S5 WJ ¦M;go*i6bl. k. k. Hofbibiiothek, ¦¦••-' Wien St. 9. V Gorici, 25. februarija 1881. „So6a" izhaja vsak petek in velja • posto prejemana ali v Gorici na Horn poSUjtna r Vse leto.....f. 1.50 Pol leta.....„ :.*30 (6et?rt leta . . . . „ l.So Pri oznanilih in p'rav tako pri „po-tlanicah" Be placaje za uavadno tristop-no vrsto: 8 kr. «e se tiska 1 krat 7 „ „ „ „ 2 „ 6 „ n „ „ 3 „ Zftvece e>ke po prostoru. Tecaj XI. Posamezne stevilke se dobivajo po 10 soldov ,v Gorici v tobakarnici v go-8poski, ujici bTizo „trek kron". in na staroin trgu. - V Trstu v tobakarnici „Via ilella rasurma 3". Dopisi naj se blagovoljno poSiljajo urediiistvii ,,So6e" \, Gorici v Hilarijanski liskarni, naro&nma pa, oprftvniitvu„Soce" na Xorenji y Sticaa - vi kiSi it, 10 II, nadstr. Rokopisi se ne mcajo; dopisi »aj se blagovoljno frankujejo. — Delalcem in drugim ncpremoinim se narofinina eniia, ako se oglaie pri urcdnifttvu. Proftnja dezetnega odbora za polaj$anje zemljiSCnega davka. i Pa porocilu Crnetovcm se kaz>- proSnja goriSke-ga dez. odbora za polajsanje zemlji&cnega davka za Gorisko opruvicena; in ker kuzc in ponavJja &e dru-ge razloge, vredna je, da 66. bralci n§oteu tudi sami oeenjujejo v potrebnih dclili njeno vreduost. Glasi se tak6-le: „VaSe Velifianstvol Dobrohotnl sptejem, iittjmilostljivejSo dovoljen dcputacijmit notianjih ilezel uuSe drzave, katere so pribeialo k velicastuemu prestolu, milosti in pomodi prosece proti skrajni pogubi, katera pieti poljedel-com, fie se do2ene uravnava zemljiSCnega davka po dolocbah, kakorsne je naertala c. kr. osrednja koihi-Bija, spodbuja prevdani deLelni odbor Vale pokneSene grofije Gori§ke In GradiSke, da v enakein nezgodnem pololajt iskreno prosi pravice in brambe. Vie po deSelhl komisij! ustanovljeua razredna iarifa je bila vzbudila po di^elah aplusiio nejevoljo, ker je ilonela ua mipacmh razsodkih, ki bo jih vsled nepopolnih preiskav zakrivili neresoUini nagibi in sa-movoljni sklepi v tinmen, da so Be kmefikim zemljiS* ceiu pripoznali izmiSljeui dohodki. Obsnne pritoibe, v kateiih so se jastio razkiilc osodepolne uedo»led-nosti, prihrumele so od v.seh strani, da bi izpodbile nezgoilni operat in prosile to^oe izvrSitve poatavuih doloceb, da sv /godi pravica. Ugovori so zuvriicni, prezirane pritozbe ubogih posestutkov in ucsrefiuili obftn, v uciiiar puStenc ocitbe dezelnega zbora. Nesrecnini poljcdelcem je bila ostala edina to-luzba, da bole njihova praviCua stvar, katero je pre-zrla visoka vlada, milost naSla v osrednji komisiji, kateri daje §. 39. postave od 24. inaja 1869 jako obsirno oblast. Ona je imela „natanLno preiskavati" operat de-zelnih komisij iu na pudiagi piimerjevahiih studij po-sebuo nsosednjib dtzei* in z ozirom ua ccnitve „po-saioi6»ih dezel8 ugotovitt spiosne razredae taiife, po-prej pa poravnati vse pomanjkljivosti iu odstvaniti vse dvomljivosti v podauib eiaboratih. Ko so se primerjate stopinje rodovitnosti cuako obdclanih zimljibC in navskri^nosti uieu inejami Cis-tega dohodka v razredni tarifi uase grofije se zem-]ji§di iu razrednimi tarifami sosednjih dezel Istre, Ktaujske iu KoroSke, pokazal se je oLiten razlo^eu, kateri je tako zgovorno podpiral pritozbe Gori5anov, da je biio priLakovati, da oni orakelj, k»teremu sta drzavua postava in ljudsko zaupanje izroCila uajviso oskibnibtvo, gotovo vse poravna; In da se odstranijo raogoce pomote in dvouin-noroCila, kakor smo ga luiobtiJi v zadnjih 2 st. nuSegu liata, iu uadaljuje, kakor sledi: »Ni Se preteklo leto, odkar je bilo V.Vel. naj-mitostljiv§e stegnilo svojo mogoino roko v pomofi tu-kaj§njemu kmefikemu prebivalstvu, ko je malo da ne ' glada umiralo. — Da ni veC inogofo z lastnimi pri- i puinocki ogniti se kmotijskili knz, kutere bo v pre-teklih buljaib (iasih tako na tihomu prehajale, da jih niso zuuaj dezele niti opazovali, to je gotovo nuj-o&tuisi dokaz, kako zelo se motijo oni, kateri Oble-pljeni po kiasni, a muogokrat uaglo minljivi pOmla* danski blisCobi razglaSajo ua§o grofljo za obljubljcno de2elo. Vise breme zemljiSCncga davka, katero bo za* krivila pretiraua razredua tarit'a, te2iio bo pa v obLo prebivalstvo Gori§ke grofije, kajti tu ivdi skoro ediuo kinetijstvo prebivulec. VaSu VeliCuustvo naj blagovoli uajinilostljiveje poslu§o,U zulustiie besede, s kateruui se je predrzuil prevdani de^elui odbor, priobciti tozbe, ktere vzdigu-je od emga koiica dezele do drugega prezvesto prebivalstvo, ko vidi v nevarnosti bvoj las'tni obstanek, , Vu§e VeliCanstvo naj blagovoli najiniloatljiveje na-kloiiiti tudi poljedeleem Goriske grofije