Leto VIII. štev. 78. Poštnina plačana v gotovini. V Krškem, v četrtek 10 julija 1924. Današnja štev. 150 Din in upravništvo: KRŠKO. Spise: »Naprej«, Krško Letnik: VI., štev. 28. f f J W ^ W W M Glasilo Kmetsko-delavske zveze. Četrtkova ,Naprejeva‘ številka izhaja kot tednik: LJUDSKI GLAS Stane letnO 60 Din, — mesečno 5 Din- ftsilo Socialistične stranke Jugoslavije. Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo Naslov Stane mesečno 25 Din, ža inozemstvo 35 Din, Oglasi: prostor 1x87 mm 1 Din. Mali oglasi: beseda 50 p, najmanj 5 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so pOitn. proste. Voditelj in masa. .Vse bi še bilo, če bi imeli dobre voditelje, “ je dejal Janez. Luha pa mu je odvrnil: .Dobrih voditeljev sploh ni! Vsak te bo prodal. Jaz nikomur več ne verjamem." Na odru rohni govornik proti »voditeljem". Med članstvom šepeta ta ali oni o »podkupljenih voditeljih*. V času velikih stavk vedo gotovi ljudje natančno povedati, koliko je dobil ta in koliko oni voditelj od podjetnikov. Vojno so povzročili socialistični voditelji. Kdor ne verjame, naj pogleda v demagogične liste od leta 1914. naprej. Versaillski mir je delo socialistov. Ce dvomite, se prepričajte v istih listih. Potemtakem so voditelji največja nesreča za človeštvo. Če- ne bi bilo njih, posebno ljudskih voditeljev, bi bilo lepše na svetu, koliko srda. koliko besed bi bilo prihranjenih, če ne bi bilo treba karati voditelje! Pride doba, ko voditeljev v današnjem pomenu besede ne bo več. Kadar otrok doraste, ne rabi več varuha ali varuhinje, da bi ga vodila za roko. Ampak ta doba je še zelo daleč. Človeštvo je še zmerom otrok, četudi nekoliko pametnejši kakor nekaj stoletij nazaj. Prvotno je imelo človeštvo glavarje. Tem so sledili vladarji, ki so bili ali »božji sinovi" ali pa vsaj vladarji po milosti božji. Odgovorni so bili samo Bogu. Počasi se je to spremenilo. Ljudje so si pričeli sami izbirati voditelje, To je bilo sicer proti božji volji, ampak ljudje so bili močnejši. Podanikov, kakor jih je poznal še srednji vek, ni več. In če smo šli že toliko naprej, zakaj ne bi šli še dalj? Velika večina ljudi še ne zna izbirati voditeljev, oziroma, po našem mnenju slabo izbira. Imamo šo nekaj vladarjev, ki pravijo, da nosijo krone po volji' ljudstva. Imamo ministre, feldmaršale. generale, papeže in kardinale, korumpirane državnike, fanatične moraliste in blazne evangeliste, nam pa se zdi, da bi brez njih čisto lahko izhajali, V poli* tičnem in gospodarskem življeiju imamo neštete samopostavljene voditelje, o katerih smo prepričani, da so ljudstvu samo v škodo. Pa vendar imajo pristaše, ker bi drugače ne bili šteti med .voditelje*. Masa, kakor je bila v prošlosti, je hotela glavarje, vladarje, bogove, čudodelnike in duhovnike. Masa, kakor je danes, ne potrebuje več toliko bogov in vladarjev, ima pa še cele polke duhovnikov in voditeljev, ki ji niso v korist. Napadati voditelje in pri tem slikati ljudi za nekaka popolna bitja je največji nesmisel, Zavednih razumnih’ ljudi ne more nihče izdajati in še veliko manj prodajati, Inteligentnega ljudstva ne more nihče voditi po napačnih potih. Razumno članstvo si bo izvolilo sposobno, zanesljivo vodstvo, in če to vodstvo ne bo odgovarjalo potrebam in interesom organizacije, ga bo vrglo s poti. V odbore mnogih ameriških in angleških strokovnih unij so bili izvoljeni meščani, ali — članstvo se ni prilagodilo njim, pač pa so se meščanski voditelji prilagodili — večini članstva. V evropskih kabinetih imamo ministre, ki so bili leta nazaj voditelji takozvanih radikalnih strank. Pririnili so se v vlade in se asimilirali — večini prebivalstva. Iz radikalcev so postali zidarji reakcije in sovražniki evolucije. Voditelji današnje večine so slabi, ker je večina slaba, to se pravi nevedna in radi svojega neznanja konservativna in skrajno starokopitna. Njeni voditelji so sicer nevedni, toda po duhu so ji sorodni in zato jo zastopajo, Dogaja se, da v masi zavre. Ko gredo stvari z normalnega tira, se nisi vzbudi Morda jo požene v nervozno vrvenje glad, morda zatiranje, morda drugi ali pa mnogo vzrokov. Kadar je nezadovoljna zavrže stare voditelje in si najde nove. oziroma, novi se ji vsilijo. Pri volitvah v jugoslovansko konstituanto pred par leti so velike množice glasovale za komuniste, večinoma v Srbiji, Macedoaiji in Črni gori. Že pri naslednjih volitvah so iste mase šle nazaj k starim voditeljem in rcnogi komunistični poslanci so danes poslanci ali pa političarji buržoaznih strank. [Glej pri nas Miha Koren itd ] Pravili so nam, da je ves italjanski proletariat zaveden in da je italjansko kmetsko ljudstvo sito zatiralcev, Vse je bilo zrelo za preobrat. Preobrat se je res dogodil, smpak ne tak, kakršnega so nam nekateri obljubljali, Politični otroci v ekstremnih vrstah vale krivdo na socialiste. To nima smisla. Če bi fašizem ne imel nobene zaslombe v masah, v nevednih masah italijanskega ljudstva, ne bi mogel priti na vlado in zatreti vso opozicijo. Masa