★ SHS IZDAJA ZA GORIŠKO IN BENEČIJO Uto Vlil . Stev. 35 PHIHOHSKI DHEVKIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE (2031) Poštnina platana v gotovini Spetizlum* in abbon post 1 gr. TRST, sobota 9. februarja 1952 Cena 20 lir IglAVE GLAVNEGA TAJNIKA OZN TRYOVE EIEA Nevarnost vojne se je zmanjšala ^*Qvnt tajnik poudarja dosežene uspehe OZN In upa, da ho Sl® KoreJI mogoče doseči premirje - Narodne težnje arah* >n in azijskih narodov so vprašanje, ki pa bo treba rešiti v v — N® tiskovna i, .ob ^ključku šeste- OŽfj i a‘Va 2-avne skupšč.ne Up mi!, !,lavni Trigve drugim izjavil: 2S£VS»“« je po mo' ®Č5tI«,2 kakor je bila pred ^ m. zasedanja t* skupšči. kaVf,. Ppv gotovo manjša, to^r bila pred enim le- sicer omenil, da ni likih . usP®h°v glede vela; Da^l anih vprašanj dojeni .*?• ba Je mnenja, da po-bz0rržT.!|Xlyanie komisije za ^rtno korak na5rej. »Ni •»Oeea ~ le bodal, da bo ^ alf ^®roroiitev izvesti le. Pa a~' Prihodnje leto. Vendar batn i. .»reSUi slepe ulice, ki Ut r»7„„ fesa ovirala res-Ogovore in pogajanja*. *Porazuml nato s°g’-asnl Perioj^^ glede morebitnih »Veta in U j*! Varnostnega ^‘rnavan; e vedno večjega ZtlruipnJh univerzalnosti Pommi ? narodov ter je pri-■ da je upanje, da bodo netieijsiti prilogi lista b05^ bral' borite ° tem> kako ** vod' c» y definicijo napadal-F'ran.jTJmeTI> vojne, kako si sebo! in Nemčija med hko cspcravaa Posarje, mcw?? ^ gospodarskih •fcStn ^rv*3 sod ti tuji NaS?ici v preteklosti. bo v nedeljski Vsai. 1 tudi ponatis preda-o tu,®!0!- Vilka Ukmarja <5^ *'**! v dobi Vov^^koni iz Slodnjar romana »Neiztroh- f na tlaT** ™ ** s P^^b-iq prhkem o Župančiču Wli jfdvu se bomo spom- »ttrti ^bi-ce Prešernove flo.'e» . seto * padiva, ki Se po- V»lCt -^ima n»f* kme'e. **r B,?l‘-ere in sploh žene 'Slhh dino, pa boste v »ittv nj*'i tudl novo pes-ki je pred Pr*. tlrr,i dnevi objavil Nfirkn*VOr k broSurl «Druse v QZN sprejte vse države, ki so Za sprejem zaprosile, sedaj kljub vsemu večje ko kdaj koli. Glede Koreje je glavni tajnik obžaloval, da n. še prišlo do sklenitve premirja, izrazil pa je upanje, da se bo zadeva razvijala ugodno. Glede sklicanja posebnega zasedanja glav-ne sjcupšcjie, ki naj bi razpravljala o korejskem vprašanju, je Lie izjavil da se mu zdi ta možnost težko izvedljiva: prepričan Pa je, da bi bilo v primeru neuspeha pogajanj za premirje mogoče začeti ko. Ukor mogoče resna posvetovanja med 16 državami, ki so poslale čete na Korejo v okrilju OZN preden bi sprejeli ulce-pe o razširitvi vojaških sankcij na Kitajsko. Združeni narodi bodo mora. 1[ o9tatt na razpolago za morebitna pogajanja med vzhodom in zahodom. Np vprašanje o stališču OZN do narodnih teženj posameznih narodov, zla st; onih na Srednjem vzhodu, je Lie odgovoril, da gre za vprašanja, ki zadevajo predvsem prizadete vlade. Glede Tunizije je glavni tajnik izjavil, da ni tuniškega protesta povzela v svojem imenu nobena država članica OZN. Poudaril je dalje, da se narodne težnje tamkajšnjih narodov odražajo v naraščajočem vplivu, ki ga arabsko-azij-ske države imajo pri sklepih glavne skupščine OZN. Sprava med starimi in novimi interesi na Srednjem in na Daljnem vzhodu je eden od najnujnejših vprašanj, ki jih je treba rešti. Trygve Lie ho odpotoval v ponedeljek z letalom v Oslo, kjer bo ostal nekaj dni na dopustu m se nato vrnil v ZDA. Tuniška pritožba bo predložena VS po 15. februarju TUNJS, 8. — Danes je bilo v Tunizijj mirno. V zadnjih treh dneh so francoske oblasti aretirale okoli 400 oseb, od katerih so ovadile 100 vojaškim so-diščem. in tendencioznih vesti, ki so se širile v zvezi s temi operacijam;*. V Parizu pa je danes predsednik republike Auriol sprejel francoskega generalnega rezidenta De HautecIoque, ki bo verjetno ostal y Parizu teden dni. Kakor se je zvedelo od obveščenih krogov, je posebni odbor, ki ie cd petnajstih afriških in azijskih držav dobil nalogo, da pripravi pismo o Tuniziji za Varnostni svet, sklenil poslati to pismo po 15. februarju. t. j., ko bo Varnostni svet nadaljeval svoje delo v New Yorku. Predstavnik; treh držav, ki sestavljajo ta odbor (Indija, Pakistan in Egipt), so na svojem prvem sestanku na indijskem poslaništvu govorili o dnevu, ko naj se tuniško vprašanje predloži Varnostnemu svetu v smislu sklepa petnajstih držav. Kakor se zd'. so sklenili, da odpošljejo pismo po petnajstem februarju. Pismo CK KPS (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 8. — V pismu, kj ga je danes objavil Centralni komite Komunistične partije Slovenije v zvezi s sklepi sprejetimi na V. zasedanju širšega plenuma CK KPS. se poudarja potreba po zbol.šanju političnega delovanja partijskih organizacij Slovenije. CK KPS ugotavlja uspehe dosežene v graditvi socializma v zvezi z reorganizacijo gospodarstva ter istočasno poudarja ne-obhod 'ost, da se poveča politična aktivnost komunistov v partijski orgmizaciji. Pri tem pa partijske organizacije in komunisti ng smejo post'ti del državnega aparata, temveč morajo biti v prvi vr'ti politični organizatorji, najaktivnejši borci na političnem, kulturnem in go-spodarskem poliu. Spričo poskusov nekaterih, ki bi hcteli izkoristiti sedanje gospodarske težave v širjenju šovinizma in rušitj brats'vo in enotnost narodov Jugoslavije, poziva CK CPS člane partije naj oslrnjajoč se na napredne Z druge strani pa je urad social 9tične sile delavskega razstavnega rez denta nocoj javil, reda s alno jn n n:hn0 razkr n-da je javno tožilstvo uvedlo kujejo maleburžoazne ostanke sodno preiskavo zaradi »lažnih' in vodijo vsestransko in siste- Elizabeta II. uradno proglašena SLkraljico Velike Britanije matično borbo proti vsem poskusom reakcionarnih oslankov duhovščine in drugim oslankom klerikalizma in belcg- rdizrna. Koroški Sloverci že več let brezuspešno zahtevajo od avstrijskih oblasti, naj cdprejo slovensko kmetijsko šolo, da bi s tem pomagali slovenski mladini, Slovenska kmečka zveza za Koroško je organizirala vrsto predaval j •- kmeti jstva, ki so se začela 4. februarja t. 1-, in na katerih predavajo strokovnjaki iz Koroške in profesorji ljubljanske univerze. Za ta predavan'a viada veliko zanimanje med slovensko koreško mladino M. S. BANGKOK. 8. — Tailandski ministrski predsednik je odločno zanika! govorica, da dobavlja Tailandija orožje kitajskim nacionalističnim vojakom, ki so pribežali v Burmo. Poudaril je, da Siam nima napadalnih namenov proti nikomur, ter je dodal, da je dogovor za ame-, riško pomoč, ki je bil sklenjeni z ZDA, izključno obrambnega) značaja. m Sprejem 21 o'rok v obmejni trški vasi. To Je bila prva od treh skupin otrok, ki je bila vrnjena Grčiji pod pokroviteljstvcm Združenih narodov in Mednarodnega rdečega križa. Doslej si je samo Jugoslavija prizadevata, da bi bili grški otroci čimprej vrnjeni svojcem, medtem ko države sovje iškega bloka nočejo oddati niti spiskov o pridržanih otrocih. Tudi resolucija glavne skupščine OjtN izrecno priznava Jugoslaviji, da se je lojalno držala tozadevnih priporočil skupščine, in ponovno poziva države sovjetskega bloka, naj gTške otroke vrnejo svojcem. Toda te države delajo vse mogoče ovire in izrabljajo to vprašanje v svoje propagandistične namene. Zahodnonemški parlament odobril Hdenauerjeuo zunanjo politiko Kongres Socialni demokrati so glasovali proti vladni polžki in ponovili zahtevo po razpisa novih volitev • Vzhodnonemške špekulacije s francoskim stahščem o -ueniški oborožitvi Trije zahodni hji1J).ar^®enlu so prebrali razne sožalne brzojavke ■ r' se bodo sestali v Londonu od J6. do 18. t. m. - Tudi Adenauer v London in bo skušal stopiti v slik z Achesonoin in Edenom Mde £ SO 8- Danes zju-»Wnm PriV£tmm kralje-„y. Londonu uradno v.rv^bsto za novo C 'lke Britan.je, nje- t** v britai, >ln “ Poharja Pr.iju nsk® skupnosti. Ob Vof6 In 'i^jhnva kraij!^. pri- začetku londonske konference. Ameriški zunanji minister Acheson bo iz Washington& odpotoval z letalom v torek 12. februarja; v London bo prišel 13. februarja in se bo tam sestal z ameriškimi diplomati, ki so sedaj v Veliki Britaniji. Za-fie»ed?la Pr‘Jožrostn. go-j časni svet atlantskega pakta, ki pitali t„i° 0 proglasitvi so ga sestavlja 12 članov, je imel , Ž balkona naiače v Parizu od 6. do £. februarja več sej pod predsedstvom A-verella Harrjmana. Proučil je odgovore 12. držav na vprašanja, ki so se nanašala na vojaški položaj atlantskih držav in o možnosti za bodoče mesece upoštevajoč njihov gospodarski položaj. Na podlagi teh odgovorov je odbor pripravil poročilo, ki bo predloženo v Lizboni vojaškemu odboru NATO ter atlantskemu svetu. Ta odbor se bo ponovno sestal 17. februarja v Lizboni. V Bonnu so danes uradno ja-vili, da bo Adenauer odpotoval prihodnji teden v London, kjer se bo udeležil pogreba angleškega kralja. Spremljala ga bosta tajnik v zunanjem ministrstvu Hallstein in načelnik protokola zunanjega ministrstva Hans von Herwarth. Čeprav je uradni namen potovanja predstavljati zahodnonem-ško vlpdo na pogrebu angleškega kralja, ne dvomijo v nemških krogih, da bp Adenauer izkoristil priliko, da se sestane z Edenom in z Ache-sonom. b/ obS. Z k3”5008 P®la4e bo ostala v San- toliltuPlo .,P°?tdelika- ko b0-id 'i v nau sa kralja pri-V>',r,u 1. 0 Wcstminster v J°rolc ' „ ,er bo izpostavljeno bn ba b,, ln ^etrtek. V pe-t*i*?bjm3i?08Teb- Na pogrebu JtJ k a!?k državni !heson- Predsednik > ^r,ehPaUblilte Aurio1 Pa . V Do, V osebno udeležil. »li^l* »Dodnia 7P^oIdne.s- b° o ** torni . zbornica in po- «1 £ni njene EliZabete ”■ d, Wo natn ,°*et£- Posl; n-b! ! zvesteK izglasoval, oblju-La.>do j°bi nov; kraljici, prej svoje delo do ^nanti ^biuarja " .--nanii čir‘.H«rja. Razprava žSiee jp**^*. »•)* spodnje sl51 * brzoi£SvPkeeaktr Drečital so' Inil b-rlamp’ , ' Dkl 90 i*h no-Peruja. Cileja, k. ‘**ndije - Porti.o.i.v« D,'7‘aije. Portugalske! ^lja Lh1ndskSea,Vad°rja ln skupščine *LAn4°dejkoihrt0bveS4enih kro- %}, titanski „ ? bod<' ame’ je,n hiinister francoski 2U-1 j U °d 18 LSe*taIi v Lon-ik' v času m n februarja Ur JUrija. ih e^P?.Rrebom kra’ ^ Petkom «i februarja Ve, v LizbL“H?nUke konfe. dane, jav?.',k1 'e bila, ka-bta’!a na ,'Jaio. uradno od-bodo j, ^ebluar- Raz-Vu; nemjkem vprt. še* rkt°g*h .ACS5M bl*Q ieh n-s gkj- Izjavljajo da SS “ «'ede n k#- Sdnn^rju. r,a bl'a kanclerja t .ytis, d ^renoe. prevla-'eg* breVt, rltsnska vlada bil, , v lonrt!. ,v*ekakor so ‘t» skl!' ° km«lh' da eDati^lfb tnem privabile ministri ob ginjskih doklad. Agencija dodaja. da se Nicole ni udeležil zadnjih kongresov stranke v Bienne. Curihu in 2enevi in da je baje povzročil nezadovoljstvo med voditelji stranke, ker je še dalje ostal prijatelj voditelja Micheia Buenzoda, ki je bil preji kratkim izključen iz stranke. Vsekakor dodaja agencija, da ni še znano, ali je bil Nicole izključen tudi iz stranke. BONN. 8. — Danes se je nadaljevala in končala debata o oborožitvi v zahodnonemški narodni skupščini. Na koncu de. bate je parlament z 204 proti 156 glasovom in 6 vzdržanimi odobril resolucijo, kj priporoča evropsko federacijo in poudarja potrebo, da je to rederacijo treba braniti. Zvezni parlament >e nadalje odobril pet resolucij vladnih strank, ki se tičejo Posarja, odnosov med Zahodno Nemčijo in NATO, vojnih zločincev, določevanja nemdkiega prispevka k skupni obrambi in odnosov med Nemčijo in zahodnimi velesilami. Osrednja toSka današnje de bate je bil besedni dvoboj med kanclerj-m Adenauerjem in sc-cialdemokratr/m K. Schmidtom. Adenauer je ogorčeno nastopil proti Schmidtovi izjavi, da bi Zahcdna Nemčija , d« je uvedba snkvšne vojaške obveznosti na sprotna zvezni ustavi. Socialdemokrati so glasovali tud; proti resoluciji, ki zahteva, naj zavezniki osvobodijo zaprte nemške vojne zločince. Adenauer je med drugim obtožil Schmidta, da je «z’orabi) zaupne informacije o nemško-zuvezniških razgovorih*, ki mu jih je on dal. Na sociaJdctno-k ra teke ugovore, da začasna za-hodnonemžka ustava ne dav o. ljuje bonnski vladi, da ti ?e vezala v imenu vse Nemčije, je kancler deial: »Treba je nekaj storiti in če 80 svobodni narodi na naši strani, moramo delati v sporazumu z njimi, če hočemo zavarovali naša vzhodna ozemlia. Dokazati moramo našemu ljudstvu, da so močne sile na straži. ,dn bi preprečile morebitno sovjetsko agresijo.* Zahodnonemški Usti poudar. parlamentu, da si stojita na-včerajšnji debatj v zveznem parlamentu, da si stojita na-snroti dve tezi, m'd katerima doslej ni bilo mogoče najti skupnega imenovalca. »Frankfurter AUgemcine Zeitung*, ki je blizu vladnim in industrijskim krogom, zatrjuje, da bo vladna koalicija »morala uporabiti vso svojo moč. če bo ha tela odgovoriti na socialdemokratske argumente o potrebi novih vohtev.* Adenauerjev list «Koelnische Zeitung* pa pravi, da je nemogoče spraviti vl»dno in eocial-damckraitsko stališč« samo »zaradi taktičnih razlogov*. List nravt, da bi bilo nanačno. ena čitj socialdemokratski «Nein» (Ne) z geslom »Ohne ir.ich* (Brez mene); sccialdcirakint-sko zavračanje vladne politike da pomični: z nami in proti Adenauerju, da j« Vere j predvsem notranjepolitične nerave. Mncgo listov izraža razočara, nje. ker Adenauer v svO’ih včera’šnjih izjavah n, povedal nič novega in ker se lev neki meri umaknil s pozicij, ki jih je zavzel nedoliko dr; pc-rej na nrim°T na sestanku demo- jtvar, koga povabi. Smrt angle. škega kralja Jurije nudi Adenauerju' možnost, da kljub tema gre v Lcndon in ’ poskusi t?m priti v stik s tremi zahodnimi zunanjimi mrnistri. Sprva so poročali, da Adenauer ne to ■šel pa pogreb kralja Jurija, ker 'bi vc moglo vzbiditi vvjii. da se hoče vsiljevati zunanjim ministrom, kasneje pa so sjro rcčili, da bo toanc-er vendarle šel v London. Zanimanj- vzbuja tudi razvoj francoskega stališča do Nemčije. Kot poroča jo iz Pariza, je danes zunanji minister Scbuman izjavil pred zunanjepolitično parlamentarno komisi. jo. da Francija ne to' predpisala dogovora o evropski vojski, če v tej vojski n,? bo včlanjena tudi Nemčija, Ded'! je, da bo dokončni sklep o tem sprejet v Lizboni. S francoskim stališčem j« začela Špekulirati vzhodnonemška vlada. Vzhodnonemški zunanji minister Dertinger je danes izjavil: »Ce uani bo francoske liudetvo pomagalo preprečiti preporod militarizma in imperializma v Zahodni Nemčiji, bc. do miroljubne in d nrckratlčne sile naš:ga nareda. dovolj močne, da bemo mo0!; vzpi.staviti nolitik.o prijateljskih odnosov « Francijo*. Dsrtinger je dodal da je «Adenauer včeraj pred Bmdestagcm odkrito grozil Franciji*. 