St. 70.
V Ljubljani, četrtek dne 27. marca 1919
Leto III.
ii ioM liio stranke.
Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne.
Uredništvu la nprnvmlitvo v Ljubljani, Frančiška n. ka alica štev. 6, L naduto.
Učiteljska tiskarna.
Naročnina: po pošti i dostavljanjem aa dom tu celo lato K 4S-—, sa pol leta K ar—, sa četrt leta K 10 50, xa mesec K 3-50. Za Nemčijo eelo loto K 40, aa ostalo tujino in Ameriko K 54.
tasoratt: Bnostopna petit vrstica 30 ▼; pogojen prostor KI'—; razglasi hi poslane vrstici po 60 v; večkratne objave po dogovorn primeren popast
Reklamacije sa list se poitnine proste.
Posamezna Številka 20 vinarjev.
Jutri dne 28. t. m. izide „Naprejtt v povečani obliki.	* Hrv at sk a socialna demokracija in kongres v Brodu.
»Sloboda«, glasilo socialno-demokratične Stranke v Zagrebu, priobčuje dne 22. t. m. oklic ysem sodrugom in sodružicam, iz katerega posnemamo :
Ker grozi v stranki razkol, je glavni odbor prisiljen, da označi v tem pogledu svoje stališče. Zato opozarja na resolucijo o strankini taktiki, ki je bila sprejeta na strankini konfe-reiici, in katera je veljavna tako dolgo, dokler strankina konferenca drugače ne odloči. Prva .točka te resolucije se glasi:	»Sodelovanje
strankinih voditeljev v vladi smatra konferen-
opravičenim, ker se je s sodelovanjem v y,adi delovalo V korist ojačenja proletarijata.
tem zmislu zahteva dalje konferenca, da strankini voditelji pri vladi zahtevajo najener-jtfčnejše izvedbo najširših političnih garancij !n socialno-političnih varstvenih zakonov. Od Iz.vršitye teh zahtev proglaša konferenca odvisno sodelovanje socialnih demokratov v vladi.« — S tem sklepom se je najvišji forum stranke odločil, da sodeluje v vladi tako dolgo, dokler bo vlada vodila politiko, ki naj narodu zaiamči najširše politične pravice in delavstvu ®cialno-politične reforme. Izstop sodrugov iz v.lade bi bil proletarijatu signal, da se je jugoslovanska buržoazila postavila na stališče, da Jj°če izpolniti obljub, katere je dala delovnemu *iudstvu v najtežjih dneh narodnega ujedinje-14. To se pa doslej še ni zgodilo, kajti po pre-eku jedva dveh mescev od strankine konfe-ence je bii0 odredbenim potom izvedeno: delavnik in nekatere druge socialno-icU ne reforme. Minister sodrug Korač je JUJub velikim zaprekam započel še pred sestankom narodnega predstavništva z uveljav-benjeni izvedbe agrarne reforme. Dalje je priredil reformo delavskega zavarovanja, gla-S0ln katere ima vsak delavec dobiti pomoč v bolezni, za slučaj- nesreče, onemoglosti ali sta« [osti in nezaposlenosti. Vdovam in sirotam delavcev se ima zagotoviti pomoč pri vzdrževanju. Ideal delavskih penzij je na vidiku in se izvedel v par mesecih. Poleg vsega tega se ^navijajo zakoni o varstvu delavcey, o ortnem nadzorništvu, o delavskih zbornicah, arstvu kolektivnih pogodb, regulaciji delov-ut« odnošajev, o stavbenem in invalidnem PraŠanju itd. In vse to se mora napraviti v nunistrstvu, ki je šele ustanovljeno, kjer se nora vse nanovo zgraditi in napraviti. Kdor yse to ve, mora priznati, da sodelovanje v vla-ui obeča tudi nadaljne uspehe v korist delovnega ljudstva. Tudi na političnem polju ni do-s»ej bilo ničesar storjenega, kar bi upravičeno sumnjo, da se država noče urediti na temelju največje politične demokracije. Narav-l0> da se dogajajo stvari, katerih naša stranka vJJ.uiore in noče odobravati, a tudi v takih slugih so naša stranka ter narodni predstavniki n vladi uspešno intervenirali.	k
ni V naši sredi so bila vedno različna mne-J3, pa so tudi sedaj. Na zadnji strankini kon-, enci je prišla do izraza opozicionalna stru-|T' ki vsebuje vse struje od skrajnih boljševi-j Uv in sindikalistov pa do desničarjev, ki pojejo ministerijalizem samo v tem času, a ni-ukor ne načelno. Ta struja je takoj po konča-, j kongresu proti volji stranke imela tajno onferenco, kjer se je izvolil poseben glavni ubor, ki je ves čas vodil posebno akcijo v
stranki tajno in brez kontrole strankinih pristašev. Belgrajske »Radničke Novine« in sarajevski »Glas Slobode« sta širila, to delovanje med našimi sodruvi. Vse to je glavni odbor stranke mirno gledal in ni podvzel nobenih korakov proti temu zato, da bi čuval red in disciplino v stranki. Dal jim je na razpolago še celo strankino glasilo, da v njem prosto obravnavajo. Nadejal se je, da čas vse popravi in se vihar poleže. Toda vse nade so bile zaman. 18 t. m. je bila sklicana skupščina krajevne politične organizacije v Zagrebu. Na tej konferenci je manjšina dolgo pred začetkom zasedla vse prostore in preprečila, da niso prišli do besede člani glavnega odbora in uprave lokalne politične organizacije. Ker so vsled tega predsednik in podpredsednik krajevne politične organizacije, člani glavnega odbora in mnogi strankini pristaši zapustili zborovalne prostore, je manjšina izvolila poseben odbor. S tem činom je javno započela manjšina cepljenje stranke, kar je doslej delala tajno.
Razložiti je treba radi tega stališče glavnega odbora napram brodskemu kongresu. Strankina konferenca je napravila o taktiki sledeči sklep o svoji resoluciji: »Konferenca izjavlja, da ima stranka tudi v bodoče ostati na stališču razrednega boja, na stališču popolne demokracije ter izjavlja, da je antidemokratski princip nespojljiv s strankinimi načeli. Dosledno temu ostaja stranka pri starem taktičnem in principijelnem stališču:	Stranka odklanja
vsak terorizem, ker ga ne smatra prikladnim taktičnim načelom, da se utrdi zmaga demokracije.« — S tem sklepom je stranka jasno obsodila boljševiško metodo kot princip, ker je proglasila, da se vprašanje taktike ne more raztegniti na vprašanje načel, kar dela boljševizem. To je sodrug Korač jasno naglasil na konferenci. Kdor se ne strinja s strankinimi načeli po strankinem statutu, ne more biti član stranke. S tem odlokom je strankina konferenca jasno povedala, da boljševiki ne morejo biti člani stranke. Sklicatelji kongresa v Brodu pa stoje na boljševiškem načelnem stališču. V pozivu na kongres v Brodu stoji, da imajo pristop samo oni, ki se odrekajo ministerija-lizmu. Mednarodni socialistični kongres v Parizu leta 1900. je izrekel, da vprašanje ministe-rijalizma ni Vprašanje principa, temveč taktike. Vsaka stranka naj sama odloči, je li ugoden trenutek, da vstopi v vlado ali ne. Da se izognemo vsakemu nesporazumljenju, izjavljamo svečano in obligatno, da svojo strankino j taktiko podvržemo sodbi celokupne jugoslo- j vanske socialne demokracije. Tak kongres naj i bi sporazumno sklicali glavni odbori vseh i strank in sporazumno napravili poslovnik in i zastopstvo ter dnevni red. Določili naj bi refe- ' rente in okreferente za posamezne točke dnevnega reda.
