Smo res dovolj storili za mladino
Nekaj misli in ugotovitev s seje koordinacijskega odbora mladine
V	Ljubljani je bila 28. oktobra seja koordinacijskega odbora mladine, na kateri so se zbrali predsedniki mladinskih organizacij iz Več enot, in sicer iz Ljubljane (Franc Vogrinčič). Maribora (Ignac Matjančič), Jesenic (Žarko Culibrk), KO Ljubljana (Viktor Grubenšek), Škofje Loke (Pavel Miklavčič) in KO Maribor (Zvonko Veršič). Na seji so razpravljali o delu mladine v bližnji prihodnosti in o tem, kako naj bi mladina pomagala pri Uresničevanju smernic gospodarske reforme.
V	precej sproščeni, nevezani razpravi se je izluščil marsikateri problem. ki bi ga lahko pravzaprav spravili na en sa.m skupni imenovalec — skrb odraslih za mladino. Čeprav ni treba vsega, kar so govorili na tej seji, vzeti za suho zlato, je vendarle slej ko n rej očitno, da mladina v naših kolektivih marsikje »plavat kakor ve in zna. nre-Pu»cena zgolj sama sebi. svoji dobri volji, znanju, željam in hotenjem. Zato ni nič čudnega, da marsikje mladina izgublja voljo in veselje do dela, da postaja mlačna snatična in tu in tam celo cinična. •Mar je čudno, da prihaja do talcih Pojavov, če zvemo, da se vodstvo enote .z mladino dogovori za razkladanje vagonov v času, ko je mladina prosta, in obljubi, da bo za to delo mladina nagrajena z izletom v Poreč, rotom pa iz vseh obljub ni nič. Slišali smo tudi za Primer, ko so mladini dovoli'i igrati nogomet na zasebnem travniku, češ, se I>o že unrava pogodila z lastnikom pozneje pa tisti, ki je dal obljubo, spet o svoji obljubi ni hotel nič vedeti. Takih in podobnih Primerov je pri nas še dolga vrsta
; od slabo nripravl ienih in nezanimivih predavan i r’o simbolične pomoči s strani s'r 'ikatn. organizacij ZK ali upravnih vodstev. Vemo tudi da v naših samskih domovih nimamo vzgojiteljev, ki bi bili stalno v stiku z mladino in jo usmerjali. In tako dalje in tako dalje.
Res je sicer, da delo z mladino Pi enostavna reč in da je tudi nedvomno laže delati na Jesenicah, Ravnah ali v Škofji Loki, kjer je Tsa mladina »skupaj«, kot pa na Primer v Ljubljani ali Mariboru, kjer mladino vabi sto in sto najrazličnejših »skušnjav«. Toda, ali ni že precej povedano v odgovoru Predsednika z Jesenic Žarka Culibrk a, ki je dejal, da njihov šef, to-Ta,'iš Vovk, pride vselej na sestanek. če ga mladina povabi ali se zen z njim pogovoriti. Morda bo kdo oporekal češ. mladina je morda tu pokazala vsaj željo in pobudo. Res. to tudi drži. prav tako pa tudi drži, da se v tem primeru kaže odgovornost in skrb odraslih članov sindikata in ZK za mladino, za mladi rod.
Da je temu tako in da je delo mladine — njena aktivnost ali neaktivnost — pravzaprav v nekem smislu tudi odraz dejavnosti in odnosov odraslih do mladine, nam izpričujejo tudi primeri drugih enot. z.akaj je na primer mladina precej ngdna v Škofji Loki, zakaj jo tam Privlači strelski šport zakaj se aktivno udeležuje dela med gasilci in nodobno. In ne le v Škofji Loki, tudi v nekaterih drugih enotah je tako. Prav gotovo je izvor te dejavnost.; treba iskati v vrstah same mladine, nič manj pa tudi med odraslimi, med tistimi ki se spomi-nlaiP' da v naših vrstah živi in dela mladina ali pa na to tudi — pokljajo.	L. C.
MARTIN PLAJBA
Seveda sem za organizacijske spremembe. Samo mene pustite pri miru!
LETO
ŠT, 98
GLASILO KOLEKTIVA PODJETJA »GRADIS«
Zelo nujni so dogovori med podjetji
S posvetovanja o mednarodni delitvi dela v gradbeništvu
V	torek, 16. novembra, je bilo v domu sindikatov v Ljubljani široko republiško posvetovanje, ki sta ga pripravila republiški odbor sindikata gradbenih delavcev in gospodarska zbornica Slovenije. Na posvetovanju, ki so se ga udeležili številni predstavniki gradbenih podjetij iz vse Slovenije, so obravnavali pereče probleme, ki nastajajo ob nastopu naših gradbenih podjetij v inozemstvu. V plodni razpravi je sodeloval tudi naš generalni direktor ing. Hugo Keržan. Iz njegovih izvajanj na tem posvetovanju objavljamo nekatere poglavitne misli.