0 kandidaturi generala Esenhcwerja WASHINGTON, 8. — Ameriški industrije« George Allen, nje, da bo njun obisk prispeval k še bolj te;>iemu sodelovanju teh organizacij. Limerickova ild Darkova bosta jutri odpotovali v domovino. Na povabilo britanskega urada za informacije bo te dni od. potovalo na tritedenski obisk v Veliko Britanijo še t jugoslovanskih novinarjev. To je tretja skupina jugoslovanskih novinarjev, ki je v zadnjih dveh letih obiskala Veliko Britanijo. Nocojšnja »Borb«* navaja v članku pod naslovom »AgreHv- ._ ni priti~k madiarskih fcomrnjer-! Vristj»nske pcrf»nske skuoine 4. mijtou* zadnje provokacije na februarja. Neodvisni list «Ge- jugoslovansko madž.rski meji in citira pisanje madžarskega tiska ter poudrrjs, da j« ravno Madžarski zaupana vodilna vloga v izvajanju nt pa talnega pritiska na Jugoslavijo jn da imajo budimpeštanski kominfor-movski oblastniki zelo velike težave v borb) s svojim ljudstvom, ki trpj dvojni pritisk ir izkoriščanje: s strani svoje lastne birokracije in demokracije Sovjetske zveze, List poudarja, da je Rakošl-jeva vlada nedavno začela borbo proti odporu delovnih množic pod krinko borbe proti nedisciplini m zaključuje, da ž 1> jo madžarski oblastniki s temi provokacijami in z besno rro-oagando. ki ta priHa’- sp era-1 ia odklon ti oržnjo m«dž r-kih oblasti ln iug I va ‘ki RK j množic od t žkih notrunjepoli-grškim otrokom teT izrazili upa- tičnih vprašanj. nerollanzetger* p« nouderja. da i« anketa o nemškem javnem mnaniu pok»z«la, d- je v ja nuarju samo 32 odstotkov Nemcev odobravalo oborožitev, medtem ko jo jie 47 odstotkov odklanjalo. Ce bi vzeli v pr-štlev srtno rr>'ške, Id so sposob ra nositi orožie, mala erosicii« ororti Oborožitvi kar 75 odstotkov. Precei zanimanja so vzbudi1« danes tudi uetbeihia. ali to A r’er>aaeT odS,l v London alt ne Kot znano, ie bilo mnogo govora o tem. ch bo zshodnonem šk, kancler nnvab"en na s*st nek treh zahodnih zunanjih min'strpv D-nlej t« povabilo ni oriši« in tudi Acheson se te rr-d dne\i Irosnil lasrerm rd--•ovoni na to vor-šanje z *-tr 4 Hom da je v Londonu Ed"n domačin* in da je torej njegova osebni prijate!*/ predsednika Trumana se je preteklo noč vkrcal na parnik «Que;n Mary» in potuje v Pariz, kjer se bo sesta] z generalom Eisenhower-jem. Georgf Allen, bivši glavni tajnik demokratičn? stranke, se je že preteklo polletje sestal v Parizu z Eisenhovverjem in je vztrajal, naj bi nastopil pri predsedniških volitvah kot demokratični kandidat. Niso še znani vzroki sedanjega AUeno-vega potovanja v Pariz. Medtem javljajo, da bodo privrženci generala Elsenho-werja zahtevali od kongresa, naj ga pozove na razpravo c načrtu zakona za vojaško in gospodarsko pomoč tujini. Baje so prepričani, da bi izjave, ki bi jih Eisenhower podal ob tej priliki, lahko nudile predsedniku Trumanu možnost, da ga razreši sedanjega položaja. Na ta način bi bila rešena sedanja negotovost, ki izhaja iz Trumanovih izjav, da nima namena razrešiti Eisenhovverja, razen če ne bo sam tega zahteval. Medtem je republikanski senator Brewster izjavil, da, če se ne bo v sedanji volilni kampanji nič spremenilo, ima senator Taft, ki je glavni protiv-nik Eisenhovverja v republikanski stranki, mnogo možnosti, da ga stranka imenuje za uradnega kandidata. LONDON, 8. — «Daily Te-legraph* piše, da gre gradnja ladij v angleških ladjedelnicah vedno bolj počasi zaradi pomanjkanja jekla in specializirane delovne sile. Dne 1. t. m. se je začel v Rimu kongres ezulske zveze društev »Associaziooe nazior.ale Per la Venezia Giulia e Dalm1--z:a» v dvorani C a ites v Vico-lo Due Mocelli št. 37 in je trajal tri dni. Takoj moram- r o-v j Ja vi, da ni smo bili mnenja, da je potrebno poslati posebnega dopi n.ka, temveč smo le z velikim zanimanjem in radovednostjo prečitali poročilo. o tem kemgreju, ki ga je objav l «tednik julijskega in dalmatinskega iredentizma* in «glasi'o Istrskega revizionističnega gibanja* — «L’Arena di Pola*. V tem poročilu beremo med drugim, da je bilo na kongresu ogromno število 59 delegatov, od katerih je vsak preds avljal pokrajinski odbor ANVGD, kar bi torej pomenilo, da vo »julijski in dalmatinski* begunci raztresen i v 59 provincah mad.e-patrije. Kakšni so ti »Julijci in Dalmatinci* pa nam pove poročilo o drugem dnevu kong.esa. ko so ugotovili, da pravzaprav trije delegati nimajo vol.lr.e pravice, ker niso bivali v Julijski krajini vjaj de et let, kar pomeni, da se za Julijce in Da -matince smatrajo ne samo t isti ki so od tam doma, temveč tudi tišči, ki jih je tja posl-l iz vseh kotov in kotičkov Italije rejnici Muss-iini! Ti trije delere-u so: Mecsina, ki je predstavljal begunce iz poi/ajine k rapa«., o-r ni iz pokrajine Pavia in T cigara iz pokrajine Pa'ermo (ostalih 56 delegatov pa jim je kljub temu priznalo voljno pravic ). Kakšni »Julijci in Dalma inči* so torej šele listi člani Af/VGD, ki niso im li časti postati delegati na tako važnem kongresu, si lahko mislimo.. . Na kongresu seveda niso manjkali »odlični* gos je, zastopniki drugih «julijskih ustanov» (»enti gbuliani»j kc< so MIR (Movimento Istriano Revizionista), CLN dclVl. tr a. A -sociazione nazionale Dalmaia, Opera per VAssistenza ai Pro-fughi Giultani e Dal mati im drugi. Naj takoj povemo, d« je ie prvega dne zastopnik istrskega CLN dr. Ruggero Rovitti iz Trsta doživel hudo razočaranje, kajti neki Seveglievich ga je v imenu organizacije «Lega Dalmata di Roma* tako st. ai”o užalil, da je Rovatti v znale pno-testa zapustil kcmgreimo dvorano Charitas. Se prav posebej je bil cjBažen in navdušeno spre et zastopnik »Associazione A diti d ltalia* odo. Ambrorini. Kaj je v svojem pozdravnem govoru ta nlavnt ardit tem Jul jcem in Dalmaticem povedal zlasti glede Jugoslavije, si lahko čitate-Iji sami mislijo. Najodličnejši gost va ie bil naš priljubljeni tržaški župan iz Rovinja dr. ing. Giovanni Bartdi, Navdušeni poročevalec «L’Arena di Pola* opisuje prihod tega gosta v dvorano kot »1’avvenimento piu saliente del congresso*. Naš, č-jatelji se gotovo spominjajo, da smo že poročal;, da so Bartoli ja na nekem gorišfc:m predkongresnem sestanku predlagali za novega predsednika ANVGD. In cn je pnsel, du to — prepreči. Njegov govor je bil »vibrante ele-vato. cemmovente*! FoivaLl se je, da ga «gh slavi* imenujejo v T.rs.u »s ndaco esule*. pr; če. mer pxt rti povedal, da mu prav nihče ne brani povratek v njegov rojstni Rovinj, ki ga je za. pustil — kot je sam javno nekoč pjovedal, ie pred 40 leti, zato so mu kongresisti dah takoj besedo, čim je vstopil. Kaj je v glavnem govoril, vedo naši č'tatelji prav go ovo ie na pamet, kajti ponavljal je frazo ki jih izgovarja vsak dan v Trstu, v. e d drugimi tudi tisto, ki mu je menda najdražja in ki jo je najbrž prired i PO tekstu kakšnega italijanskega pisatelja in M se glasi:- »Vrni se o Italija v vso Julijsko krajino in prenehal bo jok živih ter tesnobno bdenje mrtvih*. Nato pa je zaprosil kongres, naj ga uosvobedi nehvaležne naloge. da bi moral odkloniti katero koli funkcijo». Ko je drugič pr šel do besede je zbrane ezulske predstavnike iz vsega srca rotil, naj bedo složni, kajti opaz.l je. da so se vse tri kongresne dni med seboj zelo prepirali, kar sledi tudi iz že omenjenega poročila in kar je usoda vseh pxdobnih btgv-sklh organizacij in njenih članov. Ni potrebno še posebej po-I udarjati, da so se za kongres DEBATA 0 El/BDPSKI VOJSKI nov trti oreh za francosko vlado Faure se je znašel pted nasprotno koalicijo golistov, komunistov in soc alistov * Glasovanje o zaupnici je pokazalo neodločnost nekaterih političnih skupin • Nov vladni načrt za povišanje davkov in za borbo proti davčnim utajam zanimali in mu dali kar največjo pomembne*; najo. govor. nejši rimski vladni k.ogi. Nej* večji poudarek pa je bil dan kongresu s tem, da sta dva delegata, ki jih je kongres izvo-11, odšla k samemu pred-edni-ku italijanske republike Lui-g‘ju Elnaudiju. To sta bila očv. Zigllotto in prof. Draghicchio. (Tudi pri sestavljanju te delegacije so se skregali, kajti izvoljen ie bil v delegacijo tudi od v. Bissa/di. ki pa je odklonil to častno funkcijo). Predsednik Einaudt se je zanimal predvsem za število ezulov in za pogoje, v katerih živ jo. Brez dvoma sta oba delegata navedla tisto število ezulov, ki ga je malo pred tem navedel v s'rojem poročilu tajnik AN\ GD dr. Gligo. Po njegovih pedatkih znaša število ezulov nič manj kot 230.0-0, ki to takole razdelj.nl: iz Zadra in Dalmacije 20.00, iz Reke in Reške pokrajine (»Carnaro* — oh. kako anahronistično se danes tl ši ta beseda!) 55.000 iz Pulja in Istre 115.000, iz geriške pokrajine 10.000 in iz cone B 20.000. Zelo zanimivo si je og'edatl te številke mdlo bolj od blizu ne zato, ker na pr, že omenjeni ti-žaški župan večkrat reče, da je, vseh ezulov okrog 300.000, temveč predvsem za‘o. da jih primerjamo s statistiko prebivalstva, ki je cbljavlj.ra v knjigah, katerih n so pis li »slavi*, temveč nihče drugi kot sami italijanski (in celd tržaški!) iredentisti. Pri roki nam je slučajno knjiga znanega strokovnjaka italijanske delegacije na mirovni konferenci v Parizu leta 1946 univerzitetnega profesorja Carla. Schiffrerja (conzkega pod;, r d. szdniku v Trstu) pod naUo. vom «Autour de Trieste*. Na strani 120 te knjige piše, da je v vsej Julijski kraj'ni 43944$ Italijane*'. Ce cd te številke odštejemo Ita!ij:miz okra e o »jv .ca, Gradiška, Tržič, Trbiž in T.st (vodno px> statistiki C Schiffrerja), ki jih je 393 676, debi-mo število 195.772 Italijanov ki so ostali v Jugoslaviji in v coni B, Kako je torej mrgoče dj *e je izselilo 230.000 Italijan v, t. j. kar 25.C00 več kot jih navaja italijanski iredeniist Sch f-frer zlasti če po drug< strmi najnovejša jugoslovanska statistika navaja, da je v Jugo:lcvi-ji brez cone B nek- j manj kot 80.000 Italijanov. Pri tem moramo upoštevati, da Schiffrerjev a stati tika nikakor ni točna saj ie samo v m s1 v Tr t pretvoril — če upoštevamo tirad no statistiko iz leta 1911 — ni* manj kot 15.000 Slnt-enc^v v Italijane, če pa upoštevamo dejansko stanje — pa najmanj 40 000; podobno je storil tudi za I-tro, Pulj, Relco itd. Pa to še ni visi 2e večkrat smo poročali, kako se vse mn«-goslevilne ezulske org-mizacljet že več m-sccev med seb-u prepirajo, kako rtaj italijanska v la-da rame i msd ezule tistih 10 mipjard lir. ki "h jr d-r~ gorlavija za ezulske nepremičnine v osvobejertih k.a>, „c-dro štora je v tem, a'i na se razdeli ta d'nar med 14 000 ezulov (glej tGicmale di Tries e*), ki so zapustili ka.e.o kc.i nepremičnino ali pa med 3 000 ezulov, ki so rarv-zHii »-fja imetja v nepremičninah. Iz tega torej sledi, da je pzravz pr v le kvečjemu 14.000 ezulov, ki posedovali kakršno koli nepremičnino, vsi drugi pa so bili p?č takšni, ki jih je v glavnem Mussolini poslal na *sv'te italijanske meje*. Lahko si torej miilPe t-rko točno so ezuhki predstavniki obvestili prredstlnika ital.jonske republike o šuv.lčntm -,a-nju ezulovi Tudi glsde pogojev, v katerih ezuli živijo, je morrl £--naudi marsikaj lepega »lišsti. V našem listu smo ie poročali, kako lepo se z vi v tistih kon-centrac jskih taboriščih, o katerih je pisalo že samo glasilo ANVGD «Difesa Adriatica* in ki so obdana z bodečo žico, v katero so zaprti «julijski in dalmatinski* begunci, ki so jih s prevaro in z lažno prepagsn-do privabili, da so zapusti li svoje domove. Prav tik o smo že pisali pred krak m o primeru hčerke tbolele begunke iz Istre, ki bi jo v neki bolnici kmalu črvi živo pojedli kol je poi-c.ala same «Arena di Po. la*. Tu d; na rimskem kongresu so razpravljali o teh »pogojih* in sprejeli slovesen sklep, «da pomenijo begunska koncentracijska taborišča sramoto* (svergogna*) in «žalitev za Italijo in za civili-acijo* ter da morajo ta tabor šča zato «č m-prej izginiti*. Kaj jim je odgovoril Einaudi pa ezulsko poročilo ne peve. Vsekakor čitatelji lahko vidijo, kako so mu — vsaj glede števila — temeljito lagali. Od Ofjalih zanimivosti poročila pa naj navedemo še na-sledm ie: Nekdo ie izjavil, da PARIZ, 8. — Jutri bo francoska vlad« sklepala o francoskem sodelovanju v evropski o. brambni skupnosti. V ponedeljek pa to narodna skupščina začala z razpravljanjem o tem vprašanju, ki se bo verjetno zavleklo do srede. V torek bo c evropski vojski razpravljal tudi republiški svet Čeprav se bo debata torej u-radno začela v ponedeljek, je bil njen prvi začetek že vče ra)šn>e Faurovo poročilo o gospodarski strategiji, ki jo namerava izvajati sedanja vlada in ki naj b; se združila s politiko na vojaškem polju, o kateri to parlament razpravljal v debati o evropski vojski. Neki popoldnevnl list je danes zapisal, da je na včerajšnji diskusiji v parlamentu stot za. pihal veter krize. Dejansko bi majhna večina, ki jo je včeraj vlada dosegla pri g.asovanju o zaupnici (17 glasov), utegnila pometi*' predznak nevihte, ki se bo morda razvnela, ko to parlament začel razpravljati o evropski vojski in tore; tudi o francoske-nemških odnosih. Analiza včerajšnjega glasovanja potrjuje netotočr.ost. ki vlad« v nekaterih političnih skupinah, ki le stežka spravljajo v skl "d svoje stališče z vlad nim stallščmn. ne le n« sosrc. darskem področju, temveč tudi na pohtičnzm in vojaškem. V mnogih francoskih krogih poudarjajo. da je ustanovitev evrop ske vojske »zelo zapleteno vpra- šanje, če že ne prezgodnje, 9aj je Evropa šele ng pragu federacije*. 292 glasov, ki jih je Faurova vlada yčera) zbrala v narodni skupščini, szstavlja 106 socialistov. 87 ljudskih republikancev. 42 radikalov (od 75), 16 neod vlsnih republikancev (od 54), 14 pripadnikov demokratične sociaristične zveze odpora (od 23), 13 poslancev kmečke akcij? (od 22). 11 prekomorskih neodvisnih ln 3 poslanci brez stranke. 