oi|0 podporo, kukoi.iuo je blugovolilo zagotoviti uotrunjim avatiij-skiin de^elam, da se v okoiu pride vcliki skodi, ki bi jo prizadela nenatanciiu razredba in nepraviCna razde-litev zemljiscuega davka — ter dobrotljivo ziaj§ati presilno ostrost osrediye kcmisije. Obvarovano pretuCe te nevarnosti oklene se prebivalstvo im§e Grofije z novo vezjo hvaleznosti ce-sarski milosti ter bo zualo visoko ceniti prejeto do-broto; zato pa bo tudi v&elej radovoljno z dejaujem pokazalo, kako neomahljiva je njegova zvestoba, kako odkritosrcua iu isktena njtgova ljubezeu in kako res> niCua njegova vdauost do Va§ega Velic&nstva iu do presvitle cesarske rodbine. Bog ohrani, blagosovi in osreCi Va§e Veli» Canstvol Dopisi. tz Gorice, 23. fe.br. !("italuiCna poddruinica v Gorici in njcua ptva veselica.) Kakor ste 2e veCkral brali v nSoci", potrdiloje si. c. kr. namestni^tvo v Trstu koncem lanskega leta izpremsmbo doloLeb go-riSke Citalnice, vsled katere sme ona ustanoyiti pod-diuznico. In komaj je bilo to vprasanje refieno, 2e je pripravil vrli Citalnidi odbor vse potrebno, in 1. januarija 1881. odprla se je v spOdujih LitalniLnih pros lor ib poddruzuica. Udje pristopali Bo v vedno veCem §teyi!u — in kaki udje I Priprosti Slovenci, ki kvajo v Gorici kot obrtuiki, delavci, vozniki itd., iu ki §e niso izgubili mrodnega pbiiosa. Ce prav jih je skuSal sovra2ni nam zlvelj popoluemi zati'eti, tii se mu posre&lo, kajti, Ce tudi je tta§ znacaj jako mehek, vendar nam je dal stvirnik tudi dovolj trdo2ivosti, ki nas v najbuji sili varuje pogina, Zbirali so se in zbirajo se vedno boy \ svoji bralnici, kjer tttajo slo-veuske casnike. Kedor ne pozua razmer uizega ljud-stva slovenskega v Gonci, ne more dovolj ceniti vse koristi, ki nam jo dajj in ob^jubtije 6itaM6na pod-dru^nica. Mi pa, ki :ako rekofi gledamo, kako se nam dan na dan rojaii v italijanskem mprji potap-ljajo, mi poznaino vso »jeno korist ia z druienimi moii-mi hocemo jo podpirafi iia vse strani! CitalniSna poddn^oica sme prirejati tudi vese-lice, koncerte, besede, plesne zabave. P^va bila je napovedana na preteklo nedeljo, 20. febr. Zeljno smo priCakovali omenjeneg* dne, ,a,tudi z nekakim^Btra-hoin. Vsak v6, kak velilc vpliv ima prvi nastop ka-kega druStva za hitii ujegov rasvoj, Iu pmv zat6 smo se plaSno poprafievali, kakd in kf.j — bode li dovolj obfiinstva, pokaie so li pravo navduSenje ?! A hvnlft Bogu, naS strati bil je odveft J Bila je prava, iupri.siljuna, uavduiena zabava, vsekuko dostojua vrle podilrii^nice. Od rauegt>, jutra vihrala je s pomolov velika Ci-talniCua zastava, rudefe - modro •• bela, z dvema tnio-rumenimn trakoma v dokaz, da poddru^»i5arji hi sploh goriSki Slovenci niso same zavedni sinovi svoje ma-terc, temved tudi zvesti Avstrijci, VeLa bila je pri-tneino razsvitljena in olepfiann, nad vhodom pozdrav-Ijal je mod sne^im zelenjem napis; nDobio doSll" prince, iu po stopnicah stalo je zeleno grmovjo a sloveiiskimi zastavicami. V lepo razavitljeni CltalniCiil dvorani vazobeiene so bile slike viiih uarodnih mo2: Lavrifa, Tomsicu, Toraana iu odeta BleiweiBa. Ohfiin-Btvu nasproti svetil 8p je napis: wZivela citalniena poddrii^nica'S iu gOtovo je vsak navzofi v dim sred molil, da bi so to vo^ilo izpolnilo, Proti 7, mi piiliajali go goatjo in o %B, uio bila j<> aitaliiiSna dvorana uapoliijena. Src6 ko nam je Hini'jalo, ko smo m ozirali po obOinntvu. Okusno opravljena dekleta in i5enc, bistri niladenicl in resni moljo. In vHfin biala so je zadovojjnost, veselje ua obrnzu. In kako bi se not Saj bo sedaj naili o> giiji§Le, kjer bo po vsemmestu med tujci raztreseni Slovenci lahko zbirajo, kjer najde vsnk kako zvesto srce\ da mu poto^i svojo bol, kjer ^ujo vaak milo do-nmCo besedo, ki mu od2ene UMo ^alostl Ivoliko obrazov smo tarn videli, o kterih smo prej mislili, da so resnicui Ifalijani! Zares, sramotno jo bilo za nns Slovence, da smo se tako malo pozuali — a scdaj bo pac drugaCe, mora biti drugaCe. V Citalnici in njeni poddruznici bodemo se spoznavali, budili iu krepili za zmagonosni boj za svoj jczik in narodnost. Tudi iz okolice pnScl je mavsikdo, cel6 iz Sempasa in iz Gabrije pri AjdovSdini piipeljalt so se nekateri vrli slovenski mozje. Seveda je bilo tudi mnogo udov 5i-talniCnih, in tudi g. okr. glavar pocastil nas je s6 svo-jim prihodom. Najprvo pozdravil je obCinstvo poddru^niCin- go-spodar, g. Vuga, kratko a jedernato, kakor treba. Po tern, nastopili so vrli pevci iz Gorice, sv. Petra iu Solkana, kakih 17, pod vodstvom g. ucltelja Jug-a ter zapeli: „Jaz sera Slovan". Za tern deklamoval