Proti Italijanu gre vsez velikim navdušenjem. Ivan Resnlk iz Podsrode pri Kajhenburgu, ki je kot. inlaruterist 87. pešpolHdai bil prideljien h kolesarskemu bataljonu pri oddelku strojnlh pušk, pi&e svoji materi dne 28. junija: V«sel in srečen sem, da sem š© zdrav. Gotovo Vas zan!ma, kako se mi godi. Odkrito pove'ctano: kakor na bojnem polju. Tukaj ni nikdo izvzet, nikdo ne uživa dobrot, vse erfako trpi od najvtišjega do najnlžjega. Sioer pa gre meni Sisto dobro. Vča,sih malo la6en, utrujen, žejen, pa to se vse iz ljubezni do Bojga in mile domovir.o lahko prestane. Pride pa zopet 5as, ko imamo vsoga dovolj: piti, jest,i in počitek. GMvno je, da smo §e zdravi in da nas poljeutareke granate in šnapneli ne najdejo, akoratviio jih ^liko pošljejo sem. Navadno padajo sovražne Tdroglei le tam, kjer naših vojakov ni. Kako prijetno je gledati, ko takn dragi streli padajo le v prazno kamenje. T-ukaj je bilo dosedaj še vse sovražnikovo prizadevanj« brez uspeha. Kako se Vam doma godi, si lahko predstavljam sam: dela preveč, pomoči pa premalo. Le tolažite se z zaupanjem na Boga! Tako zmagosiavno kakor grejo aedaj naši na severu naprej, bi bili res kmalu vsi doma, da nas ne bi bila ta hinavska laška druhal zalirbtno napadla. A sedaj moramo pa še s temi lopo\7i obračunati, Proti Italljanom gre vsak Slov, 6neo z navdušenjemvboj, saj je ztnano, da je L a h ž e od nekdaj eden najbiolj zagrizenih narodnih n a s p r o tn i k! c( jv s 1 a v © n s t v ;a. Italij-ani so se viediio bratili s tiist ml, ki so hoteli, Slolvenoe ugonpbiti. Italijani so iako dolgo čakali z vojsko, fcer so mislili, da je 'Avstrija že opeSala, a ziello so s© ii^ra&unajli. Kakor vse kaže, ostanemo zmagovalci na severu kakof na jugu. Vsak slovenski vojak bo napel vse svo' je sile do najvišje stopinje, da pripomore do popolnega poraza temu zahrbtn&žu, Zaupajmo v Pk)ga, da pravica pride na površje, mi pa, na zelenov v€jo in podlegli bodo vsi naši sovra*žniki, akoravno jfh je toliko, da skoro ne veano, koliko. Stati moramo vegji del po vsej meji, mož pri možu, častiti jih s streli in pehati z bajpneti, Najhujše, kar je tukaj, je žeja. Vroče je zelo," vode pa ni nikjer dobiti, po dve^ uri dalc5 jo vozimo na bojno črto. Vodstv7© 5et skrbi za vse, kolikor )& najveC raogo6e. Zadnje dni je so^ražnik naše postojanke tukaj kar obsipaval 9 krogltaini. Vetfdar vseeno ne pride. naprej. Na§a izvrstna artilerija ne strelja mnogo zastonj. Jaz sem sedaj pri trenu,.kjer jii zarne n?6 ruevarnega. V božj© in Marijino varstvo sem se izrof.il, naj se zgodi, kar mi je Bog odločil. V molitev se priporoSa.ter iskren« pozdravo po-šilja Vaš udani sin in brat Ivan.