Ing. Keržan je uvodoma poudaril, da imamo opraviti v bistvu z dvema področjema: prvo so zahodne dežele, kamor bomo s kompletnimi deli (prevzem celotnih objektov) precej težko prodrli, zlasti zaradi izredno ostre konkurence v teh deželah. Drugo področje pa so države severne Afrike in Bližnji vzhod, kjer se nam odpirajo boljše možnosti. Seveda pa se mora gradbena opera-tiva, ki išče delo v tujini, še vedno boriti z vrsto težav in ovir. Direktor ing. Keržan je omenil zlasti nekatere togosti in pomanjkljivosti v našem bančnem, deviznem in kreditnem sistemu. Tako je na primer naše podjetje v Nemčiji že davno ustvarilo nad 30.060 dolarjev dobička. ki bi ga nujno potrebovali za nakup krvavo potrebnih rezervnih delov za mehanizacijo. Žal pa ima naše podjetje doslej v banki le »potrdilo« o teh dolarjih. Razumljivo je, da s »potrdilom« nimamo kaj početi in z njim tudi ne moremo se ničesar kupiti.
V	nadaljevanju svojih izvajanj je ing. Keržan poudaril, da so predstavniška telesa, prek katerih gradbena operativa nastopa v inozemstvu, danes še vedno v bistvu navadni trgovci, ki vidijo le svoj dobiček. Nujno bi bilo, da pridejo v ta telesa resnični strokovnjaki za gradbeno stroko, kajti od navadnih
(Nadaljevanje na 2. strani)
eorganizacija-kategorična nujnost
Načrt nove organizacije podjetja in plan postopnega uvajanja bosta znana prve mesece prihodnjega leta
Reforma nam nalaga zmanjšati stroške proizvodnje in povečati proizvodnost dela, da bi pri nižjih cenah naših storitev mogli zagotoviti delavcem vsaj iste, če že ne višje osebne dohodke. Ze večkrat smo ugotovili, da je naša organizacija draga pa je zaradi tega naša lastna cena visoka. Prav tako smo ne enkrat ugotovili, da za izvrševanje velikih nalog nismo našim kapacitetam primerno sposobni te naloge hitro izvrševati. Zato smo že pred reformo čutili potrebo, da našo organizacijo spremenimo.
I
• REORGANIZACIJA V POGOJIH REFORME — NUJNOST
Ce je bila pred reformo reorganizacija le potreba, je sedaj nujnost. Seveda je mogoče tudi pri sedanji organizaciji marsikaj izboljšati, ker organizacija pač še ni vse. Če bi vsi delali bolj vestno in ravnali s sredstvi bolj gospodarno, bi se položaj gotovo v marsičem
^ zadnjega sestanka mladinske organizacije podjetja
popravil. Vendar vse to ne bo rešilo nobene naše enote, če v njenem bazenu zmanjka dela. In prav to se danes katerikoli enoti lahko zgodi. Ker nujno moramo poceniti naše poslovanje in se organizirati tako, da bomo bolj sposobni hitro skoncentrirati kapacitete tja. kjer je to potrebno, ker moramo bistveno povečati proizvodnost dela, če nočemo, da ne bi pri licitacijah dajali popuste na račun osebnih dohodkov delavcev, pač pa celo povečali standard delavcev, je danes reorganizacija podjetja kategorična nujnost. Celo tako ostro se postavlja stvar, da se nahajamo pred dilemo: ali se razbiti na deset ali več samostojnih podjetij ali pa izvršiti reorganizacijo.
<j& NOVO ORGANIZACIJO NAJPREJ TEMELJITO PREŠTUDIRATI IN IZDELATI NAČRT ZA NJENO POSTOPNO UVAJANJE
Da naša organizacija ne ustreza več stopnji gradbeništva in da je ovira nadaljnjemu razvoju, smo čutili že dolgo. Zato smo v preteklosti opravili nekaj poskusov, da bi jo izboljšali. Toda vsi dosedanji posegi niso dosegli svojega namena in smo se običajno vrnili zopet na staro ali pa se je stvar končala čisto drugače, kot smo želeli. To je bilo največkrat zaradi tega. ker ni bila stvar najprej dobro premišljena, nato pa nismo bili v realizaciji zamisli dovolj vztrajni in dosledni. Zato je danes jasno da je treba novo organizacijo dobro proučiti in
■remisliti do vseh podrobnosti. Tre-ua je ne samo izdelati nekaj organizacijskih shem, ampak izdelati vse poslovnike in podrobna navodila za delo na posameznih delovnih mestih in naučiti ljudi, delati po njih. Predvsem pa je treba izdelati plan postopnega uvajanja nove organizacije in prehod od sedanje do nove zamišljene organizacije.
• KAKO DALEČ SMO S ŠTUDIJEM NOVE ORGANIZACIJE
Na proučevanju obstoječe in načrtovanju nove organizacije dela vrsta timov, ki so sedaj sredi največjega dela. Računamo, da bosta v prvih mesecih prihodnjega leta v grobih potezah znana načrt nove organizacije in plan postopnega uvajanja tako, da bo možno razpravljati o njej v organih delav-
skega upravljanja. Seveda pa bo ostalo še ogromno dela, zlasti s poslovniki in navodili za delo na posameznih delovnih mestih ter s privajanjem ljudi na delo po novem sistemu.
