Aleškova butara
(Konec.)
,,Kdo bo pa pri Kajžarjevih nesel butaro ?" vprašajo ded.
„1, Jakec, Tone je že prevelik," odgovarja Jožek.
,,Tako! Tako!"
Fanta poskočita okrog deda, ki vežejo butaro. Poprašujeta jih venomer, sedaj to, sedaj ono.
Tako urno poteče čas. Butara je bila kmalu zvezana.
,Ej, mama, dajte mi tisti beli trak, ki sem ga imel o binkoštih lansko leto pri birmi. Del ga bom na butaro, da bo lepša. Kajne, dedek, da se bo podalo?"
,,Kajpak, kajpak! Potlej bo šele lepa, potlej!"
Pa poiščejo mati birmanski trak v skrinji in ga dadč Alešku. Privezal ga je vrh butare, da je mahljal ob strani.
nSedaj pa spravi butaro, da jo boš pokazal atu, ko pridejo domov," ukažejo mati.
*         
Cvetna nedelja. Vas je danes praznična, in mladina stopa veselih lic v hišo Oospodovo. Mlajši Šolarji sto-pajo posebno ponosno, ko nesejo lepo okrašene butare v hišo božjo. Pomladni god obhaja verno ljudstvo na cvetno nedeljo. Narava nas kliče na delo in cvetje nas spominja veselih dni, ki nas čakajo po končanem delu. Najlepši praznik v solnčni pomladi se praznuje. Tudi odrastli nosijo k službi božji oljkove vejice. Cvetna nedelja nas spominja Jezusovega slovesnega prihoda v Jeruzalem. Na oslici je jezdil Sin božji, in verna množica, ki ga je spremljala, mu je potresala pot in klicala: ,,Hosana Sinu Davidovemu! Slavljen bodiv, ki pride v imenu Gospodovem!"
Šinkovčev Alcšek je bil zelo vesel. To veselje mu je delala butara, ki je bila ozaljšana z lepim, cve-točim bršljanom in s svetlozelenim bodičevjem. Bir-manski trak je visel z nje. Tolikokrat jo je Alešek že premotril z bistrimi očmi in vendar jo ogleduje še vedno iznova. Ztneraj lepša sc mu zdi.
    74    
Na cvetno nedeljo pa sta prišla k Šinkovčevim v vas Kajžarjeva Tone in Jakec. Šinkovčev oče so dali vsakemu srebrno petico, ker sta dala Šinkovčevima butaričnega zelenja. Alešek pa je dobil od očeta svetlo i krono zato, ker je nesel butaro. Pa je ni zapravil, kakor delajo nekateri zapravljivčki. Spravil jo je v Iončeni nabiralnik z ozko odprtino. Krona je zdrknila v nabi-ralnik in Alešek je poskočil.
Več kot nabiralnik in krona je bila pa Aleškova pridnost. Te je bil pa še ljubi Bog vesel.
Da bi Alešek le vedno tak ostal!         Vukovoj