Kongres v Brodu je sklican, da zjedini samo boljševike v Jugoslaviji, a da razcepi jugoslovansko socialno demokracijo. Ta kongres dela na stvaritev nove boljševiške »komunistične« stranke. Na temelju tega razglaša glavni odbor stranke na podlagi strankinih pravil:
Da smatra, da je vsak sodrug, ki bi se dal izvoliti za delegata v Bro boljševiški kongres, izstopil iz stranke. Strankine politične organizacije pa, ki to store, bodo radi nepokorščine na podlagi strankinih pravil razpu- i šČene.
Oklic konča s pozivom na sodruge in so- ■ družice, naj upoštevajo položaj in se pokore, odredbam glavnega odbora. Če bi delavci nb dobili tega, kar se je zgoraj navedlo, da se pri-
čakuje od vlade in če mesto tega pride do terorja, nosijo za to krivdo i hrvatski boljšeriki, a ne samo temni reakcionarci.
Politični pregled.
— Stališče vlade omajano. LDU. Bcterad, 26, UDU.)
»Službene Novine« kraljevine Srbov, Hrvatov tu Slovencev poročajo: Glede razširjenja vesti, da namerava kraljeva vlada vsled zunanjih neprllik podati svojo ostavko, smo na pristojnem mestu izvedeli, da je ta vest neresnična. Na mirovni konferenci še ni padla nikako odločitev, ki b iomajala stališče vlade. Pač pa Je ver-jetno, da bo vlada po parlamentarnem običaju stavila svojo listnico na razpolago, ko se končajo parlamentarne debate bi dala tako ustavnim čimiteljem — kroni in parlamentu —* možnost, da ponovno presodijo položaj in potem sklepajo o sestavi vlade.
— Za reformo šole. LDU. Belgrad, 26. (JDU.) »Epo-ha« priobčuje razgovor z ministrskim podpredsednikom dr. Korošcem o ureditvi našega šolstva. Dr. Nopošeo je zagovarjal demokratične zahteve po temeljiti reformi našega šolstva. Nova generacija ne sme več poznati analfabetov. Na deželi se v ljudskih šolali namerava uve-sti za dečke obvezni pouk v poljedelstvu, za dekUee pa V gospodinjstvu. Vsak otrok se mora seznaniti z osnovnimi pojmi higijene. Pouk v šolah se mora spopelultl Uvesti se morata francoščina in angleščina, da ae bom« mogli naslanjati na zapad kulturno in gospodarsko, ka-
I kor se sedaj že politično. Tudi z Rusijo bomo moral! 1 iskati novih zvez. Dr. Korošec je poudarjal, da Je tudi na I polju učiteljstva treba temeljitih reform. Osnovati }e treba čim večje število učiteljišč in pa strokovnih šol, zlasti za poljedelstvo, obrt in trgovino. Nnjno potrebno je, da se podržavijo vse šole.
— Izraz simpatij dunajskih komunistov ogrskemu proletarijatu. LDU. Nauen, 26. Dunajski komunisti so priredili v nedeljo 23. t. m. zborovanja, na katerih so izražali simpatije za diktaturo proletarijata »a Ogrskem. Zborovanja so se končala z demonstracijami proti antanti Odposlali so brzojavko mažarskim komunistom, v kateri zahtevajo solidarično postopanjo uemško-avstrij-skega proletarijata z ogrskim.
— Preskrba Češke z živili. LDU. Praga, 25. (CTU.) Na ozemlje Cehoslovaške republike je od 19. februarja do 15. marca dospela iz Trsta čez Be(jak in Butlje je viee naslednja množina živil: 550 vagonov (7476 ton) moke, 58 vagonov (1233 ton) masti, 48 vagonov (550 ton) mesa in 9 vagonov (127 ton) kondenziranega mleka in sira.
— Meja med Cehoslovaško in Ogrsko zaprta. LDU. Pariz, 25. Iz Prage poročajo: General Piccione, poveljnik čehoslovaških čet, je odredil hermetično zaporo mej proti Carski, da onemogoči infiltracija Češke z boljševizmom. Vsi mostovi preko Donave so rigorozno za. straženi.
— Ogrski komunistični program. LDU. Nanea, 26.
Ogrsko komunistično glasilo »Voroa Ujszeg« priobčuje komunistični program. V njem stoji, da se uniči dosedanja državna oblika in da mora izginiti buržoazna. Dosedanje vojaštvo in vojaška oblast ne bosta več obstojali kot napravi buržoazije. Proletarijat bo strl vsako protiakcfjo. Rdeči teror je samo tam potreben, kjer obstoja beli teror. Ogrski proletarijat bo osredotočil tudi sodstvo v svojih rokah.
— Nemiri na Ogrskem. LDU. Dunaj, 25. ©rezžBuo.) Najnovejša poročila iz Ogrske kažejo, da je prišle aa Ogrskem povodom zadnjega prevrata na več krajih do raznih nemirov, dasi zatrjujejo uradne vesti ravno nasprotno. V petek in soboto zvečer so je v budimpeštonskih ulicah mnogo streljalo, pri čemer je bilo precejšnjo število mrtvih in ranjenih; državne železnice so bile zasedene in na več mestih so bile postavljene strojnice hi topovi. Častnike so ustavljali na ulici in Jim trgali odlikovanja. Tudi plenilo se je posebno v trgovinah živil lu pri juvelfrjih. Komunistična vlada je ukazala internirati vse tujce. Velika množica prebivalcev sknša zapustiti Budimpešto, vendar se to posreči le malokateremu. Ljudski poverjenik za uk je izdal odredbo, da so vse vstopnice vseh budimpeštanskih gledališč aa četrteh hi na-
dednje dni neveljavne; denar se vrne In večina tdh vstopnic bo prodana potom strokovnih organizacij po znižanih cenah delavcem. Ljudski poverjenik za prehrano je ukazal, da se ,od 27. marca do 2. aprila ne smo nikakršno sveže goveje in svienjsko meso niti prodajati uttl uživati. Kot nadomestilo se bo izdajalo meso v konzervah. Socializacija velikih podjetij hitro napreduje. Kakor javljajo vladni listi, vlada na deželi povsod mir ln red. V skoro vseh večjih mestih so prevzeli socialisti mestno upravo in upostavili direktorium. V Račkeratu se |e razen tega konstituiral tudi svet kmetov. Drugo poro-CJlo pravi, da vlada v Budimpešti panika in da ne more biti govora o združitvi Ogrske z republiko svetov.