Načrt nove organizacije predvideva razporeditev vseh delavcev podjetja na dve grupaciji, in sicer na specializirane enote, ki dela izvajajo in menedžerske enote, ki dela prevzemajo od naročnikov oddajajo specializiranim enotam, koordinirajo njih delo ter končno predajajo izvršena dela naročnikom. Sedaj se proučuje, kakšne specializirane enote naj bi organizirali, koliko naj jih bo in kakšna bodi njihova organizacija. Npr. ali naj bo v podjetju ena sama enota za zidarska dela ali naj jih bo več. Potem, ali naj beton vgrajuje beto-nerska enota ali pa zidarska enota itd. Vsaka rešitev ima določene
(Nadaljevanje na 2. strani)
1 j
Komunisti so na nedavnem sestanku aktiva kritično ocenili svoje delo
Nadaljevanje s prve strani - Nadaljevanje s prve strani - Nadaljevanje s prve strani - Nadaljevanje s prve strani - Nadaljevanje
REORMNIZaCIJ«
prednosti in pomanjkljivosti, pa je treba temeljito pretehtati, kaj je bolje. Na drugi strani so menedžerske službe. Sem spadajo poleg oddelkov centrale in bazenskih gradbenih vodstev tudi vodstva gradbišč. Specializirane enote naj bi prevzemale dela po enotnih cenah, s čimer bi bile izenačene po pogojih poslovanja med seboj in bodo pod temi pogoji lahko zelo samostojne. Tudi menedžerske službe naj bi bile nagrajevane po uspehu svojega dela. Presežke, ki nastajajo zaradi tržnih razmer in razlik med plansko in prodajno ceno bi uporabljali za skupne potrebe ali pa namenili za dodatne dohod-/ke vseh delavcev.
Menedžerske službe bodo predvsem koordinirale delo specializiran ih enot na gradbišču. Osnovni element koordinacije bo izvršena priprava dela in mesečni operativni plan gradbišč, bazenov, specializiranih enot in podjetja. Oboje bo moralo biti v podjetju zakon, ki ga bo treba za vsako ceno izpolnjevati. Nova organizacija bo to roj bazirala na strogem izpolnjevanju planskih obvez in rokov. Brez tega ne bo mogla " uspevati in bo propadla. Brez tega končno ne more prosperirati nobena organizacija, ker je to samo njeno bistvo. Organizacija, kjer vsak dela, kar in kadar se mu zdi, pa četudi sam zase dela vestno in dobro, ni organizacija in mora propasti.
Nova organizacija bo, pa naj je še tako premišljena, vendar k vsem problemom dodala še nove, ki jih bo treba reševati. Marsikdaj bodo težave, ki bi tudi sicer nastajale, npr. zaradi nestabilnosti tržišča, nehote ali pa tudi hote pripisovali novi organizaciji. Pogosto bo to tudi res, ker ni verjetno, da bi že vnaprej rešili vse probleme, ki jih bo reorganizacija v najrazličnejših primerih sprožila. Bodi že kakor koli, nova organizacija mora biti taka, da bo vsak moral dejansko izvršiti svoje delo. Če bo to dosegla, potem ne morejo izostati rezultati, ki jih želimo z njo doseči.
to jc načrt razvoja podjetja v pohodu j ih letih. Reorganizirati sedanji način proizvodnje na gradnjo s specializiranimi enotami ne pomeni samo spremeniti enoto, kjer je posamezen delavec na plačilni listi. Predvsem je treba menjati tehniko dela samo. Specializirana enota mora biti za svoje delo moderno opremljena, usvojiti mora novo. sodobno tehnologijo dela. Če bi samo formalno združili delavce v specializiranih enotah, ne bi kdo-vekaj dosegli. Verjetno bi celo težko pokrivali večje stroške za razna potovanja. Za kvadratni meter tabla stih opažev za stolpnice iz litega betona kalkuliramo danes poldrugo uro dela. Vemo pa, da je za tako delo pri sodobni tehnologiji itn uvežbanosti ekipe potrebno največ pol ure. Če nam bo torej organizacija po specializiranih enotah omogočila tak dvig produktivnosti, potem se bo gotovo rentirala in delavci bodo gotovo dobivali večje osebne dohodke.
# S CIM NAJPREJ ZAČETI
Mač besede in dejanja
Aktiv komunistov podjetja v problemih gospodarjenja v zvezi z gospodarsko reformo
•	KAJ BO NAJTEŽJE
Zdi se, da ho pri naši reorganizaciji najtežja naloga prav privaditi ljudi na organizirano, deljeno delo. Pri nas smo se navadili na improvizacijo, ki je — če se ne delajo mesečni plani — nujna. Tudi če kratkoročno planiranje ni pravilno izvršeno, če kapacitete niso pravilno uskladene, če se posamezniki ne drže plana, nujno pride do improvizacije. Ljudje se na to navadijo in le s težavo zopet odvadijo. Improvizacija privede v podjetju naše velikosti do neštetih »problemov«, ki jih je treba sproti in pogosto brez uspeha reševati. To pa angažira delo večine organizatorjev proizvodnje, povzroča vrsto kompot en čniti in drugih sporov. Tu je tudi iskati vzrok, zakaj vse naše kadrovanje v zadnjih letih ni dalo pravega rezultata. Zaradi tega ne dobe inženirji pogosto pravega mesta, zaradi tega beže strokovnjaki iz operative in naš razvoj stagnira. Pod pogoji reorganizacije se bomo vsi morali odvaditi, da vsak sam dela vse in, da misli le za danes, ne pa za nekaj časa naprej. Tu bo treba premagovati priučene človeške navade in to bo pri celi zadevi najtežje.
