Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 41) Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo t20Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/lll
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 29%. 2994 in 2050
2 nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011. Praga-Dunaj 24.797
U prava: Kopitarjeva 6, telefon 2991!
Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku
RSi
To in ono iz Španije
Vi se gotovo sprašujete, kako je bilo mogoče, da je katoliško špansko ljudstvo po prevratu dalo svoje glasove za liberalno večino ustavodajne skupščine. Vzroki tega pojava ležijo v španski zgodovini, o kateri pa danes ne bomo govorili. Fakt je, da je rezultat teh volitev katoličane presenetil, ker so se katoličani zanašali na protekcijo države, ki jo je uživala katoliška vera in Cerkev po kon-kordatu iz leta 1851, in si niso mogli predstavljati, da so se medtem, ko je španska cerkev pod zaščito bourbonske krone spala, polastile ljudstva druge silo.
Izrek, da je Španija najbolj katoliška dežela sveta, je enostavna pravljica. Ta romantična iluzija je vzrok, da so katoličani držali roke križem, pozabljajoč, da je treba vztrajnega in nepretrganega dela, ako hočemo katerikoli narod ohraniti veren v katoliškem zmislu, naj bodo tradicije tega naroda šc tako katoliške. V resnici živi v Španiji velika večina moških praktično življenje brez vsake vere. Velika večina moških sploh ne hodi v nedeljo k službi božji in se vzdržuje sprejema zakramentov tudi na veliko noč. Popolnoma pravilno je zapisal Miguel de Unamuno: »Katolicizem v Španiji je bolj estetičen in zunanje-obreden, nego ; dogmatičen in etičen.« Katolicizem se smatra v ! Španiji kot nekaka zgolj družabna dolžnost, ki veže človeka od časa do časa, da izkazuje narodni veri zunanjo čast in spoštovanje, nikakor pa mu ne , sme nalagati nobenih žrtev. Da mora vera imeti ! moralen vpliv, posebno na mladega človeka, to pri aas stoji samo v bukvah, v resnici pa je ta vpliv visto minimalen. Mladina zlasti v mestih v spolnem oziru ne sledi sploh nobenim zakonom, kakor samo svojemu ugodju. In tako je tudi v drugih zadevah. Skoraj vsak Španec je član te ali one bratovščine, ima med svojimi sorodniki gotovo vsaj enega duhovnika, nosi škapulirje in medalje, pa niti svoje uedeljske verske dolžnosti ne spolnjuje.
Neprecenljivo škodo je vedno prizadevala katoliški cerkvi v Španiji njena velika odvisnost od države. Zgodovina nam pove, kako velike borbe so imeli rimski papeži s katoliškimi vladarji Španije od Filipa II. dalje, da branijo Cerkev pred državnim varilstvom in vsemogočnostjo. Tako je ostalo do danes. Po določbah konkordata iz leta 1851 prezentira škofe kralj. To je seveda imelo za posledico, da so se imenovali za škofe možje, ki so bili režimu ljubi in so s.e mu uklanjali. Zelo težko je bilo, da bi bil prišel na vodilno mesto v španski cerkvi mož, ki bi imel kakšno iniciativo. Posebnost nekdanjega španskega konkordata pa je ludi ta, da tudi župnike prezentira krona, ki je patron večine španskih župnij. Tako ima škof v Španiji vezane roke tudi pri upravi svoje škofije in more svobodno imenovati samo vikarje. Veliko moči se v Španiji odtegne dušnemu pastirstvu tudi po členu 25 konkordata, ki daje kroni pravico menjaje se s škofom imenovati za današnje razmere veliko previsoko število kanonikov in beneficiatov pri stolnicah. Dekan kapitlja je vedno imenovan od kralja. Številk ne bom navajal, ampak v Vašo informacijo povem samo to, da ima na pr. stolna katedrala v Sevilji 28 kanonikov in 22 beneficijatov, nekatera druga mesta pa imajo še več.
Kar se tiče vzgoje duhovništva, vstopa kandidat za duhovnika v Španiji v semenišče z desetim letom starosti in ostane v njem do svojega po-svečenja. Ker je izbira duhovniške službe pri nas še vedno zelo odvisna od sklepa rodbine, manjka v škofijah stroge selekcije duhovniškega naraščaja, ki je za uspešno dušno pastirstvo nujno potrebna. Prvi sin španske familije je dedič, drugi postane duhovnik, prvorojena hči 6e omoži, druga pa gre v samostan. Kandidat za duhovništvo ab-solvira v semenišču tako gimnazijsko kakor bogo-slovsko izobrazbo. Španske univerze nimajo bogo-slovske fakultete. Kvaliteta humanistične in bogo-slovske vzgoje duhovniškega kandidata se v Španiji lahko mirno meri z vzgojo posvetne gimnazije In vseučilišča. Ima pa to veliko hibo, da duhovnik ne pride v stik z laično inteligenco in tvori tako-rekoč svel zase, ki nima na kulturno in politično življenje ter na etos narodne inteligence nobenega vpliva.
Vefiina ^Danske dušebrižne duhovščine živi celo za španske razmere revno. Neka naša posebnost je tudi, dn naša duhovščina večinoma ne živi skupno v župnišču, ampak bodisi v svoji lastni družili, bodisi pri kom v najemu ali pa tudi enostavno v gostišču (hotelu). Sicer pa se pri nas. zlasti na jugu, razvija vse življenje večinoma na ulici, kar zelo otežkoča zbrano notranje življenje. Naša duhovščina je tudi jako slabo porazdeljena po škofijah. V nekaterih škofijah je duhovščine veliko preveč, drugod pa mora župnik oskrbovati po tri župnije in več. Poznam okraje, ki so nialo-dane poganski, in celo na deželi se zgodi, da naletite na prebivalstvo, ki nima jasnega pojma o Bogu, Kristusu iu Evharistiji. Ponekod ne poznajo niti desetih božjih zapovedi in veliko Špancev je, ki ne znajo niti Očenaša, kaj še drugih molitev! Imamo može, ki niso nikoli prestopili praga cerkve, in o! roke, ki ne vedo, kaj je križ.