valovi danes sem jutri tja, in bo valovila brez pravega cilja toliko časa. dokler ne bo razum v povprečnem človeku močnejši kakor itištipkti. Po zmagi boljševiške revolucije v Rusiji si je vzela nova vlada zb glavno nalogo prilagoditi maso novemu režimu: Odpravila je vse, ali pa skušala odpraviti- kar je spominjalo na prošlost. Posvetila je največjo paznost šolstvu in si prizadevala naučiti ljudstvo čitati, da bo vedelo kaj hoče nova vlada in v čem se razlikuje od prejšnje. Hotela je zatreti korupcijo, profitarstvo, pohlep po bogastvih, pretepe in podobne socialne hibe. Dosegla je zaupanje pri taksah, ne zato ker jim je dajala lepe nauke, ampak zato. ker je dala mužikom zemljo in ker je dala delavcem več svobode kakor so jo imeli poprej. Kljub temu je morala it! tudi ona bližje masam in jim dajali koncesije. Tisti ki najbolj rohae na odrih proti voditeljem, so večinoma sami kandidate za voditelje. Resnični prijatelji delavskega ljudstva uče članstvo in ga vzgajajo, da ne bo za vse čase rabilo voditelje, ampak funkcionarje, ki bodo izvrševali voljo članstva. Voditelji nevedne mase in voditelji ekstremne levice sta dva elementa, ki se igrata z inštinkti mase. Oba igrata na nevednost ljudi, na fanatizem v eni ali drugi formi, Oba sta škodljiva napredku. Dobro vodstvo je potrebno vsaki delavski politični stranki in vsaki uniji, Veliko bolj pa ji je potrebno razumno članstvo. Naj bodo voditelji še tako sposobni in pošteni, njihova organizacija ne bo pomenila ničesar, če bo imela nevedno, nezanesljivo članstvo. Boljša je organizacija s slabim odborom, v kateri prevladuje razumno, zavedno članstvo, kakor pa organizacija z dobrim odborom pa nevednim članstvom. Odbor se lahko nadomesti. Članstvo ostane. Taktika pravih ljudskih učiteljev mora biti vzgajati, ne pa zavajati maso. — Proletarec. Koristna in potrebna diskuzija. Če napiše kakšen neslaven mož kaj pametnega, pravijo Korunovci. da je to traparija in oslarija, Ce pa napiše isto stvar kdo drugi (ki je od Internacionale priznan in mora biti torej pohvaljen], potem Korunovci napišejo, da je diskusija o tem koristna in potrebna, pa najsi kdo presoja bančno vprašanje tako ali tako. To se pravi: Martin Wag-ner ki piše v mednarodnih revijah, ima pravico napisati, da je nespametno, če strokovne organizacije svoj denar slabo nalagajo, če bolniške blagajne svoj denar za nizke obresti bankam dajejo, delavske gospodarske organizacije morajo pa tistim bankam plačevati visoke obresti. Itd. Wagner sme. ..Naprej" pa ne. No, delavstvo ni več tako neumno, da ne bi razumelo, za kaj grel Še marsikdaj bo .Socialist" prisiljen pohvaliti tisto, bar je včeraj grajal, delavcem pa ne bo zašil oči s tem, če bo zraven pripomnil, da je [vseeno, kako kdo misli s tem, za dokaz pa po Uratnikovi metodi zmerjal neslavne ljudi in njih delo za traparije in oslarije, kakor je to storil v .Socialistu" z dne v. 7. 1924 kjer čitamo tole: Delavske banke. V mednarodnem svetu razpravljajo sedaj z veliko vnemo o vprašanjih delavskih bank. Delavski razred zbira v strokovnih in zadružnih organizacijah relativno visoke kapitalije, ki mnogokrat ne služijo gospodarskemu in političnemu osvobojenju delavskega razreda. V začetku leta 1924. se je posvetovala skupna komisija internacionalne strokovne zveze in zadružne internacionale o ustanovitvi mednarodne delavske banke. V reviji .Mednarodno strokovno gibanje" je priobčil sedaj Martin Wagner zanimiv članek, ki razpravlja o ustanovitvi take delavske banke. Wagner šteje organiziranemu delavstvu za velik greh. da ni pred vojno jasnejše in konsekventnejše pripravljalo predpogojev za gospodarsko moč delavskega razreda. Po Wagnerju bo ostala politična moč delavskega razreda brez moči, če le ta ne bo znal obdržati gospodarske moči v svojih rokah in ne bo znal sam voditi gospodarskega krmila. Wagner ceni, da zasluži 8 milijonov strokovno organiziranih nemških delavcev 4 milijarde zlatih mark. Delavci si morajo predočiti narodno gospodarsko moč teh zlatih milijard in strniti jih za nacionalno in internacionalno osvoboditev proletariata. Le v skromnem obsegu so uporabljale doslej delavske zadružne organizacije delavske prihranke za okrepitev gospodarske moči delavskega razreda. In če bi pogledali natančneje, bi videli, da služi bojni kapital proletariata privatao kapitalističnim namenom, in to ob najniijih obrestnih merah. Wagner predlaga, da se ustanovi internacionalna delavska banka, ki bo morala stremiti za tem, da ustanovi v posameznih državah nacionalne delavske banke. Tako poročajo Sozialistische Mo-natshefte. Naj se presoja vprašanje take banka kakor se hoče, eno je gotovo: diskusija o takih stvareh je koristna, potrebna, ker le na ta način bomo spoznali veliko gospodarsko moč delavskoga razreda. Gotovo pa je bolj koristno, da razpravlja delavski razred o takih stvareh kot pa da prebira Bernotove traparije in oslarije. Odbor krajevne organizacije SSJ v Celju je sklenil, da se vrše odslej: 1. vsak torek ob 8. zvečer redne odborove seje, na katere imajo pa dostop tudi drugi člani. 