226 člankov v kategoriji A1, 124 člankov v kategoriji A2 ter še 144 člankov v kategorijah A3 in A4 skupaj. Z objavami v kategoriji 1.01 so tako skupaj (poleg A1 do A4, še 1B, 1C in 1D) pridobili skoraj 32 tisoč točk od skupnih 56 tisoč točk. Dela, katerih avtorji ali soavtorji so bili raziskovalci Ekonomske fakultete v Ljubljani, so skupaj prejela 2026 čistih WoS citatov in 2770 čistih citatov v bazi Scopus. V najboljših revijah (A'') so raziskovalci Ekonomske fakultete objavili kar 198 del, še 429 pa v kategoriji A'. Ti rezultati uvrščajo raziskovalce Ekonomske fakultete nad povprečje javnih univerz po vseh kazalcih, očiten razkorak med Ekonomsko fakulteto in pa javnimi univerzami v povprečju pa je predvsem pri najboljših objavah (A') (Slika 1). To kaže, da ta institucija izrazito vlaga v kvaliteto svojega raziskovalnega dela, kar je tudi njena strategija (Faculty of Economics, 2017 in 2018). Slika 1: Primerjava raziskovalnih rezultatov Ekonomske fakultete s povprečjem javnih univerz: povprečno število točk po posameznih kategorijah (točke skupaj, A'', A' in A1/2) na raziskovalca ter povprečno število citatov Točke - Upoštevane točke, A'' - izjemni dosežki, A' - zelo kvalitetni dosežki, A1/2 - pomembni dosežki, CI10 - število čistih citatov znanstvenih del v zadnjih 10 letih (2007-2017) Podatki: Sicris, april 2019. T. REDEK, M. TEKAVČIČ, A. POPOVIČ, T. ULČAKAR, U. GODNOV | RAZISKOV ALNA ... 23 Kot kažejo podatki (Sicris, 2019), imamo na Ekonomski fakulteti nekaj odličnih raziskovalcev, štirje raziskovalci presegajo 1600 točk. Še sedem raziskovalcev dosega med 1000 in 1300 točk. V povprečju je raziskovalec Ekonomske fakultete dosegel 355 točk, pri čemer je porazdelitev asimetrična v desno. V povprečju je od 355 točk skoraj 95 točk pridobljenih iz objav, ki štejejo med izjemne dosežke (A'') ter 187 točk iz zelo kvalitetnih objav (A'). Raziskovalci s področja ekonomskih ved so v povprečju dosegli nekoliko manj točk, vendar pa razlike po kategorijah točk niso statistično značilne. Poslovne vede pa so dosegle statistično boljše rezultate po citiranosti (Tabela 3). Razlogov za to je lahko več, od seveda vidnosti posameznih avtorjev in njihovih mednarodnih mrež ter kvalitete le-teh, vidnosti člankov v revijah zaradi primerjalne citiranosti revij, kjer objavljajo raziskovalci ekonomskih ved, ki s slovenskimi podatki težje prodirajo v najboljše revije (manj zanimiv primer države) ter širine in značilnosti posameznih področij. Med razlogi pa je v povezavi z zgornjimi eden najpomembnejših razlogov karierna pot posameznikov, ki delujejo na posameznih področjih, saj se mlajši zaradi habilitacijskih kriterijev bolj posvečajo (predvsem) objavi člankov, medtem ko se z napredovanjem poveča vpetost posameznikov v družbeno-ekonomsko sfero, kar poskrbi za učinkovit prenos znanstvenih spoznanj v družbo in prispeva k družbeno-ekonomskemu napredku. Slednje je v veljavni metodologiji slabše ovrednoteno, je pa enako pomembno za razvoj družbe in tudi uveljavitev Ekonomske fakultete v slovenskem in mednarodnem prostoru, kar omogoča pridobivanje in ohranjanje mednarodnih akreditacij in je zato izjemno pomembno za dolgoročni razvoj fakultete. Mladi asistenti imajo tako zaradi predvsem študijskih obveznosti manj točk (v povprečju 67,5 točke in nič točk A''), medtem ko dosega docent v povprečju že kar 383 točk in 93 točk A''. Habilitacijski kriteriji namreč zahtevajo za napredovanje v docenta precejšnje število objav, tudi (naj)kakovostnejših. Predvsem pa je za docenti že nekaj let intenzivnega raziskovalnega dela, kar se kaže ne samo v napredovanju pač pa tudi v objavah. Hkrati morajo zaradi sistema napredovanj