V mestih samih je večkrat več kot zadosti duhovščine, ki pa je osredotočena v središču, dočim so predmestja zanemarjena. Mestne župnije so veliko preobsežne. Manjka nam sploh sistematičnega dela in razdelitve sil ter načrta. Silno slabo jc preskrbljeno za verski pouk. To je v zvezi z zanemarjenostjo pouka v Španiji sploh. Na severu je nnalfabetov 30 do 40%, na jugu pa celo 70 do 80%. Verouk podaja učitelj eno uro nn teden, župnik pa enkrat na teden krščanski nauk v cerkvi. Zaradi pomanjkanja učiteljstva je ta verski pouk minimalen. Duhovnik podeljuje krščanski nauk v cerkvi navadno samo prvoobhajancem. Ker je španski olrok sploh nemaren, lahkondšljen in brez vsake vztrajnosti, ima ta cerkveni pouk tem
Novo vlado sestavlja 22 ministrov
Odstop stare in imenovanje iste nove vlade
Belgrad, 3. sept. AA. Davi ob 9 in pol je bila seja ministrskega sveta pod predsedstvom armijskega generala Petra Zivkoviča. Na seji je predsednik vlade ugotovil, da je z uveljavitvijo ustave nastal nov položaj. Predsednik vlade se je zahvalil tovarišem .za dosedanje sodelovanje in jim sporočil, da bo predložil ostavko vsega kabineta, da bi mogel Nj. Vel. kralj po uveljavitvi ustave sklepati o novi vladi.
Predsednik ministrskega sveta so je nato odpeljal v dvor na Dedinju in predložil ostavko svojega kabineta. Ob U se je ponovno sestal ministrski svet. Predsednik ministrskega sveta je sporočil, da je Nj. Vel. kralj sprejel ostavko vsega kabineta in da ga je Nj. Vel. kralj pooblastil, naj ponovno sestavi novo vlado.
Na predlog ministrskega sveta je Nj. Vel. kralj imenoval novo vlado v dosedanjem sestavu.
Vsi člani nove vlade so prisegli.
Seji so prisostvovali vsi gg. ministri, razen dr. Voje Marinkoviča, ministra zunanjih del, ki je v Ženevi, in Ivana Puclja, ki je bolan.
Belgrad, 3. sept. AA. Danes 3. septembra je Nj. Vel. kralj Aleksander I. podpisal ukaz s so-podpisom predsednika ministrskega sveta in ministra za notranje zadeve, armijskega generala Petra Zivkoviča. Ukaz se glasi:
Mi, Aleksander I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, sprejemamo ostavko kraljevske vlade ter jo razrešujemo njene dolžnosti in stavljamo na razpoloženje ter imenujemo za predsednika našega ministrskega sveta in našega notranjega ministra našega častnega adjutanta armijskega generala Zivkoviča l{. Petra.
za našega ministra brez portfelja Uzunoviča K. Nikolo.
za našega ministra brez portfelja Timotije-vifa L. Kosto.
za našega ministra brez portfelja Staniča Andro,
za našega ministra zunanjih del dr. Marinkoviča Vojislava,
za našega gradbenega ministra dr. Kramerja Alberta,
za našega ministra brez portfelja dr. Pa-lerka Ivana.
za našega ministra trgovine in industrije dr. Kumanudija Kosto,
za našega ministra brez portfelja Puclja Ivana,
za našega ministra pri predsedništvu ministrskega sveta dr. Srskiča Milana.
za našega ministra pravde dr. Kojiča Dra-gotina,
za našega ministra prosvete Maksimoviča
Božo,
za našega ministra za šume in rudnike dr. šibenika Stanka,
za našega ministra brez portfelja dr. Svr-Ijtigo Stanka,
za našega prometnega ministra inž. Rfedi-vojeviča Lazarja.
za našega ministra brez portfelja Preko Nikolo,
za našega poljedelskega ministra Neudor-ferja Mirka,
za našega ministra vojske in mornarice Sto-junoviča Z. Dragomirja.
za našega finančnega ministra dr. tijuriea Gjorgja.
za našega ministra za socijalno politiko iu narodno zdravje dr. Kostrenčifa Mirka.
za našega ministra brez portfelja .iatir<> Pavla,
za našega ministru brez portfelja dr. Hasan-Begovifa Avda.
Predsednik našega ministrskega sveta iu naš minister za notranje zadeve naj izvrši ta ukaz.
Aleksander s. r.
Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje zadeve častni adjutant Nj. Vel. kralja ar-mijski general Živkovif K. Peter s. r.
Angleži varčajje$o
Deiavsha opozicija se pripravlja na volitve
London, 3. sept. ž. Danes popoldne se jc vršila seja vlade, na kateri jc bil izdelan program o državnem varčevanju. Razven ministrskih redukcij — nova vlada šteje le 12 ministrov — bodo znižali plače vsem državnim uradnikom in nameščencem za 10%, istotako podpore brezposelnim. Davki ne bodo povišani, razen na luksuzno blago, ki ho znatno obremenjeno.
Bojna napoved delovne stranke.
London. 3. sept. S svojim manifestom je delavska stranka zavzela proli MacDonaldu mnogo ostrejše stališče, kakor je bilo po izjavah zadnjih dni pričakovati. Nekdanji člani laburističnega kabineta so novi vladi odrekli vsako sodelovanje in prešli v neomejeno opozicijo. Vodja strokovnih organizacij Cock, je idoč od strankinega kongresa izjavil, da delavski manifest pomenja vojno, nakar je še izjavil, kakor poroča Nevv Leader«, da poslej pričenjajo delavci boj z vlado vgloves ofl
' brez rokavic. Prepad med delavsko stranko in njenim nekdanjim voditeljem je popoln in zadržanje delavskih sindikatov je tako ostro, da lahko rečemo, da se Anglija nahaja poslej v latentnein razrednem boju.
Iz pisanja delavskega časopisja, iz govorov voditeljev in iz splošnega zadržanja stranke je povsem jasno, da se pripravlja na volitve, ki jih bo to pot »Labotir Partv« vodila s skrajnimi socialističnimi gesli. Ko so te dni liberalci v Man-rhester Guardianu izdali apel na narod, da naj v težki uri pozabi vse razredne predsodke, so laburisti takoj reagirali v ostrem tonu, češ da je sedanja finančna kriza le povod kapitalistom, da se na stroške delovnih slojev odtegujejo njenim posledicam. Padec delavske vlade da je povzročila zarota mednarodnega kapitalizma. Še večjo pozornost je vzbudilo dejstvo, da je pod člankom podpisan Henderson, ki je dve leti kot zunanji minister vodil angleško državno politiko.