2. vsako soboto popoldne se shajajo sodrugi v poslovnih prostorih v hotelu “pri Kroni" na dvorišču, kjer se vrše isti dan od 7. do 8. zvečer diskusije, predavanja, tečaji itd. Prvi tak večer se bo vršil v sOboto 12. julija s temo: Ustroj države. 3. Vsak prvi torek v mesecu se vrše istotam redna članska zborovanja, na katera so dolžni prihajati vsi člani. oodrugi le z rednim shajanjem bomo spoznali drug drugega in znali ceniti socializem, za katerega se borimo. Le s tem se bomo navadili dela, ki je predpogoj za našo zmago. — Tajništvo SSJ v Celju. Pravo JcMcIitouo- miloJelen' je priljubljeno pri vseh Varčnih gospodinjah. PraVo samo z imenom „$ckUht“ in znamgo „3od opozicije tik pred zaključkom lista. Objavimo jutri. Naročnike .Ljudskega glasu' pa opozarjamo, naj si jutri .Naprej* pri kakšnem znancu izposodijo. — Pravilnik bo zmagal tudi proti Krušiču! Nepošteno je. če dolguješ naročnino. Ko bomo začeli objavljati tudi naročnino, bo marsikoga sram, da je ostal toliko časa na dolgu. Objavljali seveda ne bomo po imenih, ampak po organizacijah. Toda zavedni člani bodo hoteli vedeti, kdo je med njimi tisti, ki je plačeval gostilničarja točno, proletarskemu časopisu pa z zamudami. Nečlane bomo pa pismeno naznanili organizacijam. Dokler ne dobimo drugega poštnega ministrstva, nam ne pošiljajte telegramov, ker dobimo navadno pismo prej nego brzojavko. Če oddaš v Ljubljani za nas pismo še tako pozno ponoči, vendar ga dobimo že drugi dan zjutraj, telegram pa. ki je bil oddan ob 18. [ob 6. zvečer], smo dobili šele ob 16. [ob 4. popoldne], torej je potreboval 22. ur. Sočasno smo prejeli drugo brzojavko iz mnogo bolj oddaljenega kraj8, ki je bila oddana za celih 14 ur pozneje. torej smo jo iz očitne protekcije dobili že v 8 urah. Mi pa, malkontenti kakršni smo, niti s tem nismo zadovoljni! Tudi na Balkanu bi bilo morebiti dosegljivo, da bi ile brzojavke vsaj tako hitro, kakor navadni poštni vlaki. Incidenti na jugoslovansko laški meji so se prijateljsko poravnali in ne bodo kalili prijateljstva med Jugoslavijo in Italijo. Tako poročajo uradni telegrami. In res je. Diplomati in špekulanti na obeh straneh si ostanejo večni prijatelji, samo neumno ljudstvo, ki ga na obeh straneh hujskajo drugega proti drugemu, se bo še nadalje med seboj sovražilo in nove incidente povzročalo. Katoliški škofje so katoliški škofje, albanski katoliški škof in vladni predsednik Van Nolli je proglasil zaradi političnih nasprotnikov nad Skadrom in Dračem obsedno stanje. V Klosterneuburgu so avstrijski sodrugi priredili športno-telovadno prireditev. Napadla jih je močna skupina hakenkrajclarjev, pri čemer je prišlo do streljanja. Orožništvu in vojaštvu se je posrečilo napraviti red, potem ko je bilo že 5 oseb težko ranjenih. Hakenkreuzlarje so razorožili — vlada jim bo preskrbela aeveda odlikovanja. Itatijanaka socialistična stranka je razpisala nagrado 25.000 lir onemu, ki bi našel Matteottijevo truplo ali pa priakrbel točne podatke, kako je bilo skrito ali pa uničeno. Papei je dobil na glavi poškodbo, ko je vstopil v svoje sobane in so ga zadela vrata, ki jih je veter zaprl. Ležal bo menda teden dni. Mislimo, da bi papež še marsikateri teden več ležal, če bi mu ne nagajala samo vrata, ki se zapirajo pred njim, temveč tudi tista, ki se zapirajo za njim, Reparadjako konferenco v Londonu so od-godili za 14 dni. V Parizu so stvorili meščansko olimpiado. V stadionu jfe difiliralo 500 atletov, ki so nastopali 45 narodov- Gledalcev je bilo kakih 25.000. Japonska meni zgraditi poleg 17 že določenih oddelkov zračnega brodovja še 11 oddelkov. Pa ji vseeno ne pojde tako lahko z vojno, kakor si njeni militaristi ali pa ameriški predstavljajo V Braziliji je izbruhnila vojaška revolucija. Kupujte čevlje samo z znamko .Peko". Iz stranke. Obračunska tabela danes teden. Mežica. Odborova seja SSJ se bo vršila v nedeljo 13 t. m. dopoldan ob 9. nad Konsumom. S tem se obvešča odbor, da pride na sejo polnoštevilno. — Predsednik. Brežiški okrožni agrarni odbor bo imel v ne* deljo 13. VII. ob 9. uri predp. pri Grobušku v Brežicah sejo. Ker bo dnevni red zelo važen, je dolž- nost vseh članov odbora kakor tudi vseh interesentov agrarne reforme, da se seje gotovo udeležijo. Sklicatelj Ivan Molan, v Bojsnem 49. točasni predsednik brežiškega okrožnega agrarnega odbora. Vestnik »Svobode". Hrastnik. Del. tel. in kulturna zveza Svoboda II. bo imela v nedeljo 13. VII. 24, ob 9. dop. v društvenem prostoru svoj prvi redni letni občni zbor. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4. poročilo revizije; 5. Volitev novega odbora; 6. razno. — Poziva se vse članstvo, da se zbora točno udeleži, oni pa. ki so s članskimi prispevki zaostali, naj jih poravnajo, da ne bo nepotrebnih sitnosti. — ODBOR. Gospodarstvo. 9. VIL 1924. »Sloga" r. z. z o. p. {bodoči »Skupni dom*} 135 članov s polno vplačanim deležem. (Izmed teh 10 žen — 7 40%-] Hranilnih vlog 56.838'15 Din. Valute. Dolar je vreden 8570, angleški funt 37280, francoski frank 4 52. češkoslovaška krona 2 51. 