— Zbor socialistov v Weimarju. LDU. Nauen, 25. Predsedništvo stranke. Odbor stranke in kontrolna komisija večinskih socialistov so sklenili za dan 10. junija vpoklicati v Weimar strankin zbor. Dnevni red bo obsegal razpravo o organizaciji strankinih listov in referat Scheidemanna o istovetenju stranke z republiko.
Državni kongres vlade v Nemčiji se bo vršil v prvi polovici aprila v Berlinu. Osrednji svet netnške socialistične republike naznanja: Provizaričnl dnevni red drugega nemškega kongresa svetov se glasi: 1. Poro-ttilo osrednjega sveta. Referent R. Zeinert. 2. Preosnova Nemčije v sovjetsko republiko. Referent Max Cohen.
S. Socializacija gospodarskega življenja. Referent Karel Ka«tsky. 4. Volitev novega osrednjega sveta.
— Novo ministrstvo v Prusiji. LDU. Berlin, 25. (DunKH.) »Deutsche Allgemeine Zeitung« poroča: Novo prusko ministrstvo je sestavljeno tako-le:	predsedstvo Mirach, notranje zadeve Main; finance Sidokum; poljedelstvo Braun; prosveta Munigen; železnice Gaser (demokrat); trgovino Fischbeck (demokrat). Ministra ea pravosodje in javno blaginjo bo kandidiral centrum.
— Demonstracije v Berlinu. LDU. Berlin, 24. (CTU.) Vjčeraj so bile v Berlinu velike poulične demonstracije proti razcepljenju Nemčije in zlasti zoper odtrganje vzhodnih delov po Poljakih. Dopoldne so bila tri zborovanja. Po končanih zborovanjih so se udeleženci od- j stranili v sprevod.h. Na zborovanju v Sportpalastu je minister Erzberger rekel dobesedno: Popolnoma v sve-sti si dalekosžnosti svojih besed izjavljam, da nemški narod ne more in ne bo nikdar podpisal mirovne pogodbe, ki bi bila obremeijena z aneksijo Gdanskega in zapadne Prusije ter dela zgornje Šiezije. Tudi glede Po-tfnanjskga se bomo držali Wilsonovih načel. Nemško ozemlje se nam ne sme iztrgati. Ce se danes zopet čita
o odškodnini 320 milijard, moramo reči, da je popolnoma vs.eeno, ali 320 milijard ali 5000 milijard. To bi bilo naj- , Srtmotnejše izsesavanje, kar ga pozna zgodovina. Ni se j treba vdajati nobeni prevari. Nemški narod ne bo nikoli j prostovoljno delal tlake ententi. Potem naj gleda, kako j naj prido pri nas do tega denarja. — Ko se je sprevod | od zborovanja narodne zveze nemških častnikov pomi- 1 kal s črno-belo-rdečimi zastavami po \Vilhelmstrass6, so culi nenadoma klici: »Ludendorff«. V bliž.ni an-gleik /a poslaništva je stal z damo v žalni obleki visoko v’.i isel gospod. Bil je v resnici Ludendorff. Manife-stantj. so ga obkolili in mu priredili burne ovacije, ki se jim je general Ludendorff s težavo izognil.
— Švica priznala nemško republiko. LDU. Nauen, 25. (Brezžično.) Švicarski zvezni predsednik Ador jo odgovoril na dopis državnega predsednika Eberta, v katerem mu isti naznanja svojo izvolitev in nastop službe, v jako vznešenih besedah. S tem je Švica kot prva zunanja država priznala nemško republiko.
— Papež kliče cerkveni svet. LDU. Berlin, 25. (DunKU.) »Deutsche Allgemeine Zeitung« poroča iz Lu-gana: »Epoca« javlja iz Rima, da namerava pžlpež zopet sklicati vatikanski koncilij. Zadnji cerkveni svet je otvoril papež Pij IX. r decembru 1869 in ga- je odgodil y oktobru 1870. — »Popolo d’ Ital.a« pripominja, da je treba tej vesti pripisovati veliko politično važnost, ker dokazuje, da smatra Vatikan vprašanje svoje neodvisnosti za rešeno. Dejstvo je, da je bil koncilij razpuščen, da se, kakor je papež Pij IX. izjavil, pokaže svetu, da je cerkev z ustanovitvijo združene Italije izgubila svojo svobodo. Zopetna otvoritev cerkvenega sveta pa naj svodoči, da ie Vatikan, kakor meni, zopet dobil svojo ne- I odvisnost.
— Ljeniuov optimizem. LDU. Kopenhagen, 24. (CTU.) Proglasitev sovjetske republike na Ogrskem in njen hitri apel na moskovsko vlado je izval pri ruskih boljše-rikfk enako navdušenje in zaupanje, kakor je svojčas poraz {partakovcev vplival uničujoče. V pozornost vzbujajočem pogovoru z ameriškim časnikarjem Minorjem fe izjavil Ljenin: Boljševiki, ki so nameravali doseči svoj cilj mirnim potom, so bili vedno pripravljeni uporabiti silo. Sedaj so trdno odločeni, sprejeti boj, in s» prepričani o svoji zmagi. Ruska boljševiška armada neprenehoma zmaguje. Zveza narodov je alijansa imperialistov. Na Ruskem so to spoznali in zaradi tega so su boljšev ki združili z menjševiki in socialnimi revolu-clonarci, kojih zastopniki so celo vstopili v sovjetsko vlado. Ce bo Amerika dopustila ententno intervencijo ali če bo celo sama poslala čete, se bodo te takoj bolj-levizirale. Rdeča vojska js izvrstno opremljena, najbolj
disciplinirana vojska vsega sveta in se more z vsakomur spustiti v boj. Ljenin je preverjen, da bo revolucija v kratkem času triumfirala v ententnih državah in tudt v Ameriki. Nekega lepega dne bo na reprezentacijski zbornici v Washingtonu zaplapolala rdeča zastava. Glede Nemčije je Ljenin izjavil, da se koalicijska vlada ne bo vzdržala. Prej ali slej bodo špartakovci vendarle zmagali. Sistem kapitalizma in velesilstva je na svetu kočnoveljavno odpravljen.
Dopisi.
Litija. Pri nas se gospoda od narodne stranke zmi-rom eden drugega zbadajo in očitajo. TaKo ne bo dolgo, ko bo še vsa stvar prišla na dan, kakšni oderuhi da so v Litiji. Ce se že gospodje sami med sabo po časopisju ožigajo, kaj šele bo, če se med sabo še stepejo, prav po domače stepejo! In takrat nam topilničarjem ni treba spati! Opominjam še naše .delavce v topilnici, da se naj preveč ne jeze, če se je zvišala naša plača parno za 3> odstotkov! Vemo, da je premalo, ali bo že boljše! Za enkrat je še naša strokovna organizacija premlada. Potrpljenje! Delavci, sj bo še prišel čas, ko bomo mi gospodarili in nobeden drugi! Potem pa velja geslo: dol a buržoazijo!