275 glasov proti pa sestavlja 116 golistov, 97 komunistov, 22 kmečkih poslancev »socialne zveze* (od 23), 32 neodvisnih. 4 napredni republikanci, 3 zastopniki kmečke akcije in 1 poslanec demokratične sociali st ič ne zvez s cdpora. Glasovanja se ie vzdržalo 40 poslancev, med :aiterimi sta tudi Reynaud in Daladier. Pleven je glasoval za vi »dni prednog. Parlamentarni komisiji za zunanje zadeve in za narodno obrambo sta danes začeli skupno razpravljat; 0 evropski vojski. Stališče francoske vlade sta prikazala obrambni minister Gsorges Bidault in zunanji minister Robert Schuman. Kot pravi poročilo, ki je bilo izdano po seji, je Schuman prikazal dve vodiln' ideji, na katerih slnr' zamisel evropske vojske: obramba zahodnega sveta in združitev Evrope. V tem okviru je prikazal razne rešitve nemškega vprašanja in zaključil, da je edina mogoča rešitev ustanovitev skupne vojske v okviru politične evropske organizacije. Najhujši nasprotniki evropske vojske v parlamentu so goJisti in komunisti. Pridružili so se jim tudi socialisti, ki zahtevajo, naj se zaenkrat nič ne sklene in naj o tem najprej odločajo parlamentarne komisije. V sedanji konfiguraciji francoskega parlamenta nobena vlada ne more upati na uspeh proti koaliciji teh strank. Nekateri menijo, da bo odvisno predvsem od dogodkov v Nemčiji, kako se bo razvilo stališče francoskih socialistov. Francoska vlada je na današnji seji odobrila povišanje davkov za 129 milijard francoskih frankov. Prvotni načrt, ki ga je sestavila še prejšnja Pleve-nova vlada, je predvideval povišanje davkov za 146 milijard Višji državni dohodki so namenjeni predvsem za kritje dodatnih stroškov vojne v Indo-kini in oborožitve. Večji davčni dohodek bo dosežen 10-odstoInlm povečanjem v vseh posrednih in neposrednih davkov. Od povišanja so izvzeta živila vseh vrst. Vlada obljublja tudi nove ukrepe proti davčnim utajam, predvsem pa proti kupčijam brez računa ln brez davka na poslovni promet. Samo ti ukrepi bodo prinesli, kot računa vlada, državni blagajni približno 20 milijonov, j ie samo v Gorici 12.000 ezulov, ki so vpisani v tamkajšnji pokrajinski sekciji ANVGD, kar po. meni, da je vseh ezulov v Gorici pač mnogo več, kajti naseljujejo ;ih, da bi čim bolj ital Ionizirali .sveto mejo*. — Nadalje je pri nekem glasovanju glede postopka pri volitvah novega odbora prišlo na dan, da je od 58 delegatov bilo 24 tako «demokratičnih*, da so se urrli proporcionalnemu volilnemu sistemu. Ezulski duhovnik do n Luigi Stefani (ki se je najbrž nekoč pisal Stefančič) pa se je zelo jezil na tiste ezule ki prihajajo v zadnjem času v Ita. lijo in dejal, da rte smeio biti sprejeti v članstvo ANVCD. ker so se menda prekasno odločili za selitev in sode'cva>ty s »slavi*. Raznih «dcnov» je bilo na kongresu več, toda najbelj strupen je bil prav ta. Neki profesor Pontevivo pa je obžaloval, da sv italijanskem rarla-mentu ni nobenega ezulskega predstavništva in izrazil želje, da se ustanovi »Julijsko-dalma-tinski volilni blok*. Novo izvo'ieni odbor ANVGD pa sestavljajo: predsednik: comm Elio Bracco. »noto e be-nemerito industriale, onundc di Ne resi- e*; podpredsedniki: odo, Zigličtto, kap. Lino Droben i, prof. Burlch in oiv. Bssaldi; ndborrik;: dr. Bu'ian. prrr'f Stefani, Cer.ich, ing. Di Drusco, dr Posule in Albavesi Nedzor. -i odbor: M-rchese Polesini, T,'lgi P-cco, Cristo; n-m^stnl. ki: ing. Drioli, podre RCcchL Danes, sobota J. februarja Polona. Dobiana Sonce vzide ob 7.18. zatone on 17.21. Dolžina dneva 10.03 Luna vzide ob 15.46. zatone ob Jutri, nedelja 10. februarja Viljem, Zvonimir Gronchijeva ostavka in kasneje njen preklic je napolnila stolpce italijanskih časopisov. V italijanskem političnem življenju niso več pričakovali tega dogodka. Z Gronchijevo opozicijo se ja pač dogajalo kakor z Dossettijevo. V krščanski demokraciji namreč nič ne pomeni. kaj kdo misli, marveč f važna le cerkvena direktiva. Tako smo videli da je Dos-setti razvil v svoji stranki precejšnjo opozicijo pri čemer je zahteval večjo pažnjo za socialne probl~me italijanskega lJvd-sfova, hkrati pa tudi nepopustljivejše krščanstvo, ki ne bi smelo b ti le beseda, marveč tudi dejanje. Toda Dossetti je kmalu opazil da v stoji opoz c'ji ne bo usvel Potolkel je sicer težnje konservativne večine, toda znašel se je pred Katoliško akcijo, kar končno pomeni pred katoliško cerkvijo. Kot katolik pa mora b ti seveda poslušen višj m cerkvenim oblastem. Tudi Gronchi se je večkrat skušal upreti De Gasperijevi večini. Gronchi izhaja iz krščanskega sindikalizma in zato boh čvti delavske probleme, toda tudi on se je moral pač vedno umakniti. Doslej ni imel nikoli dovolj pogum-, da bi šel stvarem do dna. Tako je že postal njegov hamletizem pravi pregovor. Pred kratkim pa s* je zdelo da pojde v svoji odo-zkr-H proti vladi do kraja. Dal je namreč ostavko na svoj po-ložo j predsednika italijanske zbornice. To ni bila samo stvar krščanske demokracije nmpak je ime. lo širši pxmin. Gronchi je v od-stop je bil dokaz, da v krščanski demokraciji ni prave enotnosti ter da veže večino le podrejenost kntohški cerkvi. Kr-ičansko-dPmokratični poslanci se delijo na desnico in levico, na smdkalete, profaš’stične agrarce in simpatizerje socialistov. To dokazuje da je stranka nastanila na volitvah 18. aprila 1948 z listami ki so vsebovale ljudi razn 'h vzorov. Stranka sama namreč ni pričakovala toliko glasov in je mislila. da bo mnogo negotovih kandidatov odvadlo. Volitve pa so prinesle velik uspeh demokristjanom in nekateri poslanci so b!lt demokristjani le po Imer u. Zato so nastali v stranki ram\^ tokovi i„ tudi različna stal'šča olede čisto tehničnih vprašanj v ital’jonski politiki. Iz tega izvirajo razne tež-koče Najv"čie jabolko spora je bili prav agrarna reforma, kjer so se srečale razne težnje. Pred kratkim smo videli da je bila vlada v nekaterih vprašanjih postavljena celo v manjšino če- j prav uživa tudi oodporo neka- ! tčrih samozvanih socialistov. I Kljub tei večini pa vlada ne i stoji na trdnih nogah in lahko primerjamo njen. položaj s po-1 loža jem bivše laburistične ali sedanje konservativne vlade v Anali}, z razliko, da je tu še velika onozicija italijanskega proletariata. Ta opozicija se je kljub številnim napakam italijanske kominformovske stranke vedno bolj krepila. Položaj De Gasparija je zato slab, ke- mu očitajo da ni znal rešiti številnih. gospodarskih m družbenih vprašanj italijanske države. Zato nekatep celo pričakujejo da bodo morali napovedati volitve prel, kakor so msUli. Na take volitve bi morali mi gledati tudi staVšča fašistične nevarnosti. V spomladi leta 1953 bi lahko vol li vsi b vši fašistični hierarhl. Ker je ljudstvo nezadovoljno z demokracijo. kakršno oraža pod De Ga-spervevo vlado bi lahko ljudje kakor Graziani Bottaj in Fe. derzom dobili mnogo glasov. Napovedati volitve v j->seri 1952 pa nj nič pogodu vladi, ki ve, da je takrat mnogn brezposelnih ki go nezadovoljni Zato bi lahko pričakovali volitve pole. tl, ko je gospodarski položaj vendarle nekoliko bcljš’. Odložiti razjasnitev v itaiimnskem političnem življenju pa je zaradi stalnih vladnih napak vedno bolj nevarno. Možnost, da bo italijansko ljudstvo poklicano zopet pred volilne žare. je precejšnja zato je prav. da vsakdo pretehta svoj položaj. Svričo tega stanja je zelo važno, da okrem akcija za Zriščito narodnostn h prav'c. Gronchijevo ostavko lahko primerjamo z ostavko predsednika senata De Nicole. Obe ostavki sta nastali iz želje po protestu proti vladnim težnjam da bi kršile demokratična načela tn gnorirale voljo parlamenta. Prav v zvezi s tem so bile utemeljene govorice da se v Italiji usmerjamo prot i obVki dejanske diktature, zakrinkane s parlamentarno demokracijo. Na vsak način ie položaj za predsednika parlamenta in senata hud kajti težko je služiti obema gospodarjema: vladi in demokraciji Delo razmejitvene komisije omejeno na malenkostne popravke meje i?liro>na pogodba že sama izključuje vsakršne večje spremembe, ki mo le plod pobožnih želja GORICA, 3. — Naši ljudje se prav gotovo še dobro spominja, jo na dogodite leta 1947, ko je cdla v Parizu s p odpisom jugo slcvansko-itaiijar.ske mirovne pogodbe določena nova teritorialna razmejitev. V srcih naših ljudi je takrat odjeknila bo. lest, ki je bila pogovna v ra v. nanju Sovjetske zveze, zaradi katere se je tudi nova državna meja zarezala v slovensko narodno telo. V glavnem je mešana diplomatska jugcsiavaiisko-italijan-ska komisija že takrat določila nevo mejo, vendar pa so ostali še vedno nerešeni nekateri mejni odseki, kot na primer v Go. rici, na Sabotinu, v Brdih in na Kolovratu v Beneški Slove, ni ji, kjer je bila postavljen; začasna meja v pričakovanju dokončne določitve. Na teh krajih so vladala med cbema državnima predstavnic tv ima do razmejitve posebna gledanja, ki niso dopuščala, da bi se vprašanja takoj rešila Po dobrih štirih letih so postala znova predmet razgovorov, tako da jih sedaj rešuje diplomatska mešana komisija za razmejitev, ki ima svoj sedež v Ljubljani in deluje cd druge polovice decembra lanskega leta dalje. Ce pogledamo besedilo italijanske mirovne pogodite, bomo našlj v njenem prvem delu v glavnem označeno mejo. V členu 5 točke 5 pa stoji zapisano, da se obe državi pri postavitvi dkkončne meje lahko odločita, da jo premakneta največ za pol kilometra v ena ali drugo nn;r, če se komisija sporazume. Ta možnost je potrebna, da se me ja prilagodi zemljepisnim in e-kenemskim pogojem krajev, kjer meja teče. Seveda je to besedilo dopuščalo obema državnima pred-stavndštvima pri določevanju meje različno tolmačenje besedila mirovne pogodbe in zato takrat ni bilo mogoče priti do sporazuma.. Medtem pa so se gledanja toliko zbližala, da je na obeh straneh nastala u godna atmosfera za ponevo pretresanje v okviru m' šane diplomatske komisije za razmejitev. Z jugoslovanske strani so Dostavili za voditelja opulnomcčenega ministra Riharda Kneza, z italijanske stra. mi pa opolncmočenega ministra Renata Giardinija. Pričetek dela diplomatske komisije je postal predmet obširnega pisanja v vseh goričkih listih. V njih smo lahko brali dekaj čudne zaključke. Prisojali so kemisijj opol-nomočje, ki ga nima. Zato imamo za potrebno, da n® tem mestu znova poudarimo dejstvo, da diplomatska mešana komisija za razmejitev nima možnosti, da bi spreminjala mejo po ljubi volji, ampak se mora držati besedila mirovne pogodite, ki pravi, da lah. ko mejo zakoličijo največ pol kilometra od meje, ki jo pred. videva mirovna pogodba, upoštevajoč pri tem soglasje obeh zainteresiranih strani in posebne pogoje na kraju samem. Se bolj tečno rečeno, gre sedaj za morda desetmetrske premike mejne črte zaradi lastništva kmečke zemlje in skupnega interesa, izključene pa so vse one kombinacije, ki smo jih čitali I italijanskem razmerju zavladalj zadnje dni v nekaterih časo- 1 vsai znosni diplomatski odnosi. piših. Delovanje komisije za razmejitev spada v v,.sto korakov, ki jih vlaoi pbah držav prispeva, ta. da bi se diplomatski odnosi čimoolj nc-rmalizi.ati. 2e nekaj časa od tega je bila sklenjena trgovinska pogodba med obema državama; pod vzeti so bili tud; drugi ukrepi, ki naj odstranijo nezdrave odnose med obema so sednima državama. 2ivimo v mirnodobnem času in zato je cctrebno. da se mu prilagodimo. Prepričani smo, da bode po uspešnem premagovanju sedanjih vprašani prišla na vrsto ostala, ki so že vedno kamen spotike pri medsebojnih odnosih. in da bedo v jugoslovansko. wmw -t , v • • 't X 5- % -jIs X* Pokrajina pri Gorici. KRATKIl VESTI iz beneških vasi Gostilne v Steverjanu Domačini upa;o, da bo baronica izročila gostilno domačinom STEVERJAN, 8. — Pred nekaj dnevi so pri nas ponovno odprlj gostilno na Bukov-lju, ki ima že staro ime: '(Pri Juhani«. Gostilna je bila namreč pogorišče, ker so jo Nemci z ostalimi hišami v dcle-njem koncu požgal 21. seotem-bra 1943. leta. Se1 e po sedmih letih po končani vojni je uspelo U strdkom gostilne, da so rva račun vojne škode po pravili stavbo m ponovno odprli gostilno. Vsi domačini se nadejamo, da bo gostilna tudi sedaj vredna starega imena ter da ne bo-do v njej točili slabe kapljice. Bilo bi zelo žalostno, če bi pri nas v tako rodovitem vinskem kraju na mesto dobrega vina točili v gostilni nekaj brozge. Dobra ka/pljica pa ne bo samo privabila domače pivce arnoak tudi marsikateri tujec, ki ljubi pomladanske izlete v Gnojno in v Steverjan, se bo rad ustavil «Pri Juani«. Odiprli so na novo godemo, ono znano p» v Dvoru zSHMdi. 2e od novegavfcleta je namreč gospodinja baronica Tacco zaprla gostilno, ker je odpovedala oskrbniku, ki je bil obenem Domačini upamo, da bo baro-nica izročila gostilno domačinu, toda siišijo se razni glasovi. da se za Dvor potegujejo tudi tujci. Mi pa smo mnenja, naj - gostilna ostane v najemu kakega domačina, ker pravilno je, da dohodki, ki prihajajo iz naših žepov, gredo domače*, mu človeku ne pa tujcu. Ct> dili smo se, ko smo zvedeli, da se tudi r.eka višja oseba poteguje za tujca. Upajmo, da bo baronica v tem primeru razsodna in da ne bo izvala godrnjanja z namestitvijo tujca. 2e ko govorimo o gostilnah, naj obvestimo javnost, da je pri Kanezovih «OFtn;ca» in da se tam toči res dobra kapljica. Izletnike m in pivcem priporočamo obisk! Dogodek s Peliconom še ni razčiščen Poročilo prof. Mencarellija o obdukciji ne razjasni zadeve in ne izključuje nobene hipoteze. Državni pravdnik bo na zahtevo svojcev nadaljeval preiskavo o stvari Na dogodek s Peliconom, ki je v Malini umiri v skrivi.os.nih okoliščinah, so spustili pravo zagrinjalo molka. Ko se je stvar dogodila, so listi zagnali 'Velik hrup, toda kmalu so u-JJmili in skušali prepričati či-tatelje, da se je vse v redu dogajalo. Peliconov primčr je torej nekam splahnel. Nekaj časa kasneje so časopisi objavili na vidnem mestu vest, da je prof. Mencarelli po obdukciji ugotovil, da je smrt zakrivilo vnetje na pljučih. Zato so zadevo spravili v arhive, ker je pač bila normalna. Kmalu nato so zopet listi objavili manj vidno vest, da vprašanje še ni dokončno razčiščeno. __ m i .v Peliconovi svojci so namreč or D vas vabi na irbiz 0(1 d™vnega Drav- dnika, da se uvede .ponovna Slovensko planinsko društvo v Gorici bo priredilo smučarski izlet v Trbiž, ki bo v ne-dei o 10. t. m. ob priliki mednarodnih smučarskih tekem, pri katerih bodo sodelovali tu- tudi gostilničar. Glede odpusta.... , , . , , , . pa se ne bomo spuščali v po-1 di jugost^sk; skakalci. — , . ■ .. 