•	POGOJ ZA USPEŠNO DELO SPECIALIZIRANIH ENOT
Sestavni del načrta nove organizacije je tudi načrt postopnega uvajanja te organizacije v življenje,
Pri nas smo dedoma že uvedli delo po specializiranih enotah. To velja predvsem za delo s težkimi stroji, prevozi, prednapetim betonom, raznimi obrtniškimi deli, deloma s tesarstvom. Potrebno bi torej bilo krepiti obstoječe in ustanavljati nove specializirane enote na nivoju podjetja in bazenov.
Predvsem je pogoj za uspešno delo obstoječih enot plansko delo. Zaradi tega morata predvsem najti v okviru podjetja svoje pravo mesto priprava dela in mesečni operativni plan. Če preurejamo na centrali bivše kegljišče v pisarniške prostore, je to zato, da bi pridobili delovne prostore za te službe. Treba je najti vso pravo vsebino dela priprave dela in treba je, da se strokovnjaki y pripravi dela tega naučijo. Tudi mora priprava dela najti primeren način sodelovanja s kasnejšimi izvajalci. Prav tako je nujno, da v letu 1966 začnemo z izdelavo mesečnih operativnih planov za vse gradnje, bazenske enote, specializirane enote in podjetje kot celoto. Treba je najti najprimernejšo metodo za to delo im vztrajati, da se taki plani povsod izdelujejo in dosledno izvajajo.
Mislim tudi, da bi prihodnje leto lahko začeli z reorganizacijo našega SPO v specializirano enoto za zemeljska dela, ki bo vsa zemeljska dela na gradnjah prevzemala po enoti mere, ne pa po strojni uri. Ravno tako bi morali v prihodnjem letu pospešiti preraščanje našega tesarstva v Škofji Loki v specializiran tesarski obrat; to pa tako, da lesni obrat okrepi svoje kapacitete s kadri in stroji, dobi predpisane normative in začne v večji meri prevzemati dela na gradnjah. V nadaljnji fazi naj bi preraščale v specializirane eno-te naše centralne betonarne in železokrivske skupine. Obenem bo treba organizirati nabavo materiala in skladiščno službo v smislu nove organizacije in opremiti naše knjigovodstvo z moderno mehanizacijo, da bo v stanju ažurno spremljati vsa dogajanja na terenu. Ker moramo pri novi organizaciji računati tudi z deli izven Slovenije, bo nujno, da se pri izvajanju teh del poslužujemo principov nove organizacije. To je: za izvajanje takih del je imenovati vodstvo, to je menedžersko grupo, ki ne bo vezana na nobeno enoto. Posamezne vrste del pa oddati že obstoječim specializiranim enotam, ali pa sedanjim poslovnim enotam, ki bodo imele razpoložljive delavce in bodo imele v takih primerih funkcijo specializiranih enot. To je tudi danes edini način, da prevzeta dela izven Slovenije uspešno opravimo.
Ing. Jože Uršič
Na iniciativo osnovne organizacije centrale so se nedavno zbrali komunisti celotnega podjetja. Namen tega sestanka je bil analizirati in ugotoviti rezultate dela komunistov po uvedbi gospodarske reforme. Poleg konkretnih gospodarskih problemov so razpravljali tudi o novi organizaciji podjetja. Povzetek večurne razprave, v kateri so sodelovali ing. Rudi Cerkovnik, Lojze Cepuš, ing. Hugo Keržan, ing. Borut Maister, Anton Martinšek, ing. Štefan Mesarič, Martin Pižent, Berto Praprotnik, ing. Saša Sklj, Ignac Šuštaršič, ing. Jože Uršič, Rajko Zupančič in Tone Zaletelj, objavljamo v naslednjem sestavku. Sejo je vodil sekretar aktiva ing. Saša Škulj.
Gospodarska reforma je različno delati. Prihajamo v zimski čas, ko odjeknila v naših kolektivih. Spod- bodo naše situacije majhne, zato budila je organe delavskega samo- bo potrebno na vseh toriščih gle-upravljanja, da so z večjo vnemo dati na vsak dinar.
ter zaupanjem sprejeli vrsto gospoda rsk hi sklepov in ukrepov. Vs.i sprejeti sklepi so dolgoročnejšega značaja, ker je pač gospodarska reforma daljši proces, ki se je v svojem bistvu šele začel in bo v nadaljnjem toku zahteval od nas vseh še več samopremagovanja in discipline.