je znani deklaiuator in Saljivec g. KI. Koseskijev.:. Raj izgubljen, kteri je vzbudil obilo smeha. Vrstile so se dalje pesmi: Domovina, mill ktaj, Triglav in Ko-cijandidev vendek narodnih pesmi, saljivi dvogovor, ki je 2el obilo pohvalo in tombola z dvema dobitkoma: svetilnico (petroljko), ktero je vljudni dobivec podaril poddru^nici, in deLnik. Vse se je vrSilo prav dobro, BDomovinitt in „Veuecu inorali sta se ponavljati. Hi se prav cudimo, kako so dobro peli; take gotovosti in gistosti bi ne biii nikoli pricakovali. Le takd na-prej, vrli pevci.in vodja, saj petje je ponos Slovencev in pravi blazitelj clove^skega sred. Proti 10. uri zacela je izvistna vojaSka godba, in obCinstvo se je zasukalo in sukalo Se do jutra. Mlado in staro, vse je plesalo in se veselilo. In vse v najlep^em redu niti najmanjega prepira, najmanje raz^aJjive besede. Bila jeprava narodna, slovenska veselica, kakor§ne §e nismo videli v Gorici. Bila je mnogo lep§a, ko smo] pricakovali- Mi trdno upamo, da je bila oznanilka novega narodnega zivljenjaj Slovencev na Gori§Kcm! Bog daj, Bog daj t Kr. Iz BoVCa, 21. febr. (Izv. dop.) Dopis zadnji iz „bov§kih hribov* je zopet zavvel kri nekaterim. Raz-2alU0 jih je pbsebno, da ne znajo dobro govoriti je-zika kultoronosnega naroda. V misel mi je pri§la siara dbgodba farizeja z mitarjem (colharjem), ki za-niCljivo gleda na grehe tujih, za svoje pa je gluh in slep: — Slovenec talce njesrovala, bode ta cesta lepo, | prijetno sprehajaliSce za me§caneT pa tudi za droge ' ljudi. OdKatatina do novega pokopalisia sepotrebuje 20 minut ali 5e vecT k;ikor fee pelje ali hodi. Yranca sta od Katarina btopala nekoliko bolj j naglo, Kar je njima in nam ost.iiim spremljevaleem prav bilo. Zato so se nam zaceli podplati ugrevati, mrtvi in 2ivi, da nektere tudi crevlji jeli &ultti. A hva-)a Bogu! tudi ta lepa, r;rvna ceota ima avoj konec pri vhodu na pokopalisei. Smo uz;? tani. Vetorana so bili uz<> po.spravili, njegov praztti voz jo §c stal pod zi'Iom in brun /a duhovua spre-vodnika. Pogrebci s tuvajem tudi na^ega kapucina rocno spravijo z voza, zad.'iiejo na vamena in hajd: 2 njim na pokopaliSce iu mi za njim. Obstopimo ja-nio, kanior so ga imeli sbraniti. Jaz se vstopim konec jame, kanior so imeie priti noge mrlicu. Kmalu bi se bil hndo opekel. Jama se mi je zdela veliko rirekratka, uze sem hotel pogrebce opozoriti, da ta jama mora biti za kacega otroka, a ne za odrasle-ga moza. Sre2a! da sem molfril. Zdaj sem Se le vide! nmctnost oiiih, ki jame kopljejo. Biatu Oabrielu privzdignejo trugo pri glavi, in ga nekoliko na noge postavijo in spuScujo v jamo. Zdajci sn se mi oci od-prl»j, in spoznal sem, da je jarna pri nogah izdolbe-na, in da so na vrhu nalaSC jamo tako niajhno pusti-li zarad bpiega. Lejte no, sem si mislil, to je tudi napredek! A tudi lahko dolbejo, rezejo, kakor j mi drago, ni se bati, da se jitn jama zasuje, zato ker ilovica ua novem pokopali^Ci jeblago I. vrste; dase rezati, gnjesti, obdelovati, kakor sirovo maslo ali testo. VoScili smo bratu Gabrielu ve^ni mir iu pokoj, vrgli vsak kos rjave ilovice na rjavo njegove hiSico ter od8Ji. Da smo nazaj grede govorili o novem po-kopali^i, se razume samo ob sebi, a ni treba, da bi paA pogovor objavljal. Dan danes ljudjc hrepene po polni prostosti, torn] si tudi vsak sine misliti o novem pokopaH§61, kar mu je drago. Meni se dozdeva to pokopaliSCe takSno, kakorSna je bila zeralja v za-ietku. V zagetku je vstvarii Bog nebo in zemljo. Zv.m-Ija pa je bila pusta in prazna. Tako pusto in prazno je tudi to novo pokopalisce. Al cakajmol bo uze bolje, saj ja ravno le pri§lo iz magistratovih rok. Da bode si. magistral skrbel za lepoto in tudi spo-Stovanje in dostojuost obiskovalcev novega pokopali-§ca, temu so porck statati, ktere lahko vsak here, ker so tamkaj pri vhodn na zid nabiti. — Konec pride §e le v postu.— | Politifini pregled. f- Cesarjevrda Bndfflfa soTBgiptu slo-vesno sprejeli in se mu skupno poklonili tadi tamo-§nji avstrijski naseljenci. i Vzbornici poslancev so sklenili predlog Lienbacherjev h Kronawettrov o raz-§irjenji voliloe pravice izro&ti v porofianje poscbnemu odboru. » Po sklepih odborovih se hi§ni davek ima povisati samo pri poslopjih, katera imajo 15 in ved prebivali§6. Kabergoj je TrSaeanom dose-gel polaj§bo; ali niti bodb hvalezni? | NaiiCni minister Conrad se zdaj ni prepri- | 6an o potrebah slovenskega jezika v soli. O j oxadih se je morda minister Prazak bolje pre-I pri6al, ko ma je dr. Tcnkli v dolgem popisn | ozna&l tnje uradovanje po vsem Slovenskem. Na Ceskem se giblje Jjudstvo zoper jade. Jad izpodkopaje Slovana povsod. Hay merle Cehom li prijazenr pa gotovo tudi drugim avstr. Slovancm ne. V Pesti so tudi dijafci zoper jade, ker je teh ze preve6 na vsendilisii. Na Dunaji pa ju-dovski dijaki vodijo nemske, da so skupno za-grizeni nasi sovrazniki in pravi Prusjaki. Tem prasjakom 2e sami nemski listi ocitajo izdajstvo! Vlada namerava vzeti v svoje podroeje &e-leznico cesarice Elizabete. V Bosni in Hercegovini ni vse v , reda po mislih ogerskih pplitikov, ki bi radi ; svojo oblast raztegnili tudi bad nKovo Avstrijo*. 