Zidan most. Krajevna skupina Zidan most Splošne žel org. za Jugoslavijo. Dne 16. marca 1919 se je vršil j v hotelu Juvančič v Zidanem mostu zelo impozanten , | shod, katerega se je udeležilo nad 300 poslušalcev že- \ j lezničarjev. Sodrug Pušnik in sodrug Horjak sta podala I j poročilo o delegaciji, ki so jo poslali zidanmoškl želez- j | ničarji k deželni vladi v Ljubljano radi življenskih raz- j j mer. Zborovalci so njihova izvajanja zelo odobravali ali j ! huda kritika je bila proti vsem oderuhom z živili In i vsakdanjimi potrebščinami, ki nočejo uvideti In prlpo- ; znati, da gre radi njihovega oderuštva proletarski narod | zaradi obupanja in lakote veliki katastrofi nasproti. Na | splošno zahtevo vseh zborovalcev se je sklenilo sesta- j viti resolucijo na deželno vlado, ki naj jo konferenca že- ' lezničarjev in delegacijski zbor 23. in 24. marca vladi predloži ter energično zahteva takojšnjo odpomoč. Resolucija je bila z velikim odobravanjem soglasno spre- i jeta. Nadalje je poročal sodrug Vrhove o političnem po- 1 ložaju, o pariškem barantanju o naših razmerah, katere so povsem nezdrave, ki morajo dovesti naš narod do neprijetnih posledic ter do propada našega skupnega go- j spodarstva in proletarijata v največio socialno revščino in obupanje. Za njegovo zelo poučljivo izvajanje je žel burno odobravanje. Po dveurnem trajanju zborovanja je predsednik zaključil shod z apelom: Proletarci, organizirajmo se, združimo se, ker le v slogi je moč in mora tudi priti naša odpomoč!
Iz Petrove vasi pri Črnomlju. Antikrist pride, ki bo vzel kmetom zemljo in odpravil vero — tako vest so raznašali nekateri klerikalci po našem kraju in na vst» kri pij e rotili ljudi, naj se He udeleže shoda, ki je bil na-povedan za torek, dne 25. t. m. Pomagalo je malo. Kmalu po kosilu se je jela polniti velika soba tukajšnje šole, ki je bila okrog 2. ure že nabito polna. Mlado in staro, možje in žene, vse je prišlo pogledat in poslušat 1 Antikrista. Nezaupno so gledali ljudje, ko je ta nastopil v osebi poverjenika Prepeluha. V obširnem go. j voru je ta razložil križe in težave, s katerimi se ima ! boriti naša mlada država ter zlasti povdarjal gospodarski program naše stranke. Kmetje so z zanimanjem sle-j dili poljudnim izvajanjem govorn.ka 111 živahno zahte-! vali odprtje naših mej. Poverjeniku je to dalo povod, da je ožigosal brezglavo politiko, ki jo uganjajo naše meščanske stranke doma in v Belgradu. Konečno se jt> i govornik dotaknil še našega razmerja do vere ter osvetlil grde laži, ki jih trosijo naši nasprotniki v tem oziru med nepoučeno ljudstvo. Za sodrugom Prepeluhom je govoril še sodrug Erjavec, ki je v kratk.h potezah razložil program socialne demokrac.je in pokazal dosedanje delo nasprotnih strank. Ljudstvo je burno pritrje-1 valo njegovim živahnim izvajanjem. Priglasilo se je tudi že nekaj naročnikov za »Ljudski glas«. Vse vprek so izražali željo, da bi so podobni shodi vršili čim pogosteje, saj se je ljudstvo že do dobrega naveličalo svojih dosedanjih voditeljev.	 _
Umetnost in književnost.
Repertoar Narodnega gledališča: Dramsko gledališče. V četrtek, 27. t. m. ostane gledališče zaprto.
V petek, 28. t. m. ob pol 8. zvečer »Španska muha«, burka v treh dejanjih izven abonementa. V soboto, 29. t. m. ob pol 3. popoldne dijaška predstava »Tugomer« izven abonementa, ob pol 8. zvečer »Svet«, komedija v štirih dejanjih ob znižan.h cenah izven abonementa. V nedeljo, 30.
; marca ob pol 3. popoldne »Španska muha« veseloigra, Iz-j ven abonementa; ob pol 8. zvečer Ibsenova drama »Strahovi« izven abonementa. — Operno gledališče. V četrtek, 27. t. m. ob pol 8. zvečer »Manon« za abonemeni »B«. V petek, 23. t. m. ostane gledališče zaprto. V soboto, 29. t. m. »Boheme« ob pol 8. zvečer za abonement »C«.
V nedeljo, 30. t. m. ob pol 8. zvečer »Prodana nevesta« izven abonementa.
Dnevne vesti.
— Naša ln naših otrok prehrana. Prehrana je silno
otežkočena delavskemu ljudstvu. Nele, da si delavstvo i ne more preskrbeti zadostne slabe hrane, kaj šele, ds ! bi bilo govoriti o kaki redilni zadostni hrani! Draginj je vedno večja. Naši novorojenčki trpe, mladi želodčk ! se jim pokvarjajo. Mleka ni, 111 srečna je tista delavčeva ! žena, ki morda dcW kaj mleka za svoje otroke! Res, da I aprovizacija daje mleko za dojenčke, ali s kakšnim ča-i kanjem se ga dobi! Tudi je res, da živil ne manjka. ali ' kaj, ko delavec porabi ves svoj zaslužek za tisto, kai j mu nudi aprovizacija! Pobiralo se je pri nas za srbsko ; deco pod geslom: narod, deca ti umira! — ali pri na»
' nam tudi deca umira. Gospodje in dame, ki se tako bo-! jite boljševizma, pa ne pogledate temu na dno, ker st« j živeči v preobilici, udarjeni s slepoto!
— Vsem umetnikom in ljubiteljem umetnosti! Kakot i smo čuli je nemško filharmonično društvo v Ljubljani
j dalo svoje poslopje neketnu tukajšnjemu stavbeniku, P | baje namerava v njem nastaniti — kinematograf Ne zadostuje za razvoj slabega okusa že »Kino Ideal«1 | Nain ni pred kratkim dovolj onečastil in onečistil »Kin°
| Central« poslopje našega gledališča? Ali je treba, da s* j morda edini jugoslovanski pravi koncertni dvorani, ® samo bi mogla postati zavetišče naše bodoče komorno ! glasbe, naseli rak-rana kulture? Dosedaj nismo imeli dvorane, ki bi ustrezala vsem pogojem dobrih glasbenih Pri' reditev; povečini so namenjene zabavam in niso Z‘danc po pravilih akustike. Pač skrajni čas je, da se vlada 0 merodajni umetniški krogi malce pobrigajo za to pereč0 zadevo, ki lahko postane kulturen škandal.
