Stari in mladi Slovenec. Vaditi. 8. Dostikrat sein že mislil, da irna glagol na-vaditi (cf. vedem — vesti, vodim — vodi(i) in ravno tako tudi samostavnik na-vada, vaja več v sebi, kakor sedanji Slovenec navadno z njim zaznamnja. 0. Vaditi ponieni accusare, incitare, supponere, reprehendere, vada calumnia, navaditi impellere, vaditi se conlendere, svada contentio, in scr. vad loqui govoriti, s predlogom: vi disputare. >S>. Torej piše Gutsman: Od hiše kapljive in žene svadIjive, reši nas! Znano mi je tudi ovaditi koga, t. j. zatožiti, naznaniti; svaditi se (_worteln, zanken) t. j. spreti, skregati se. Pa saj ni naša svada isto kar nemški ,,Suada, Suade" (Redefluss, angenehm lliessender Vortrag)? In Terstenjak meni, da je iz vad — vand staro inienovanje Vand — Vend — Vind (šumeč, govoreč, slovečj, tedaj slovensko. Vašiuu. <S. Koj seni se poprijel oblike vašin (e vestra regione oriundus) in našin (jiostras), ker mi tako kratko pa krepko zaznamva vašega ali našega človeka. Glasi se bolje od nasinec, vašinec. Dobro mi bode služila časi tudi našinstvo (res nostrae) in vašinstvo (res vestrae). 0. Hrovat pravi tudi na pr. govori naški t. j. po naše nam. mojega našiskv (nostro more). Velii. 0. Poslednji čas so jeli slovenski pisatelji večkrat rabiti obliko veli- ali vele- vsaj v sostavah, in prav bi bilo, da jo pisarijo še bolj pogostoma nekaj, ker je krajši mimo velik- o, nekaj ker se lepše glasi: velelep, vele-um, -glav, -ok, -ust, -glasen, -daren, -dušen itd.; velemož ali vellmoža (optimatum unus, insignis, dynasta). S. Meni je posebno všečVaš velimi, -ma, -me (velmi, velma, valde, sehr), glagol veličiti in veličati (extollerej, — sg (extolli), veličiv in veličav (superbus, arrogans, inanis gloriae cupidus}, veličaj superbia, veličije, velično magnifice, veličnost, velikota, veličestvo itd. Zlasti pa sem spoznal, da ste Vi djali veliki dan, velikodenni, velikodnevni, kakor pravim zdaj še veliki četertek, veliki petek, velika sobota, velika nedelja, zakaj bi ne govoril ravno tako tudi veliki dan, kakor govorim velika noč, sveti dan? Zakaj imenujejo Slovenci god vstajenja Gospodnjega ravno velika noč ali ^velikonoč", je bilo sini ter tje brati. Jaz hočtm pavprihodnje ,,pascha, dies paschalis" zvati vsaj večkrat po Vaše: veliki dan. Veselti. 0. Sej se ti bodo verstniki in tovarši smejali, če boš take besede pobiral po mojem hramu, ki jih imaš že od nekdaj tudi v svojem! 8. Res je, da se rad veselim in me mika veselje, ali vse premalo rabimo Vaše veselovati in veselovanje, veselno (veselno vino), veselost in veselnost, veselstvo. Mika uie še posebej, ker se mi kaže v nji korenika besede vesna t. j. veseli čas ali spomlad. 0. Scr. vas amare, vasna bonus, vasanta ver (tempus amoenum), rad. vas, us splendere. 8. Morebiti se vjema z vesna vsaj časi moja vesnisa, prijetna, svetla vas, dolina, ki je pa časi berž ko ne namesti besnica t. j. huda, hudobna, zlobna. Tudi se mi bo vstreglo lu pa tam z glagolom vesnovati vernare, kakor mi je v navadi zimovati hibernare. Vetuhti. &. Ta prilog ima Metelko v slovnici, in mislim, da je lat. vetus; vendar se mi čudno zdi, da je bil Vam tako navaden: vetiihu, vettihati, — osti, — ota vetustas, vettišiti antiquare, vetušati antiquari, vetšan in vetšal vetus itd. 0. Scr. vatsas annus, gr. čtog, lat. vetus. Sveto pismo se stsl. kliče: Knigy vethago i novago zaveta na pr. vu grade Ostroze 1. 1581. S. Jarnik kaže razloček nied vetih vetha, vetho sachalt in star lebens - alt, in izpeljuje iz tega celo veča, na večo iti, večvati, večovne bukvi itd., ter pravi, da je veča po Koroškem: alte Stift, Giebigkeit (neue Anlagen = novice).