Vsebina sporazuma z Vatikanom
Mussolini obišče sv. očeta ?
Rim, 3. sept. 0 sporazumu med sv. stolico in fašistično vlado je izdala agencija Štefani naslednje poročilo: »Po razgovorih med sv. slolico in italijansko vlado glede razpusta mladinskih krožkov pod okriljem Italijanske katoliške akcije in glede delovanja te poslednje je prišlo do sporazuma naslednje vsebine:
L Italijanska katoliška akcija je bistveno škofijska in je neposredno podrejena škofom, ki določajo njene cerkvene in laične voditelje. Za voditelje sc ne bodo smeli postaviti tisti, ki so pripadali režimu nasprotnim strankam. V skladu s svojimi nameni verskega in nadnaravnega značaja se katoliška akcija nikakor ne bavi s politiko in se v svojih zunanjih organizatoričnih oblikah vzdržuje vsega, kar je lastno in tradicionalno političnim strankam. Krajevna društva katoliške akcije bodo imela državni prapor.
2.	Katoliška akcija ne sme ustanavljati strokovnih in sindikalnih društev; ne nalaga si torej nalog sindikalnega značaja. Njeni notranji strokovni odseki, ki sedaj obstojijo v zmislu zakonn »d dne 3. aprila 1926, imajo izključno duhovni in verski namen ter hočejo poleg tega delati na to. da bi sindikat, juridično priznan, čedalje bolj odgovarjal načelom sodelovanja med stanovi in socialnim ter narodnim namenom, ki jih hoče država v katoliški deželi s sedanjo ureditvijo doseči.
3.	Mladinski krožki, podrejeni katoliški akciji, se bodo nazivali «Mladinski krožki katoliške akcije*. Ta društva bodo lahko imela izkaznice in znake, ki strogo odgovarjajo njihovemu verskemu
namenu, ter ne bodo smela nositi druge zastave razen narodne (državne) in lastnega verskega prapora. Krajevne organizacije se ne bodo bavile z nikakršnim delovanjem telovadnega ali športnega značaja in bodo prirejala prireditve samo rekrea-toričnega in vzgojnega značaja v skladu s svojim verskim namenom.«
Rim, 3. sept. Po sklepu sporazuma z Vatikanom je ministrski predsednik Mussolini pisat sv. očetu pismo, o katerega vsebini ni mogoče doznati nič določnega. Govorijo pa, da je Mussolini v pismu izrazil svoje zadoščenje nad doseženim sporazumom. Mussolini nadalje govori o možnosti svojega obiska pri sv. očetu.
»Osservatore Romano« je objavil uradno vsebino dogovora glede Katoliške akcije. V pripombi izraža list svoje veselje, da je prišlo do sprave, ki se je veselijo katoličani po vsem svetu. List pripominja, da jc po tem sporazumu zopet možna istočasna pripadnost h Katoliški akriji in k fašistični stranki.
Milan, 3. sept. tg. V Rimu je bil nujno sklican direktorij fašistične stranke, ki je poslal Mussoli-niju brzojavno zagolovilo, da z zadovoljstvom sprejema dogovor med sv. stolico in italijansko državo o Katoliški akciji, da izraža duceju svojo udano hvaležnost in da je zvest papežu m čuvstvoin fašizma.
Zagrebška vremenska napoved. Precej stalno in jasno, s prehodnimi oblaki. Zmerno toplo.
Dunajska vremenska napoved: Oblačno, deževno, nekoliko hladneje.
manj učinka. Verski pouk na gimnazijah je nezadosten in se razteza samo na nižje razrede. Verski pouk in življenje v španski meščanski fami-liji pa je, kakor si lahko mislite po vsem tem, kar sem povedal, na najnižji stopnji — z izjemami seveda, ki jih ima vsako pravilo.
Tudi odraščenega človeka cerkev v Španiji ni versko globoko oblikovala. Propoved v mestih ie večinoma besedni pomp, ki ne okrepijo volje, in versko življenje se pri nos večinoma izčrpuje v slovesnih božjih službah, procesijah, romanjih in develdnevnieah. Preobilica verskih manifestacij in demonstracij, ki so nekaj izrednega, nc more nikoli nadomeščati mirnega in vztrajnega dela rednega dušnega pastirstvu. Te stvari so samo rodile naivni optimizem in so varale španske katoličane o resničnem položaju stvari. Globoko in v srce
ukoreninjeno je katoličanslvo pri nas samo v Baskih, v Navarri in Aragonu, odkoder bo morala priti duhovna obnova in preporod španskega ka-toličanstva. Kar je bilo dozdaj naših verskih organizacij. niso zajemale širokih slojev ljudstva, ampak večinoma samo ženske in male krožke bogatih aristokratov.
Položaj našega verskega življenja in naše Cerkve je torej vse kaj drugega kakor rožnat, loda mi ga smatramo kot pot trpljenja in očiščenja, in smo prepričani, da bo katolicizem po tolikih izkušnjah v Španiji resnično zopet vzcvetel kot dejansko največja kulturna sila Španije, kar je enkrat bil.
Madrid, 30. avgusta.
Francesco Perez Rodriguez.
(Copyrigh 1931 by C. P. I. E. C.)
Pogajanja med Francijo in Italijo napredujejo
Rim. 3. sept. ž. Današnja »Tribuna« piše \ uvodnem članku, da se pogajanja za mornariški sporazum ined Italijo in Francijo nadaljujejo pod zelo ugodnimi pogoji. V nekem poročilu iz Londona trdi Tribuna', da je tudi britanska vlada dobila prepis francoske nole, ki je bila le dni poslana italijanski vladi in ki obsega konkretne predloge glede sporazuma za omejitev in redukcijo pomorskega oboroževanja. Kopija te francoske nole je bila poslana obenem tudi italijanski delegaciji v Ženevo, ki ima nalogo, da sklene definitiven sporazum o mornariškem vprašanju. Nadalje piše Tribuna', da so italijansko-francoska pogajanja trenutno najvažnejši dogodek v Ženevi.
Avstrija se odrekla carinski zvezi z Nemčijo
Ženeva, 3. sept. AA. Avstrijski zunanji minister dr. Schober jc sporazumno z nemško delegacijo danes izjavil v evropski komisiji, da se Avstrija odreče nemško-avstrijske carinske zveze. Dr. Schober je dalje izjavil, da upa, da bo s lem sklepom Avstrija pripomogla k potrebni pomiritvi in k konstruktivnemu sodelovanju.