Reforma torej pomeni globo-k operativni poseg v naš celotni družbeni organizem, kateri je bistveno vplival tudi na razmere v podjetju. Zmanjšale so se investicije, zmanjšalo se je število zaposlenih, denarja je vedno manj. Organi samoupravljanja stojijo pred dilemo, kako prebresti nastale probleme, ki z dneva v dan močneje trkajo na naša vrata. Nič čudnega ni, 'če se danes vsi člani kolektiva vedno bolj zanimajo za gospodarske rezultate podjetja, ker je to vprašanje vezano na jutrišnji dan. Kolektiv želi vedeti svojo perspektivo, so na sestanku dejali komunisti, pa naj bo dobra ali slaba.
Zgrešeno bi bilo mnenje, da bomo vse probleme odpravili kar čez noč. Potrebno bo veliko požrtvovalnosti, truda in organizacijskih posegov, kajti v tarnanju in kritiziranju vsevprek ni nobene rešitve. Le-ta je le v enotnem delu in sodelovanju. Zato bodo morali v današnjih razmerah interesi posameznikov stopiti v ozadje pred interesi podjetja.
To misel je podprl tudi Berto Praprotnik iz Celja, ki je med drugim dejal: »Mi danes vsi vprek govorimo o novi organizaciji podjetja, m izpolnjujemo pa stare. Mnogi iščejo probleme drugje, ne vidijo pa samih sebe.«
Komunisti so nadalje razpravljali o delitvi osebnih dohodkov. Delitev dohodka po delu je v načelu že zmagala po vseh naših enotah, toda oblike delitve in merila se še med seboj prepletajo. Povsod še niso v celoti uvedli nagrajevanja po učinku, je v razpravi dejal predsednik
Pomočnik glavnega direktorja ing. Jože Uršič je govoril o konkurenčnosti na tržišču, o nadaljnjem iskanju notranjih rezerv ter o kvaliteti dela. ki je danes pogoj za uspešno uveljavljanje na tržišču. Govoril je tudi o velikih zalogah materiala in o obratnih sredstvih, kamor spadajo tudi avansi.
Za radij prevelikih kapacitet gradbene operative prihaja na tržišču
je odvisna od nas samih, kako si bomo znali urediti našo notranjo organizacijo in odnose v razmerah gospodarske reforme.
Tovariš Anton Martinšek je razpravljal o rezervah v strojnih kapacitetah. Stroje še sorazmerno slabo izkoriščamo, pa tudi za vzdrževanje strojev bo treba bolj poskrbeti. V nadaljevanju je govoril o disciplini komunistov, k; mora veljati za vse enako, kajti komunisti morajo biti vedno za zgled in nosilci naprednih idej v podjetju.
Med perspektivne naloge komunistov spada tudi izobraževanje oziroma odnosi članov zveze komunistov do izobraževanja in vključevanja vseh delavcev v sistem strokovnega in družbeno-političnega izobraževanja. Na tem področju smo v podjetju na široko odprli vrata vsem. ki se želijo izobraževati in potrebno je le skozi ta vrata vstopiti.
Komunist: »Gradisa« so za izvajanje gospodarske reforme mnogo napravili, toda konkretnega in enotnega akcijskega programa še ni. Zato postavljamo pred komuniste v podjetju, da danes ob razpravah o
do ekonomsko nedopustnih izpadov, kar v končni fazi vpliva na sklade in na življenjski standard zaposle-kVii-T-k '"'■‘T	" “71	", ni h. Vse to nas še bolj sili k raz-
il «■ Cerknvnib 'f- P<?Cje 8 07arls miši jan j u in k spremembi organi-• T10 vfkega zacije podjetja. Zato hoj za boljšo nrnvl	'lMJ ■>e/leJ,ansko	organizacijo in dvig produktivnosti
bo‘ več napravil in^s tem tud”’več dcla ni brez osnove’ kai4i bodočnost zaslužil, kajti čim manjša je stimulacija tem manjša je pripravljenost do dela.
Osebni dohodek bomo dosledno usklajevali z ustvarjenim delom, je v razpravi dejal glavni direktor ing. Hugo Keržan. Pri tem moramo upoštevati da smo osebne dohodke v letošnjem letu že povišali. Oktobra lanskega leta je znašal poprečni osebni dohodek na člana kolektiva 42.432 din letos pa znaša poprečni osebni dohodek 48.672 din.
Procent režije se je s:cer zmanjšal, toda pi ho potrebno še mnogo
bodoči organizaciji podjetja iščejo tako rešitev, ki bo okrepila podjetje v skladu z vsemi nameni »gospodarske reforme. Preidimo na vseh toriščih našega dela od besed k dejanjem, kajti moč konkretnih rezultatov je silnejšu od še tako lepe besede.
f
S
Začetek del na našem novem največjem gradbišču na Štajerskem — v tovarni »IMPOL« v Slovenski Bistrici
Dogovori med podjetji
BREZ BESED
Stran 2 * »GRADISOV VESTNIK«
trgovcev, ki morda poznajo le splošno trgovinsko področje, ni pričakovati večjih uspehov.