100 avstr, kron 12 p, 1 švic. frank 6 65 Din. PRESELITEV ORGANOV DELAVSKEGA GIBANJA V CELJU. Krajevna Organizacija SSJ, kulturna organizacija »Svobode*, podružnica Celje, centrala Splošne delavske Unije in Splošna gradbena produktivna zadruga v Celju so vzajemno najele lokal v hotelu »pri Kroni*. Ljubljanska cesta 10, dvorišče, kjer poslujejo v delavnikih od 8. do 12. in od 14. do 19., ob nedeljah in praznikih pa od 8. do 12., seveda predvsem le za organizirane, razen javne knjižnice »Svobode*. Novo upostavljeno Srezko tajništvo SSJ in KDZ za celjski srez je dobilo prostore istotam. Sprejemajo se tudi vsak dan člani za katerekoli teh organizacij. Toliko v vednost proletarski javnosti. Vzajemna tajništva. VSEM POŠTENIM SODRUGOM NA OBEH STRANEH. Ker se reakcija z našo proletarsko usodo tako okrutno igra. si osvajam pravico, da opozorim sodruge na obeh straneh, »Naprejevce* in Koru-novce, da je treba sedaj napraviti konec temu bratomornemu boju in .razbijanju v socialističnem gibanju. Treba nam je enotnega boja za obrambo proti reakciji ki je čedalje hujša, Opazoval sem dalj časa in sem prišel do zaključka, da se voditelji ne bodo pobotali. Vsi mislijo, kako bi drug drugega ubili. Ampak to vam ne bo šlo, mi bomo o vas sodniki. Sedaj naj spregovorimo mi člani potom svojega časopisa obeh struj, razpravljati moramo o zbližanju, do katerega moramo priti čez glavo raznovrstnih Bernotov in Korunov. Vodilne sodruge bomo pa sodili po dejanjih, ne pa po doktorskih frakih in oficirskih sabljah. Vsi imamo enak cilj. vsi čutimo, da tako ne more iti dalje. Zakaj bi se pustili cepiti na vse strani po raznovrstnih koritarjih. Zato, sodrugi. na plan. obsoditi moramo vsakogar, ki nam bo hotel to preprečiti. Proletarci, združimo se. ne s kapitalisti, ampak s socialisti, s poštenjaki, tisti voditelji, ki jim to ni všeč, pa naj gredo med kapitaliste, h katerim spadajo. Sodrugi, na delo. da čimprei postavimo močno stavbo, v kateri se bomo lahko ubranili kapitalističnih ofenziv, ki nam sedaj v tem našem medsebojnem preklanju lahkotno jemljejo naše pravice. Osvoboditev proletariata je delo proletariata samega, brigajmo se sami. ne pa tako, kakor je bilo dosedaj, da smo mirno gledali to razbijaško politiko voditeljev na obeh straneh. I Kamnik. Loke-Zagorje ob Savi. (Op. ur.: Tako je pravilno! Kolikokrat je pa »Naprej* že napisal: Proletarci, pustite vendar Ber-nota in Koruna, naj k zlodju gresta,.če ne marata pošteno za proletarsko stvar delati in vzemite si svoje organizacije in njih zadeve sami v roke, ne pa da jih prepuščate v skrb samo posameznikom! — Sodr. Kamnik, ki je ves čas zvesto organiziran in zvest čitatelj našega tiska, to gotovo dobro razume, drugače bi svojega dopisa ne mogel tako napisati. Gre samo za pot do zedinjenja: Mi pravimo, da se praktično zedinjenje vrši na ta način, da povečujejo sodrugi Sami v svojik krajih svojo organizacijo in ustanavljajo nove. Ker delavci to načelo praktičnega zedinjenja razumejo, zato se more god t>. da izkazujejo našo organizacijske tabele vsak mesec lepo številce novih članov in tudi kakšno novo organizacijo. Prihodnja tabela bo gotovo izkazala več nego 1000 rednih članov in kako hitro bomo potem rasli! Tako delajte tudi v Zagorju, saj je tam gotovo več proletariata nego samo tistih 4—5— 6 mož ki tvorijo našo organizacijo! Sodrug Kamnik dobro ve. da je vsako zedinjenje velikanski nesmisel. če ga ni razvideti iz organizacijskega izkaza. Ker 2e bi šlo za takšno zedinjenje, pri katerem o-stanejo zedinjenci neorganizirani, potem so proletarci že zedinjeni. 89% z zagorskim Čobalom in njegovim županom vred jih je že zedinjenih, namreč — neorganizirani so. Ampak s. Kamnik se bo gotovo potrudil za drugačno zedinjenje. In ko bo velik del zagorskega proletariata v naših tabelah tudi po njegovi zaslugiTizkazan. iedaj bomo napravili veliko rihto čez voditelje. To bodo frčali! Tudi Bernot bo med njimi. Seveda, mi smo pravični in predno bo kakor kakšni Kristani. Golouhi, Svetki, Koruni itd. itd. frčal, mu bomo še dokazali, kdaj je ljudstvo napačno učil, kako je v imenu proletariata z buržoazijo paktiral in kako je živel na račun delavskih- žepov in kradel iz njih itd. — vse grehe mu bomo najprvo dokazali, potem bo pa frčal!