1 - , I IknnAM MA p 'PvAlfml.n drobr.osti, gre se najbolj za to: kdo bo Koršičev naslednik. Odhod bo s Travnika ob 6. zjutraj. Seja »oMinsliega »»ravnega odbora Odobritev doklade »Scelba" za občinske nameščence m sklepov raznih občin OH /bor Podpor GORICA, 8. - Odbor noriškega Podpornega društva vabi vse svoje člane na občni žbor, ki bo v nedeljo 10. februarja 1952 ob 9. uri v prostorih Ljudske čitalnice v Ul Ascolj 1-1. Dnevni red občnega zbora je sledeči: 1. Izvolitev treh članov v verifikacijski odbor. 2. C tanje zapisnika zadnjega občnega zbora 3. Poročilo o delovanju društva v preteklem letu. 4. Poročilo o finančnem stanju društva 5. Poročilo nadzornega odbora 6. Razrešnica staremu odboru 7. Volitev novega (-dbora Ako občni zb ir ob določeni uri ne b,, sklepčen, bo po členu 23. društvenih pravil eno uro pozneje ? istim dnevnim Tedom ob vsaki udeležbi članov. GORICA, 8. — Na svoji zadnji seji °d 6. in 7. t. m. je pokrajinski upravni odbor pod predsedstvom prefekta Giammi-cheleja sprejel sledeče sklepe: Pokrajinska uprava: božična doklada sestram, uslužbenim v OPP; podpora bratu bivše začasne tajnice na realni gimnaziji v Gorici; dodelitev brezplačnega stanovanja slugi Fal-cane Orlandu; nagrada ob 25-letnici službovanja Pussini Mariji; nagrade osebju, zaposlenemu v nabiralnem skladišču za poplavljence; prispevek konzorciju za razvoj zračnih vez v Treh Benečijah; določitev fondov za obnovo in izboljšanje učinkovitosti zavoda za gluhoneme. Občina Gorica; izredno doplačilo občinskim odnašalcem smeti — odobreno pod pogojem, da bo doplačilo znašalo največ 25 lir dnevno; gradnja okostnic na pokopališču; brezplačen odstop zemljišča na Travniku Zavodu za socialno skrbstvo; višji izdatek za zvišanje zavoda Od-done Lenassi; posojilo 11.700.000 pri blagajni DDPP za gradnjo ljudskih hiš; potrošniški davek za prvo polletje 1952; popravilo Drevoreda XX. septembra; doklada (tScelba« občinskim nameščencem; potrošniški davek na kontingente proste cone za prvo polletje 1952. Občina Steverjan: obračun za leto 1951 Občina Doberdob: potrošni- ški davek za prvo polletje 1952. Občina Dolenje: družinski davek; odpravnina cestarju. Občina Krroin: nagrada za nadurno delo občinskemu tajniku, uradnikom, in drugim nameščencem; prispevek 121.700 lir za zemljišče Ina Casa; potrošniški davek za prvo polletje 1952; predujem 5 milijonov lir na tekočem računu z mestno hranilnico v Gorici. Občina Tržič: prodaja in zamenjava občinskega zemljišča z raznimi; popravek pravilnika; funkcijska doklada prof. Maraspinu in Chersiju; poseben pravilnik za lepljenje javnih 'epakov; začasno nakazilo občinskemu tajniku; potrošniški davek na električno energijo. Občina Kopriva: doklada na-vijalcem in mazačem občinskih ur. Občina Fara; zamenjava zemljišč z. g- Spessotom Leopoldom in Arturom; potrošniški davek za prvo polletje 1952; dodatek pravilniku kmečke policije. Občina Foljan: nagrada tar niku — odloženo; potrošniški davek na električni tok; prenos dela ceste z državne na občitf-sko last; prodaja 'občinskega zemljišča Cechet Mariji vd. Spessot. Občina Gradiška: zamen ja va zemljišča z Borghese Jožefom; prispevek za vzdrževanje mladoletnika Szultna Julijana. Občina Gradež: 5% davek na ribolov za leto 1952; potrošniški davek za prvo polletje l™2: pravilnik o delovnih odnosih z delavskimi nameščenci; izreden zdravniški prispevek Občina Mariano: potrošniški davek za prvo polletje 1952. Občina Romans: potrošniški davek za leto 1952; sprejem v zavetišče sirot po očetu Ba-zeuax Antonu. Občina Honke: doklada g. Desinano Lidiji — odloženo; potrošniški davek za prvo polletje 1952; vhodna vrata v športno igrišče. Občina Zagraj: delovna doklada tajniku — odloženo. Občina Skocijan: potrošniški davek za prvo polletje 1952; družinski davek za leto 1952. Občina Šempeter ob Soči: potrošniški davek za prvo polletje 1952; prispevek tajniku za obiskovanje usposobljenost-nega tečaja v Padovi — odobren samo za potne stroške. Občina Starancan: doklada za nadurno delo. Občina Turjak: poslovanje javne tehtnice — odobreno v poskušnjo za leto 1952; nad-davki na zemljišča, poslopja, kmečke dohodke in živino. S KAZENSKEGA SODISCA Bulfon oproščen Sodniki so spoznali, da ni povzročil smrti šoferja Cherichettija GORICA, 8. — Lansko leto je bila 19. maja cesta v Ronke mokra zaradi dežja. Po njej sta vsak po svojih opravkih vozila 39-letni Orlando Bulfon iz Mortegliana in Josip Chie-richietti. Prvi je vozil tovorni avtomobil Lancia, medtem ko je vozil drugi šofer svoj avto. Ko sta se obe vozili s precejšnjo brzino bližali, je Chieri-chetti iz neznanih razlogov, najbrž pa zaradi mokre ceste, izgubil nadzorstvo nad vozilom in se z vso silo zaletel v tovorni avtomobil. Od njega se je odbil in se zvrnil v jarek. Chie-richetti je pri tem izgubil življenje. Oblasti so proti Bulfonu u-vedle preiskavo, da bi ugotovile, kdo je zakrivil nesrečo. 2e v preiskavi pa so ugotovile njegovo nedolžnost in prekinile z nadaljnjim poizvedovanjem. Zapisnike so poslali na prizivno sodišče v Benetke, od koder pa so jim sporočili, da mora do raziprave vseeno priti. Tako je moral Bulfon danes pred sodnike, kjer so znova pregledali vzroke nesreče. Čeprav to ni v navadi, je razpravi prisostvoval tudi državni tožilec Caputo, ki je zahteval od sodnega zbora, naj obtoženca oprosti. Njegovo zahtevo so upo't?vali. Bulfona so o-prostih, ker ni zakrivil kaznivega dejanja. 'filmi ,, Pandora “ GORiCA, 8. — Ko se realnost istrne i; lege do, zap- zimo vedno nesoglasje med obema svetovoma $e večje nesoglasje pa nastane, ko se dogaja zgod- ba v dveh popolnoma različnih dobah. Levjinov film «Pandora» nas postavi prav v ta svet nesoglasja. ko se legenda ponovno oživlja v realnosti. Leteči Holandec. večni popotnik morja, je glavni junak zgodbe. Človek, ki ga zla usoda preganja že neskončno let in ga bo preganjal a, dokler ne najde ženske. ki ga bo s svojb ljubeznijo odrešila. V Pandori najde živo utelešenje ženskega ideala, katerega pa po tolikih stoletjih pr.čakovanja ne more žrtvovati. Ker postane sedaj dogajanje nerešljiv vozel. poseže vmes kot nekak grški udeus ex ma-chinas usoda, da se more legenda izpolniti. Reči moramo, da je režiji povsem uspelo prikazati legendarno osebo letečega Holandca v modemi obliki tako da ole-dalca nikjer ne moti razlika med realnim svetom in svetom predstav. Ava Gardner je kot vedno tudi tu kos svoji nalogi. Nestalno žensko bitje, ki bi morda na prvi pogled zgledalo perverzno je v resnici samo predmet v rokah usode. James Ma-son, leteči Holandec, nas docela prepriča s svojim včasih skoraj negibnim obrazom ter s svojimi izraznimi očmi. Film je v barvah in sam na sebi nima velikega pomena za kinematografijo. vendar pa ni dolgočasen in ga človek prav rad gleda. 3. R. preiskava. Nihče noče dvomiti 0 obdukciji prof. Mencarellija, toda kot smo dejali, se stvar lahko še razvije. Na v«ak način ostnjgjo poškodbe na Peliconovem telesu. Prof Mencarelli trdi. da so udarci skoraj gotovo posledica padca, kljub temu ni po izjavah zdravnika Pelicon umrl zaradi padca, n;,yveč zaradi vnetja pljuč. Potemtakem naj bi bile rane odvisne od pad-a, smrt Pa od obolelosti pljuč'. Ce hočemo razumeti te stvari, bi morali biti res zdravniki. Na vsak način izhaja iz tega pregleda, da je treba izklji čiti večkratne poškodbe na za tilniku, kar pa ne izključuje e krstne poškodbe. V. akdo namreč ve, da je na primer za usmrtitev zajca dovolj en lahek udarec za zatilnik; torej gre za enkratni udarec in potemtak m ta pregled ničesar ne izključuje. Kar se tiče mraza, ki naj bi pospešil bolezenski proces na pljučih, ki je že obsta;al 4. januarja, onega dne ko je bil Pelicon v zaporu, ni nam jasno, kje se je mož prehladil. Vsakdo bi dejal, da se je to zgodilo na odprtem v baru Maina rdi. Toda ali ga niso spravili v kasarno karabinerjev prav zato, da bi ga zaščitili pred mrazom? Ce bi še vedno obstajal fašistični režim, bi lahko mislili, da so Pelicona pretepli, ampak ne s palicami, marveč samo z mokrimi obrisačaiAi, ki ne puščajo sledcrv, vsaj na ztrnaj ne. Ker Pa nismo več' v fašističnih časih, je pač naša hipočeza le fantastična. Sedaj smo namreč v popolnem krščanskem in demokratičnem rež mu. kjer zelo spoštujejo posameznika, tudi če je komunist in Slovenec (in zdi se, da je bil Pelicon oboje). Na vsak način bi se lahko tudi zgodilo, da bi kdo, ki bi dal temu možu preveč *z kesanja moža «masiral» s kako namočeno krpo, da bi ga spet spravil na noge. vse to seveda njemu v Prid. Ne bi bilo napačno ugotoviti, ali je taka hipoteza resnična, ker bi nam to lahko povedalo, ali hi moida to povzročilo pospešitev pljučnega vnetja, ki naj bj zakrivi-16 smrt, V tem primeru bi ta maser zaslužil še riagrrdo, ker, bi moža iztreznil in tako preprečil njegovo smrt, kajti če bi RAZSTAVA SLIKARJA PRIMA TINELLIJA GORICA 8. — V eCircolo deila Stami,an razstavlja te dni slikar Primo T-nelli svoja dela, ki jih je izvršil v času svojega bivanja v Parizu. Tinelli je doma iz Brescie, kjer zdaj živi. Slikanja se je uč l pri slikarju Carra; udeležil se je že večjega števila razstav. v Rimu, M lanu in drugod. Najbolj priljubljeni so mu motivi iz Pariza Montmartre, Quai de la Toumelle, Chartres. Toda Pariz, ki se nam kaže s teh slik. je mesto brez ljudi, kakor bi bilo izumrlo. Le kaka mala trgoinna. kaka samotna lopa izstopa iz vrste hiš; tu pa tam se vzpenjajo mostovi s svojimi gibkimi loki preko reke. Tinelli izbira večinoma kot motit> zakotne ulice z visokimi enoličnimi hišami, samotnimi cestnimi svetilkami in sivimi praznmi tlakovi, kjer prebiva, jo delavni ljudje, daleč od blišča in hrupa premožnejšh okrajev. Le tu Pa tam poživlja njih otožno samotnost s kako rdečo modro ali zeleno barvo. Bolj žive po barvah m moti vu so slike mostov kjer opažamo celo nekaj zelenih dreves, živo barvan žerjav zn dviganje tovorov, nekaj čolnov, ki so oblikovani z jasnimi odloč- nimi črtana, slikovit mlin na včter, ki se dviga nad strehami hiš. Med vsemi slikami in skicami obstaja le eno tihožitje, ki dobro učinkuje po svoji skladni kompoziciji in zeleni barvi, prelivajoči se ti raznih tonih na s vem ozadju. Odlika tega slikarja je njegova jasna, odločna risba kjer je z nekaj krepkimi potezami vse izraženo. Posebno se opaža to na risbah, kjer barva t ega vtisa ne zabrisuje kakor na slikah. Ponekod se izza vrst enoličnih hi s dvga v ozadju obris kake katedrale. V vsej tej množici ulic, ki se enolično vrstijo druga poleg druge, jasno tl krepko podane brez kakih mehkejših tonoc. si pa vendar zaželimo da bi slikar zajel tudi kak zan mi vejši motiv, ko se po ulicah slikovito spreminjajo toni, ko igra svetlobe tn sence ovija h še v svoj čar. Kljub temu, da sl'kar teh motivov ne pozna učinkuje dobro po svojj risbi in po neki resnosti r barvah ki daje njegovim slik'm značaj dobro pretehtan /t d sl SONJA BUDAL bil trezen, ne bi bil mogel pa-j 6. t. m., dodelili za dobo de-sti. V tem primeru ne bi bilo I vetdesetih dni izredno podporo onega udarca in a ih poškoob, o katerih se je to.iko govorilo. Ce pa bi moral mož že res umreti, bi vsaj ne bilo nobenih znakov poškodb. V Ahtenu so pa res čudni ljudje. Za človeka, ki je nekoliko vinjen, kličejo karabinjerje, da ga spravijo 24. ur na »toplo«. Karabinjerji naj bi torej v Italiji postali nekaki bolničarji. Zdravniki pa naj bi služili samo zato, da bi izdajali spričevala o smrti. Res je. da karabinerj; nudijo svojo pom-č zastonj, zdravniki pa zahtevajo lepe vsote denarja. Zato so odklonili 5. jrnuarja zdrav ikovo pomoč, ko je sedel Pefcon pr d barom Mainardi. Čudno pri tem Pa je tudi to, da le zdravnik vprašal, ali potrebuje pomoči nekdo, ki mimo sedj pred barom. V Ahtenu oe dogajajo še d~u-ge čudne stvari. Človeka spravijo v avto šele tedaj, ko ga dolgo časa zaman 6iiijo, naj gre peš. Zakaj niso izročili Felico-na bratu že 4, januar’a jn so ga predali karabinerjem, če so ga naslednji dan pripeljali domov? Ce je bil vinjen, bi morala ta vinjenost v 24 urah splahneti. Ce se je pa 5. januarja počutiti slabo, je moral pač imeti vročino, kar bi peč lfih-ko vsakdo opazil. V tem primeru bj morali seveda sprejeti zdravnikovo pomoč; nasproV.o, zdravnika bi morali celo klicati. Ko je kasneje pekli al Feli-conov brat zdravnika k bolnikovi postelji, n; zdravnik ugotovi! pljučnice, opazil pa je razne rane na njegovem telesu in je ukazal, naj ga odpeljajo v bolnico Ali je sploh mogoče, da zdravnik ne ooazi, ali je nekdo bolan ali ranjen? Videmski tisk je skušal odvzeti Peliconovemu primeru vsako važnost, češ da gre za navadno zadevo. Ta tisk pa nikogar ne prepriča. O vseh člankih pa se zdi, da jih je napisala ista oseba. Državni pravdnik dr. Franz pa je storil prav. da ri spravil zadeve v arhiv. Dogodki na deželi so vedno resnega značaja, saj pravi pregovor. «Vas je majhna in ljudje mrmrajo«. trgovskim, industrijskim in težaškim brezposelnim na splošno v občinah Gorici, Tržiču in Gradežu ter samo nezaposlenim industrijskim in težaškim delavcem v ostalih 17 občinah go-riške pokrajine. Po sporazumu z ravnateljstvom Socialnega skrbstva (INPS) morajo brezposelni občine Gorica dvigniti obrazce za prošnjo in jo predložiti Socialnemu skrbstvu (INPS) v Ul. Mazzini 4. Brezposelni iz občine Tržič in Doberdob pa morajo prošnje predložiti Socialnemu skrbstvu (INPS) v Tržiču, Ul. Friuli 30. Prošnje za izredno podporo lahko predložijo vsi brezposelni delavci, ki so bili vpisani pri namestitvenemu uradu pred 6. februarjem 1952. Zadnji rok za predložitev prošenj zapade 21. marca 1952. ftja uMAma sveta bo v soboto 16. februarja GORICA, 8. — Seja pokrajinskega