Ob koncu razprave je ing. Keržan še posebej poudaril nujnost, da se podjetja doma dogovore za enoten nastop v tujini. Danes pa je vse več primerov, nelojalne konkurence na tujih tržiščih, kar je seveda samo v škodo našim podjetjem, tujec pa zna naše razprtije prav dobro izkoristiti v svoj prid. Omenil je primer našega podjetja in podjetij »Tehnika« ter »Slovenijaceste«. ki se med seboj dogovarjajo, tako da ne pride v tujini do nikakršnih
problemov in nesoglasij. Seveda pa vsi ne ravnajo tako. marveč prav nespametno skačejo v hrbet domačim podjetjem. Prav čudno je tudi dejstvo, da skoraj večina podjetij išče delo v Zahodni Nemčiji le v okolici Frankfurta, čeprav je Nemčija zelo razsežna in bogata dežela in bi se prav gotovo našlo za marsikatero podjetje dovolj dela tudi na severu ali jugu Nemčije. Vsekakor do takih neljubih poinvov ne bi prišlo, če bi se crndbinci že doma pametno pogovorili o enotnem nastopu \ tujini, ne pa da se v tujini kregajo in nelojalno konkurirajo,'
Brez lesa in železa
Nerazumljivo početje jugoslovanskih železarn — Kaj pravi šef nabavne službe našega podjetja tovariš Božič
Že leta in leta ugotavljamo da je v gradbeništvu stiska za takšen in drugačen material. Pravzaprav še nobeno leto nismo prišli čisto na zeleno vejo, če primanjkuje, letos tega materiala in je morda onega dovolj, bo prihodnje leto prav gotovo obratno. Skratka, zdaj nam manjka stekla, drugič cementa, spot tretjič betonskega železa ali opeke in tako naprej.
Z betonskim železom se je zadnje čase spremenilo nekoliko na bolje. Železarna Zenica, edini proizvajalec tega materiala v naši državi, je začela delati rebrasto železo in bo — takšne obljube je vsaj slišati, v glavnem z njim krila potrebe na našem trgu. Storjeni pa so tudi ukrepi, da bi nekaj betonskega železa uvozili, da bi tako zamašili vsaj najhujše vrzeli.
Ce je bil »kritični material« številka ena še pred dobrim mesecem betonsko železo, je pa zdaj to prav gotovo — les. Kako priti do vsaj najnujnejših količin lesa, to je za naše strokovnjake iz nabavne službe pravcati gordijski vozel. O tem. kakšne zvijače morajo uporabljati naši tovariši v nabavnih oddelkih, da bi prišli do lesa, bi lahko napisali cele knjige, nič manj pa seveda P.tem, kaj vse počno danes na gradbiščih, da bi les čim koristneje
uporabili.
Razen lesa, ki je nedvomno naj-b°lj »kritičen material«, je stiska trenutno tudi z vsemi vrstami pločevine, zlasti s pocinkano, črno, in dekapirano. Prav tako težko je priti do profitnega železa, do U nosilcev ln do kotnega železa.
, Nedavno sta se železarni Zenica te Jesenice dogovorili in si razdeli proizvodnjo kotnega železa. Jeseničani bodo delali finejše izdelke 7™ vse do profila 50 m/m, Zenica pa 1)0 »d profila 70 navzgor. Toda, kaj P™ bo z vmesnimi profili, od 50 do
O.	Teh niso vzeli v program ne v enici, ne na Jesenicah! Ali naj to-°J gradbeništvo v prihodnje osta-ne kar brez profilov 55, 60 in 65?
,*? smer ni problem samo našega P ojetja, temveč je to problem vse-b‘ gradbeništva Slovenije. Tu bo °ral poseči vmes nek drugi organ — toda kdo?
IMPOL našenajvečje
gradbišče na Štajerskem
Prihodnje leto bo tam zaposlenih nekaj čez 200 ljudi
Podjetje »Impol« v Slovenski Bistrici je bilo že pred 11. svetovno vojno vodilno podjetje v Jugoslaviji. Po končani vojni oziroma osvoboditvi se je priznanje Impola še povečalo in je danes eno izmed najbolj uglednih podjetij te vrste doma in v tujini. V podjetju Impol izdelujejo predvsem aluminijaste polizdelke raznih vrst, palice, plošče, žico itd. Njihovi izdelki so priznani na svetovnem tržišču.
Komisija za delitev dohodka zaseda
V »Impolu« gradi naše podjetje že več kot 10 let. Vsi objekti, v katerih se odvija nova proizvodnja, so delo naših delavcev.
k je odvisen od nas samih
Osnutek pravilnika o delitvi dohodka v javni razpravi
Komisija delavskega sveta podjetja za notranjo delitev je obravnavala osnutek pravilnika o delitvi čistega dohodka oz. dohodka, ki ga je dala v obravnavo kolektivu, preden ga ho sprejel delavski svet.
Na kratko pojasnjujemo vsebino tega pravilnika. Skladno določilom .našega statuta ugotavljajo enote v podjetju svoj dohodek, potem ko so poravnale stroške za porabljeni material in druge poslovne stroške ter krile obveznosti do družbene skupnosti.
: Osnutek pravilnika podrobno predpisuje način delitve ugotovljenega dohodka, ki je v glavnem na« slednji:
Ob sprejemanju letnega gospodarskega načrta določi delavski svet tako za celotno podjetje kot za vsako posamezno enoto razmerja glede delitve ostvarjenega dohodka na osebne dohodke in na sklade. Pri tem upošteva, da se trajno zagotavljajo sredstva za razširjeno reprodukcijo in sredstva za osebne dohodke, katerih višina pa je izključno odvisna od učinka dela posameznika in uspeha poslovanja enote ter podjetja kot celote.