} Dopisi. PRILIKE NA PRAGERSKEM IN OKOLICI. Že dolgo nismo bili Pragerčani tako srečni kakor minuli mesec. Že za 1. junij smo čitali v »Delavcu*, da se bo vršil shod, katerega je sklicala Strokovna komisija in na katerega je delegirala sodruga, a pardon, reči moramo gospoda Golouha saj se je nekoč izjavil, da mu nismo niti do podplatov. Ta gospod je danes v službi go3p. Kristana in mi ga nismo klicali. Vedeli smo, kam pes taco moli. Gospodar pošilja hlapca v žerjavico po kostanje. Nekaj pa tudi iz strahu pred obešanjem katerega nam je obljubil. Odšel je nazaj razburjen ter odnesel celo kepo sreče s seboj. Takoj na to smo dobili plakate, ki so naznanjali življenje Zadružne zveze in pomen zadružnega gibanja, o katerem naj bi nas razsvetlil Koren iz Celja, torej isti Koren ki je bil na občnem zboru Konsumnega društva v opoziciji in ki je glavni steber Zadružne žVeze. Plakate smo sicer razobesili, prišlo pa je tako malo ljudi, da se Korenu ni zdelo vredno, da razpravljamo. Mislimo, da se precej zavedamo velikega pomena zadružništva, saj drugače bi se gotovo ne brigali za upostavitev tukajšnje prodajalne. katera lepo deluje in je ena prvih. Če zadnji čas nekoliko nazaduje, ni naša krivda. Vzrok poiščite pri pregovoru: Besede mičejo, le zgledi vlečejo. — Kaj s tem mislimo, upamo, da boste razumeli Ne maramo podirati kar smo s težavo zidali, ker upamo, da je stavba potrebna samo pre-novljenja. Shod zadružništva se vrši torej ponovno sklican za 5. tm. šele 13., to je v nedeljo dopoldne kjer upamo izvedeti, koliko se je že spremenilo od zadnjega obč. zbora v naši stekleni hiši,( Vprašajte, če je Petejan staro korupcijo že gnal na sodnijo, kakor je na občnem zboru obljubil. Mi zaman vprašujemo. Op. ur.] Popoldne 15. jun. pa se je vršil pol. shod, katerega so priredile skupno organizacije v Pragerskem okrožju. Na shodu je poročal sodr. Bernot o pomenu Sk. doma. Lepo število kmetskega proletariata je prihitelo, posebno iz Cirkovc in Gorice ter je z zanimanjem poslušalo izvajanje govornika, ki je stvarno razložil velikanski pomen skupnega vzajemnega dela, ki je sicer navezano na velike tež-koče. vendar je vztrajnost vedno zmagala. Po dnevnem referatu se razvila živahna debata, ki je pokazala napredek zavednosti tudi med kmetskim delavstvom. Krivice ki se gode pri agrarni reformi je krivo naše nesoglasje, katero se ublaži le potom organizacije. Udeleženci shoda ne pozabiti kar ste slišali. Razmišljajte! Le v socializmu je rešitev revnega človeka! (Op. ur.: Organizacije okoli Pragerskega so tako trdne, da jih ne omaja noben vihar več. Seveda pripomore k tej trdnosti poleg agilnosti ta-mošnjih članov zelo mnogo tudi agilnost kristano-korunske korupcije, ki hodijo šnofat okoli naših s trudom upostavljenih organizacij, da bi pobasala v svoj žep. kar se nji z nepoštenostjo ni posre-čito držati skupaj. Danes Golouh iz Strokovne komisije, jutri Koren iz Zadružne zveze, danes Urat-nik okrog naših zaupnikov, jutri Topalovič pri In-ternacionalinem izvrševalnem odboru, ne konca ne kraja ni tega smešnega, popolnoma brezplodnega poskušanja, da našo organizacijsko pomažejo in izrinejo pred ljudmi in pred svetom. Pa jim ne gre, pa ne gre. Začasno se jim morda posreči zbegati kakšnega posameznika, posreči se jim morda pripraviti lnternacionalino eksekutivo do tega, da posluša njihove sladke besede in si niti ne prečita tega kar ji naša organizacija pošilja, posreči se jim zadrževati nagli razvoj praktičnega delavskega zedinjenja — ampak to so samo trenutni uspehi mi vseeno napredujemo, rastemo in se uveljavljamo doma. pa se bomo uveljavili tudi pred krivo informirano Internacionalo, ki ni ustanovljena zaradi kakega novega volilnega odbora ali zaradi advokatov, temveč zato da združuje v sebi resnične organizacije. Sodrugi, pa ne samo na Pragerskem, temveč povsod: kadar prihajajo Kristanovi emisarji med vas, bodite brezobzirni, kakor si z vsakim vsiljivcem, ki je notabene še tako nesramen, da te prihaja nadlegovat s tvojim strokovnim in zadružnim denarjem. S krivimi upanji nBj prihajajo med vas, z gorostasnimi blamažami naj gredo od vas!] Iz Luč. (V album krščanskim kaplanom.) V občini Luče v gornji Sav. dolini. je neki kaplan Mi-holič, ki je obenem tudi občinski tajnik. Kot tajnik je absolutist prve vrste, kar sam odločuje, kdo pripada v občinsko zvezo in kdo ne, K temu absolutizmu naslednja epizoda: Pred več desetletji se je izselil neki Jože Planinšek v Nemčijo, kjer se je tudi stalno naselil ln se poročil. Iz zakona je nastalo nekaj otrok, med njimi Jožef Planinšek. Ta ima sedaj 26 let in je služil v avstrijski vojni, pa je pri vojaški komandi v Celju vpisan, da spada v občino Luče. Omenjeni je bil v Brtlhlu pri Koinu rojen tet bival ves čas v Nemčiji in Švici. Letos spomladi je bil zaposlen vJStuttgartu v Nčmčiji, odkoder je bil izgnan, ker mu občina Luče kljub ponovni prošnji ni poslala domovnice, katero je zahtevala tamošnja oblast. Jože Planinšek je moral torej v domovino kot brezdomovinec. Dne 1. aprila je dospel v Maribor, kjer ga je policija takoj zaprla radi »prestopa granice", ker ni imel predpisanega dovoljenja za naselitev kot Jugoslovan in ga obdržala 5 dni v zaporu. Gospodje policaji so mu tudi obljubili izgon v domovinsko občino Luče. Po preteku 5 dni so ga spodili iz zapora »na slobodo". Planinšek se je seveda branil iti meni nič tebi nič »na slobodo* in je želel spremstvo do domovinske občine. Nato sta ga 2 redarja zgrabila in nasilno postavila na cesto. [Čisto po okusu liberalne svobode. Op. poroč.J. Tedaj je šel Planinšek »peš v Celje iskati si zaslužka ter po dokumente v Luče. Zastonj je bil njegov