sveta ne bo, kot je bilo pomotoma objavljeno, v soboto 9. t. m., temveč prihodnjo soboto 16. februarja v sejni dvomi Trgovinske zbornice v Ul. Crispi 3. -------- f alik o ha 7tq odi ha urn u Mali ti Ameriška revija «Life» piše, da je njen urednik vpr sal nekega italijanskega oficirja. kaj. misli o 200 italijanskih letalih, kj so jih nadomestili z letali na reakcijski pogon. Oficir je odgovoril: «Mi bomo d.rovali letala malteškim vitezom, to je onemu aristokratskemu redu, kateremu Italija priznava diplomatske in suverene privilegije. Ta red je v žari; jih letih ustvaril letalsko silo z nad st0 bombniki, hidroplani in prevoznimi letali«. * * a Take stvari se lahko dogajajo samo v Italiji, tej izredni državi, kjer smo priča nemogočim stvarem. Ta malteški red je res suveren red z zgodovinskimi tradicijami, ker bi bil moral braniti Sveto deželo pred neverniki. Je torej to k'1 io'iški red. Ta red je tako katoliški, da bod moral n ego vo ureditev v I'ali ji obravnavati v kolegiju kardinalov. Ra zen tega je to čisto konsema-tiven red, ker lahko vstopijo vanj samo ljudje, s starim in Irriznanim plemrivom. Na vsak na'ln nas ta d-r 209 • *»t<71 n" osuplja: Vatikan, italijanska vlada in plemstvo so danes pravzaprav ista stvar; tn vlada pač deli darove svojim družabnikom. M Dodm treoBlnim GORICA, 8. - Urad za delo sporoča, da bodo po ministrskem dekretu od dne 10. ja-nurjo 1952, objavljenem v Uradnem listu štev. 31 z dne ije TR2IC, 8. — Sestala se je občinska gradbena komisija, ki je razpravljala o spremembah, ki 'jih'je predožil tehnični urad za mestno klavnico. Stroške je že odobril občinski svet na po-nedeljški seji in izrazil svojo naklonjenost za poševno streho s strešniki. Nadalje je komisija znova razpravljala o načrtu, ki ga je predložil Ivan Gon za razširitev podjetja v Ul. DtAnnunzio štev. 2, kamor naj bi preselili brivski salon, ki ima sedaj prav tako prostore v isti hiši. Načrt so zavrnili, ker ne ustreza vsem zdravstvenim predpisom. Fojda Na svoji zadnji občinski seji je občinski svet v Fojd; sklenil, da bo pomagal revnim družinam in jim podaril po en paket. Na ta način so hoteli olajšati bede potrebnih družin, ki žive pozimi še pTav posebno borno. Tako bi paket prinesel vsaj nekaj dni zadovoljstva. Ta ukrep p® je vsekakor nezadosten za rešitev ali vsaj za lajšanje slabega stanja naših revežev. Res je, da je občinska bilanca zelo pasivna. Toda pri tem je treba upoštevati, da se mora porabiti občinski denar za najnujnejše potrebe, petem pridejo na vrsto šele manj nujna dela. čeprav so v korist skupnosti. Poleg tega se ljudije v goratih predelih boje, da jih izključijo od obdarovanja, ker doslej so vedno dajali prednost' ljudem v dolini. Občinska uprava naj ta kaj ukrenila, da se te govorice nehajo in da se ljudstvo pomiri. Vse dosedanje rav-nanje našega županstva pa o-pravičuje te surr.n-je. Vse ceste in pokopališča v goratih predelih so v mnogo slabšem stanju kakor ceste in pokopališča v ravnini Dreka Italijanski krajevni tisk se j« pred kratkim razpisal o možnosti, da bi neka vasica v občini Dreka utegnila priti pod Italijo. Gre za majhne popravke meje. ki jo proučuje komisija predstavnikov Italije in Jugoslavije, da bi izboljšali polo žaj obmejnega prebivalstva na obeh straneh. Isti tisk pa se ni nikoli ukvar. ja! z mnogo važnejšim vpraša, njem: v vsej Beneški Sloveniji obstaja samo ena občina, kamor ne pride vozna cesta, tc je občina Dreka. To povzroča prebivalstvu veliko gospodarsko škedo. Ljudje morajo znosit; vsa bremena na ramah, ali kvečjemu prevažajo tovore del poti z vozički, del p jih nosijo na plečih. Prav zato stanejo tudi dlrva mnogo dela in truda in imajo ljudije od prodaje le malo haska. Za zgraditev cesite ni posebnih naravnih težkoč. Cesta, ki se- dviga iz Klodiča, pride prav pod Dreko, kjer zavije na desno, preči hrib Hum. gre skozi Gornji Trbili ter se spušča skozi Zaimir y Sv. Lenart v dolino. Dovolj bi torej bilo, da bi napravili od te cest'; cdcepek do Dreke. Ta odbepek sicer že obstaja, toda po nekaj sto metrih se cesta prekinja. a Dogradit »v te cest? ne bi bila predraga, ker bi šlo v glavnem le za dklovno silo. To pa bi-tudi pomagalo rešiti vprašanje brezposelnosti. ki je sedbj zelo pereča. Za časa volitev 90 prišle v Dreko razne oblasti in vsj so seveda obljubljali cesto. Čaka. nje ljudstva, da se te obljube izpolnijo, pa je že kar predolgo. Omenjeni oblastniki so najbrž zaspali in se bodo zocet zbudili ob novih volitvah. Toda ljudje se bcjie, da tud; ta _ ne bodo znali naredit: dru?** ' k.ct da bodo imenovan to puj. valstvo »fedelissim-a in 1» nissima«. Od teh vzdevkov ” ni kruha. Podbonesec Šestnajstletna deklica Mahk Domeniš iz naše občine F £ dolgi paralizi zopet ,shc*la-to se mera zahvaliti pr°t ^ linzondju, primariju crtcpeo»r ga oddelka v vidtemsla ci, kaferi je deklico -0*" brezplačno operiral. Zdravnikovo dejanje je no vse pohvale in je Pr?.v;iia javnost zve zanj, S tega ® nimamo zato ničesar F1™ niti. ,erjj Zali pa nes poročilo v dogodku v »Messaggeru ;. ^ tu«, k} je pisal, da so stari* ^ pustili deklico, ko je prikazuje ljudi teh dchnVhrj. bj luči. Res je, da so nasi^. bovci ubogi, toda bolnega 0 ^ ka ne zapustijo. Rt« pa mnogokrat ljudje ne moreJeG skrbeti za zdravljenje jjVd, bolnih otrok, ker nimajo v ja. To pa ni nikaka kri^, takih primerih morajo r* čeprav neradi, upati da P\k-či kdo drug ctroku na Takih primerov bi lahko r* li več. Jg Naš“ ljudstvo je sestavni iz malih posasfnikev, ki I®-, težko živijo cd svojega ženja. čeprav daje zemb« dem. neko gotovost. LiudJtk imajo vsaj streho nad g^rVi-orav ie stanovanje v večio r.. prav je stanovanje v mercv zelo borno. 5 otroka bi v teh primerih Zdravi.*^ nilo, prodati vse ertrnožerm^ ma Vvi r«i 4: TO/jAofnrt.lo-lT. b« ne bi niti zadostovale. takega ravnanja bi bil P°c beda vse družine. . ,. Nai navedunc za našo ^ en primer. V Gornji Ters*}^ lina boleha neko d'-ki e z?, jf no tuberkulozo. To dekje K dolgo časa šensi in zdravh. ■ ^ dejali, da bi lahko ozdravi bi ga poškili v bolnišmc^ij da za to zdravljenje družina prodati vse svoje po, je. Reš’li bi merdia enb deset članov dr’žire b| !■ jpe niti v r.-ocoi.no b“dc. S‘arsL ra jo torej premisliti, ali šijo ero os^-bo ali naj vse ostale. Mislimo, da tf..^ remo obtož-vat; teh sfarse občutljivosti. Vsaikdanje nje iasno kašo kakšna Je. lnidi. ki izgubijo zrdmi * zeml i e in. streho fiad elz •. j o Zato ne morejo listi v- $ za-ouš^enih otrocih, marveč^ morali pisati o (-bumvm r darskem noložaiu ljudi htovafij dg se njihove 1 ske razmere •.zboljšaj*’- KINO A V* VERDI. 16.30; »Pandora«, ■r Gardner. .. mor VITTORIA. 17: »Grmeči ski volk«. J. Wayne. jg CENTRALE. 17: »Mož v nem«. N. Parry. Vt MODERNO. 17: «Marco jr sconti«, M. Lotti in U, chi. - Ponovna lažja zastrupitev delavk v tobačni tovarni Izloči'! bodo poSU|ko močnega tobaka Rešitev fr\0Z^\ nega spora med pomorščaki »n p ovmmi družb®™ Komaj nekaj dni je preteklo, odkar je tobačna tovarna, kjer se je prejšnji mesec laže zastrupilo veliko število delavk, odprla vrata in že se mora kronika ponovno ukvarjati s temi nesrečnimi primeri. Prejšnje dni je začelo z delom samo določeno število ljudi, ki so imeli nalogo pripravljati material. Včeraj pa so delavke ponovno lahko zavzele svoja mesta in so delale ped stalno kontrolo zdravniške komisije. Okoli poldne pa je 14 delavk občutilo iste znake zastrupljenja kot poprej: glavobol, vrtoglavico in podotmo. Takoj so jim nudili prvo pomoč, vendar ni bil potreben njihov sprejem v bolnico. Zdravniki so jim ponovno vzeli kri katero bodo analizirali. * b <1 Včeraj so imele tobačne delavke ponovno skupščino, na kateri so razpravljali o novem položaju kj je nastal s sprejemom vseh tobačnih delavk na delo. Kakor vse k “že bedo odtegnili z dela zadnjo pošiljko tobaka. Na vsak nač’n ne bo s tem rešeno to pereče vprašanje, ker pom:vi jamo, da je slabosti delavk predvsem krivo njihovo pomanjkanje odpornosti, ki izvira iz slabe prehrane, posledice nizkih mezd. Vsekakor pa ni pričakovati, da bi se v tem pogledu položaj ponravil, saj vodilo sindikati tudi v tem vprašanju čisto oportunistično in kompromisarsko politiko. S SEJE CONSKEGA UPRAVNEGA ODBORA Nov center za k roroijo tuberkulozo pri Sv. Ivanu za kirurgijo za pljučno tuberkulozo v bolnici pri Sv. Ivanu. Novi center bo razpolagal tudi s svojim osebjem, h kateremu spadajo primarij - kirurg tfr dva asistenta. Cento r bo v svojem delovanju popolnoma neodvisen od svetoivanske bol nice. Conski odbor je prav tako odobril tudi predlog vodstva podjetja AČEGAT, ki predvideva vzpostavitev filobuane proge Tret - Milje. Vodstvo ACEGAT je namreč pripravljeno to progo vzpostaviti le, če dobi od Zavezniške vojaške u-prave potrebno posojilo v znesku 200 milijonov lir in če dobi tudi potreben teren, na katerem lahko zgradi transformatorske postaje, ki bodo služile novi filobusni progi. Končno je conski upravni od- bor odobril tudi predloS jvr krajinskega odbora, ki P jgč-deva v proračunu za le*° vlj^ povišanje stroškov za tat ^j£j nje v pokrajinski sp*- ter v vseh institutih, * rjo1'1 dajo k omenjeni bolnih- jf poviški so stopili v vel)8 s prvim januarjem t. 1- Mož med delom pod % Kmalu po 8. uri morali sprejeti na ortopoto^t oddelku naše bolnice 47-1J erf Pietra Riservata iz Ul. -jiF 1, ki je malo prej bolnico z rešilnim aVto111.' ✓ Mož, ki ima aIomljellc> V1 nogo in poškodbe po P* / košu, je izjavil, da ga delom v ladjedelnici $>v-. j podrl sod poln malte, ki “ del z nekega voza. OTVORITEV LJUDSKE KNJIŽNI^ važen kulturen dogodek za tržaške Slovenk Vzpostavitev ftlobusne proge Trst - Milje odobrena Conski upravni odbor je na svoji zadnji seji obravnaval več važnih vprašanj, med katerimi tudi vprašanje ustanovitve posebnega centra za ktrurgične posege v zvezi 6 pljučno tuberkulozo Po dolgi in izčrpni diskusiji je odbor sklenil, da odobri sklep upravnega sveta glavne bolnice, ki predvideva ustanovitev posebnega centra Snoči je bila slavnostna otvoritev Ljudske knjižnice, ki Ima svoje prostore v Ul. Gep-pa 9/IV. Otvoritvi so prisostvovali številni povabljenci, katere je pozdravil predsednik knjižnice, tov. Vlado Premru. V kratkem nagovoru je predsednik poudaril pomen in naloge, ki si jih je zastavila Ljudska knjižnica ter pozval vse, da pridno segajo po slovenski knjigi in iz nje črpajo lepote, ki so nam jih ustvarili naši in tujerodni kulturni velikani. Za njm Je govorila prof. Nada Ruplova, ki je v uvodu o-menila, da se je vodstvo Ljudske knjižnice odločilo, da bo odprlo svoje prostore prav na dan smrtne obletnice našega pesniškega genija Franceta Prešerna In na ta način še bolj poudarilo važnost, ki Jo ima knjižnica za kulturni razvoj nekega naroda, pri nas pa še posebej za tržaške Slovence. V nadaljevanju je govorila o pomenu in važnosti knjižnic, ki so od srede prejšnjega stoletja bile najuspešnejše sredstvo za narodni obstoj in napredek ter hkrati najmočnejše orožje proti našim nasprotnikom. Pisana r«2" beseda je takrat luščila Jb krivala probleme deloen veka. Te naloge so izp,.aa šf, le knjižnice v dobi nas ^ gk rodnega preroda njh *r mejnih narodno - ogrožc jih. Govornica je nate ^ zgodov.no slovenske protestantske dobe do JCdeto, in od leta 1848 preko n f r do današnji dni. Svoj s f zaključila z ugotovltviFvjan) si Slovenci v okolju vc*',» Julijske krajine zgrad; kulturno ogrodje, k predstavlja umstveno šega naroda., if, de,*ji ((Stremeti moramo«. )j„n0S .. prof. Ruplova, «daJciefn0 JV rod ustvaril n?prek‘IY zo med preteklostjo 1 f#- — .41. z — — .. eirAlPTTl *. nostjo ter v svojem ^ pomaknil našo lcultdI,T.jčs!d,,,|« Ob tei želji smop priSP^ii* bo k temu močno F tudi naša pravkar 08 Jf knjižnica«. j-p r fi Po zahvalnih bese avc-sednika knjižnične uS,jlŽPJV si gostje ogledali ,tvi> * prostore, ki bo obč' razpolago vsak dati. petkih in sredah. 9. februarja 1952 PO toEM ZASFDANJU FAO - ORGANIZACIJE, ^JJLU*vARJA_S SVc TOVNO PREHRANO KAKO IZBOLJŠATI prehrambeni svetovni pOlOZai Proizvodnja prehrambenih predmerov narasla za 9 odsl. - ljudi je pa za 13 odst. več, zalo se prehrambeni položaj slabša zasedanje FAO, spe-laine organizacije OZN, ki se Ukvar1 kmeti' Podobne so težave Ceylona z nabavami riža. Na Ceylonu je - potrošnja riža še vedno racio- novi i ■ „ ^ bil° sklicano v nirana in so dnevni obroki n°vi paJadj fao v Rimu. j&varja z vprašanji prehrane in FAO se je po vojni ukvarja- li i_dv!ma vprašanjema: ka- prav tako veliki kot med vojno. Kljub takemu položaju ne onih deželah, ki proizvaja-ved kot potrošijo. njo kmečko proizvod- odhajajo prehrambeni viški v ko Iiu2aaSta!ih deželah ^ ka-, one dežele, ki bi jih najbolj povečati možnosti za izvoz potrebovale. Količine prehram- benih proizvodov, ki prihajajo na svetovni trg, se vedno bolj manjšajo tudi zaradi finančnih težav. FAO bo zato morala vložiti velike napore, da bi izboljšala položaj. Dolgoročni program predvideva, da bodo proizvedli 1960. leta za 90 odst. prehram- Največjo pažnjo je ta med- ?? organizacija posvetila ti ,ailm de^e*anh ki jim pre-®a _in katerih prehrambe-^l023! se vedno bolj slab- tijhraP°V0'n^1 *etib se kme- _____ __________ • od ?rQizvodnia povečala za1 benih proizvodov več kot se- »h- ‘otkov, To bi sicer pome- daj (v kallorijah) in 1970. leta 110 odst. več. Kratkoročni program predvideva letno povečanje proizvodnje za 3 do 4 odst. in pri tem upošteva, da naraste prebivalstvo letno za 1 ali 2 odst. Prvo mesto zavzema v sklepih FAO za dosego teh načrtov agrarna reforma. Vendar ni mogoče napraviti kakih receptov za vse dežele, po katerih bi lahko napravile tako velik korak. Agrarna reforma lahko uspe samo takrat, kadar se obenem sprovaja industrializacija dežele. To vefija posebno za one dežele, ki so že sedaj prenaseljene. Poleg tega so predvideli tudi več načinov, kako bi uspešneje mednarodno finansirali kmetijstvo. lil« ------’ U1 slcer pome- dar nekako izboljšanje, ven-* mnogo premajhno, da bi In 0 tastoče potrebe Stevi-,*Va*cev i*5 namreč v ^totkcf**0^11 naras*° za hžai!!a-3Stali?1.dežeIah