Ženeva, 3. sept. AA. Minister zunanjih zadev dr. Curtius je izjavil v evropski komisiji, da Nemčija opusti carinsko zvezo med Avstrijo in Nemčijo.
Nanking v nevarnosti
Nanking, 3. sept. AA. Ker reka .langlse stalno narašča, je glavno mesto Kitajske Nanking v veliki nevarnosti, da ga ne poplavijo narasle vode. Za padno mesta so rnzbesneli valovi predrli tri važne nasipe. V okolici mesta je polno beguncev, ki so se zatekli na mestno obzidje. Oblasti so odredile vse potrebno, da preprečijo poplavo mesta.
Anrflcšho oosofiio ^odpisano
Pariz, 3. sept. A A. Fxeelsior" poroča, da jo posojilo 2500 milijonov frankov, sklenjeno po angleški vladi v Parizu, bilo včeraj domala vse podpisano. Posojilo je bilo torej podpisano v 48 urah. Finančni krogi vidijo v tem velik finančni uspeh.
Upor mornarjev v Cile
Santiago de Chille, 3. sept. ž. Uporni mornarji nameravajo zapustiti vojne ladje in imajo častnika še vedno zaprte. Govori se, da bo vlada proli upornikom poslala podmornice iu 30 bombnih letal, ki so ostali zvesti vladi. Chilenska vlada je od-slopila, za jutri pa je sklicano izredno zasedanje kongresa, da se izda sklep glede proglasitve obsednega stanja.
Slovenija dobi trs delavske azile
Ljubljana, 3. septembra.
Danes se je vršila v prostorih Borze dela važna seja, ki so se je udeležili: Ves upravni odbor Borze dela. zastopnika mestne občine dr. Bohinjec in Tavčar ter zastopnika Delavske zbornice Uratnik in Juvan. Seja je sklenila, ila bo Rorza dela zgradila prihodnje leto v Ljubljani velik azil za delavce. Za zgradbo tega azila bo prispevala Centralna borza dela 4 milijone dinarjev iz fonda za ustanavljanje socijalnih institucij, mostna občina pa zemljišče. Zaenkrat je predvideno, da bo delavski azil stal tam, kjer sedaj stoji Dohodar-stveni urad. Ta pa si lako iu tako namerava zgraditi v bližini lnstno poslopje. Azil je preračunan za 180 preskrbovancev. Obsegal pn bo tudi veliko javno kuhinjo. Dalje se je odobrilo, da se zgradi ludi v Mariboru delavski azil in bo Borza dela prispevala zanj pohlrug milijon dinarjev. Tretji azil pu se bo zgradil v Murski Soboti, za katereg» bo Borza dela prispevala nol milijona dinarjev.
I
Vlahi k nedeljskim slavnostim
Kakor smo ie ponovno objavili, naj se občinstvo kolikor mogoče poslužuje vlakov, ki bodo posebej odrejeni za prevoz udeležencev dne 5. in 6. it. m. v Ljubljano. Neizvedljivo je, da bi se vsakdo mogel peljati ob času, kakor bi si želel. Ogromno število prijavljenih udeležencev stavlja železniški upravi težko vprašanje pravilnega in redncfja prevoza, ki 6e more rešiti le z razumnim sodelovanjem vseh udeležencev samih. Zato ponovno pozivamo vse, da se ravnajo po naslednjih navodilih in jih točno upoštevajo, da ne pride do neljubih in nikomur koristnih motenj.
1.	Dolenjska: z vlakom št. 9214, ki odhaia iz Karlovca ob 3.10, se vozijo vse udeleženci iz krajev ob progi Karlovac—Birčna vas vključno. Na ta vlak imajo tudi zvezo udeleženci iz postaje Straža-Toplice, in sicer z vlakom, ki odhaja iz Straže-Toplice ob 5.22; isto tako udeleženci iz krajev ob progi Št. Janž na Dolenjskem—Mirna vključno, in sicer z vlakom, ki odhaja iz Št. Jan-ža ob 5.06.
Udeleženci iz krajev ob progi Novo mesto— Lavrica potujejo z vlakom, ki odhaja iz Novega mesta 6. sept. ob 4.25.
Udeleženci iz mesta Novo mesto in okolice ce vozijo z vlakom, ki bo vozil kakšnih 15 minut za vlakom, ki odhaja iz Novega mesta isti dan ob 4.25, torej ob 4.40. Opozarjamo, da se udeleženci, ki bodo vstopali na postaji Novo mesto, točno ravnajo po navodilih tamkajšnjih železniških uslužibencev.
Udeleženci iz krajev ob progi Kočevje—Pre-dolje vključno potujejo z vlakom, ki odhaia iz Kočevja 6. sept. ob 5.42.
Udeleženci, ki vstopijo na postaji Kočevje, potujejo z vlakom, ki odhaja kakšnih 20 minut za prvim vlakom.
2.	Gorenjska. Udeleženci iz krajev ob progi Rateče—Planica—Hrušica vključno odpotujejo z vlakom, ki odhaja iz Rateč-Planice 6. sept. ob 5.08, in imajo na Jesenicah zvezo na vlak, ki odhaja tamkaj ob 6.07. S tem vlakom potujejo tudi vsi udeleženci iz krajev ob progi Jesenice—Sv. Jošt vključno.
Udeleženci iz krajev ob progi Bistrica—Boh. jezero—Dobrava-Vintgar potujejo z vlakom, ki odhaja iz Bistrice-Boh. jezero 6. sept. ob 5. V ta vlak vstopijo tudi vsi oni, ki bodo vstopali na sami postaji Jesenice.
Udeleženci iz krajev ob progi Tržič—Naklo —Kranj—Vižmarje vstopajo v vlak, ki bo odhajal «z Tržiča 6. sept. ob 5.18, odnosno iz Kranja ob 6.15.
Udeleženci iz krajev ob progi Kamnik—Je-fica potujejo z vlakoma, ki odhajata iz Kamnika ob 5.45 in 6.32.
3.	Notranjska. Vsi udeleženci iz krajev ob rogi Rakek—Notranje gorice odpotujejo z vlakom, i odhaja z Rakeka 6. sept. ob 6.
Udeleženci iz krajev Vrhnika—Brezovica od. potujejo z vlakom, ki odhaia iz Vrhnike 6. sept. ob 6.12.