— Gibanje klesarjev. V Ljubljani je pričelo gibanl»> klesarjev radi premajhne mezde. Opozarjajo se vsi k 16' sarji, naj nihče ne sprejme v Ljubljani dela.
— Jugoslovanskim časnikarjem! V nedeljo ob 10.	( dopoldne se vrši v restavraciji hotela »Union« v Ljublj*'1! ustanovni občni zbor jugoslovanske časnikarske organ1' zacije. Ker bo to strogo stanovska organizacija, so vab' Ijeni vsi jugoslovanski časnikarji brez ozira na politično stališče listov. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala.
— Za zvišanje suplentskih plač. Srednješolski s*' plenti so predložili ministrstvu za prosveto svoje zahtev® po ureditvi gmotnega položaja. Med drugim predlagaj naj se suplenti takoj imenujejo za profesorje s plačo, jim pripada po službenih letih. Minister za prosveto I® obljubil, da bo storil vse potrebno, da se čimprej re^ njihova upraviStna zahteva.	u
— Izpred ljubljanske porote. V pondeljek Je sedel pfe porotniki mlad prefriganec, 19 let stari Božidar KI®'0* pristojen v Petrinje, zaradi hudodelstva goljufije na škodo trgovca Matevža Škerjanca v Ljubljani. Po krivdorekjj porotnikov je sodišče obsodilo Božidara Kleina na mesecev težke ječe, poostrene s trdim ležiščem vsak^ lfl mesece. Klein je kazen takoj nastopil.
—■ Dognalo se je, da neka oseba pobira denaro* prlspevko pri občinstvu v imenu tukajšnje Komande me' sta (štacijskega oovcljstva) v nepoštene namene. Ob' činstvo se opozarja, da ni nikdar bila in ni nobena oseb* pooblaščena pobirati denar v katerikoli svrhe od imeno' vanega poveljstva. V slučaju, da je Komandi meS (štac. pov.) vplačati kako svote, naj se iste vplača o®* posredno v uradu. — Komandant mesta (štac. pove«' nik) polkovnik P o I a k m. p.
— Nemška realka v Mariboru so zopet otvorl. Vw šolski svet v Ljubljani je odredil, da se zopet otv0r' nemška realka v Mariboru ter da se nemudoma prične 5 poukom. Cas začetka pouka se bode pravočasno znanil.	<,
— 5,208.000 kron vojnega posojila je podpisal biv5 komisar celjskega okrajnega zastopa dr. Fasching l% celjski okrajni zastop. Sosvet je v svoji zadnji seji skle' nil proti temu protest.
— Brezposelni se po tozadevnem naročilu in infor' macijah ministrstva za socialno politiko svare pred P°' tovanjem v Srbijo. Dela tam za enkrat ni dobiti nobe' nega in vlada med srbskimi delavci samimi zelo velik* brezposelnost. — »Državna posredovalnica za delo« Ljubljani.	k
— »Državna posredovalnica za delo«, podružnica 1 Ljubljano in okolico. V preteklem tednu (od 16. marc* do 22. marca 1919) je iskalo delo 191 moških in 62 žei>' skih delavnih moči. Delodajalci so iskali 243 moških 40 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 77 Pri vseh podružnicah »Državne posredovalnico za d«' lo« je od, 1. januarja 1919 do 22. marca 1919 iskalo de|0 3667 dwavnih moči, delodajalci so pa iskali 3481 delav' cev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 791. De' iščejo pisarniške moči (119), trgovski uslužbenci, slug* mizarji, kolarji, ključavničarji, kovači, slikarji, pleskal čevljarji, krojači, tovarniški delavci, rudarji, natakar!^ služkinje, peki, mlinarji, mesarji. V delo pa sprejme P° sredovalnica zidarje (111), tesarje, navadne delavce, ^ lavce za tovarno za čevlje, krojače, Čevljarje, klep^1 služkinje, šivilje in razne druge obrtnike.
— Strajk trailkantov. V Sarajevu so pričeli
štralkg
trafikantje pri prodaji časopisov. Zahtevajo zviša*11
Stev. 70.____________________________________■
provizije od prodanega časopisa na 10 vinarjev. Prodaja časopisov se vrši vsled tega le potom kolportaže na o	ulici.
0	- Snežni zameti v Bosni. V zapadni	Bosni so bili
»	zadnje dni veliki snežni zameti. Promet	na' železnišk*
J	Progi Prejdor-Jajce je za nedoločen čas ustavljen.
— Prvi maj praznik v šolali čehoslovagke republl-
1	ke. Cehoslovaško ministrstvo šol in narodne prosveto
*	ie določilo kot splošna praznika na ljudskih,
meščanskih, strokovnih in Srednjih šolah Prvi Maj ln 1	Pa 28. oktober kot »dan svobode«. Na dan	smrti Komen-
'	skega (28. marca) in Jana Husa (6. julija)	se bodo \t-
i	šile prvi dve šolski uri primerne šolske slavnosti, po-
>	svečene spominu teh dveh velikih mož in njih zgodovin-
skemu pomenu. In pri nas?
Tedenski izkaz nalezljivih bolezni v ozemlju deželno vlade za Slovenijo v Ljubljani (od 9. do 16. marcu Škrlatinka: Ljubljana mesto (1 oseba obolela). Novomeški okraj: občina Šmihel-Stopiče (1 oseba obolela.) — Davica: Ljubljana mesto (1 oseba obolela). — Trebušni legar: Celje mesto (1 oseba obolela); celjski okraj: občina Mozirje (1 oseba obolela); kamniški okraj: občina Trzin (17 oseb obolelo); radovljiški okraj: občina Kamnagorica 1( oseba obolela, 1 umrla). — Pega-!	Vec'- Ljubljana mesto (11 oseb obolelo, med temi 8 vo-
i	iakov); ljubljanski okraj: občina Vič (1 oseba obolela).
Oscpnice: Celje mesto (1 oseba obolela); črnomelj-ski okraj: občina Dragatuš (1 oseba obolela); ljubljanski °kraj: občina Slivnica (10 oseb obolelo, 2 osebi umrli), i	fočim (1 oseba obolela); ptujski okraj: občina Dubrov-
1	nik (2 osebi oboleli), Lahanci (2 osebi oboleli), Litmerk
(2 osebi oboleli), Markovci (4 osebe obolele, 3 umrle), Mihalovci (1 oseba obolela), Strnišče (begunsko taborišče, 2 osebi oboleli), Zabovci (1 oseba umrla), Pu-čfinci (1 oseba obolela). — Opazka. Okraj Črnomelj na kakviei 2 osebi ugriznjeni od stekle mačke; okraj No-v° mesto v Hrušici 1 oseba ugriznjena od steklega ps«, osebj odposlani v Pasterjcv zavod v Zagreb.
Shodi.