pa ie P0-izvodi6 Povečanje pro- Ba a nastalo predvsem Zqa naprednih dežel: Kanade in Avstralije, kmečki, ko. ?e ie proizvodnja pridcjkov v zaostalih amanjšala ali ostala ^remenjena. „,^^1 podatki FAO pra-Bov ima samo 400 milijo ‘ovnJ£ebiralcev sveta * j 2500 kalorij dnevno ljudi Rlilijarda 300 milijonov pr„?lrna dovolj hrane. PfS]aJ1'i.mbeni Položaj pa še Veliki uejo drugi momenti. '»meri ° tveni načrti prt" tijstVa mn°g° ljudi iz kme-pove^u.v industrijo, s tem se ga * število industrijske-hrsrn-.J'ValstVa in slabša pre-IjedelstDl P0*02ai- Pa tudi P» Ba (-1° samo se preusmerja jih k , u.striiske surovine, ki Zato fie nrodati- ric. gu, e slabša položaj žita-ki j0 0 kaže za žetev v Afri-•etare \ Pa'inem vzhodu. Po-' '*''h a b* pa delajo žetve »ajv^i ^^lah, ki so izvažale ^ in ^°iičine živil, kot so Itvij, Kanada. Pažrn ^ delegacija je obrni-Usedanja na njiho-i bori j ker se njena deže-•Skota ’ .bl rešila smrti od b; . ^dlijone prebivalcev, ki ^‘.mi ohraniti predvoj- * Prih ž,ai bi morali uvoziti tet Jjjkinjih ' * ! ' % |1§ 'y t ŠOLSTVO V BENEŠKI SLOVENIJI 30 let truda jim ni prineslo zaželenega uspeha Škrlatica in Razor nad Krnico 2. Naj navedemo torej to poročilo, ki je bilo objavljeno pod naslovom: «Težave pri poučevanju italijanskega jezika v šolah občine Brdo«. Izmed treh slovenskih narečij Rezije, Nadiške doline in Terske doline je zadn je n: jbližje fur-lanšč-nl in ital'janščlni. Kljub temu so v šolah občine Brdo in v ostalih bližnjih občinah enake težave pri poučevanju jezika in zato so potrebni posebni ukrepi. Prinašam na tem mestu izkustva, ki sem sl jih pridobila v prvih letih pouka v šoli v Citer jih. Ko pride otrok prvič v šolo, ne razume učiteljice, ki v mno-glh primerih (kar je doletelo tudi mene) ne razume učenca. Učiteljica se mora najprej učiti narečja, toda za to izgubj dragocen čas in pouk trpi. Redko se dogodi, da učenec dovrši prvi razred v enem letu. Spomnim se, da sta v letu 1916-17 v Ci-žerjih od deset učencev vpsanih v prvi razred le dva lahko prestopila v drugega, vsi ostali so morali ponavljati in treba je bilo mnogo potrpljenja, da sem jih vključila v delo. Morala sem uporabiti naslednjo metodo: pokazala sem jim predmet, povedala ime, ki se ga je moral otrok naučiti na pamet z večkratnim pon v'jan jem bro uspevarno, da se v prvem razredu ne moremo naučiti drugega kot pisati in či ati, v drugem in tretjem ra: redu ne u-spemo obdelati učnega progra-ma. Otroci se nauče sicer italijanskega jezika, vedno pa ostanejo težave v izgovarjavi, izražanje Pa je nepopolno in nekorektno. Kaj . b( morali narediti, da bi se izognili tem nevšečnostim? Ustanoviti v vsaki vasi vrtec. Nemogoče, Preveč stroškov. Veste, kaj sem napravila jaz? F šolo sem sprejela otroke s Petimi leti (tedaj ni za'on ničesar o tem predpisoval), postavila sem jih v kot ali okrog mize za n kaj ur na dan; nisem jih vzgajala, nisem zgubljala časa z njimi, toda morali so poslušati in (to zagotavljam) niso molili in b'li so prav ti mali, ki so me učili svojega jezika, kajti v njem so se obračali name s svojimi vprašanji, brez strahu, in jaz, da. sem jim odgovorila, sem se morala obračati do evelikh«, odgovarjala sem j'm v italijanščini. C e pa se prav nič nismo razumeli, sem se trudila, da sem jim prevedla. Uspela sem, ne da, bi dosegla vredpsane snovi za tretji razred, toda to'iko, da sem bila zadovoljna. Danes se lahko vet zahteva, kajti ljudstvo s hribov je bolj razvito, ima ceste, je bolj razgibano, ni tako b-dno in mimiko. Otroci s hribov se I kot nekdaj, matere so mlade in nauče hitro, ker so «od' rte | lahko uče italijanščino svoje o-glave«, čeprav imajo ttržke čev-, trohe. Ijes, toda izguba časa je to- Sp^mUjam se, (sladak to- likšna, tudi v primeru, da do-j min!) nekega, dne, ko sem raz- morali uvoziti tMi.r-J*** petih letih po kior^ J°nov ton žit. Pri tem ^ PrM uP°števati, da je bil v°lno nivo Indije naj- ZGODOVINSKI PREGLED OD 1. 1881. DO DANES TUNIZIJA POD FRANCOSKIM PROTEKTORATOM Važen strateški položaj Tunizije * Grabežljivost evropskih velesil - Politika prevejanega nemškega kancler-ja Bismarcka - Prizadevanja Italije - Ljudstvo hoče svobodo - Francoskemu protektoratu se majejo tla Leta 1881. je francoski ekspe- je tega pa je popolnoma dru- dicijski korpus vkorakal v Tunis, da bij kotle bilo to javljeno, «pomagali tuniškemu be-ju. .vzpostaviti ,red». Od. tedaj dalje se Tunis nahaja pod francoskim protektoratom. Neposredni povod za okupacijo gačno. Za Tunis so se borile tri evropske sile. Francija, Velika Britanija in deloma Ita- da je Tunis izkoriščala za svo- Tunisa, tako so trdil: Franco-. jo evropsko politiko, zi, je bil napad arabskega ple-mena Krumirjev, ki se še da- V Bardi, letni rezidenci tuniškega beja, je bil podpisan ^ --------,-------------------- - sporazum, po katerem dobi ktfio nekaj milijonov ljudi | Toda to je bilo samo opra- Francija protektorat nad to de- v°ino 5Vetu In da je že pred ’ ne,s ni pomirilo s Francozi. od lakote. vičilo za zasedbo Tunisa, ozad- -—&i7 želo. Tuniški bej, prestrašen, da izgubi krono, je ta dokument podpisal. Ce bi on tega ne napravil, bi se našel namesto princ, ki je bil pod okriljem Francije. Važnost Tunisa je v njegovem strateškem položaju za Sredozemlje. Črta Tunis—Malta—Sicilija deli Sredozemski bazen v dva dela in kdor kontrolira to linijo, ima dejansko nadzor nad celotnim Sredozemskim morjem, oz. na mors-skih poteh, ki vodijo preko njega od Zapada na Vzhod in obratno. Do okupacije Tunisa je prišlo v času, ko se je pojavila prva večja ekonomska kriza v drugem delu XIX. stol., in ko se je začela borba velikih evropskih sil za ponovno razdelitev že zasedenih kolonialnih področij, ki se je nadaljevala in naraščala v Prvi svetovni vojni. Anglija je tedaj držala Malto, Sicilija je z združitvijo z Italijo pripadla Rimu, a okrog Tunisa, ki tedaj ni pripadal nikomur, je prišlo do borbe, v kateri so imeli Francozi prednost. Po Berlinskem kongresu 1878. se je Anglija začela zanimati za Ciper. Tedanji predsednik je pozneje prisvojiilo franco-1 Tuniška vlada, oz. tuniški mi- loge. Prisiljeni so, da se zami-angleške vlade Disrael, je te- sko tu: preveč jih je bilo. Učenci, sedaj družinski očetje, se še spominjajo. Krik, poln strahu in veselja je sprejel železno čudo, ki se je približevalo: eGospiodična, je. vlak živs? eGospodična, rdeče oči je i-mel*. «Dalg je bil«. eUstrašil sem se ga«. rurrll U J ---*'v In lokomotiva je bila pred-! P0®1«* junakov na polju slave, met razgovorov ves čas našega! katerimi je celo zlato odli- slovenskem narečju so ti glasovi drugače izgovarjajo, podvojenih soglasnikov pa ni čuti. 3. Delati pismene in ustne sestavke na vsako važno besedo, da se navadijo na njihov pomen. 4. Za vsako naučeno besedo iskati vse izpeljanke. 5. Mnogo vadit: i vprašanji in odgovori, polagati važnzst na razgovor. (Upcš evajte, da učenci teh šol zelo radi recitirajo). 6. Mnogo narekujte, tiiajte diktat na glas, px>tem ko ste ga popravili, naučite dobro izgovarjati besede in pisati jih pravilno. 7. Narravite mnogo obnov Po pripovedovanju in č.t nju. Važni so zgodovinski in zemljepisni teksti. S. Polagdtl je treba, važnost na čltanje in na šolsko knjižnico. 9. Mnogo memorirati. 10. Za pridobivanje otrok u-vesti nagrade, izkoristiti vse domisleke učiteljice. Uvedla sem enagradne zvezke«, kamor smo prepisovali najboljše naloge. Ob koncu leta sem p: irejala razstave, katerim sem pripisovala veliko važnost, starši so bili ponosni, pomagali so učiteljici in učencem. Razume se, da je razstava obsegala vse delo v šoli. Potrebno bi bilo materam predavati o preprostih vprašanjih. V teh občinah mora. učiteljica napraviti vse kar more in kakor more. Občina je revna, kakor vse v gorskih predelih. Zdi se mi, da je ocenjevanje teh ljudi, njihovih značajev, navad in inteligence napačno. Sem iz Lombardije in zato lahko govorim jasno o tem, kar sem videla in doživela v tej ob-čim, kjer sem lahko spoznala te ljudi. Ljudje z Brda so Italia-mssimi in patriou. goreči T* Ukreni, kakor kaže imenik Massimo campigli it galetifi ufOft,, aSr-1^,^*nk0rpijOn* zopct italHo^d največjih iz r^insklh 5‘ittarjev, ^^»šimo^P^kle dobe 7'letL, Pgi inla da. **lo a sHkarskiK° ]e Za &edanji >jidb ga doba Pro.gra™v ^ Hsn>er.( n'etnosPi iri tudi F° 7?"$ progran ‘ Hirati. il„fe tnoramo Programski — („ - n- moramo ka^ IS*'Zadi ne IahkPannejem 10 g<> ^ ^a).ga"eP^je- HsTS*3 abs?rankto'r0remo uvr' j »e skrai, s ne kake W *ivi C,ra ne*č Kljub te-v^^k.že dc.lga VS' k ,.a . U m l»cn„ ■5S&' Csvet^P življenjem j fc, p°le. ne umetnostne StSjj, islav,Pmr‘bl'*no opre delitev K* v kroe kega u-Kat metanj, .^vernnitali-Nal9' e Pili"* mojstrov: Vvoil č:st ,*a’ Guidija itd,, y ’!sWtja stno umetnost- ShV^-ionu.) . h b»,?^ iitografn razstavil "mi elik?0renv, L2razi Ns°r‘ei umetno^11 p°Po!ne z jo ?? n: osebnosti, tBhv',iil&Vnirni PCP' jasno mr- VS 1 io , mirni g»” en s svojo in ar(^ak?mi. Neki no^l^p*imitivT,"OVPŠSn in-sko *» V^iipn v« J0 "am tc -^poV^dar fičural sintetičnostjo in pogosto s pol-noroi simetrično razpoloženost-jo figur. Nekaj starinskega, arhaično - klasičnega, etruščan-sko-antično orlentalnega veje iz teh strogo stiliziranih figur s klasično in bogato drapiranimi oblekami, iz katerih vendar pro-seva netoga, skoro udobna drža teles. Bujno fantazijske, idealistič. ne zam sli nenav dno učinkujejo v plastični obdelavi reliefa pri večini del, ki se zato zde izkopane starinske terracote. To velja predvsem za različne figuralne kompozicije, ki so kljub zelo rahlim, ritmičnim ponavljanjem in nihanjem, vendar zelo premišljeno izdelane, kot n. pr. pri Plesu, Eleganci, Tgralki na lutnjo. Ločitvi, ki je zelo krepko statično zgrajena, metafizično zamišljena. Seveda je snov čisto sodobna, toda poenostavil ienje in izločanje vsega enkratno lustrativne-ga, mu dovoljuje take učinke. Vendar v lem poenostavljanju ne gre predaleč, dasi je semintja skoro orientalsko ali poročno krašenje figur le iz ekspresivnih in dekorativnih razlogov, ne pa ki ka ilustrativna indiv d"a lizacija. Tako so razne ženske Figure. Zastrta ženska itd. štu- dije oblikovnih ritmov v oblikah telesa, gibanju oblek, v zaporednem ponavljanju figur, semintja a čisto ekspres onistične, skoro groteskno večane ali manjšane, kol n. pr. pri velikem interieuru Gledališča. Nežna poezija preveva vse njegove stvaritve, naravnost lirika in globok duševni izraz iz rrznlh Deklic ali iz Zenske pri statvah, v vseh najrahlejših odtenkih čustvenih ali hotenjskih razpoloženj. Barva pri imenovani 2eni pri statvah je seveda abstraktna: enolično poenostavljenih ploskev in prik zuje le snovne kvalitete predstavljenih predmetov v rahlih medsebojnih harmonijah, kar vse precej ekspresivno učinkuje v sorazmerju s figuralno kompozicijo, tu z močno geometrizirano sredino. Sicer sem ntja celo človeške figure pre-ej geometrizira, vendar tudj tu niti zdaleč ne pretirava v prisiljene ali nemogoče like. Vsekakor je ta zelo pomembna razstava zelo lep in uspel poskus, prvj v Trstu nam dostojno pokazati tudi tega velikega mojstra. Vsak kulturen Slovenec bi sl jo moral ogledati, JELINČIČ nis. S tem je hotel odvrniti I cesije jg bila med francosko italijansko pozornost od avstro-1 družbo «Boun-Buelma» in ita-ogrske okupacije Bosne in Her-: ijjansko družbo «Rubattino» cegovine. Kot se je vedno godilo, ko Čeprav je bil med Francijo1 se je Italija vpietala v :gro in Anglijo sklenjen sporazum velikih s prizadevanjem, da je glede Tunisa leta 1880, vendar ^ +.vr
  • rešile položaj. To še po3£.bno zato, ker je zaznamovan industrijska proizvodnja jekla v prvih tednih tega leta padec za 9.200 ton. Proizvajalci sicer predvidevajo povečanje letne proizvodnje za 1 milijon ton. Vendar so tovarne pločevine in jeklenih plošč skrčile delovne ure v pričakovanju izboljšanja položaja. Prav obratno je v nemsk) jeklarski industriji. Ona se je po vojni čudovito hitro obno vila in dviga svoj potencial iz leta v leto. Lani so izvozili 1.776.000 ton železa in jekla za vrednost 1.350 milijonov mark, medtem ko so 1950. leta izvo- zili 1.518.000 ton proizvodov za 750 milijonov mark. 1951. leta so izvozili 18,2 odstotka celokupne proizvodnje in 1950 leta 17,4 odstotke. Pri tem moramo upoštevati, da je Nemčija izvozila 550 tisoč ton jeklenih in železnih proizvodov v ZDA, za zameno pa je uvažala premog. povratka in snov zg jezikovne vaje več dni. Danes so pogoji mnogo boljši, toda življenjska šola bi bila sla no potrebna v teh Izgubljenih vaseh furlanskih hribov Potrebno je, voziti otro :e često na, prosto in jih seznanjati z naravo, ki je v teh krajih tako px>lna lepot, naučiti jih govoriti o njej in jih spoznavati z vsernj njenimi skrivnostmi. Vedno sem jih vozila na prostoj s svinčnikom in papirjem, sedeli smo kjer koli, se učili ali igrali. Bilo bi potrebno (če ni mogoče ustanoviti vrtcev), vsaj pri-praV.ja ni razred v vsaki vasi, ki bi težil predvsem za učenje jezika ter poletne šole, na katerih bi pioučevale mlade učne moči. Dvojni dobiček bj bil od tega: učenci bi prišit v šolo z nekaj znanja jezika, mlade učiteljske moči pa bi se privadile domačega jezika. Se bolje bi bilo, če bi učiteljica že poznala nekaj tega dialekta. Ker pa je to težko, bi se lahko zaupalo poučevanje primerni osebi iz I vasi, ki bi jo nadzoroval učitelj in didaktični ravnatelj. Te šole bi bilo treba ljubiti, dati prednost njhovim učiteljem pred drugimi, omogočiti tem učiteljem, da bi razvija’i svoje delo brez drugih obveznoM, zahtevati, da se v kraju službovanja, stalno nas-lijo, potem ko bi jim seveda preskrbeli primerna stanovanja, zgradili šolska poslopr-ja v vaseh, kjer jih še ni. Tako bi mogoče dosegli zadovoljive uspehe. Toda zdaj, ko pričakujemo izboljšanja, je potrebno v danih pogojih iskati z vestjo in ljubeznijo poti: 1. Pomagati si s prevajalci iz višjih razredov. 