trud za delo, še bolj pa za dokumente. Občina Luče je po enomesečni dobi izjavila, da ga ne priznava. Na temelju tega pravičnega (?) odloka, katerega je spisal g. kaplan Mi-holič, jo je Planinšek seveda odkuril proti meji kot »brezdomovinec". Lejga vraga, oči zakona so ga pri neki raciji v Mariboru zopet zagledale in postavili so ga varnostni organi v luknjo, nakar se mu je izročil odlok sledeče vsebine: Kr. policijski komisariat v Mariboru štev. 2462-24. Maribor, dne 14. VI. 1924. Josip Planinšek roj. 15. VII. 1898 v BrUhlu pri Kfllnu, Nemčija, baje pristojen v Luče, okr. Celje, je bil radi prestopka potnih predpisov kaznovan na 5 dni zapora, in se je nahajal od 12, V. 1924. v tukajšnjih odgonskih zaporih v svrho ugotovitve pristojnosti. Ker pa občina Luče zavlačuje priznanje pristojnosti in se ta navzlic vsestranskemu dopisovanju ni dala ugotoviti, se Planinšek izpusti na svobodo. Vodja kr. policijskega komisariata, pol. nadsvetnik Keršanek (najbrže Kerševan Op. ur.) s. r. Takoj nato je odšel Planinšek proti koroški meji in dospel v Slovenjgradec, kjer je dobil sledeči odlok: V zadevi pristojnosti Jos. Planinška je akt odstavljen dne 3. VI. 1924. pod št. 2549. srezkemu poglavarstvu v Gornji grad. Slovenjgradec, dne 17. VI. 1924. Srezki poglavar. Nato je šel Planinšek res v Gornji grad v dobrem upanju, da je srezko glavarstvo sedaj že vse potrebno ukrenilo. Vendar je bilo to upanje zaman. Občina Luče ga še ni pripoznala, dasiravno je imel g. kaplan tudi vojaški dokument zanj, a mu ga ni izročil, ker bi bil s tem Planinšku priznal domovinsko pravico. Planinšek je imel razlog obupati, zlasti ker ni zmožen slov. jezika in ni mogel ljudem dopovedati. kakšno krivico mu dela Kristusov namestnik Miholič. Ali Planinšek je socialist z zdravo pametjo in si je pomagal po zaslugi neke socialno čuteče osebe, ki je bila zmožna nastopiti kot tolmač. Sklical je vse občane skupaj, da jih vpraša ali ga priznajo za domačega in v Luče pristojnega človeka ali ne! 24 uglednih mož se je sestanka udeležilo in ti so sklenili, da priznajo Planinška. Šele na ta sklep je izročil »božji* namestnik Planinšku Poziv-nico, katera nosi uradno štev. 283. s sledečo vsebino: Mladenič Jožef (Peter) Planinšek sin Jožefa Planinška, roj. leta 1898. v BrUhlu pri Kčlnu, Nemčija, se poživlja, da se osebno predstavi rekrutni komisiji takoj, najkasneje pa do 4. 7. 1924. ob 8. zjutraj v Celju pri komandi voj. celjskega okrožja zaradi rekrutovanja, da nastopi vojaško službo in da odsluži kadrovski rok. Luče, dne 27. VI. 1924, Občinski pečat. — Janez Letnar, župan. Takoj nato, ko je shod občanov sklenil, da se Planinšek prizna, je g. kaplan Miholič pisal na sresko glavarstvo v Gornji grad, da Planinšek noče iti k naboru. S tem ga je ta katoliški mož hotel očrniti pri oblasti in mu preskrbeti ričeta namesto domovinske pravice. Planinšek je dobil nato šele zagotovilo, da dobi domovnico, ko se je v Celju javil vojaški oblasti, katera ga je spoznala radi njegove v vojni pridoljene rane za nesposobnega in mu dala dovoljenje, da se vrne v inostranstvo. Komentarja k temu ni treba, ker poročilo samo na sebi govori za cele knjige o katoliški ljubezni. Iz tužne Škofje vasi. Občinske volitve 16. junija so pokazale sledeči rezultat: Klerikalna stranka je dobila 182 glasov ali 11 odbornikov in je nazadovala od zadnjih državnozborskih volitev za 90 glasov, Ostanki nekdanje Samostojne pod imenom Gospodarska stranka, katero vodi Psanov Pepe, je dobila radi strastne agitacije nekaterih nezavednih delavcev 87 glasov ali pet odbornikov. In socialistična stranka je dobila 158 glasov ali devet odbornikov. Da je dobila Gospodarska stranka 87 glasov, je pripisovati silnim lažem, s katerimi so delovali nekateri njeni pristaši. Delavcem so rekli: »Ej, saj je vseeno, če vržete svoje kroglice v našo škrinjico, saj se bomo pri županskih volitvah z socialisti združili." Na ta način so dobili mnogo nezavednega delavstva na svojo stran. Nemcem so pa rekli pristaši Gospodarske stranke takole: »Le z nami volite, naša stranka je nemška 1“ in na ta podli način so dobili vse Nemce zase. Do zadnjega so lagali nekateri vodilni pristaši Gospodarske stranke svojim volilcem in Nemcem, da se bodo ob županskih volitvah združili s socialisti. Dne 26. junija pa, ko so bile županske volitve in so se te že deloma končale, se je pokazala neznačajnost in propadlost Gospodarske stranke, ki je do začetka volitev samih zatrjevala, da se zveže edino le s socialisti ali pa z nikomur. Pa je že prej sklenila pakt s klerikalci, pod pogojem, da postane Psanov Pepe prvi svetovalec ali podžupan! Psanovemu Pepeta je bilo le za sebe, vse drugo mu je bilo nič. Ni pomislil, da s tem ubija Gospodarsko stranko in žnjo vred tudi samega sebe, kajti Pepi je sedaj kot vodja Gospo-darske stranke ali pod kakim drugim imenom pozneje nemogoč. Kdo mu bo še verjel! Kakšen osel bi moral biti, da bi še verjel v politiko Psanovega Pepija! Strašno presenečeni so volilci Gospodatske stranke