1 Urno jo slikajo, ce§ da hrtaski uraduiki tam jrizadevajo preve^ stroikov« S r b s k i soduiki bodo, kakor smo ze po-vedali, za naprej neodvisni od vlade, in sodmje bodo razredjene nekako tako, kakor pri nas. Skup§6ina ima zdaj pretresati predloge o zeleznicah. Viadi je na to stran prijazna Avstriji; ali ima veliko nasprotnikov, ker se v-tikajo tudi Anglezi vmes. Angleit so drzni kot judje, kjer jim je za dobtfek. Avstrija pa ima svoj in srbski dobifiek v rokah, ako zna prav gospodariti z drz\ ieleznieo nStaatsbahna. Nemfiija ima dezclne in driavne zboref kakor nasa drzava. Pa vse te zbornice so brez modi, in ljudstvo nemSko brezvspe§no voli svoje zastopnike. Gospodar, zapovednik in edini samo-oblastnik je JJismarck. On po svoje zbornice vstvarja, on voli ministre injih samooblastno od-stavlja. Povsod se mora goditi samo njegova volja. Tak6 se je te dai zgodilo, da je vplivnega ministra Eulenburg-a raz^alil, ko ga je takd re-koc zavratno hotel osraniotiti v gosposki zbor-nici z nekim nepriSakovauim pismom. Vsi Nemcj, se bolj pa tuji politiki, obsajujejo Bismarckovo postopanje. Gambetta hoee biti, kakor je posneraati iz njegovih lastnih besed, tudi po imenu predsed-nik francoske republike. Judje juda pa se vL povzdjgujejo nad vse dr^avnike. Svicarji so si izvolili novega zveznega predsednika Droza, dozdanjcga podpredsednika. Za Griko in Tureijo posredujejo se vedno poslaniki evropskih velevlasti v Carigradu. Izrocili so zdaj Turciji vsak svoje mnenje glede na grsko praianje. Grki pa si se dalje nmoze vojne ficte in vojno oro^je. Po vladnem razglasu mora stop«ti v narodno armado vsak mo2 od 31. do 40, leta. AnglezJ niso §e Boercev pomlrili, in 2e se jim upirtt drug nnrod, rod ASantijev ntviio v isti jnziii At'iiki. Domade stvari. Dr. Pajer se je odpeljal §e ie ta teden v drz. zbor. Cudno, da se je mudil toliko casa doma, ko so (Irugi naSi poslanci preoblo^eni z dclom v raznih od-sekih in s koueeuiini reSitvami imenitnih pra§anj v drz. zboru. Poddruznica goriSke ditaJnice imela je, kakor je razvidno iz denaSnjega dopisa, v nedeljo sre-Cen zjtcetek na lastno roko osnovane prve svoje ve-selice. Njen gospodarnik ima srofio v prizadevauji, da si pridobi potrebnih sodelovalcev. SliSali smo, da inia tudi Gorica vriih Slovenk, ki so pripravljene tudi gmotno podpirati novo dru§tvo, ako bi bilo treba; in izobrazeni Slovenci so enako navduseni za naso bral-nico. Vcseli vse skup, da se udje mnozi, iu da se ogla§ajo, katere so inieli za lahe ali za take, ki so se zgubili nasemu narodu. Od vsehstrani smo slisali, da so bili udje v nedeljo prav zadovoljni; in ta glas nam je najprijetni&i. Zdaj pa je na omh, ki imajo druStvo v rokah, da p-eviilno nadaljujejo. Udom je treba kszati na-men, in treba jih ie vabiti tudi na primeren poduk, ki naj se med drugim razvija tudi v nedeljskih pri-prostih govorih. Ni se naslaujati samo na posamicne dobre in srefine vtise; taki vtisi so samo zacetek : treba je ude atrditi z dolocutm prepricanjem. Na tej zaslombi khcemo: Bog obvari mlado druStvo za lep nadaljoji razcvetI Ogenj se je bil pokazal iz dimuika §olske sobe v goriSki ginmaziji 19. t. m. ob 8. uri zveeer. Poga-sili so ga kmalu. Drva so se bila vzgala v peci. Ne-varnost je bila toliko veca, kolikor bli^a je ona soba knjiznici. Neznaten ogenj se je bil pokazal tudi pri me-stni klalnici (mesnici). D. Jos. TonkH, dr^avni poslanec, ima svojo hiso v Via Ascoli. Vnoci od 20. na 21. t. m. so mu jo na ulicnem zidovji na 4. mestih mocno po-crnili. To je gotovo sad Iahonskih poulicnjakov in nasledek, da se je drznil tudi na§ zastop nik v dr2. zboru odkrito slikati stanje Slovencev v obfie, kakor primorskih posebe. Za tako pooIi5nja§ko pocetje la§ki listi, ki nas zovejo barbare, in paki nas tako radi poducujejo, nima-jo graje, nV Ecu d. L.