4.	Štajerska. Udeleženci iz krajev ob progi Dol. Lendava—Krištanovec odpotujejo dne 5. septembra z vlakom, ki odhaja iz Dol. Lendave ob 14.04, ter imajo v Čakovcu zvezo na vlak z odho-lom ob 15.10, ki prispe na Pragersko ob 17.05 in ima od tu zvezo na vlak v Ljubljano z odhodom
7b 18.02.
Udeleženci iz krajev ob progi Zreče—Spod. I.aie pri Poljčanah odpotuiejo z vlakom, ki odhaja iz Zreč 5. sept. ob 14.51, ter imajo v Poljčanah 18.27 zvezo na vlak r.a Ljubljano.
Udeleženci iz krajev ob progi Krapina -Gro-»elno odpotujejo z vlakom, ki odhaja iz Krapiee 5. sept. ob 16.14, odnosno Rogatca ob 17.20 in >majo na Grobelnem zvezo na vlak, ki odhaja ob 18.55 v Ljubljano.
Udeleženci iz Slov. Bistrice mesto imajo zadnjo direktno zvezo z vlakom, ki odhaja iz Slov. Bistrice mesto 5. sept. ob 16.47.
Udeleženci iz krajev ob progi Selo pri Velenju —Št. Janž pri Dravogradu odpotujejo 5. sept. t vlakom, ki odhaja iz Št. Janža pri Dravogradu ■>b 15.30, tako da imajo v Celju ob 19.27 zvezv za Ljubljano.
Udeleženci iz krajev ob progi Prevalje—Lim-bu£ odpotujejo 5. sept. z vlakom iz Prevalj ob 19.04, « katerim imajo v Mariboru ob 21.50 zvezo na vlak •a Ljubljano, kamor prispejo ob 3.06 dne 6. sept.
Udeleženci iz krajev ob progi Kotoriba—Cir-(ovce se vozijo z vlakom, ki odhaja iz Kotoribc $. sept. ob 18 in imajo na Pragerskem ob 22.27 z -ezo na vlak v Ljubljano, kamor prispejo ob 3.06 ■dne 6. sept.
Udeleženci iz krajev ob p'ogi Hodoš—Murska Sobota—Ljutomer—Ormož se vozijo z vlai&om, 'ti odhaja 5. sept. do 16.50 iz Murske Sobote, tako da pridejo v Ljubljano 6. sept. ob 3.06.
Udeleženci iz krajev ob progi Gor. Radgona— Križevci pri Ljutomeru vključno odhajajo 5. sept. z vlakom ob 18.28 iz Gor. Radgone in imajo v Ljutomeru priključek na prej omenjeni direktni vlak iz Murske Sobote v Ljubljano.
Udeleženci iz krajev ob progi Št. Ilj—Pesnica ootuijejo z vlakom, ki odhaja iz Št. Ilja 5. sept. ob 20.10, lako da se vozijo iz Maribora dalje z vlakom, ki odhaja tamkaj ob 22.50 in prispe v Ljubljano 6. sept. ob 3.09.
Udeleženci, ki vstopajo na sami postaji Maribor, se vozijo s posebnima vlakoma, ki odhajata iz Maribora gl. kol. 6. sept. ob t.40 in ob 2.
Udeleženci iz krajev ob progi Hoče—Store rstopajo v prej omenjeni drugiposebni vlak iz Maribora ob 2.
Udeleženci iz krajev ob progi Velenje—Celje —LaSko—Rimske toplice potujejo s posebnim vla-otn, ki odhaja iz \elenja dne 5. sept. ob 23, iz Laškega dne 6. sept. ob 2.03 in iz Rimskih toplic »b 2.10 ter prispe v Ljubljano ob 4.
Udeleženci, ki vstopajo na sami postaji Celje. odpotujejo 6. sepl. s posebnim vlakom ob 4.15 n prispejo v Ljubljano ob 6.20,
Udeleženci iz krajev ob progi Zagreb—Zidali most potujejo z vlakom, ki odhaja iz Zagreba »b 0.10, odnosno s kasnejšim posebnim vlakom z odhodom iz Brežic ob 4,20.
Udeleženci, ki vstopajo na sami postaji Tr-jovlje, se odpeljejo 6. sept. s posebnim vlakdTm ob j.40, tako da so ob 7 v Ljubljani,
Udeleženci iz krajev ob progi Zid. most— ?alog, Izvzemšl Trbovlje, potujejo z vlakom, ki ►dhaja iz Zidanega mosta ob 5.37,
POVRATEK.
6. septembra. * a ,
1. Dolenjska, Udeleženci iz krajev ob progi Ljubljana — Novo mesto — Karlovec — Trebnje
—	Šl. Janž z vlakom ob 16.15.
Udeleženci iz krajev ob progi Ljubljana — Novo mesto — Karlovec — Trebnje — St. Janž In Novo mesto—Straža-Toplice z vlakom ob 18.55.
Udele;>enci iz krajev Ljubljana — Grosuplje
—	Kočevje z vlakom ob 19.40 in 22.20.
Udeie/.enci iz krajev ob progi Ljubljana	— Novo mesto — Karlovec z vlakom ob 22.40, ki
ima v Novem mestu ob 3,20 nadaljnjo zvezo	za Karloveo.
„Aristokratsko" gospodarjenje grofa Bethtena
Za cigarete, namizno opravo šli milijoni - Madjarska potrebuje novo posojilo
Budimpešta, S. sept. Vsa javnost je pod doj-itioni sklepa parlamentarnega odbora šestih, ki mu ji* bil dan nalog, da prouči nanovo proračunu
vseh ministrstev in njihove postavke skrči do skrajnosti, da sc morajo namreč znižati plačo državnim in občinskim nameščencem za 10% do i?>%. Za 15% sc bodo plače znižalo treni najvišjim plačilnim razredom. Redukcija plač stopi v veljavo s 1. septembrom, in ker so državni uradniki že prejeli plače za september, se bo znižani znesek razdelil na devet prihodnjih mesecev. V smislu sklepa parlamentarnega odbora se proračun ministrstva za narodno zdravje lahko zniža za 2.3 milijona pengojev. Odbor proučuje sedaj proračun vojnega ministrstva.
