Marija Grošljeva:                        ^H
Buči, morje Adrijansko!      I
^HR^^^mHH         BUi smo majhnl, pa smo po-H^B^^^^^^^H  slall veliki, velikt smo, pa ho-W^Efl^^y/^L  Cemo blll večfi: pravico imamo, BBB^^^^Ilf^S  sposobnosi in moč. ^^^^Rj         Mi raslemo, upirafoC na )ug ^K^^^^^hL^B  hrepenete   oCi. ^^B^j^^P^a^H         Pozdra-vljena Soča In morje ^^E^^Ss^S   s leboj, najlepši, najdražjl ugrab-^B^^^9|^H|^H  lfeni plen.
^^B^^^B^^^^H Zaka)soferazdellli,prefrgali ^*"^^^^^^^^^ v dvoje, o, saj Je, kof bl razkle-nili čuječi malerini rolil v objemu lJubeznL
O, niso se nemo in brezbrižno odrekla naSa mlada, navdušena srca, le premlada In prešibka Je Se sedaj naša pest.
Ko dozori pa v mišicah nam sila, najug usmerl beli orel krila, boš, raorfe, naš blesletl cllf.
Zabuči, morje osvobofeno!
Naf se zlife Ivofe bučanje z mogoCnim, vse-obsegajoCIm kUcem mladiti stražarjev.
Naš prapor nosi geslo:
vera, ljubezen, delo.
42