* jim je pri tej priliki ven-dar eno zasolil. Akademija z% dobrodelne namene v Go* rici je svoje nalogo v obcV doBro izvrSila in iuia &stih dokodkov 600 gl. Vabilo k plesn, kateri napravijo^ -komenski uradniki 26. febr. v dvor.mi gospoda J. Zivic-a. Za-cctek ob 7 in pol mi zveter. Sviral bode c>§ki sek-stet Vstopniha brezplafina. K obilnej udelozitvi v-ljudno vabi Odbor. Pol. drugtvo „Edmost" bo imelo 3 majca v K o in n u javni obdni zbor v dvorani g. Svare. Na duevnem redu bo raed drngimi: Petkija na drz. zbor v zadevi now davkovske pastave. Potem volitev novega odbora.— Pri obenem zboru se razdeli med vse nazoce spo- , nieuica druStva „Eda na visoko ministerstvo. Odbor j vabi u4e in rodoljttbe na zbor, ki bo od 3 Utah po-poludne. ! DruStvo Edinost napravi dne 26. februarja t, 1. v glediSCu „Politeama Rossetti8 veliko besedo s plesom v dobrodelen namen ter vabi najuljudneje vse rodoljube na Primorskem, da se vdelez6 te veselice, pri kateri se bode vrSH ta le spored: 1. A, JIajdrih: „Slava Slovenceni" — poje zbor. 2. Joiip, Ogrinee. „V LjubJjano jo dajmo% — ve-sela igra v treb dejanjih, — igrajo domafii zbrani diletantje 3. A. Hajdrih: „Mornarjeva tozba", — po-je zbor in bariton solo. 4. .4. Vogcl: „Cjgania, — poje zbor in tenor solo. — Po besedi zaene pies pri katerem svira domata okolicanska godba. —- Zafietek toLno ob 8, uri zvefter. — Pri besedi sodelujejo brezplacno pevei skedenj-gki, Sentjernejski in trzaSki, skupaj blizo 80 pevcev, igralne mo6i tudi vse sodeiujejo brezplaCno v dobro-delen namen, Bombe v Kopru, TamoSnji vojaki, Sastniki so imeli 19. t. m. zveSer plesno zabavo. Castuiki in uradniki so se udelezlli veselega veiera s svojimi so-progami. Ob 11. uri zvefier pofii v istem poslopji „k Radeckiju" ena bomba ali petarda, SliSali smo, da isti veCer so pocile tain 3 ali 4 petarde, listi po-rocajo samo o eni. Preiskava se je pridela po hiSah; zaprii so dozdaj nekega Possenti-ja, uatakarja v ncki koprski gostilnit Iz Kopra Be hlili pogostoma o irredentarjih. Tako dalec smo M priSli, da le vojakov tie paste veC m mini. Znano je, da je v prepirih avstrijBkih na-rodov edino vojaitvo Se uevtralno, Znano je, da se morajo nali Lastuiki uciti jezikov svojih polkov; in da ne dosezejo vi§e stopinje, ako ni^o doti&iih jezikov zmozni. VojnStvo «edaj faktiCno izviSuje enakoprav* nost v znanji potrebnih jezikov; ono spolnjuje svojo dolznost in ne 2ali ne te ne one narodnoBti. In isto voja§tvo ni ve6 varno svojega zivljenja v oni p^kraji-ni in v onih mestili, katera razglasujejo ustavoverci in primorski lakoni po svojih listili, da so mirna. Pred 2 dnevoma smo brali v BW. Allg. Zeilg." pismo na dr. Vo^njaka, in tu se hinavsko pripoveduje, da na Primorskem ni irredente. Ta list in pa „Tiie* ster Zeitung* naj odgovarjata na najuovejSo vest iz Kopra! G. P. Svetlidid, ^upr.ik v pokoji in slovensk pesuik, urarl je v Ljubljani v ubostvu po hudi bole-2ni 22 t. m. Kres , kaieri nam je v drugi §t. po nakljucji, §e le zdaj do§elf ima v tej st. ta-le obseg: 1. Pomladanski vetrovi (Dalje) — 2. Gazela IM IL, — 3. Koka in srce (Dalje) — L. Popotne opazke (Dalje) — 5. Samo^tau Rilo — 6. Slavospev SlomSe* iu — 7. Dr. Ljudev.t Gaj in ilirska idea (Dalje) — % Doneski k nlosofifinej terminology"! (Dalje) — 9. 0 potresu in njegovem uzroku — 10. Spektralna a-naliza kot pripornoCek v astronoraiji — 11. Jeziko-slovne malenkosti — 12. Zgodoviuske Crtice o nek-danji provinciji: Windischgraz (Dalje) — 13. &tevil-ka devet — 14. Drobnosti. „Tiso6 in ena nod", pravljice iz jutrovih de-iel» ki izhajajo v Novem niesttt pri J. Krajcu, se pridno tiskajo. Dobili smo te dni ie 9. in 10. sno-p|L, ki stauejo po 20 kr. Kolikor smo nagloma raz-videli, dozdeva se nam, da so ravno zadoji zvezki v pravilniSi in glajsi slovenSCiui pisani. Ziasti brezpo-trebnega nedolofinika nismo vec" opazili v prej-Snjem steviiu. Naj bi se prije^no berilo te velike knjige obilo razsirilo med na§im narodom. „Zakon in iena", knji^ica 85 strani, iste o-blike, kot prej imenovani zvezki, spisal Alojzij Pader, tiskal in zalozil tudi J. KrajecvNovem mestu, stane 40 kr. in je pied kratkim iz§la. Knjiiiea 5e po imenu kaie, da bo slovenskim 2enam in clekletom, pa tudi modern v poduk. Podufinega ima muogo v sebi, in je sestavljena za na§ priprosti in poboini narod. Do-bro do§la tudi ta! — Banka »Slavija8 sklenila je od 1. do 31. decembra 1880 v vseh oddelskih 4043 zavarovalnih pogodeb za kapital 5,113.520 g. in premijo 156.765 gl. 74 kr. V tem casu izplaCala je za §kode 70.915 gld. 44. kr. Dohodki glavne blagajnice v Pragi zna^ali so Od I. do 81. decembra 1880 9T5.