nad postopanjem njegovim in drugih odbornikov Gospodarske stranke. Radovedni smo, kaj poreče veliki demokrat in centralist Ivan Prekoršek, oskrbnik javne bolnišnici v Celju, ko ve, da je tudi njegov brat Anton odbornik Gospodarske stranke in sokriv njene zavožene politike. Tako se v Škofji vasi ustvarjajo stranke in zopet ubijajo. Takšne značaje imamo v Škofji vasi! Četudi je prebivalstvo škofjevaške občine, ki šteje 24 vasi po večini politično nezrelo, vendar upamo, da takim voditeljem, kakor je Psanov Pepi in drugim njemu podobnim ne bo šlo več na led, saj še osel gre samo enkrat nanj. Pri bodočih občinskih volitvah v Škofji vasi sta možni le dve stranki, namreč klerikalna in socialistična, vse drugo bo propadlo radi svoje neznačajne politike, pa naj se že imenuje stranka tako ali tako. Ce bi bilo še kaj pravice, bi podžupansko mesto (to je prvi svetovalec) moral zasesti socialist istotako bi tudi v občinskem uradu morali delegirati socialista. Žalostno je, da za klerikalno stranko najmočnejša socialistična stranka v občini nima-nobenega človeka v občinskem uradu. Ali se tako kroji pravica? Saj je Škofja vas v pretežni večini delavska, čeravno se to delavstvo ne zaveda, kar omogočuje njegovim nasprotnikom zmago nad njim. Gospodarska stranka v Škofji vasi je le privesek klerikalcev, pa upamo, da tudi klerikalce zavezništvo Gospodarske stranice posebno ne veseli, če poznajo le količkaj sramote, kajti istočasno, ko so se pogajali s klerikalci, so se pogajali s socialisti, pa so enim in drugim lagali, da ne sklenejo pakta z nikomur, četudi so se navsezadnje klerikalcem obesili na suknjo. Ali to ni nobena pomoč/ ker ta stranka se je že s svojo lažjo in neznačajnostjo ubila, a brez socialiatov pa vseeno ne bo šlo! Žitpanske volitve v Škofji vasi so socialisti ovrgli radi raznih nezakonitosti. Socialistična stranka v Škofji vasi ima samo devet, pa politično dobro šolanih in inteli- gentnih odbornikov in ti se bodo neustrašeno borili za pravice bednega ljudstva. Proti socialistom ali brez njih v Škofji vasi ne bo nihče več vladal. Boj se šele pričenja! Če bodo klerikalci količkaj uvidevni, bodo videli, da se brez, sedaj že mrtve Gospodarske stranke da delati, ali brez socialistov pa ne! — (Op. ur.: Nam se zdi, da so si naši so-drugi v Škofji vasi v razmerju z močjo svoje organizacije priborili zelo lepo zmago. So kraji, kjer so organizacije močnejše, pa so pri občinskih volitvah vendarle slabše odrezale. To je odvisno od agilnosti, Koliko se bo pa poznalo, če postane škofje-vaška organizacija tudi naznotraj agilna in se poveča! To bo najboljše jamstvo, da bo s prihodnjimi volitvami buržoaznega vladanja v vaši občini enkrat za vselej konec. Sodrugi, delajte za organizacijo, ta nai bolj sodeluje s stranko in stranka bo potem lahko sodelovala z vami, da vam zmago olajša. Kar se pa tiče številčnega razmerja v obč. svetu, buržoazija, ki nima dvetretinjske večine, resnično ne more brez vas ali celo proti vam delati. Najvažnejše sklepe, ki bi bili v škodo delavnemu ljudstvu, ji lahko na preprost način onemogočite. Zavedajte se tega in delajte združeni!) Agrarno vprašanje v Rusiji. Konores ruske komunistične stranke, ki je bil končan dne 1. junija, se je obširno bavil tudi z agrarnim problemom. V ruski komunistični stranki, ki ima 600.000 članov, je samo 26% kmetov, dasi tvorijo slednji ogromno večino prebivalstva. Gospo-darsko življenje sovjetske Rusije odvisi sedaj v največji meri od kmetov. Rusija še ni industrialna država, kakor je n. pr. Nemčija, Anglija, Belgija ali Zedinjene države, ampak pretežno agrarna dežela. Ruska vlada se mnogo trudi pridobiti kmete za novi režim. Toda ruski mužik je kulturno zaostal, in v gospodarskem oziru je starokopiten, Sovjetska vlada se trudi povzdigniti kmetijstvo na način, da ne bo uatvarila mogočnega srednjega 8loja med samostojnim kmečkimi posestniki Storila je največ kar je mogla za odpravo nepiamenosti med kmeti Imenovani kongres je zaključil, da se med kmeti ne sme več voditi protiverska propaganda na- način, ki bi jih še bolj potisnil religiji v naročje. Komunistična omladina je s protiverskimi demonstracijami naredila avoji stvari več škode kot koristi. Mesto fanatične propagande se bo med kmetskim ljudstvom pospeševalo vzgojevalno delo, ki edino more prinesti trajne uspehe, Drugo sredstvo, s katerim bo kmete mogoče zbližati in sprijazniti z delavci v mestih in s sedanjim režimom sploh, je, da jih oskrbe z zadostnimi potrebščinami po takih cenah, ki jih kmetje s sedanjimi dohodki zmorejo. Tudi v tem oziru daje kongres vladi obširna, navodila. Zagovorniki Svobodne privatne trgovine so na kongresu propadli. Priporočali so, da nBj se v interesu ekonomske obnove Rusije privatna trgovina in obri ne zatira, ampak naj se ji da v gotovih omejitvah priložnost za razvijanje. Večina je na-glašala, da bi se na ta način v Rusiji ustvaril mogočen srednji razred, ki bi, če se nevarnost pravočasno ne prepreči, dobil možnost s pomočjo kmetov