Vlada je bila prisiljena seči po lako nepopularnem sredstvu za uravnovesenje državnega proračuna, ker znaša posojilo, ki ga je Bethien pred odstopom zaključil v Parizu in Londonu, 5 milijonov funtov, ne pa 7 milijonov funtov, kakor je madjarska vlada želela. Ta želja se Madja-rom ni izpolnila radi odpora francoskih bank, ker niso hotele pristali na lako vi:-oko posojilo. Državni primanjkljaj se ceni ua 150 milijonov pengojev,
med tem ko znuša posojilo okoli 110 milijonov pengiijcv. Splošno mnenje je, ila ue ho najeto posojilo niti zdaleč zadostilo potrebam »ladjarskih financ. Tako je bivši trgovinski minister baron Szterenyi izjavil, da bo morala Madjarska prositi pri Zvezi narodov za novo posojilo. (J. Sztcrcnji, ki sicer priznava politične zasluge grofa lieihlcna, meni, da je Bethien v zadnjem letu povsem za-vozil gospodarsko politiko: ostal jc gluh za vsa svarila.
Da jo grof Bethien gospodaril po načelih stare madjarske aristokracije, ki je plavala v razkošju na račun bednega ljudstva, ie razvidno iz poročila že omenjenega parlamentarnega odbora o državnih izdatkih od 1929/30. Vlada je v tem času zapravila 30 miljjonuv pengiijcv. nc da bi imela za to od parlamenta pooblastilo. Od tega denarja jo šlo 150.000 za Informacijsko službo ministrskega pre.dsedništva in za tiskovni urad. Vlnda je ta izdatek motivirala s pripombo, da so nastopili nepredvideni dogodki. Stroški zunanjega ministrstvu so prekositi redno dotacijo zu 283.000 pengbjov, in sicer je šlo ."18.000 za konference v inozemstvu in 175.000 za inozemsko službo. Poli-
cijsko nadziranje inozemcev je slalo 30.000 pengiijcv več. Med posebnimi izdatki prosvetnega ministra je registrirana postavka 51511 pengtijev, /a nakup dragocene namizne oprave v zavodu »Culle-giiiin HitngiirinniK 1111 Dunaju. Ministrsko preil-sedništvo jc 1 nabavo cigarct potrosilo 1600 pengiijcv. Urcijitcv igrišča za igro polu, ki jc bilu Bethlcuii osebno zelo priljubljena, je stala 121.000 pengiijcv. in nakup drugega igrišča zopet 27.001). Proslava sv. Emcrika pu je stala državo 200,000 pcngiijcv.
Umevno je. da jo po teli odkritjih ugled grofa Itelhlcna med narodom mnogo utrpel, Sole zdaj vidi ljudstvo, koliko denarja je Betlilen potrosil po nepotrebnem in s toni pripomogel k poslabšanju gospodarskega stanja.
Budimpešta, 15. sept. AA. Korbiro poroča: Komisija šcstorice, ki ji je poverjena naloga res-trinkcij v državnem proračunu, je danes revidirala proračun vojnega ministrstva. Vojni minister jo komisiji obrazložil možnosti prihrankov in jo opo-I zoril na možnost naknadnih prihrankov. Vojni mi-l nislcr bo izdelal podroben uačrt o teh prihrankih.
Češkoslovaška ho priznala Rusijo ?
Skrivnostno potovanje Benešovega prijatelja v Moskvo
Praga. 3. eept. Tukajšnji tipk pazno zasleduje razvoj pogajanj med Francijo in liusjjo ter irfr-d Poljsko in Itusijo. Umevno je, da bi sporazum med Francijo in Rusijo približal tudi Češkoslovaško, kot francosko' zaveznico, Rusiji. Med češko jav-nosljo zadobiva zbližanje z Rusijo čpdaljp več zagovornikov. To gibanje so izdatno pospešile nemške in avstrijsko grožnjo z Aiisohlussom. ki tako dišijo po Viljomovem pangermanlzmu. »Splošno pozornost jc v tej zvezi vzbudilo potovanje r Rušijo g. Ivana Sebe. tajnika reško narodno socialistične stranke, kateri pripada tudi Bcneš. Namen njegovega potovanja jc bil baje ta. da pripravi ugodna tla za priznanje ilc iiire Sovjetske republike. Priznanju je, doslej nasprotovala narodna demokratska .stranka. Kakor znano, -o v tej stranki zaifo-
Zopet žrtev Krke
Ni šc dolgo, odkar smo poročali, da bi bila v Krki kmalu utonila dva mlada Šolarja, je Krka že zahtevala drugo žrlev. V Mačkovcu sta zaposlena v kamnolomu g. Antona Matija iz Novec« mesta. 21 letni Fabre Ferdinand iz Knežaka iui Primorskem in 27 letni Jeran Franc, tukajšnji domačin, ki .-Iu se v srtflo dne.2. septembra po končanem delu, okrog pol 21 zvečer peljala z nekim starini Irlilim čolnom, s katerim .slu sc vsak dan vozila na delo in spet domov čez Krko, v nasproti ležečo vas Krko, kjer sta stanovala. V čoln, \ katerem je že bilo nekaj vode, sta stopila nekoliko narl jezom valjčnega mlina graščaka (terma in o I-rinila od kraja. Ker nisla imola vesel, sta veslala kar z rokami. Tako sta privozil.i nekako do srede Krke, ko je naenkrat ud da v orla v razdrapau čoln, ki sc jc z njinva vred pogro-znil. Pričela .-e jo borba na življenje in >inrl. Jeran, ki ni znal plavati, se je obdržal na površini, dočim sc je Fabec začel potapljati. V nevarnosti za lastno življenje, jo Jeran zgrabil Fabeca okrog pasu in holel z njim priplavati do brega, obenem pa je začel klicali na pomoč. Njegove obupne klice sla slišala posestnika Goršo Ivan in Mohor Jože, oba iz vasi Krka. Skočila sta hitro v čoln in veslala potapljajočima na pomoč. Prispevši do njih. sta ju takoj potegnila iz vode v čoln in ve.slala nazaj k bregu. Jeran si je kmalu opomogel, dočim Fabec ni kazni nobenega znaka življenja. Oba posestnika sla se trudila, da bi ga obudila k življenju, ali bilo je prepozno. Bil je mrtev. Mrtvega Fabeca so prenesli v Smolcnjo vas v mrtvašnico.
Pogumnim rešiteljem gre. za njuno dejanje vsa pohvala, drugim pa naj bo la liagiče.n slučaj resen opomin, naj se. ne prevažajo po vodi v trhlih in razpokauih čolnih.