Organi upravljanja v enotah so dolžni upoštevati ta določila in se ravnati po smernicah, ki jih sprejema delavski svet podjetja po predhodnih obravnavah celotnega kolektiva.
Ko ob zaključku leta enote ugotovijo svoj dohodek, ga razdelijo na del, ki se nameni za ose'.ne dohodke, in na del za sklade, upoštevajoč razmerja, ki so bila določena v gospodarskem planu podjetja. Iz tistega dela dohodka ki je namenjen za sklade, odredijo enote sredstva za zagotovitev odplačila investicijskih posojil, ki j ih . je najelo pod jetje v preteklih letih, dalje na del sredstev, iz katerih bomo nabavili stre1 e in delovna sredstva ter zgradili stanovanja in delavske domove po programu, ki ga . sprejme delavski svet podjetja na predlog enot. Nadalje je treba zagotoviti potrebna obratna sredstva, da bo lahko podjetje nemoteno poslovalo, in zagotoviti tista sredstva, ki jih moramo po zakonskih določilih odvajati v svoj rezervni sklad in v družbene sklade.
Ker predstavljajo osnovna in obratna sredstva celoto in jih vse enote uporabljajo v skladu z njihovim proizvodnim programom, se sredstva za nove nabave in oblikovanje obratnih sredstev, ki se na novo vlagajo v to, oziroma so bile že nabavljene iz posojil, formirajo
iM*hJbvi tte g,QMOAe
. Te dni so se sestali d našem kolektivu. Na upravi podjetja. Seveda je bil poleg naš Škofič. Kdo pa ? a ^™ga dva? Imena niso važna, prišla sta še dva tovariša, prav tako varnostna tehnika iz dveh veli-kih gradbenih podjetij. Namen sestanka? Da bi se skupno pogovorili o novem zakonu o delu in novem zfkorm o varnosti pri delu in uskladili nekatera stališča. Novi zakoni so prinesli marsikaj novega ln *ato bo treba te stvari upoštevati d interni zakonodaji, v statutih podjetij. In zato torej nič čudnega, da so se trije tovariši zbrali in o marsičem pogovarjali.
Toda naš sodelavec, ki je po naključju prišel da ta sestanek, je med pogovorom ujel in zabeležil tudi marsikatero čudno, pikro ali žalostno besedo, torej, preberite, kaj ose je slišal in zapisal.
A (eden izmed trojice, ime seveda ni važno): »kaj nam pomagajo najboljši pravilniki, kaj osi ti zakoni, ko se jih pa nihče ne drži. Če vidim napako na gradbišču ali v delavnici, seveda zahtevam, da iv odpravijo. Čez nekaj časa dobim iz enote poročilo, da so napako odpravili. V resnici pa je ostalo vse pri starem, pomanjkljivost je še vedno na svojem mestu*.
B (drugi izmed trojice, ime ni važno): »Fse to Ie zato, ker pri nas še nihče zaradi malomarnega odnosa do varnosti pri delu ni bil klican na odgo-vvrnost. Komu od odgovornih se je pa še kaj zgodilo, če je prišlo do poškodb ali nezgod?<r
. C (tretp izmed trojice, ime ni važno): »Tudi nase inšpekcije so slabe, naj bodo republiške ali občinske. Glede tega so nas o drugih republikah že davno prehiteli.*
A: »Pri nas še vedno ne moremo razumeti tega, da so ta vprašanja d bistvu ekonomska. Zakaj o Marsikateri kapitalistični deželi bolje skrbe za var-dost pri delu kot pri nas? Zato, ker je kapitalist že davno izračunal, da je za njegov žep racionalneje, ce so delavci zdravi, nepoškodovani in živi, kot pa cejnu zbolijo, se poškodujejo ali celo pri delu zaradi nezgode izgubijo življenje.*
B: »Pri nas pa ni tako. Pri nas ti ose stroške zaradi nezgod povrne zavarovalnica*.
, C: »Varnostno službo kličejo na pomoč šele takrat, ko že gori streha, ko je nesreča že tu.*
A: »Veste, stvar je taka! Kadar pridem na gradbišče ali o kak obrat, mi pravijo, da radi vidijo, če jih pridem obiskat, še raje pa bi videli, če ne bi prišel.*
Zdaj si ne morem kaj in prekinem pogovor treh tovarišev. Takole pravim: »Ampak, tovariši, ose te slabosti in pomanjkljivosti je treba predočiti organom samoupravljanja, strokovnim in upravnim službam, političnim organom v podjetjih, pa bo bolje*.
Smeh, muzanje...
A: »Tovariš, ti verjetno še ne poznaš teh stvari*, mi pojasnjuje A. »Saj te probleme več ali manj vsi dobro poznajo. Nihče ni proti. Seveda načelno. V teoriji so osi za to, da napake odpraoimo, da preprečimo obolenja in nezgode. Ampak v praksi, da, v praksi pa osi dostikrat prav radi zamižijo na eno oko, hm, včasih celo na obe*.