potisniti Rusijo med buržuazne države. Kongres se ni izrekel za > popolno odpravo privatne trgovine in obrti, ampak za restrikcije, ki bi jo držale pod strogo kontrolo in ji potom davkov onemogočile grabiti bogastva v privatne roke. Ti zaključki pomenijo korak nazaj od Leninove nove ekonomske politike radi prej navedenih razlogov; Kongres se je pečal tudi z rusko armado in izdal apel na rusko ljudstvo za prostovoljne prispevke, s katerimi bi si armada nabavila večje število eroplanov, da se izpopolni tudi v tem oziru. Slabost? Slabo spanje? Nervoznost? Neve-selje do dela? Ali se večkrat pojavljajo!različne boli? Dober prijatelj v takih dneh je pravi Feller-jev Elzafluidl Dobro služi za umivanje in obloge, ravno tako kot kosmetikum za usta, glavo, kožo! Močnejši, izdatnejši in bolj delujoči kakor francosko žganje. S pakovanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 špecialna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 Specialnih steklenic 2t4 dinarjev in 10% doplačila razpošilja: lekarnar Evgen V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg št. 252. Hrvatsko. Lastnik: .Sloga*, r. z. z o. p. Izdajatelj in odgovorni urednik: Zvonimir Beraot (v imenu pokr. odbora SSJ in KDZ.) 9. VII. Tiskarna bratov Rumpret v Krškem. sooo Čitajte naš tisk! p€X0V5XJ POJtfOČPt ali vajenec se sprejme takoj. Ponudbe na upravo lista. lliiillllliHillttiiiitlllHiililliiiililliiiiill!MiillRHiiltlliiiill1liiiilll{niillllliii!llliiillllliHllllliiilillNiiillllitiilllliiiM())iiriN la. usnjene suknjiče od Din 1.400 do 1800 v Črni in rujavi barvi, nadalje nepremočljive dežne plašče od Din 350 do 800 Vam nndi v največji izbiri konfekcijska industrija DRAGO SCHVVAB Ljubljana. Dvorni trg 3. Specialna delavnica za usnjene obleke. Pismena na> ročila se izvršujejo točno po pošt. povzetju. Neuga-jajoče se zamenja ali se vrne denar. ||Mti|}||iiii||||iiii||t||in||||imi||||ui||tlliiit|||iui|||Mni||||iHi||||imi|||MM|||li'ii|||||iii||||iiiiHyiiii||||iHi||||iui||||iiii|| Po znižani ceni kupite sedaj samo trpežno čefcko in angleško blago za moške in ženske obleke in razno perilo v manufakturni in modni trgovini Miloš Pšeničnik CELJE, KRALJA PETRA CESTA ŠTEV. 5. NAŠI IZDELKI: Dvojnosladna ržena Žlka v rdečih »Vitkih, Dvojnosladna ječmenova 2lka v modrih aavltklh, Slaiana Ječmenova Žlka v aelanih savifklh •o najboljši! Zahtevajte 1« Žikot L. Mikuš = TVORNICA DEŽNIKOV IN SOLNČNIKOV = v Ljubljani, Mestni trg štev. 15 priporoča svojo bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli veli-:—: kosti po najnižji ceni. :—: Josip V ranjek, dežnifearna v Celju, Kralja Pefra cesfa. Nudi močne in moderne dežnike od 80—125 Din. DOMAČE DELO. Franc Szantner, Ljubljana ŠELENBURGOVA ULICA 1: Zaloga PRVOVRSTNIH ČEVLJEV za moške4 ženske in deco ter SPECIALIST za ortope-dična in anatomična obuvala. KLOBUKE za dečke od 50 Din dalje, perilo, čevlje, dežnike«, plašče itd. kupite najceneje pri Jakobu Lahu V MARIBORU, GLAVNI TRG 2. Gaspari & panlnger, Maribor — Pletenine, drobnine, galanterija. — NA DEBELO Alekaandrova ceata 48. NA DROBNO Aleksandrova cesta 23. Perilo za delavce, srajee od 52-80 Din. Starejši kleparski pomočnik, ki dela popolnoma samostojno, se sprejme v trajno zasigurano delo. franc Tašker, kleparstvo, Celje. Znižane cene za otroške vozičke! Novi modeli. Poslužujte se izdelkov Jonmče tovarne otroških vozičkov in dvokoles „TRIBUNA“ F. B. L., Ljubljana, Karlovška oesta i. Istotam se dobijo po znižani ceni nova dvokolesa, mali pomožni motoriki, Šivalni stroji in pnevmatika. Sprejema se v popolno popravo za emajliranje z ognjem in poniklanje dvokolesa, otroSki vozički, Šivalni stroji ln razni drugi stroji. — Prodajajo se tudi na obroke. Ceniki franko. Najceneje kupite blago za obleke, perilo in čevlje ter najraznovrst-nejše drugo blago pri tvrdki „DANICA“ MAJZELJ & RAJŠELJ, LJUBLJANA. Turjaški trg. št. 1 (bivša Preskrbovalnica) Sukno od Din 55’— naprej kotenina » . 14'— Člani strokovnih organizacij dobijo 5% popusta. Konec krize bo takoj, ko bodo vsi zidarji, tesarji, mizarji, kleparji, sobo-slikarji in pleskarji pristopili kot člani k »Splošni gradbeni produktivni zadrugi v Celju,« katera se je ustanovila na temelju sklepa kongresa Unije stavb, delavcev 24. februarja 1924» in je te dni začela z obratovanjem, kakor: popravljanjem in beljenjem, pleskanjem hiš itd. Pri zadrugi sodeluje centrala „ Unije" z vsemi svojimi podružnicami, podružnica Saveza metaiskih radnika Jugoslavije, Celje in podružnica lesnih delavcev v Celju. Sprejme kot člana vsakega posameznega dana gori navedenih strok. Vpisnina 50 Din, delež 250 Din, ld se pa lahko odplačuje v tedenskih obrokih po poštni položnici ček. račun štev. 13.708. Sprejemajo se hranilne vloge potom znamk SGPZ — Celje in na posebno vknjižbo proti 10% obrestni meri. Naročila za oddajo dela kakor priglase za pristop je nasloviti na naslov: Splošna-gradbena produktivna zadruga r. z. z o. z. v Celju, v hotelu pri „Kroni*, Ljubljanska cesta 10/«.