mlajši sodelavci ves čas sistematično objavljati, kar se potem pokaže v skoku do izrednega profesorja, ki ima v povprečju 529 točk, od tega 155 točk A''. Redni profesorji imajo sicer malenkost manj točk v povprečju, kar pa odraža tudi postopno diverzifikacijo dela, ki se z napredovanjem v nekoliko večji meri preusmerja tudi na prevzemanje vodenja na fakulteti ter na že omenjeni prenos znanja v družbo. ECONOMIC AND BUSINESS REVIEW | LETN. 21 | POS. ŠT. | 2019 24 Tabela 3: Pregled osnovnih kazalcev in rezultatov raziskovalcev Ekonomske fakultete v Ljubljani Upoštevane točke, A'' - izjemni dosežki, A' - zelo kvalitetni dosežki, A1/2 - pomembni dosežki, CI10 - število čistih citatov znanstvenih del v zadnjih 10 letih (2007-2017) Podatki: Sicris, april 2019. Pregled rezultatov po katedrah (Tabela 4, posamezniki so razvrščeni glede na matično katedro, pridruženo članstvo ni upoštevano) kaže, da ima vsaka od kateder določene kvalitete. Po točkah na raziskovalca izstopata katedri za management in trženje, ki imata v povprečju več kot 400 točk na raziskovalca. Vendar pa je potrebno upoštevati, da je porazdelitev doseženih točk asimetrična v desno z velikim standardnim odklonom. Ob relativno majhnem številu članov na določenih katedrah lahko na rezultat močno vpliva že nekaj raziskovalcev, ki močneje odstopajo od povprečja. Pri najboljših objavah (A'') stopita v ospredje katedra za katedra za trženje in katedra za poslovno informatiko in logistiko, tema dvema sledita katedri za mednarodno ekonomijo in ekonomijo. Po citiranosti izstopa katedra za podjetništvo, sledi katedra za poslovno informatiko in logistiko. Ekonomske vede Poslovne vede Skupaj Točke 352,2 376,6 355,6 A'' 82,7 110,2 94,8 A' 186,9 199,0 186,8 A1/2 198,7 214,9 203,1 A1 1,2 1,3 1,3 CI10 74 191 130 CImax 22 62 42 T. REDEK, M. TEKAVČIČ, A. POPOVIČ, T. ULČAKAR, U. GODNOV | RAZISKOV ALNA ... 25 Tabela 4: Pregled rezultatov po katedrah Upoštevane točke, A'' - izjemni dosežki, A' - zelo kvalitetni dosežki, A1/2 - pomembni dosežki, CI10 - število čistih citatov znanstvenih del v zadnjih 10 letih (2007-2017) Podatki: Sicris, april 2019. 3 ZA KONEC - EKONOMSKA FAKULTETA JE RAZISKOV ALNO ZELO USPEŠNA INSTITUCIJA Ekonomska fakulteta je v zadnjih 20 letih izjemno veliko vlagala v svoj razvoj, predvsem z vidika raziskovalnega dela, sodelovanja z najboljšimi mednarodnimi raziskovalci in institucijami. Ekonomska fakuleteta je s stalnim vlaganjem v razvoj raziskovalnih vrednot in infrastrukture dosegala postopoma vedno bolje rezultate, kar je na fakulteti še bolj okrepilo tudi zavedanje, da lahko raziskovalci Ekonomske fakultete konkurenčno delujejo v globalnem raziskovalnem prostoru. To je dodatno povečalo željo po dokazovanju v globalnem prostoru, kjer je kvaliteta raziskovalnega dela (in ne nujno točke) pomembna za posameznikov ugled in prepoznavnost. Rezultati dolgoročno usmerjene strategije ter intenzivnega investiranja so očitni tudi v rezultatih raziskovalne uspešnosti, kot jo meri ARRS. Vendar pa je Ekonomska fakulteta predvsem institucija, ki ima izrazit vpliv na gospodarski razvoj države in regije preko svojega širokega alumnija in raziskovalcev, ki prav tako ves čas sodelujejo s podjetji in državnimi institucijami. Zagotovo je ta vidik izjemno pomemben, pa čeprav morda ni viden iz točk in indeksov, ki standardizirano vrednotijo delo raziskovalcev z različnih področij. In ravno ta vidik je tisti, ki bi ga morala metodologija ocenjevanja tudi bistveno bolj upoštevati, saj je sicer motivacija raziskovalcev za sodelovanje z gospodarstvom manjša. V okolju, kot je slovensko, je ravno prenos znanja v gospodarstvo tisti del, ki lahko v državi, ki