Odborova seja krajno politične organizacije v Tr-9°vljah. Člane Odbora politične organizacije socialno demokratične stranke v Trbovljah se obvešča, da se bo vršila
prva odborova seja v petek, dne 28. sušca t. 1., Potem pa redno vsaki petek, dne 4., 11., 18., 25. in 29. aPrila popoldne ob 5. uri v društvenih prostorih delavskega doma v Trbovljah. Vsled važnosti dnevnega re-ča in predpriprav za praznovanje prvega majnika, ka-tudi glede nastalega splošnega političnega in gospo-odh^ P°l°žaia v državi SHS, se vabi k udeležbi vse b°rnike tem potom, ker se ne bodo posebna vabila na dom dostavljala. — Načelstvo.
V soboto, dne 29. t. m. ob 7. uri zvečer javen shod Pr‘ Korošcu na Glincah. Poroča sodrug Mihevc'.
Shod cementnih delavcev v Zidanem mostu se- bo Vršil v soboto, dne 29. marca ob pol 5. popoldne. Po-r sodrug T o k a n.
V nedeljo, dne 30. marca 1919:
Brežlce ob 3. uri popoldne in Reihenburg. Poroča °drug U r a t n i k.
Hrastnik — Dol pri Hrastniku.
Begunje pri Radovljici. Poroča sodr. dr. Korun. Predtrg pri Radovljici ob 5. uri popoldne. Poroča sodr.' dr. Korun.
Gorje pri Bledu ob 3. uri popoldne v gostilni pri Cerutu. Poročata sodr. Erjavec in Prepeluh.
Zidani most. Shod delavcev cementne tovarne se Vrši v soboto, dne 29. t. m. ob pol 5. uri popoldne. Po-j r°Ča sodr. T o k a n.
Colje. V nedeljo, 39. marca ob 2. uri popoldne v ro-mi pri Zelenem travniku zborovanje konsumnega dru-— Konsumedtje naj se ga polnoštevilno udeleže. Po-Jjčevalec iz Ljubljane .	_______
Vestnik „Svobode“.
Podružnica »Svobode« na Jesenicah priredi dne 30. ^arca ob 3. uri popoldne društveno predavanje.
Demislla socialističnih^ zastopnikov v vladi.
B e I g r a d, 27. marca. Socialistični klub narodnega predstavništva je na svoji včerajšnji ^eii sklenil z ozirom na notranji politični položaj, *stopiti iz centralne vlade — kakor tudi iz Seh pokrajinskih vlad. — Sodruge*opozarjamo na to dejstvo In pripominjamo, da hočemo žalovati razvoj te politike in primerno urediti aktiko stranke. Vse zaupnike in organizacije na.ino opominjamo, da se zaradi tega ne vznemirjajo, ker hočemo svoje nadaljnje postopanje nrediti smotreno kot organizirana stranka. — eČ poročamo jutri.
___________________N	A	P	R	E J._________________
Zadnje vesti.
Rešitev jugoslovanskega vprašanja pred durmi.
LDU. Lojdon, 26. (OTU.) Dillon poroča iz Pariza, da je rešitev jadranskega problema pred durmi. Med nasprotujočimi si interesi bo prišlo do kompromisa v tem zmislu, da odstopi ena stranka od gotovih zahtev po ozemlju in da dobi zato financijelno odškodnino.
Tržaški odpuščeni železničarji in tovariši v Italiji.
Trst, 26. (P. P.) Včeraj zvečer se je vršil v Trstu buren shod železničarjev, katerih je 1600 brez službe. Na shodu je bil navzoč, tudi delegat italijanskega železničarskega sindikata iz kraljestva. Sprejeta je bila soglasno resolucija, v kateri zahtevajo železničarji takojšnji sprejem vseh onih, ki so bili odpuščeni, zopet v službo. V nasprotnem slučaju izbruhne v celi Italiji znova štrajk vseh železničarjev.
Razburjenje med tržaškim delavstvom.
T r s f, 26. (P. P.) Tržaški guverner je vsled nezadostne vladne pomoči odpravil vse olajšave, ki so jih doslej prejemale delavske družine. Delavci so namreč prejemali za vsako osebo v družini pri mestni aprovizacijski komisiji 7 K mesečno popusta. Vsled tega vlada med tržaškim delavstvom veliko razburjenje in bati se je izgredov. Položaj v mestu je skrajno napet. Straže so pomnožili z vojaškimi-patruljami.
Štrajk železničarjev v Nemški Avstriji.
O r a d e c, 27. (Posebno poročilo.) Zaradi štrajka železničarjev je promet v sosednjih delih Nemške Avstrije popolnoma ustavljen.
Ogrska jih skrbi.
LDU. Pariz, 25. (DunKU.) Predno se je včeraj vršila seja najvišjega sveta zaveznikov, so imeli voditelji delegacij velesil Wilson, Lloyd George. Clemenceau in Orlando ožje posvetovanje. Tudi maršal Foch se je udeležil tega pomenka. Razpravljalo sc je o vojaških posledicah prevrata na Ogrskem kakor tudi vprašanje, kako bi se odpreinile poljske divizije generala Hallerja na Poljsko.
Prevrat na Ogrskem se vrši v redu.
LDU. Budimpešta, 26. (DunKU.) OKU javlja: Veliki prevrat se vrši širom vse Ogrske v najlepšem redu. Iz mnogih mest prihajajo poročila, da so ustanovili povsod direk-torijum delavcev.
Kako sodijo Čehi o položaju na Ogrskem.
LDU. Pariz, 26. (DunKU.) Iz Prage se poroča: V tukajšnjih političnih krogih domnevajo, da je bil prevrat v Budimpešti že delj časa in sicer na umeten način pripravljen m da je Karolyijeva stranka sklenila že davno, prepustiti vlado boljševikom, da na ta način občutljivo zadene antanto. V resnici pa ogrska komunistična stranka sama na sebi ni bila tako močna, da bi mogla upati polastiti se vlade brez pomoči od zunaj. Komunistično gibanje je vlada saijia organizirala, kar proizhaja iz tega, da je prebivalstvo Ogrske večinoma poljedelsko in malo pristopno socializmu. Vrhutega je pa še vlada grofa Karolyija z več novimi zakoni spolnila želje socialnih demokratov in kmetov najradikalnejše struje. Prehrana dežele je bila najboljša v vsej osrednji Evropi. Prememba vlade je bila le političen manever, ki skriva pod ime nom vlade svetov edino le nacionalno šovinistično ogrsko idejo, ki je do današnjega dne obvladala vsako ogrsko vlado od Tisze pa do Ka-rolvija in ni imela drugega cilja, kakor nadvlado ogrskega plemena nad drugimi.
Češkoslovaška vlada ni demisionirala.