2. Neprenehoma, vaditi jezik, vztrajati posebno na izgovarjavi «s» in sz« z razliko od «c» in «g». ter na dvojnikih, kajti v Piranski pristan kovanje. Pokazali so v zadnjih letih, da se hočejo približati jeziku z nenehnim prilagojena-a/e,'n I” 2 vnašanjem furlanskih ali italijanskih besed v svoje narečje. Govorica ne kaze znakov, da bi se posloveni, la, temveč postaja bolj in bolj italijanska. Prišla sem v C.žer-je leta 1916 in lahko trdim, da je bilo takrat prav malo, da ne rečem nič mešanih besed; denes jih je mnogo. V 30 letih je b.lo izboljšanje veliko, kar je zasluga tako prebivalstva kot šole, kajli vojne, tež ve z učiteljstvom, pomanjkanje sredstev, napake odredb, po katerih so nekatere šole prešle v druge admhistrativne enote, so omejevale uspeh šole. Dejala sem: vojna, toda popravljam. Ce so vojne škodile razvoju šole, zaustavile jezikovni razvoj v teh obmejnih krajih, so vendarle koristile. Vojaki iz teh krajev so odšli v Italijo, si tam razbistrili srce in um. Ko so se vrnili domov, so bili gospodarji ideje in jezika domovine in jo prenesli v svoje pjlanine. Izboljšanje je bilo vidno takoj, začelo se je z zanimanjem za šolo, ne vedno pravilno vodeno, toda dobro občuteno. V teh pogojih se je govorica izboljšala, kakor bi se ne z najboljšo nego. In če so nekdaj tem ljudem dejali, da so trdi in nevedni, kdo nosi odgovornost? Ce manjkajo v teh krajih vzgojitelji, če je samo učiteljica, ki bi lahko nekaj dobrega naredila in če še ta živi z mislijo, da bo šla čim-prej iz kraja, ali niti stalno ne živi v kraju, ostajajo otroci in starši brez dobre besede, brea nasveta, brez pomoči. So v teh krajih tudi srečne vdsice, ki imajo po 30 let stalno eno učiteljico. Toda ti kraji so redki- Mislilo se je na večerno in na risarsko šolo. Mogoče bi bila potrebna tudi dopolnilna dveletna šola Po končanem petem, razredu s posebnimi predmeti za dečke in deklice. Malo je družin, ki bi lahko svoje otroke pošiljali najprej v šolo. Z desetimi ali enajstimi leti zapuste otroci šolo in slede svojim staršem pri delu na poljih in v gozdu, Zb?gom šola. Se ttsto malo, kar so se naučili, se v poznejših letih i zgubi. V poznejših letih se pri marsikom pojavi želja za uči njem toda v poznejši dobi za hribovca ni časa za učenje, kajti trdo delo. vsrka vse njegove moči in ves njegov čas. Ponovimo, kaj vse bi bilo potrebno, da bi izboljš U šole s slovensko govorico: 1. Ustanov.tev vrtcev in pripravnic tudi v najmanjših vaseh. 2. Petrazredne osnovne šole v vseh krajih. 3. Nad Ijevalne šoie v vseh večjih krajih. 4. Posebni dodatki za šole in učitelje, ki bj morali uživati posebne ugodnosti. 5. Nenehno zanimanje višjih oblasti. Dobro bi bilo, da bi vsak učitelj izjavil sveje mnenje. Vsi skupaj bi morda lahko našli prav o pot, vsaj da bi odstranili težave, ki ras‘ajajo pri učenju italijanskega jezika v teh krajih. (Nadaljevanje sledi) \/D 1“ i J r* Vremenoslovci napovedujejo za V I\ i mA I danes še vedno oblačno vre- I l\L!"lL me s krajevnimi padavinami. Temperatura bo ostala nespremenjena. — Najviija temepratura v Trstu je včeraj dosegla 5.6; najnižja pa 2 stopinji. STRAN 4 ŠPORTNA POROČILA 9. FEBRUARJA 1952 I Bjjjjjl BtuuK feig isSa RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. con« Trsta: 14.35: Hrvatske umetne pesmi poje Ondina Otta. 19.00: Znani skladatelji v originalu in karikaturi. — Trst II.: 18.15. Mendelssohn: Kanrert za violino in orkester. ~" Trst I.: 13.30: Melodični orkester. Vodi Gnido Cer-poli. 17.15: »Ni res», Saloigra v 3 dej. S'Ove®J«-20.15: Klavir v ritmu. 20.30: Veseli večer. GLAVNI PROBLEM SE VEDNO: kronično pomanjkanje snega I OSLO. 8. — /Po prihodu o-Uimpijlkth de-llegacij zah gozdovih severno od Osla. Ne govorijo mnogo, vendar vse kaže, da j« za njihove ozke smuči dovolj snega. Točen načrt proge za tek še ni objavljen *n držijo to v veliki tajnosti Bil je razdeljen samo višin, ski profil in tekmovalci se zarodi tega poslužujejo za trening terenov, fcj imajo iste karakteristike, Norvežani so skušali včeraj sestaviti moštvo za tek na 30 in 50 km, vendar izbirno tekmovanje ni dalo posebnih rezultatov. Edlini, ki se je odliko, val, je bil 41-letni Olav Oekem, veteran norveškega smučanja, ki je med drugim prebil 4 leta v nemškem koncentracijskem taborišču. Včeraj je zasedel j je je danes zastražena iz bojaz- tretje mesto in s tem dobil pra vico, da lahko nastopi na olim. pijskem tekmovanju. Na selekcijski tekmi je zmagal Ha ti ge-jer Brenden, specialist na IS kilometrov. Po pripovedovanju strokovnjakov so vsi najboljši norveški tekači pretrenirani; od tod tudi slabj rezultati. Sam,; tekmovalci so dejali, da bi se pred olimpijskimi igrami radi dodobra spočili. Na včerajšnjem tekmovanju je najbolj razočaral Harald Maartman do včeraj punčica norveške ekipe, ki je sicer začel dobro in zaključil tekmovanje na 34. mestu. Italijani so sporočili, da so dokončno izbrali štafeto 4 x 10 km; tudi ostala moštva so začela sporočati dokončne sestave. Konec tedna bo v Haamarju v centralni Norveški dolgo pričakovanj dvoboj v drsanju pod naslovom »Norveška proti csta-lernu svetun, BORGE MORS Meščanstvo Legnana grozi z dinamitom MILAN, 8. — Državna zveza italijanske nogometne federaci- ni pred incidenti. Meščanstvo Legnana, katerega s o težko prizadeli s kaznijo domačemu društvu, je namreč obljubilo vseh vrst maščevanja, med drugim tudi dinamit. Predsednik Legnana Pino Mocchetti je izjavil Ansi: «M nikakor ne mislimo odstopiti od nadaljnjega tekmovanja, niti poslati na preostale tekme ju-niorsko moštvo. V nedeljo bo v Torinu na igrišču naša najboljša enajstorica. Istočasno oa se bomo pritožili na zvezno apelacijsko komisijo, in to mimo, brez razburjenja ter brez protestnih zborovanj. Zaupamo v pravičnost apelacijske komisije, ki ne more odobriti ukrepov nogometne zveze, sprejetih pod vtisom dogodkov in brez potrebne dokumentacije. Lahko dokažemo, da ni prišlo do nobenega vdora na igrišče, temveč, da so na igrišču bili le posamezniki, ki so hoteli pokazati sodniku uro*. LONDON, 8. — Angleška nogometna zveza sporoča, da zaradi žalovanja za kraljem Jurijem VI. med ponedeljkom in petkom ne bodo igrali nogometnih tekem. V Noretjeiiu je proga za smuk jn veleslalom. Izpeljali so jo leta 1938 in jo pozneje izboljšali in razširili. Začne se ob robu Koniterskega gozda. Dolga je 2435 m s 710 m višinske razlike. S!art lahko prenesejo še nekoliko više in s tem povečajo višinsko razliko na 910 m. Širina proge Je različna, najtežje točke pa so: Fossujuvet, kjer je start za ženski smuk, Vaage-halsen, imenovan tudi »Eldesesperado* in prepad Kvemberger. Na cilju je poslopie. kjer sta nastanjena tisk in radio, restavracija in prenočišče za sodnike. Start in cilj s 10.30; Potet - Študenti, igrišče »Prvi maj* ob 13.; Zarja - Ilirija, igrišče »Prvi maj* ob 13. O C I L A n IKtOVMA POGAJANJA V PAX MUU .IOH1 NAMENI NOVE EGIPTOVSKE VLADE se lahko! ZACOIOVinV VARNOSTI še bolj zaplete Kratke vesti LONDON, 8. — V osnovni šoli v Suifolku na Angleškem so pričeli s poskusnim poukcm šivanja, ki »e ga morajo učiti tudi dečki. Medtem ko se bodo učenci vadilj krpeti nogavice in šivati gumbe, bodo na drugi »trsni poučevali dekleta kako je treba popravljati električne varovalke, vodovodne naprave in podobno. * * rt BEIRUT, 8. — V vasi Terzab. M v južnem delu Libanona je prišel na svet človeški nestvor ženskega spola a štirimi očmi in štirimi rokami. Spaček je bil ves porasel s temno dlako in je živel le šest ur. Porodnica j« popolnoma zdrsvp. 4« * * BREMEN, 7. — Triinšestde-■etletni Johann Murke, ki je po 33 letih zapustil službo kot vozač tovornega avtomobila, s katerim je prevažal pivo, raču. na, rta je v svojem življenju popil 75 000 liitrcv piva in 3800 litrov žgtaija. Američani niso naklonjeni obravnavi azijskih vprašanj v zvezi z mirovnimi pogajanji na Koreji TOKIO, 8. — Obojestranski delegaciji sta se danes dopoldne ponovno sestali v Pan Mun Jomu, prav tsko tudi častniki glavnih poveljstev. kater*m se je posrečilo premakniti se z mrtve točke v pogledu vprašanja nadzorstva nad izvajanjem premirja. Glasnik Združenih narodov je izjavil, da bo tudi po rešitvi man j važnih točk ostalo še vedno soorno vprašanje gradnje letališč med premirjem Kar zadeva vprašanje vojnih ujetnikov, se zdi da bodo Severnokorejci odgovorili šele po novih zavezniških koncesijah. Zavezniški delegati so danes izjavili, da so pripravljeni razpravljati o severnokorejskem predlogu glede politične konference, ki naj bi bila v devetdesetih dneh po podpisu premirja. Kakor znano, so Severnokorejci predlagali to konferenco zato. da bi se na njej razpravljalo o umiku tujih čet s Koreje in drugih vprašanjih, nanašajočih se na mir na Daljnem vzhodu. Vrhovni poveljnik severnokorejske vojske Kim II Sung je včeraj govoril po radiu v Plongjangu in izjavil med drugim, da »Sovjetska zveza in vse druge demokratične države sveta podpirajo sveto osvobodilno borbo naše domovine*. Nato je Kim II Simg obdolžil ((ameriške imperialiste*, da se poslužujejo mirovnih pogajanj, da bi prikrili «nove zarote, ki imajo namen razširiti napad in izpopolniti zasedbo vsega korejskega polotoka*. Poročila s fronte javljajo le o manjših spopadih. Zavezniki so prekoračili reko Sacbon južno od Pan Mun Joma, toda severnokorejske čete so jih ustavile in po 20-minutni borbi so se morali zavezniki zopet umakniti. Na drugih sektorjih so se operacije omejile le na spopade izv dnic. Kakor javljajo iz Wash;ngto-na, so Zedinjene države Ame-r.ke nespretne temu. da bi se vprašanje Formoze in Daljnega vzhoda vključilo v mirovna pogajanja na Koreji. Američani so poleg tega odločeni obdržati svoje čete na Koreji, dokler Južnokorejci ne bodo sami kos napadem s severa. Takšno stališče Američanov je docela v nasprotju s severnokorejskimi zahtevami, naj bi se po podpisu premirja vse tuje čete umaknile s Koreje in .raj bi se s pogajanji v Pan Mun Jomu povezalo tudi azijske probleme in vprašanje Formoze. Ni izključeno, da bodo zaradi tako različnih stališč nastale težave celo z iapensko mirovno pogodbo, ki je Sovjetska zveza in njeni sateliti še niso Podpisali. Za razliko od Zedinjenih držav Amerike pa so nekatere članice OZN naklonjene predlogu, da bi se že sedaj obravnavala skupno vsa vprašanja Daljnega vzhoda. PORČINJSKI PROCES Zaključek obtožbe in borba proti draginji Angleški listi pozivajo vlado na takojšnja pogajanja z Egiptom KAIRO, 8, — Zunanji minister v prejšnji egip+ovki vi' di Šalah El Din paša je na ti kovni konferenci izjavil, da bo Egipt lahko pr, tal sam . na ta c obramoni načrt, ki bi predvideval njegovo oboroženo »od lovanje izključno v primeru napada na Eg.Pt ali pa na kako drugo arabsko državo. Svojo zahteve bo javni tožilec izrekel v torek LUCCA, 8. — Po sedmih dneh je javni tožilec danes vendarle zaključil s svojo obtožbo. Svojih zahtev glede višine kazni pa tudi danes še ni povedail in bo zato bržkone uporabil še naslednjo razpravo, ki bo v torek 12. t m. Danes je v glavnem dokazoval domnevno izdajstvo, kj naj bi ga bil; zagrešili garibaldinci s Um, da so hoteli odtrgati del italijanskega ozemlja in ga pre. pustiti Slovencem. Pri tem se je javni tožilec Izrekel srečnega, češ da takih, ki bi izdajali domovino ni mnogo in da je v svoji dolgi sodni karieri prvič naletel na sodne akte, ki obrav. navajo izdajstvo. Tožilec je nato pričel polemi- zirati z obrambo, češ da je bilo od te strani poudarjeno, da so končno poleg Slovencev tudi drugi prihajali na italijanski teritorij. »Toda Slovenci*,, je dejal javni tožilec, »so prišli na naše ozemlje z dokaj drugačni, mi namuzni: da bi namreč odtrgali kese naše zemlje in si jih priključili. Listi «Matajur» in «La nostra lotta* fer številni lepaki in letaki govorijo jasno o tem. V teh listih je bila že proglašena priključitev omenjenih ozemelj k sosedni Jugoslaviji*. Svoj govor j« javni tožilec za ključil z opiljenimi frazami, ki jih je naslovil na porotnike in jih pozval, naj pri razsodfoi u-poštevajo njegove besede. KAIRO, 8. — Glede britanske protestne note je egiptovski ministrski predsednik Ali Maher paša danes izjavil novinarjem, da bo odgovor na to noto pripravilo egiptovsko zunanje ministrstvo in da to vsebina objavljena v Kairu istočasno z britansko noto. Glede egiptovskega poslanika v Lan. donu, ki je bil pred kratkim pozvan v Kairo, je Ali Maher paša izjavil, da se bo poslanik vsekakor vrnil v Kairo takoj po pogrebu kralja Jurija VI. List «A1 Ahram* objavlja danes uvodnik, v katerem navaja zagotovila ministrskega predsednika, ki jih j« dal novinarju »United Pressa* glede var nesti Egipčanov in, tujcev v E. giptu. Ob tej priliki ja dal Ali Maher paša predstavniku »Uni. ted Pressa* tudi zagotovilo, da se bo trenutna egiptovska vlada borila preti draginji. List' zaključuje članek s pohvalo Ali Maher paši, ki se je zavzel za delavce in srednje sloje. Londonski »Times* kalkor tudi «Daily Telegraph* vzpodbujata britansko vlado, naj čimprej prične razgovore z Egipčani, «ako nočemo da bo angleška politika napačno totmačena*, piše rr.ed drugim «Time3», «je potrebno, da se po izročitvi angleške protestne neto tal to j prične s pripravljanjem ozračja za razgovore med obema dr. žavama*. «Daily Telegraph* pa pravi; »Nihče ne pričakuje, da bodo pogajanja enostavna, toda potem, k» je bila v Egiptu vlada sile zamenjana z vlado, ki priznava elementarne obveznosti državnega vodstva, je uspeh vsekakor mogoč*. Ali Maher paša je danes demantiral vest, da name ava reformirati egiptovski volilni zakon ter poudaril, da ima vlada namer reševati dokaj nujnejša vprašanja. Vsekakor pa meni, da je egiptovski volilni zakon v resnici potreben čimprejšnje revizije. INNSBRUCK. 8. -- Snežni plaz je zasul nad Voralsbergcm nekega avstrijskega smučarja. S tem je bilo -letos sedem ljudi zasutih od snega. Donosna pogodba BAGDAD. 