se razvija, pusti največji pečat in najbolj pripomore k uspešnemu razvoju države. Na vseh področjih, ne le ekonomskem. Točke A'' A' A1/2 A1 CI10 CImax Ekonomija 356,2 99,6 178,2 197,2 1,2 91 26 Finance 363,2 78,7 199,1 204,4 1,3 70 21 Jeziki 227,7 58,0 113,7 135,9 0,8 2 0 Management 436,3 95,1 199,7 221,1 1,5 86 27 Matematika, statistika, operacijske raziskave 272,2 63,4 160,4 171,3 1,0 41 15 Mednarodna ekonomija 338,7 99,8 188,0 216,3 1,2 185 55 Podjetništvo 316,1 95,9 184,1 196,0 1,2 395 187 Poslovna informatika in logistika 368,6 134,5 233,5 245,6 1,4 338 80 Računovodstvo 227,2 59,3 98,3 107,2 0,8 61 33 Šport 33,8 0,0 0,0 0,0 0,1 0 0 Trženje 459,2 172,0 275,4 292,0 1,7 289 100 ECONOMIC AND BUSINESS REVIEW | LETN. 21 | POS. ŠT. | 2019 26 Prikazani pregled je samo presek v določenem trenutku, kar pomeni, da ne podaja celovite slike, saj nekaj boljših objav ali ena zelo dobra objava v določenem letu lahko prinese večje število točk in skok po lestvici. Točke tudi ne upoštevajo razlik med vedami, enako ne individualnih preferenc in strategij raziskovalcev. Tisoč točk lahko pomeni izjemnega raziskovalca ali pa raziskovalca, ki je zelo aktiven, veliko piše, čeprav morda ni vrhunski po veljavni metodologiji vrednotenja. S tem pa se dotaknemo tudi vprašanja družbeno- ekonomskega pomena in merjenja vpliva znanosti na družbeno-ekonomski razvoj, ki ostaja resen izziv. Za razvoj družbe sta namreč pomembna oba. Za napredek niso pomembna samo nova vrhunska spoznanja, ki jih metodologija visoko vrednoti. Izjemno pomemben je tudi prenos le-teh v družbo. Ravno ta vidik je eden ključnih ciljev ali pa vplivov znanosti, a ga je žal izjemno težko zajeti. V veljavni metodologiji je to tudi precej slabše ovrednoteno in se kaže v šibkejšem prenosu znanja v družbo. Zato je ena ključnih omejitev predstavljene metrike pravzaprav v učinku le-te na znanost in s tem razvoj, na kar opozarja tudi revija Nature v posebni številki, namenjeni prav rezultatom, vplivu in merjenju vpliva v znanosti (“The maze of impact metrics, ” 2013). VIRI IN LITERATURA ARRS. (2016). Bibliografska merila znanstvene in strokovne uspešnosti. 8. Ekonomska fakulteta. (2018). O fakulteti - Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani. Pridobljeno 24.junija, 2018, http://www.ef.uni-lj.si/o_fakulteti. Faculty of Economics. (2017). Yearly review 2016/17. Pridobljeno 24. junija 2019, http://e. issuu.com/embed.html#32975662/61265702. Faculty of Economics. (2018). Research. Annual report. Pridobljeno 3. aprila, 2019, http://e. issuu.com/embed.html#32975662/68709224. IZUM. (2017). Vrednotenje in vprašanja iz prakse pri vodenju bibliografij v sistemu COBISS. SI. Pridobljeno 20.junija, 2018, http://home.izum.si/IZUM/program_izobrazevanja/ Prosojnice/T57.pdf. SICRIS. (2019). SICRIS Podatkovna baza. Pridobljeno 10.aprila, 2019, https://www.sicris. si/public/jqm/cris.aspx?lang=slv&opdescr=orgSearch&opt=2&subopt=7. The maze of impact metrics. (2013). Nature, 502(7471), 271. Pridobljeno 5.avgusta, 2018, https://doi.org/10.1038/502271a. T. REDEK, M. TEKAVČIČ, A. POPOVIČ, T. ULČAKAR, U. GODNOV | RAZISKOV ALNA ... 27 Univerza v Ljubljani. (2013a). Politični boj za »slovensko univerzo«. Pridobljeno 20.junija, 2018, http://www.uni-lj.si/univerzitetni_arhiv/zgodovina_ul/politicni_boj_za_slovensko_ univerzo/. Univerza v Ljubljani. (2013b). Univerza v Ljubljani. Pridobljeno 22.junija, 2018, http:// www.uni-lj.si/o_univerzi_v_ljubljani/. Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. (2018). Šolanje v Republiki Sloveniji. Pridobljeno 20.junija, 2018, http://www.uszs.gov.si/si/znanost_mladi_gospodarstvo/ mladi/solanje_v_republiki_sloveniji/.