LDU. Pariz, 26. Tiskovni urad čehoslo-vaške delegacije na mirovni konferenci je priobčil v časopisju nastopno vest: Poročila o odstopu kabineta Kranraf, razširjeno po brezžični brzojavki iz Nauena, je popolnoma neresnično. Češki vladni krogi izjavljajo nasprotno, da ni v tem trenutku nikakega povoda za ministrsko krizo. Kabinet Kramar je sestavljen na podlagi koalicije; podpirajo ga brez izjeme vse stranke, ki so zastopane v narodni skupščini.
Zmaga Poljakov v Poznanju.
LDU. Poznanj, 26. (DKU.) Občinske volitve so izpadle v prid Poljakov. Izvoljenih je 41 Poljakov, 17 Nemcev, 1 socialist in 1 Žid.
Stran 3.
Nad Solunom razglašen preki sod.
LDU. Atene, 26. (ČTU.) S kraljevim ukazom je proglašeno nad Solunom in okolico obsedno stanje in vojaški sod. Vsakršna poročila o premikanju čet, o nastopanju epidemij, o povratku, vsaka kritika delovanja grških ali zavezniških armadnih poveljnikih so prepovedana pod globo zapora do pet let.
Pohod antante proti boljševikom?
LDU. C u r i h , 26. (ČTU.) »Secolo« poroča: Noč in dan vozijo iz Reke vlaki z antantnimi četami proti Ogrski. Antantni načrt za pohod proti Budimpešti se bo izvršil sporazumno s Poljaki in Čehi.
LDU. Bukarešta, 26. (ČTU.) »Ducia« poroča, jda je.v Carigrad dospel transport 50.000 mož francoskih kolonijalnih čet, ki so namenjene za Rumunijo. Prihodnje dni pričakujejo še večje transporte antantnih čet, ki naj zaeno z rumgn-sk.o armado nastopajo proti boljševikom.
Napredovanje boljševikov v Besarabiji.
LDU. Bukarešta, 26. (ČTU.) Uradno rumnnsko vojno poročilo poroča: Rumuni se v Besarabiji umikajo, da preprečijo še nadaljnje prelivanje krvi. Boljševiki napredujejo na črti Ismail-Reni. Na sedmograški fronti je popoln mir.
Letonska država bo priznana.
LDU. L i b a u , 25. (DunKU.) Letonski tiskovni urad poroča: Iz Pariza je prišla Vest, da je na pariški konferenci priznaje letonske države zagotovljeno. Clemenceau je sprejel le-tonskega ministra za zunaje stvari in mu zagotovil, da bodo želje Letoncev našle vpošteva-nje in podporo,
Samo en klic!
LDU. C u r i h , 26. (ČTU.) »Avanti« napada italijansko vlado radi njenega dozdevnega reakcionarnega zadržanja in izjavlja, da pozna italijanski proletarijat samo še en vzklik, in ta se glasi: »Sovjet«!
Italijanske sodbe o Nemčiji.
LDU. Berlin, 26. (DunKU.) »Berliner Tageblatt« poroča iz Lugana: Poročevalec lista »Avanti« brzojavlja: V krogih vseh strank nrevladuje prepričanje, da Nemčija ne bo podpisala nikakega uničujočega miru. Poročevalci listov menijo, da bo prevrat na Ogrskem znatno izboljšal položaj Nemčije. »Secolo« se obrača ostro proti taki politiki, ki hoče samo slabiti Nemčijo in se pri tem poslužuje tudi najab-surdnejših sredstev, proti politiki, ki hoče na eni strani brezmejno povečati Poljsko in Čeho-slovaško, na drugi strani pa noče pripustiti, da se priklopi Nemška Avstrija Nemčiji. Italija nt bo nikdar pripustila, da bi se Nemška Avstrija na kakršen si bodi način balkanizirala in da bi bila Italija oropana sadov svoje zmage.
Zakon o zagotovitvi svetov v Nemčiji.
LDU. Berlin, 26. (DunKU.) »Deutsche Allgemeine Zeitung« poroča iz Weimarja: Kakor se poroča iz parlamentarnih krogov, bo prihodnje dni državna vlada izročila ustanovnemu odseku predlog, ki predvideva zagotovitev zistema svetov v ustavi. Ako pride do izvršitve tega sklepa, bi to značilo ustanovitev neke vrste trizborničnega zistema, ker bi ta iz zastopnikov različnih organizacij svetov sestavljena centralna instanca bila opremljena z lastno inicijativo, ki jej nudi prilika, da sama izdeluje zakone.
Nemčija prične trgovino z Inozemstvom, ko podpiše mir.
LDU. Pariz, 26. (DunKU.) Najvišji gospodarski svet je sklenil, da ne sme Nemčija začeti trgovine z inozemstvom, dokler ne bo podpisana mirovna pogodba.
Dobava živil Nemčiji.
LDU. P a r i z , 25. (DunKU.) Prva za Nem-čijo določena pošiljatev živil antante pride kmalu v Hamburg. Dve ladji bosta prevažali živila, ki so namenjena za Čehoslovake, po Labi. Koraki so tudi že napravljeni za preskr-bitev Poljske-z živili. Živila mora Nemčija poplačati z izvozom. Med tem bo nemška ribar-ska flotilja dobila večjo prostost v nemških vodah.
Nemčija in vojna odškodnina.
LDU. B a z e 1 j, 26. (ČTU.) Posebni poročevalec »Petit Parisien« je imel pogovor z bivšim nemškim finančnim ministrom, dr. Helf-ferichom, o možnosti vplačila nemške vojne odškodnine. Helfferich ceni nemško nacionalno
imetje na 310 milijard. Po dobitku državnega gospodarstva v znesku 8 milijard Nemčija tedaj ni v stanu plačati tako ogromno odškodnino. Samo ena rešitev obstoji, je sklenil Helfferich, ako stopijo vsi vojskujoči deli skupaj in plačajo po principu medsebojne pomoči v razmerju lastnega premoženja in velikosti vojne škode, ki so jo utrneli, vojno odškodnino.
Clemenceau pred demisijo.
LDU. Pariz, 26. (ČTU.) Trdovratno se vzdržuje vest, da namerava Clemenceau odstopiti. Vzrok leži baje v njegovi ranitvi in vedno bolj naraščajoči onemoglosti. V resnici pa se pojavljajo ravno sedaj, po prevratu na Ogrskem zevajoča nasprotja med demokratičnimi principi Wilsona in imperialističnimi zahtevami Clemenceauja. V zbornic-kdomnevajo, da bo Briand izvoljen naslednikom Clemenceauja. Brianda podpirajo izza njegovega prvega govora o volilni reformi v zbornici socialni demokratje.
Aprovizacija.
ČobiJa xa VI okraj. Stranke V. okraja dobe čebulo v petek, dne 28. t. m. pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Delila >se bode na krompirjeve nakaznice po sledečem j redu: dopoldne	od 8. do 9.	štev. 1 do 230, od 9.	do	10.
Ste/. 231 do 460, od 10. do	11. štev. 461 do 690,	popoldne od 2. do 3.	štev. 691 do	920, od 3. do 4. štev.	921	do
1150, od 4. do	5. štev. 1151	do konca. Stranka dobi	za
vsako osebo 3 kg čebule, kar stane 2 kroni.