8. — Radio Bagdad je javil, da sta iraški, gospodarski minister »n glavni direktor «Irak Petroleum Ccm-pany» 3. februarja podpisala sporazum, ki bo v kratkem predložen parlamentu z ratifikacijo. Na pcdlagj tega sporazuma bo Irak prejemal 25 cdst. iz donosa produkcije petrolejskih vrelcev v Kjerkuku in Mossulu in eno tretjino od donosa petrolejsk.h vrelcev v Ba-sera-hu. Poleg tega bo imela država donos tudi od povečane produkcije. V 1952 letu bi morala dobiti 31 milijonov dinarjev. leta 19fH 48 milijonov, 195.4 53 milijonov in 1955 59 milijonov dinarjev. (Iraški-dinar je po vrednosti enak angleškemu funtu)). Predvideva se. da iraški vladi ne bo težko doseči odobritve parl?menta za to donosno pogodbo. •> * tf WASHINGTON, 8. — Predsednik podkomisije, ki vedi preiskavo zaradi množičnega pokola poljskih oficirjev pri Katynu, je uradno povabil sovjetsko poslaništvo v Washing-tonu, naj pošlje svoje predstavnike k pričanju pred imenovano podkomisijo. Predsednik je izjavil, da je poslaništvo potem res poslalo svoje predstavn ke. ki so si na zaslišanju delali zapiske. O P-g konča..em dr*aia m prvenstvu v Ljubljani je hokejsko moštvo Partizana odšlo na turnejo v Italijo, kjer je odigralo štiri tekme s č'a-m 1. italijanske lige. Tri tekme je Partizan odločil v svojo korist, eno pa je igral neodločeno. To je ne 'vtmno najlepši uspeh, kar jih je po vojni doseglo jugoslovansko hokejsko moštvo v tujini. Prvo tekmo je Partizan, kakor smo že poročali, igral 30. januarja v CorHni d'/ m-pezzo z moštvom dom či~ov, ki so jugoslovanske hckej's*e prav prija,zrno spr-jeli. Ob navzočnosti 2000 gledalcev jc Partizan zabeležil pomembno zmago 4:3 (2:0, 1:2, 1:1). Naslednji dan je moštvo Partizana odigralo tekmo s hokejisti Auronze. T di to srečanje je odločilo v strjo fcorisf v razmerju 3:2 (1:1, 2:0, 0:1). Pomembnost zmage k'že dejstvo, da so igralci Auronze v letošnjem letu igrali s Kitzbuehelom neodločeno 4 4. Moštvo Innsbrucka so na domačem igrišču, premagali 1:0, z Beljačani so na njihovem terenu igrali neodločeno 3 3, d-ma pa so jih premagali 1:0. Nadalje so na domačem igrišču rrrema-^li še repre enč-n-co Dunaja 2:1, študente Cambridgea 6:4 in nemš’-o moštvo Rles-er ee 5-3. M 'divo Auronze je letošnji finalist v državnem prvenstvu.. ' Najlažjo tekmo na turneji je Partizan odigral 2. februarja v Bolzanu z istoimenskim moštvom. Igra se je končala z zmago Partizana 8:5 (3:3, 2.1, 3:1 j. Naslednji dan so še igrejej Part,izana pomerili z moštvom PC O ti-sei. Tekma se je kon*-'a neodločeno 5:5 (40, 1:2 0:3). Neod,lo~:en rezultat gre na račun utrujenosti Pa timrovi\ igralcev, saj so v osmih dneh odigrati sedem tekmn. tri na prvenstvu v Ljubija"i in strl v Italiji. Ce vrrš'errmo še d-j-*vo, da so bila d^m-ča moštva ckrerlt^,a ~ igralci iz Innabv.cka in Fu-ss~na, potem je v. sre h Partizana gotovo še lenši. V Partizanovem mršLm to igrali: D uš-n-vič. Maruša, Lvce Žitnik, Ko-ečevič, D rožič Jcvamovi*, David, P-crl K enaud, P‘Im ero v. Muvrin in Stefanovič. O Nogcm.elna zveza Br-ziVje je sklenila, da bo organizirala rtorr.m^vi turnir narodov*. Tekmovanje, ki naj bi se za,xeI- 27. jun^a in bi trajalo do 19 -'utija, ho v Rio de Janeiru in Sa- Paulu. Za-i miv»/ je. da je za ta turnir predvidenih sam- 6 držav. Izmed jvi~o«mer’ik.j.H dr*av m) bi so*elV”a’e Brazilija, Urunvci in Arnerdina., izmed evropskih držav pa naj hi no želji brazPsl-e nogometne zveze s-d Va-Mi Anglija ali S’.0>-4-a ter Avstr ja in Jugoslavija. Ta izbira in želja Braz.l-m; je hkrati vs-kakor veliko priznanje jugoslovanskemu nogometu. OSLO, prestolnica Norveške, prizorišče velikih borb 2a olimpijske medalje. S (Dobro, dobro — saj so-glaiam* Dr. Francelj me je gledal malo postrani. »Pojdi na dermatološki oddelek ljubljanske klinike, pa ti bodo tiste nabrekline hitro popravili. Nadaljujva! Kaj te se vznemirja?* »Tukaj na desni str. “ti me hudo zabada*. »Hummm!* je dejal dr. Francelj. »Vem Ze vnaprej, kaj bi utegnilo biti. Vnetje zarebrnice. Plevrim pravimo temu. Zavratna bolezen*. »Ali misliš oti-pnjenje tilnika?* sem vprašal prestrašeno. »Ne, ne; napačno me razumeš, Hotel sem reči le, da so bolečine, ki Izhajajo iz vnetja zarebrnice, zelo zahrbtne*. »Zahrbtne?* sem vprašal boječe, ker sem se bal, da bi ga ne užalil. »Ko sem hodil še v ljudsko solo, smo im eh učitelja, kj je znal z levico dobro vihteti leskov-ko. Takrat sem mnogokrat občutil zahrbtne bolečine, pozneje pa ne več*. Dr. Francelj je prišel v zadrego. »Veš*, je rekel po kratkem pa temeljitem premisleku, »da ne bo med nama neprijetnih nesporazumov, bo dobro, čg se slečeš iz srajce, da vidimo na lastne oči, kaj da Je. (Morda ste opazili: poleg kraljev, cesarjev in urednikov so tudi zdravniki, ki sami sebe nazivajo z «mi»). Slekel sem se iz srajce in mu jo pomolil. Z očmi rojenega esteta Jo Je pregledal in vrgel v kot. »Malce bolj čista bi lahko bila*. Je zamrmral. In potem Je ukazal odločno: »Pomakni se bliže k oknu nn molti nekaj časa*. Nekcliko minut me Je otipaval kakor mesar telička. Potem je pritisnil uho na moja Junaška prsa ln se globoko zamislil. »To brkljanje v tvoji notranjosti mi prav nič ne ugaja*. Je dejal, ko je pretekla minuta. »Saj tudi meni ne», sem soglašal- »Pa so mi rekli v restavraciji, da ne bo kosila pred dvanajsto*. «Pa tudi na srcu si bolan*, ne da bi se zmenil za in KM DUM (PO F RAN C F MA GAJNA Včeraj smo dobro uganili: tudi dr. Francelj se je končno razjezil na vremskega pisatelja Franeta in ga hotel vreči na cesto ter mu odkrito povedal, da je njegovega žlobudranja že sit • Nato mu je dal navodila, da mora odslej živeti pošteno, da se no sme pretegniti in da ne smo piti alkoholnih pijač ter čim manj kaditi - Pisatelj Frane je bil tako navdušen in zadovoljen, da bi kmalu pozabil vprašati za račun moje besede. «Moral boš vzeti v lekarni valerij ano*. »Valerijano? Saj Je niti ne poznam. Ali Je morda tista. ki meša praške? Pa moja žena...* »Ali ti nisem že prej rekel, da molči!* mi je dr. Francelj segel v besede. In nič prijazen ni bil videti. »Ce nočeš valerijane, boš pa vzel baldrijanove kapljice. Bom tl že zapisal*. Potem me je začel znova mikastiti. Premaknil se je za sto in osemdeset stopinj okoli mene in pritisnil uho na moj hrbet. Začel sem m:gati z rameni. »Zdi se mi. da imaš tudi živce razdrapane, drugače ne bi tako privzdigoval ramen*. »Nak*. sem rekel. »Ko bi ne Imela tvoja brada tako ostro nabrušenih kocin, bi bil bolj miren*. Gledal me je strmo in mi začel dajati razna navodila. Ukazal mi Je, naj diham zelo globoko, potem naj diham bolj počasi ln končno naj vsaj za pet minut preneham dihati. Ko mu Je bilo dovolj, je odstopil in rekel «Ja!» Zdaj sem vedel, da je moja usoda zapečatena. Z obupnimi očmi sem ga gledal, kakor oče, ko izve, da mu Je žena povila trojčke. »Veš, dečko moj, nič ni dobro 'urejeno v tvoji potra-n J osti. Povej mi. ali sl meriš kdaj toploto?* »Zadnjih dvajset let vsak dan trikrat*. «Pravilno. In kaj kaže toplomer?* «Vsak dan 37 stopinj mrzlice*. Od grozne novice je dr. Francelj kar onemel. Dolgo Je molčal ln gledal v knjigo receptov. Potem sva začela strokoven pogovor. Ker je medicina tudi ineni otroška igrača, se je najin pogovor iztekal kar najlepše. »Poslušaj me, Frane! Vem, da si Junak in da boš prenesel odkrite besede. Nič ne bova hodila po ovinkih. Ti imaš vnetje zarebrne mrene. To je opasna bolezen in če se ne bos pravilno zdravil. te bo spravila v prerani grob. Ce ne takoj, pa čez petdeset ali šestdeset let. Zelo, zelo je potrebno, da ti predpišem dolgo in pošteno kuro*. »Soglašam*, sem dejal m si radostno mel roke- «Ku-rettoo imam zmeraj rad, tudi v petek. Samo...* obupno sem sklonil glavo, «kje pa naj dobim kuro, ki bi bila dolga in poštena? Kar jih imam doma, so vse kratke in vse brez izjeme uhajajo na sosedov vrt In brez dovoljenja cefrajo njegovo solato. Tudi iz nrastve-nega vidika gledano, so moje kure vse prej kot poštene. Jaz mislim, da bi bilo bolje, da mi zapišeš kako dolgo in debelo puro*. »Daj no, da ti pojasnim. Kura v medicini ni nikaka kokoš. Saj tega izraza sploh ne pišemo s črko «k» marveč s črko «c». — Vzel je svinčnik in zapisal na rob časopisa besedico »cura*. Takoj se ml je posvetilo v glavi. »Ah! Zdaj šele razumem! Ti bi mi rad predpisal za zdravljenje dolgo in pošteno curo, ki bi jo morda utegnil dobiti iz kakega kraja Bosne. Saj se ne pro-tivim temu, ljuba duša. ali kaj bo rekla moja žena?* »Ce ne boš nehal govoriti, te bom brcnil na cesto!* Prav brez vzroka se je dr. Francelj razhudil. Navadno ni tak, navadno je miren človek. «Pcslušaj me zdaj! Tega tvojega žlobudranja sem že sit. Ako hočeš biti zopet zdrav in človek med ljudmi, se boš zdravil tako. kakor bom jaz ukazal, c« nočeš, vzemi svojo srajco in pojdi!* »Pomiri se. Francelj, saj sva v žlahti*, sem rekel skesano. »Torej, teden ali dva si boš barval hrbet z jodom, da bo lepo ogorel in ne tak kakor kisla sirotka. Za to delo se lahko pegodiš s kakim pleskarjem*. »Dabro*. sem pokimal pohlevno. «Potem boš moral vsak dan jemati apno*. »Klajno apno?* »Nak. Druge sorte apno. Ti bom že zapisal*. »Bom*. »Nadalje moraš v večji množini uživati železo*. »Aha, železo! Naš kovač Ima staro nakovalo, ki ml ga bo rad odstopil*. »Ne! Nakovala ne smeš pojesti, ker Je pretežko za želodec. Ne smeš pojesti niti kovaškega meha, ker povzroča vetrove*. »Debro, ne bom. Ali naj pojem tu pa tam kak čevljarski žebelj?* »Ne bo treba. Apno ln že-lezo boš dobil pri mojem bratu v lekarni. Bom že zapisal*. Dr. Francelj skrbi zmeraj za svojega brata. Potem mi Je daj nadaljnja KINO V TRSTI' Enoelsior. 16,00: «Rudniki kralj* Salomona*. S. Grar.ger. Nazicoale. 16.0,: »Neeozatmo P°' tovanje*, J. Stevvart. . Fenlce. 16.30: «Hoj;g-Ko«p, Chandler. _.nr Filodrammatico. 15.30: «Pr°*or na soncu*, E. Tayior. Arccbaleno. 15.30: «PolsweU» ježa*. Astra Rojan. 16.30: «Nori Red Skelton. A!abarda. 16.00: «Mesal!na», w ria Felix. Armonia. 15.30: «7. odd. sullw jev*, E. Flynn. Ariston. 16.00: «Ljubezen, *> 17 ugonablja*, W. Chiari. ...it Aurora. 16.00: »Gospoda V Aldo Fabrizi. , Garibaldi. 15.15: «Mesto za**0'’’ B. Colleano in S. Shaw. , Idea'e. 16.00: »Po Warerloo)w' wayne. Impero. 15.30: »En oan » Yorku», F. Sinatra. „ Italia. 15.30: »Želim ti Delia Scala. Kino ob morju. 16.00: »Rsii*" no mesto*, B. Fitzgerald- —, Moderno. 16.00: »Zenitova«“ noč*, G. Cooper. Jl Savona. 15.00: »Oboževan vec», L. Young, < ViaJe. 16.00: »Zapuščena*, f Padovani. Ji.: Vittorio. Veneto. 16.00: no mesto*, Montromery. Azzurro. 16.00: »Kism.et*, Kolman. Belvedere. 16.00: »Mavrični r D. Larr.arr. Marconi. 15.30: »Belo t0® R. Scott. Massimo. 16.00: »Antilskl roparji*, D. 0’Conrer. ; Novo cine. 16.00; «E1 Pa*>*> Wayne. M Odeon. 16.00: »Pasje ŽiVlJ*™" Gina Lollobrlgida. Radio. 16.C0: «Na nekem s teboj*, E. VVilllnnu. . _ ^ Vlttoria. 16.00: »TripolitanskJ vica*, Y. De c-rlo. ^ Venezia. 15.30: »Caprijski ^ rator*, Toto. RADIO J(TGO!M,OVANSKf DO* K i udTA SOBOTA, 9. februarja l,}1 7.00, 13.30, 19.30 in 23.05 čila. 13.45 Lthka glasba, Sto taktov s harmonik0. 0lf Hrvatske ume.ne pe^mi P0)*.^ dina O.ta. 17.30 Strani slov"15'-; književnosti. 18.00 Melodij®; |(| so nam všeč. 18.15 Skoz sV čas. 18.0 Hrvatske nsrodn* ^ ml. 19.00 Znani skladatelji./ p, io.uu cenam Muairai-ctj* ginalu in karikaturi. maM TnrrvL-l V*____O-C J *»“*««« »u ivdl lKdlUTl. *»•’ mačl zvoki. 22.C0 Prenos P" glasbe iz hotela Triglav v o, nm 1? m /-»i i i-vV.k-n Jiviuia f piu. 23.10 Glasba za lahko m n s r k 7.15 Poročla. 7.30 3^{J glasba. -11.30 Lahka glasba, ' jd Poročila. 13.00 Šramel kvint«. pevski duet. 13.30 Bizet: uvertura. 13.43 Veseli rit# 14.00 Poročila. 17.30 piesna .. .. . oliC*’ ba. 18,15 Mendelssohn: ‘"' vn' za viol .no in orkes.er. V» sičnl pleti. 19.15 Pestra glasba. 19.45 Poročila. 20.1» ,)S. černi koncert. 20.40 Vesela e-, 21.20 Romance. 21.45 C1™. ba. iz baletov. 22.00 Glasba ti ,,3J ret »n revij. 23.15 Poročila. ‘ Nočni motivi. rnut i. U? 11.30 Simfonični koncert. Melodični orkester. Vodi ° (j Cergoll. 14.25 Pesmi zapada. «Kdo je na vrsti?* kronika, 17.15 »Ni res*. v treh dejanjih. 20.30 Na <%( avtorjem! 21.30 Plesna glasba. Variete. S L O V K N I JA t 12.00 Poje baiitonst T110,;.!-f°, sopranistka Margaret d.t n 1— X — r-m — ^ «1 !1 .a dan in Poročil 13.CO iz del tenorist C. ZanelU-a. 12,40 Zabavna n e S*1, velikih 14.10 Sclistične in vokalne be jugoslovanskih sklada; .j: 15.00 Poročila. 15.10 Za-toir glasba. 15.30 Želeti ste — . šajte! 16.00 Ce želite b ti K TJ 18.30 Sloventke naroine .tijija' poje kemorni zbor Radia na pod vodstvom Milka neta. 19.30 Poročila. 19.40 ^ na glasba. 20.15 Klavir v ' 20.30 Veseli večer 21.10 spored zabavnih melodij- jf Poročila. 22.20 Igra plesni ster Radia Ljubljana. bolj splošna navodil®; J «Odslej glej, da poštepo. (Sklenil sem. bom več kradel). PrlJrf se čuval. Ne smeš se F$) gniti! (Pok mal sem * 'fl kim navdušenjem). ,i/ smeš piti alkoholnih P’U (Tukaj so se mi roke no pobesile proti tlcm dl bolj malo! (Opaž” $ da je bil zaskrbljen, k mu med razgovorom s jP en U že tretjo mora v* - kalli ce). Tako, zdf'j«, pa končala*. Obrnil pultu in začel PisaHu s5,a čačke v zvezek. Po-lVa • ga pri tem delu vi*1 se ob’ekel. ^ «Na!» je rekel Ih, g r, kal na stolu. Mahal J *r*. dolgovatlm listkom P? pf ku, da se bo črnilo C1JL £ posušilo. »Tukaj ‘je vS? '<5» »site pisano, kar potreo/L ■f, to ne bo zaleglo, P\\, pijj, va, da ti zapišem t^ ^ na pr „ aa xi zapisen* r ^ i zdravila. Dobiš J ri mojem bratu v ^ o* Vzel sem listek h> s® v zrcalo. Zadovoljen- 6jj i še tako len kot ni, sem oodal roko zdravniku. j/fi '*<». “ telefon Stev tU-BJo ta M^ - PoC predM Soz - IIHHivs ULO SV FRANČIŠKA St 20 — Telefonska St. 73-38 — OGLASI: od 8.30 12 m Od 15 18 - Tel — Cen» oelatov Za vsak mm viStne v *'rlnl 1 stolpe* frgovski 60, finarično-upravnl 100. osmrtnice 90 lir - Za Fl.KJ za vsak mn. Širine I , a* vse vrste oglasov p?io"* - Tiska Tiskarski zavod ZTT. - Podruž.: Gorica. Ul. 8. Penico ,-11. Tel II 32 Koper. Ul Battistl 30la-l Tel 70 M Stolpca ta vse NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna »00 polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Fed. IJud. repub. Jugoslavija: Izvod lO.mesečno 31° (I,I* PoStnt tekoči račun za STO . ZVU. Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega mozetriske*3 Ljubljana Tvrleva 3« • *«• 30-09. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332 7 - Izdala Založništvo »r. 4kega liska nž<>Z’ ’ ^ d#.