$62 gld.. 95 kr., denarai promet pa 1,810.739 gld. 53 kr. — V teku celega leta 1880 skleneuih je bilo pri ujej 75.139 novih zavarovalnih pogodeb za kapital 75.731.350 gl. 12 kr., od katercga je banka prejela za premije iu pristojbinc 1,597.076 gl-l. 60 kr. Za Skode je banka y celem letu izplafiala 805.433 gld. 95 kr. Porotniki za prihodnje sesijo v Garici, ki pridne 5. prih meseca, so bili izsrefekani 16. t. m. in so nasletinji ! Anningcr Jo^ef — Brisco Jancz — Bader Alcj/.ij -— Braidotti Anton — Boekmaim pi. August. — Coroiiiiii gn.f. Karl — Casagrande Karl — Delpitro JoM — Ghitter Anton —• Jurettig Dr. Alojzij — Kuhnel Anton — Luzzatto Dr. Enrik — Licen Dr. Jozef — Morpurgo Benedikt — Makue Miha — Hitter pi. Gustav — Bamot Jo^ef — Gre-gorich Yintenc — Gruutcr Andrej — Hausner Janez — Bregant Jos. oil Autona 4- Bozzi Feliks — Bais Jan. krst, — Buiba Fiance — Bernardis Peter — Bernardis France — Battilaua Jakoy — Battistig Stefan — Bressan Jaeop Bazilij — Comelli France —• ClaucSg Micba — Cusmiii Ferdinand — Camuffo Cesar — Delneri JoM od Bernarda-Legliiaa Jauez. — NAMESTNIKI Blarzino Karl — Bolko Anton — Bosizio pi. Anton — Cesehiutti Josef — Lovisonfk Domeni — Marzini France — Stiksa Janez — Verzegnassi Dr. France. — Poslanica*) C, goispodom poiofievalcem s Kiasa v zadnjem listu cenjene So6e, kateri se cudijo, kako morejo alo-venski caMiiki g. giavarja sezanskega hvaliti, odgo-vaijam, da nam c. kr. 0. glavarstvo vedinoma v slo-veiisciin dopisuje. Da bi se bil veleeastiti in za ob-Cui blagor jako vneti gospod glavac pri veselici na sytciiicu v 8ezani pokuzal pravega nemSkutarja po duhu, kakor pravijo, toga mkakor vcrjeti ne morem, mat vi-6 njegovo ^aCasno posiopanje_hvaliti.J3estitanjer ker smo tega gospoda za castuega obfiana izvolili, lioeem popolnoma prezreti, saj je u2e ciove^ki urn do prcpricauja priSel, da tudi najbolj^emu dloveku ni mogofie v miru iiveti, ako svojemu sosedu ne dopada. NabreiSinsko ^upanstvo, 20. febr. 1881. ..—__ CAHARIJA, ^upan. *) Na za obliko no m vsobino ni pod torn imhIovoiii u» rcdnilkvo odgovomo. Ob 0110m na proinjo potrjujomo, dn poi'ofiiio, uu, kutoro m nanaliii ta poslanica, no i/.vira in poro* 8,i g, Jttiikota Lobtvna, uCitnlja v Liokvi. Ur, Gospodarstvo. V sbdru%bi je mod. Ono zlato geslo naj bi tudi kmetovalci bolje cenili in izvrgevali. Da te vistica pik'ino, podaja nam povod k teniu dejansko prepriianje, da bi kmetijski napredek se razvijal veliko bolje, ko bi posatnifini gospodarji imeli poraockov za nakup cue ali druge nove, pa praktitue i/.najdbe, Pa zarad nesreSnih letin ni mu mogoce, ta je Se toliko prepricauo i/vtstiio.sti stroja in 0 veliki koristi, misliti na to, da bi si 0-niislil kako novo orodje. Koliko paL no pride gospo-darjev 11 u iia.su lunetijsko Solo izposojati si raznih kmctijskih strojev, u, pr. cistilnega ali hltriruega a* parata; drugi zopet po oralo Grignonovo, trctji po slamoiezni slroj, po travni^ko brano, po zitoiiatilni stroj po ma&iuoL za robkauje koruze itd. Slamorez-ni stroj jo skoro zinetom na potovauji, in le tezko ga zopet dobimo ali' obdriimo doina uekoliko dni. Koliivokrat treba orala popiavljati, ker se hudo izra-bijo pit izposojevanji, katero se brezplaCuo vr^i. To-da aiti onini re misura" t. j. v sleherni stvari treba mere, in tako je sola res v pravi 2adregi, ko siedi ptosnja za ptoSnjo in poprasevanje po euem ali dru-gem stroji. Kakor se veseli vodstvo videti, da inar-Jjivo poskuSajo gospodaiji jiiu nove stroje, v katerih koristi se uavaduo vsi tako prepricujo, da potem le pregostoma pouavljajo proSnjo za zopetuo izposojilo stroja, tako je veudar ie v zadregi vsakdar ustre& zeljaui; ker, ko bi uslisaio sleherno prosnjo, bili bi vsi stroji uepreuehoma zuuaj doma, 111 Solska kmc-tija sama bi moraia gledati, odkod bo oua dobila po-trebui btroj, da si ptiiedi domace potrebScine. Poieg tega pa ae silno veliko pokvarijo stroji, in ne le da •popravki prccej stanejo — to bi Se bilo dobro, am-pak stroj se pogostotna tako maloskrbno povrue, da v teku par let bi moralo vodstvo omisliti si novega, kar pa bi vodstvu gotovo zadrege provzroCevalo. Da se oguemo sleheinemu sumuiCeuju pokrovi-teljstva tega all onega gospodarja pri izposojitvah stiojev, naj tu javimo, da rauostuega srca izposojuje-mo stroje kmetovaicem, kedar iiuajo namen poskuSati jih, da se prepricajo, ali je doticui stioi res dober tudi za njiii razuiere, 11. pr. ali je Gugmajerjevo, ali Grigucnovo, VidaCovo, Uoheuheimsko, Horskijovo oralo za njih zewljo primeruo, ali se res vinski tiltrirni aparat dobio sponaSa, ali slamorezui stroj dokaj dela ptihrani, ali se res z rezanim senom dokaj prihrani, ker eelo seno mnogokrat