Čebula za VI. okraj. Stranke VI. okraja dobe čebulo v soboto, dne 29. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Belila se bode na krompirjeve nakaznice po sledečem redu: od 8. do 9. štev. 1 do 220, od 9. do 10. štev. 221 do 440, od 10. do 11. štev. 441 do 660, popoldne od 2. do 3. štev. 661 do 880, od 3. do 4. štev. 881 do 1100, od 4. do 5. štev. 1101 do konca. Stranka dobi za vsako osc-bo 3 kg čebule, kar stane 2 kroni. ___________________
Poslano.*
Kazinska kavarna se ie torej odprla. Odprl jo je tisti, ki ga je predlagal »Casinoverein«, mož, pro+i kateremu se je izrekla »Zadruga gostilničarjev in kavarnar-jev« in katerega je odklonil tudi mestni magistratnl gre-mij, ker sta obe ti korporaciji zastopali stališče, da se smejo pri oddaji obrti v prvi vrsti vpoštevati samo v dotični stroki izvežbani obrtniki.
To upravičeno stališče si je pridobilo že povsod!, kjer obtoja organiziran obrtni stan, popolno veljavo. Samo pri nas še niso merodajni stvarni argumenti, marveč igrajo še vedno glavno vlogo osebni oziri družabno zveze in stara hlapčevska uslužnost napram drugorod-ceml Edino tako se je moglo zgoditi, da je »Casinove-rohi« zmagal pri vladi proti Zadrugi In magistratnemu gremijul Je pač ostalo vse pri starem, kakor v stari Avstriji, kjer sta tudi slovenski korporaciji — Zadruga in magistratni gremij — obračali, nemška vlada pa je obrnila.
V našem slučaju je zadostovalo, da se je pri vladi zglasil referentov osebni prijatelj dr. Sinole in interveniral v spremstvu reflektanta predsednik »Cas:nove-reina« dr. Gallo, brat tistega moža, ki jo Imel svoječa-sno nalogo od avstrijske vlade, da ud uši — »Slovensko Matico«, in takoj se je rešitev prikrojila tako, kakor so to želeli gospodje Kazinotje In njih predsednik dr. Galle.
Kazinska kavarna ostane torej še nadalje v starih rokah, zakupnik je zgolj slamoveznik — za najemninsko dobo enega leta — v tem času se nadeja kazinska gospoda, da bo zopet Nemec zavladal pri nas, — slovenski gostje so za to dobo, torej do preklica, dobili milostno na razpolago dve sobi, vsi drugi prostori pa so I v bodoča kot svetišče pridržani prejšnji jarl nemški gospodi.
Slovenci so potemtakem v kazinski kavarni, kateri je dr. Galle določil ime »Zvezda« in katero ime je mo-
ral obvezno sprejeti tudi sedanji zakupnik, samo nadležni gostje-vsiljivci, ki jih pa vržejo na plan pri prvi priliki, ki se jim ponudi. Dotlej pa jim služi zakupnik kot orodje, kot plašč, ki naj pred slovensko javnostjo maskira — staro nemško podjetje! V to bi se jim ne dal izrabljati seveda nobeden izmed ostalih šest kompetentov.
Kakor je znano, se je potegovalo za to obrt šest strokovno izvežbanih kompetentov, a vladni referent se je odločil za tistega, ki bi moral priti najmanj v poštev. Ker pa je obljubil kazinotom največ koncesij, da se bodo lahko i nadalje še šopirili v sredi Ljubljane, je njihov zastopnik »Švaba« dobil pri vladi globok poklon, domačini pa brco.
Pravi se, niso mogli dobiti zakonite podlage za odklonitev, mi pa samo vprašamo, ali je bila obdolžitev o verižni trgovini v »Napreju« že preklicana? Kolikor vemo še ne— torej!—-Ako je obrtni red tako pomanjkljiv, da za take slučaje nima nikakih določb, hajd na delo li» preuredite ga z naredbo. Saj teh ne izide malo, vsake vrste so, samo za obrtni stan jih ni.
Niti odgovora se ne more izposlovati v najnujnejših in najbolj perečih zadevah, ki se tičejo obrtnikov. Za tako potrebno ureditev obrtnih zakonov so poklicane organizacije že pred dolgim časom zaprosile, a rešitve še ni, dasi je bilo časa dosti.
Toliko narodni javnosti v znanje in ravnanje!
V Ljubljani, dne,24. marca 1919.
Zadruga gostlničarjev in kavarnarjev.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip P e 111 a n.
Tisk »Učitellske tiskarne« v Uubltanl.
BBianaffiaaBeittBHaH
m —
m
e
■
»I
Čevlji tovarne
Peter Kozina s
iz najfinejšega ševro- boks- in lak-usnja z usnjatimi podplati se dobe po dnevnih cenah.
= Trpežni zimski =
iz fine teletine z gumijastimi podplati po K 85‘— za moške,
K 731— za ženske.
V zalogi Ljubljana na Bregu.
■
■
m
m
m
m
■
■
m
H
Vabilo
na
redni občni zbor
Vojne zveze kranjskih konzumnih zavodov in konzumnih društev v Ljubljani, r. z. z o. z. ki bo
v-pondeljek dne 31. marca ob U-uri dopoldne v zadružnih prostorih, Franca Jožefa cesta štev. 5.
DNEVNI RED:
1. Poročilo o delovanju zadruge.
2. Poročilo računov.
3. Poročilo nadzorstva.
4. Predlog za spremembo zadruge v družbo f omejeno zavezo za mirovne namene v smisli1 § 45. zadružnih pravil.	.
5. Volitev v načelstvo in nadzorstvo v srnj^a § 13. in 22. pravil oziroma volitev likvidacijskega odbora v smislu zadružnega zak°na-
6. Raznoterosti.
Načelstvo.
■■mffl■nnmmm■hmm
Enega ali dva	-
mizarska pomočnika
se takoj sprejme 1 Hrana in stanovanje v hiši-Plača po dogovoru pri
Ivan I eskovar mizarju v Trbovljah.
Več zidarjev
proti dobri plači in ugodnimi sprejme takoj v delo. Javiti uradnimi urami v
»Državni posredovalnici za Ljubljana, Stritarjeva ulica 3.
HHanHHianaKffinu
m
S Prodajalno čevljev v
B —.........-	v	hiši	Narodnega	Doma
. * Za vsebino jo uredništvo odgovorno le v zniislu tiskovnega zakona.
Je otvorlla
mirenska ..Čevljarska zadruga" t.
Čevlje iz pravega usnia v vseh vrstah od težkih delavskih do
elegantnih.
Trpežno ročno delo. Oglejte si osebno!!
- umna
obrestuje hranilne vloge po čistih Rezervni zaklad nad K 1,100.000.
okolice v Liiiaoi
brez odbitka rentnega davka. Ustanovljena 1. 1881.