Dalehosežen izum
Berlin, 3. sept. AA. Nekemu nemškemu inže-njerju se je posrečilo z emisijo kemičnih plinov povzročiti detonacijo v daljavi SO m. Profesor je izjavil, da upa, da se mu bo kmalu posrečilo lo razdaljo še povečati.
IVod umor
Bukarešta, 3. sept. AA. Rador poroča: Senatorja Krsta Štefanu, enega izmeti voditeljev bolgarskih manjšin v Dobrudži, je snoči ubil z revolver-skim strelam cincarski kolonist v Pasardžiku. Atentator je izjavil, da jc s tem umorom hotel maščevati umor nekega rumunskega podolicirja, ki so ga ubili bolgarski komite.
pani predstavniki češkoslovaško industrije, in vse kaže, da zdaj prav ti krogi zagovarjajo priznanje Husijp, ker upajo, da bi potem iubko pospešili izvoz industrijskih izdelkov v Rusijo. Možnost tesnejšega gospodarskega sodelovanja z Rusijo je res dana. Za nakup blaga v inozemstvu potrebuje Rusija kredite in ker je radi finančne stiske finan-ciacija ruskih nakupov v Nemčiji in Italiji zelo otežkočena, bi Cehi, ki razpolagajo z denarjem, lahko pritegnili nase velik del ruskih nabav v inozemstvu. Tudi g. Seba jc izjavil, da je prišel pn razgovorih s predstavniki ruske vlade do zaključku. da bi pravna ureditev odnnšajcv med Rusijo in Češkoslovaško prinesla velike koristi češki industriji.
Ustreljen špijon
Varšava, 3. sept. AA. I/ Bresta Litovskega poročajo, da so tam nred prekini sodiščem obsodili nu smrt poročnika llumiccna, ki so ga aretirali v Tornu. Smrtna kazen sc bo izvršila danes. 1'raduo sc sporoča, ila jc ta stvar v ozkih zvezah s senzacionalno alero general-štabnega majorja Dcmbov-skega, ki jc bil kakor /liano julija obsojen na smrt, ker so 11111 dokazali, ila jc bil v službi ruske špi-jonaže, in so ga nato takoj ustrelili.
Splošna stavka v Barceloni
Madrid, 3. sept. AA. Vlada je odredila aretacijo šetdih generalov, ki so bili člani bivšega di-rcklorija. V Barceloni so proglasili splošno r-tavko.
Berlin. 3. scpl. AA. Slavni glasbenik in glasbeni generalni direktor Franc Schalk jc danes umrl v Lrdlachu, star 6S let.
AVashington. 9. sept. AA. V prvih dveh mesecih tekočega proračunskega lcla so državne blagajno prejelo /.a 1'Hj milijonov manj davkov kot minulo leto.
Gmljivo slovo vestlaSshih otrok
Ljubljana, 3. septembra.
Nocoj ob R.oO sn se odpeljali otroci vestfalskih Slovencev, ki so bili na počitnicah v domovini, nazaj v Nemčijo Ic tvojim staršem.
Otroci so se zbirali na restavracijskem vrtu glavnega kolodvora, kjer so si čebljaje pripovedovali, koliko lepega so doživeli v domovini svojih očetov. Kmetske mamice, ki so imele otroke svojih sorodnikov pri sebi, so se postavljale, koliko so se njihovi varovanci naučili v enem mesecu slovenski. Prešla je tudi vsa kolonija iz Polhovega grad-ca, iz bele in s Korčule. Na kolodvor se je prišlo poslovit od otrok mnogo občinstva ter zastopnikov. Knezoškofa je zastopal ravnatelj Jagodic, upravne oblasti ravnatelj Fink, Rafaelovo družbo p. Kazimir Zakrajšek. Prosvetno zvezo g. Zor, krilevniški red prior p. Učak, upravo Rdečega križa g. Jagodic, Narodni izseljenski odbor g. Juvan ter šc mnogo drugih. Zastopnica Krščanskega ženskega društva gospa dr. Brejčeva pa je prinesla za otroke mnogo sladkarij, ki jih je razdelila med hvaležne otroke.
Organizator teli počitniških kolonij vestlal-ekib otrok, izseljenski komisar v Diisseldoriu g. Berislav Djuro Deželic, ki se je z otroci tudi odpeljal na svoje službeno mesto, je pred odhodom v svojem razgovoru s časnikarji poudarjal velik uspeh letovanja teh otrok, tako so se mnogi naučili slovenski, nekateri cclo pertektno, pa tudi telesno so sc okrepili. Saj so otroci pridobili do 5 kg na te/i. Ci. Dežclič je prosil časnikarje, naj naglasijo zasluge domačih faktorjev te uspele kolonije, tako predsednika Rdečega križa dr. Krejčija, dr. retticha in .Malneriča, ravnatelja Finka. p. Zakrajška, dr. Bohinjca in drugih činiteljev v Ljubljani, v Zagrebu pa predsednika Narodne zaščite bivšega bana dr. Šiloviča in gg. Bla/a Kruniča, Puharja
/. istim vlakom je odpotoval v Nemčijo ludi dušni pastir Slovcucev v Nemčiji g. Tensundern, ter g. 1 legerkoetter, ki se je kot Nemec tudi naučil slovenščine, da more bolje pasli slovenske duše v Nemčiji. Prof. dr. Slavič pa je spremil otroke do Bleda.
Otroci so pri odhodu peli in spremljali na orglicc slovenske pesmi, tako »Na planincah^ in druge in ko se jc vlak pomikal, so navdušeno klicali živijo! . Občinstvo pa jim je prav tako živahno in prisrčno odgovarjalo.
IX. kolo mednarodnega šahovskega turnirja na Bledu
--»H	- "*	* -- -
Rezullat današnjega kolu sta bila najprej dva velemojstrska remisa v partijah Nicmcovič: Tarla- ! kover in Vidmar: fipiclvumn,
Tarlakover sc je branil s sicilljansko obrambo in je kmalu ponudil remi*. Njegov nasprotnik pa gn ni hotel sprejeti, zaradi česar se jc partija nadaljevala. Toda nastala pozicija ji i niopla nuditi nobenemu dovolj izgledov /.a zmago iu velemojstra sla v 27. potezah remisirala.
Vidmar je zašel proti Spielmannii že v neugoden položaj, ker mu je nasprotnik izoliral kmeta, kur bi v končnici mogio odločili. Zalo se jp Vidmar moral potruditi, da si je priboril kompenzacijo in obdržal v partiji ravnovesje. Spielmann se jo v 18. potezi zadovoljil •/. remisom.