ziviua vieCe tudi pod se, namcsto v se, itd. Mi ceio* odobrujumo, da se vsak ter poprej o vreduosti iu sposobnosti dotiCnega stroja preprica, preduo ga kupi, ker za deuar je dauda-ues hudo, in Ce potem n. pr. oralo za dotiCno zeraljo ne slu^i, kmetovaiec ga ue more zopet prodati brez skode, iu v kot state sare pa ga ou ue more vreci, kakor bogataSi veleposestuiki, pri katerih smo 6asih uaSli eelo grmado neizrabijeuih strojev, ker brez pre-misleka kupljenih. Iu v tak namen se Sola ne bo ba> la izposojevati strojev, ker visoki dezelui odbor gotovo take cine radostno odobruje. A vse drugace je, ce posamezniki zahtevajo izposojilo strojev ter z uji-mi vse svvje delo izvrse. Za tako svruo Sola nima pravice vsirezati 2eijam gospodarjev, kar se lehko sa* mo po sebi tazume in zato naj sieheru, ki je morda Oilsel brez ustrezbe, se potoiazi iu uaSi Soli pravo prizurva. (Dalje). Javna zahvala. Vsetn onim, ki so matciijaliio in duSevuo pod-pirali prvo veselico fiitaliiiCne poddru^mce, posebno pa Holkauskim, bempetetskiut tu GoriSkim peveem, ki so z nurodtiiut petjem toliko poviSali naSo veselico, iz-reka podpisani najtoplejSo zahvalo. V Goiici, 23. t'ebruarija 1881. ODBOR. Dunajska borza. Enotni ill/, dolg v biuikovcik Knomi dra, dolg v urcbru , Zlatu ri'iitu...... I8ttu di*, pogojilo . . . • AkeSjo n»rodno banke , . Krecfilne akuije..... Loudon ........ Srcbio........ Napol. ,....... C> kr. eeklui ...,,, Dtiavno marko..... !J5 t'obruiu-jjft 7:» gl. 40 kr. 75 „ 40 „ lao , 810 , 298 , in -~ 1 5 57 DO 00 90 60 Velika zaloga pri Avgiijtu Kovacic-u (io domafie pri Lipcarju v Solkanu. Kavcic&Ferffla vljndno naznanjata vsem dastitim svo-jim odjemalceni, da sta tndi letos, kakor prejSnjaJ leta. dobro zaloiena z dolenjskim starim in novim vinom, ter pravo naravno dolenjsko slivovko. Obdrzala sta tudi zaloga graske-ga piva bratov Reininghaus ter izvr-sujeta vsako naroSbo na drobno in debelo iz ledeuice. EDINA ODLlCENA TOVAMAZAOCET F. BAUMGARTKER & Co. v Trstu. »d!idena z medaljo na svetovni raz- stavi v Parizu 1878. Njegov izdelek escnea domafcga oretn ima davkarijsko sprWievalo, ki ojiroSSuje davka po vsem eesarstvu ) avsuo-ogersliem vsHl ministerskcga j 1 privoljcnja — blago prve vrstc — prav | p<» ceni, PriporoSa svoj izredno dobcr ocet I iz cistega vina. Glavno zastopni&tvo za GoriSko — pri gospodn Mi ifitsch-fl V GORICI. Bergerjevo medicinsko MtLO IZ SHOLE (THEERSEIFE). Prii>or«iLeno po medic, strokoviijakib, rabi se sko-ro v vsih evropskib drzavah s sijajnim vspehom proti ( vsakovrstni necistosti na poltl, • sosebno proti kroaidnim m luskioastim liSajeni, bra-; stain, nalezljivim hrastam, prott TUdecemu nosu, od-: zebljmi, potenja nog, prhljaju na glavi in bradi. — Bergerjevo milo iz §mole ima 40% mole iz lesa, in se bkstveno razlofiuje od vsih drugih smol, ki se prodajajo. — Da se prekanjanju izngneS, zahtevaj dolociw Bergerjevo milo iz smole in glej na znani aavitek. — Kot neostro milo iz smole za odstra-iijofije neiistostij na polti, zoper hraste na polti in glavi otrok, kakor kot neprekosljivo kosmetsko milo za vinivanje in kopanje za vsakdanje rabo rabi •. ki ima 35% glicenae in je fino perfumano- Cena. za Ismi wk mle 3a fe. i Mm tts! Glavni razposiijavcc: Ickarnar G. Hell v Opavu. Olavna zaloga za Gorico pri gg. lekaroarji F. Cristofoletti (Zanettr) in A. Pontoni. Na podlogi nzsodbe v. c. k. dez. zilravm-§kega sveta od v. c. k. namestniStta dovoIjVne Mariiaceliske kaplje za zelodee izvrsten pripomocek zoper vse zelodefcne balezni poseimo pa se spouasa pri netetnosti, zelodecni slabo-sti, tdithodiSr&in dihu, ke-dar c!»vi*fca wspenja, nm ki-sl<» podaia, knlar jia grize alt vjrda, pri zelud-stranjenje bolezni, da se dober tek povrne rn da dobe prebavljivni deli zopet prejinjo in pravo moe. — Bolezen se imenuie: .^etrna bolefiina", in pravi in najgotovisi pomoeek je: ..Shaker-Extrakt", nek iz-vleeek, naprayljen iz rastlin, izdelan v Ameriki za lastnika A. J. wbite-ja v Novem Yorkti, Londonn, I Frankfurtu a. M. Ta lek unici naravnost vzrok bolezni in jo odpravi s eela iz vsaga zivota. Zaloge za Stajersko, Korosko, KranjsKo, fstrjjo. CELJL: Jos. Knpferscnmid, Baumbacb-ovi dedidi, A. Mareck; DEUTSCH-LANDSBERG: Henr. Mnller; GORIOA: J. Cnristofoletti; GRADEC: Pr. X. Gscbi-hay, lekarna Mzur St. Anna", Munzgraben: CELO-VEC: Pet. Birnbacber, Jos. Nussbamner; LJUBLJANA: Jul. v. Trukoczy; LIPNICA: Othrn* Russheim: MARBURG: Jos. Noss, W. KOnig: RADOVLJICA: A. Roblek; BELAK: Kumpf's Erben: ABMONT: G. Seherl: ROTTENMANN: P. X. IUing: HERMAGOR: Jos. Ricbter: NOVOMESTO: Dom. Rizzoli: KAM-: NTJK: J. Moenik; TARVCI: Jofa. Siegel; TRST: Par-i macista al Camello 25 Corso: G. Foraboscbi; Far-' macia Piazza Grand3: Paolo Rona; ZADER: lek. ' Androvic. Pri ees. kr. zastavljavnici na Dunaji resene : ZEPNE CHE po aezaaliiano nizkih izjemnih ceimh namrec ' 70 odstotkov pod kupno ceno Razne zalogo iepnih ur, ki so bile za |«rodaj spm-' kaj poslane iz najznamenUejSth svicarskih tovaren,^Bo bi--le polozeue v c. k; zaatavljuvuico, ter ho zapadle tcr so po drazbenem potu pel zastonj priilo v naSe roke. Zato smo v polozaji, da lahko prodamo pra-ve 7late, sreberne in nikelnove are, naJboljSe svicarske izdelke, vse proti 5Ietni garancijl, da lt> »a& deuar nazaj dobimo, 70 percentov pod ¦avadno tovarniftko eeno, tako da se are skoro PfT* zastonj. "VQ Vsak ('•lorek, ubogi ali bogat, potrt'buje ure, katera I; jo mnogekrat najzveHtojuft prijatfljira in spremljevalka nkozi c«lo itrljmje. Zdaj pa se ponnjn ugodna prilika, ki ne raorda nikdar veL ne povrne, omiiliti si nkoro za nil' .solidno, fino, guruntirano, do minute nataiicno uro; kajti naie iovarnif-no oscbje preglcda vse ure he eukrat. Xa v^jiki uri je Mcateko tovorniSno sstiattcnje. (sttrant'ija je tako zaue^ljiva, da se s tent Jav- no zavezojemo, povrniti VNakeniu narofuiku ne* niudoma in brez vsake overt* njegov denar. lUzkas zepnib ur: Zcpna eilindrlea iz tezkega »rabro«nikelja, prav fin.i, na »ekunde prcgiedana, (,'ravirana, guilnchirana, t H rubitti, plitvim steklom, emailiranim kazalom in poHrb- nim pokriTalom, » prav fino zlato fago-vurizieo ; poprej je wtala (2 gl., zdaj Hurno gl. 5,50. Zepna ankorra iz te^kega Hrobro-nikelju, prav fina na minuto pregledana, gravirana, guttochirana, » 15 rubini, plitvim Nteklom, omail. kazalom in Hckuixinitn ka-zavrem, z j»ko fino verizico iz talmi-zlata, poprej 20 gl., zdaj »anio 7 gld. — Ena najbaljlHi in Izvrxfmalti Ur. Remontoir-ura iz najlinejenega doiiliiu-zlatn, m navija pri rinoici bre/, klju^a, ohram pod garaneijo vod-no zlafo barvo, fevratno na miimto vredjena, z dvojnim. pokrovom, okinfanim t*raail. kazalom in privileg. kolesjem, odlikovana kapitaln* nra a talmi verilico, poprej 24 gl. zdaj samo gl. 10,20. — Teh nr je malo. Sreberna remontoir-ura iz pravega 13 lot. are-bra, od c, kr. pane, urada prenkuiena, ho navija brez kljuea, » proti-zaporom in kazalno tiaprnvo, najfinoja » privilcgijem, nadrobno pregleduna, n plitvim Btoklom, e-taail. kaznliim in Hrkimdnim kazal.oiu, znotrnj n krbtal-nim pokroviMii in nilttiliiim kolt'Kijnn, /.a vsai'fga prczor* no najboljciii, njijceni'ja in I'legaiifniyia unt unavetu; po-prt'jSnja pi»iwi 'M gl., zdaj sniiiili 14 gld. Sri'beriin ankorca iz pmvega, «>d e.k. punc ura* da pregku^'nega in lot. Hrubra h 15 rubini prav fino na sekunde prcglcdanu, « plitvim Ktvklom, email, kazakm in kaziloiii in Hi>kundniiu kaznlcom, ]»opr«j jo stala 24 gl.. zdaj « pozlacuiijcni vred hiiiiio gl. I'J.50. lrra za gospe iz pravega l4karnktii(«ga zlata, pre-ftktisjena »d c. k. punc. urada, noizmemo fina, elogantna nra z najlinojo bpncsJ.o zlato okolivrntno t'acjoti'Veriiico in najfinfjo zamotasto slcatljico, poprej HO gl." zdaj Haino gl. 19.50. &« nikdar kaj tacega. Prara 14 karat, zlata remontoir-ura 40, T)0 gld. najfineje &ivonette-ure, katere mo stale nekdaj po 100 gl. NASLOV: tta-Auswkaof m A. Fraiss, Rotasntnuraitmse 9, parterre, gcgenuber deiu erzbisrhGfl. Pulniw. Wien. St. 28/E Oznanilo. Ordne in toure (veliko no-vegaj, zbirke COtillonOV, plesnib redov, mask, ka-ipic za norce,lampijonovr — na drobno in debelo. — Ceniki zastonj. Gotillon-ordnov vrste, vsaka meiana s finimi c r h p e-b r i I j a n t-o r d n i, s zbirka 50 komadov Ietos St. 0. I. II. III. IV. Y. VI. VII. Yin. IX. X. •iSl. 1.50, 2. 2.50. 3. 4. 5. 6.50. 7.50. 10. 15. Wien, E. WITTE, Karntnerstrasse 59. Ravnateljstvo zastavljavnice (Monte di pieta), vstanovljene po grofu Thurnu, v Gorici naznanja, da bode dne 7. mardja 1881 zafiela javna dra^ba (kant) nere§enih zastav IV. Sctrt leta 18^9 t. j. tistih, ki so bile zastavljcno meseca okte-bra, novembra in decembra 1879. Ravnatelj: Lovisoni. Foifi (jajca) i pdi Ilolandijski drni . . Crcvc-Coeur „ . . . . Houdans-ski .... Svicarski brabantski . . . Cochinchina visoko zaltavi . Princ Albertovi .... Tur§ki beli majhni . . . Moje knretninsko dvori§Le vsakteremu ogtedati. Zaboji za odposiljanje se zaracunijo samo po ceni, katera mene stane. komad po 10 kr. » » 10 n n r> 15 „ » n 10 n » n 10 a . - 10 . - , 20 „ dovoljeno je J. Stiegler Oskrbnik grofa Coroninija, Sempeter pri Gorici*