Nekaj nepričakovanega jn v lakih turnirjih nenavadnega se je zgodilo v partiji Colle: AslaloS. C0U0 jo takoj v začetku napadel Ataloševo kraljevo krilo, loda naš mojster je spretno blokiral naprej drvečo falango kmetov in polagoma sani prišel v napad. Colle je kmalu nato spregledal kraljico in sc vdal.
2. Gorenjska. Udeležcnci iz krajev ob progi Ljubljana — Jesenice — Kranjska gora — Kranj — Tržič ob 15.35.
Ljubljana—Krani ob 17.27, Ljubljana — Jesenice — Kranjska gora — Bi-strica-Boh. jezero — Kranj — Tržič ob 18.50 in 19.40.
Ljubljana—Jesenice—Kranjska gora ob 2240. Ljubljana—Kranj—Tržič ob 22.43. Ljubljana—Kamnik ob 18.25 in 22.14. Notranjska. Udeleženci iz krajev ob progi Ljubljana—Rakek potujejo ob 18.32 in 23.07, Ljubljana—Vrhnika ob 22,20. 4. Štajerska, Udeleženci iz krajev ob progi Ljubljana—Zidani most potujejo ob 17.30.
Ljubljana — Celje — Velenje — Grobelno — Rogatec ob 18,
Ljubljana—Zid. most—Zagreb gl. kol. ob 18.30 Ljubljana gl. kot.—Celje ob 22. Ljubljana gl. kol,—Zidani most—Zagreb gl. kol. ob 22.25.
Ljubljana gl. kol,—Maribor ob 23. Ljubljana gl. kol. •— Zidani most — Zagreb —Pragersko — Čakovec — Ormo^ — Murskn So-bota — Ljutomer — Gornja Radgona in .Maribor gl. kol- 1 vlakom ob 0,03.
V ponedeljek 7, septembra bo voz.il na progi Ljubljana—Jesenice posebni vlak z odhodom iz Ljubljane ob 23.
V torek 8, sept. bodo vozili zvečer iz Ljubljane v vse smeri posebni vlaki, ki bodo še naknadno objavljeni.
Ko objavljamo prednji razpored vlakov na slavnostno odkritje spomenika kralje Petru 1. Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani, pozavimo vse udeležence, da se v čim večji meri poslužujejo le teh vlakov in le tako, kakor je v prednjem navedeno, ker bodo vsi navedeni vlaki imeli dovoljno število vozov za prevoz vseh prijavljenih udeležencev.
Radi točnih odhodnih časov posebnih vlakov iz posameznih postaj naj se občinstvo zanima pri onih železniških postajah, na katerih namerava vstopiti.
Udeležence z Dolenjske pozivamo, da izstopajo v Ljubljani na dolenjskem kolodvoru in krenejo tam preko Dolenjske ceste, Karlovskega mostu, za Gradom in po Streliški ulici na skupno zbirališče na Vodnikovem trgu.
Odbor za postavitev spomenika
Kralju Petru 1. Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani. Kongresni tig l-Il
1'irc izgleda, da je deprimlran. Prvo partijo je igral sijajno, v drugi jc igral še tudi dobro, pa jo imel »moto, zdaj pa Izgublja kar po vrsli. Slnilz je otvoril danes proti njemu indijsko igro in prešel polagoma v boljšo pozicijo. V lej poziciji se je Pire spustil v zelo Ivegano podjetje. Ugrabil jo nasprotniku kvaliteto, nakar pa je njegova dama prišla v nasprotnikovo mreže. Pire je mourl dali svojo damo za dvu slolpa. Stoltz ,io'iiuel zdaj kmetu več, in boljšo pozicijo. Slednjič je Pire izgubil šo kvaliteto in jc moral kmalu kapitulirali.
Zelo živalo sc jc držal stari Maroc:y proli Kashdan h. Nazadnje pa jo le dal kmeta ter zašel v hudo časovno stisko. Partija je bila na koncu zelo razburljiva, ker jc moral Maroczv vleči v treh minutah ,S potez. V Ieli hitrih potezah je svojo že itak slabo pozicijo lo šo poslabšal in izgubil šo pred 35. potezo veselje do življenja ter sc vdal.
Glavna atrakcija današnjega kola je bil spopad med Aljcliinom in liaualjnbovim. Bogoljubov jo otvoril pred dama, nakar je Aljehin odgovoril z Niemcevičevim sistemom in kmalu napravil silen
napad na kraljevo krilo. Bogoljubov je izgubil kmeta, nato ga dobil nazaj, nakar je kmalu nastala končnica, v kateri jp imel Aljehin prednost.
V končnici je dobil Aljehin zopel kmeta in poleg
lega šanso, da dobi še enega. Aljehin, ki jc igral vso partijo zelo precizno, ui popustil tudi v težki končnici ler jc dobil še drugega kmeta. S tem jo bila partija odločena in Bogoljubov jc odnehal. To je dosedaj glavna zmaga v blejskem lurnirju.
K oslič je igral proti 1'luhra podobno kol v
V. kolu proli Vidmarju in jp prišel tudi zdaj v slabšo pozicijo. Flohr je napadel najprej na (Jamskem krilu, nato pa je zvest svojemu učitelju Niem-coviču, nenadno prenesel napad ua kraljevo krilo,
kjer jc žrtvoval krnela, du si je olvoril linijo, Koslig ,ie nalo v težki poziciji spregledal namero svojega
nasprotnika in izgubil kvaliteto. Nastala je slednji« končnica, v kateri je Kostič zelo pazljivo igral, Partija je bila prekinjena v boljši po&i«i)i Mfi Flolira.
Stanje po IX. kolu: Aljehin s1', Spielmann 0. Kashdan ln Vidmar 5. Astaloš, Bogoljubov, Sloll/. 4!.;, Kostič 4 (1). Tarlakover 4, Flohr H'.: (I), Maroczv ln Nicmcovič d'A, Colle 3. Pire 2'A.
Jutri je prost dan. v soboto pa sp bo igralo
X. kolo, v katerem igrajo: Spieluiuim : Murorzy, ■\ljchin : Kashdan, KoMic : Bogoljubov. Slollz proti Flohr, Tarlakover : Pite, Astuloi ; Nicmcovič in Vidmar: CulM