B: »Če ukradeš 2000 din, lahko dobiš po zakonu en mesec pogojno. Če pa delavec zaradi slabih varnostnih naprav izgubi pri delu roko, ki je zanj morda vredna milijone in milijone, ne dobi neposredno odgovorna oseba niti en dan kazni*.
C: »Ste že kdaj slišali, da bi pri smrtnih nezgodah rekli: ta in ta je kriv za smrtno nesrečo delavca? Mrtvi ne govore, pravijo, Najlaže in najenostavneje je ugotoviti, da je delavec sam kriv svoje smrti.*
A vzame v roke časopis in bere odstavek iz poročil o znani nesreči v rudniku Kakanj.. .* Rekel sem, da bi se o primeru, če ne bi uporabljali električne lokomotive, zmanjšala proizvodnja premoga na dan za kakih 450 ton*, je dejal ing. Alojz Železnik. — »Vi ste torej prisojali proizvodnji večji pomen kot pa varnosti pri delu*, je pripomnil javni tožilec.*
B: »Fantje, v tem grmu tiči zaječi Proizvodnja, proizvodnja! To je denar. Tej besedi je treba vse podrediti*.
C: »To je resnica. Veliko govorimo o proizvodnji, o uspehih proizvodnje, ne vidimo pa pri tem človeka.*
Igor Prešern
iz doseženih skladov enot v razmerju z doseženim dohodkom.
Poleg tega pa je treba imeti v podjetju tudi sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb vseh članov delovne skupnosti. To so regresi k stroškom za letovanje članov kolektiva na letnem dopustu, stroški delovanja sindikalne organizacije športnih društev v podjetni. za darila dolgoletnim članom kolektiva, za objekte za letovanje oziroma za domove oddiha in podobno. Tudi ta sredstva se formirajo iz ustvarjenega dohodka enot, in sicer glede na število zaposlenih.
Tako so enakomerno porazdeljene obveznosti podjetja in se ustvarja skupna materialna osnova za delo in obstoj podjetja.
S	sredstvi ustvarjenega dohodka, ki so krite prej naštete obveznosti, razpolagajo organi upravljanja v enotah samostojno za osebne dohodke in za zadovoljevanje lastnih potreb. Pravilniki predpisujejo, da morajo enote iz ustvarjenih sredstev formirati rezervni sklad za osebne dohodke, ki ga uporabijo, če uspeh poslovanja ne bi bil ugoden. Enote razporedijo svoja sredstva za kritje ž.e izplačanih akontacij na osebne dohodke med letom, in uskladijo izplačila glede na dosežene rezultate. To pomeni, da določijo po zaključnem računu sredstva za zvišanje osebnih dohodkov, če so uspehi zadovoljivi dalje pa da razpoložljiva sredstva usmerjajo v gradnjo domov in stanovanj, da bi izboljšali življenjske razmere in s tem ustvarili možnosti za večanje storilnosti pri delu.
Ko določamo razmerja delitve ostvarjenega dohodka v enotah, ni vedno mogoče predvideti vseh momentov, ki bi utegnili vplivati na dohodek. Zato predpiše delavski svet posebno lestvico, s katero se delitveno razmerje spremeni, če so prekoračeni osnovni proporci delitve. To je uvedeno zaradi tega, da bi skladi relativno hitreje rasli kot osebni dohodki, če so doseženi ugodni uspehi in če so s tem zagotovljeni ustreznejši materialni pogoji za nadaljnje uspešno poslovanje. Pravilnik predvideva, da s tem delom enote v celoti razpolagajo, naloga pa je, da pretežni del teh sredstev vložijo za dvig standarda, za izboljšanje delovnih pogojev in nabavo sredstev za proizvodnjo, v skladu s programom, manjši del (po predlogu do 30 °/o) pa lahko namenijo za povečanje osebnih dohodkov.
Osnutka pravilnika dalje predvideva sankcije za tiste enote podjetja, ki zaradi neuspešnega poslovanja ne bi mogle pokriti že izplačane akontacije na osebni dohodek med letom. Delavcem v teh enotah se morajo v naslednji dobi leta izplačevati zmanjšani osebni prejemki po osnovah pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, in sicer največ
Letos, oziroma bolje rečeno drugo leto, bo na travniku poleg tovarne stala velika hala. Na prostoru okrog 20.000 m2 bo stal objekt nove valjarne. Oprema za novo valjarno je že naročena iz Amerike.
Z delom so pričeli že pred mesecem dni. Zaenkrat tečejo v glavnem pripravljalna dela. prav tako so že začeli kopati temelje in gradbeno jamo. Po razpoložljivih podatkih bo potrebno izkopati in odpeljati okrog 22.000 m3 materiala. V kratkem bodo uredili progo za žerjave in montirali dva žerjava. Teren, na katerem bo stal objekt, je zelo ilovnat, kar povzroča graditeljem še posebne težave. Blata je vedno dovolj.
Po izjavi sektorskega vodja tov. Grebenca bo prihodnje leto stalno zaposlenih nekaj čez 200 ljudi. Uredili so že naselje postavili novo barako ter vzeli v najem bivše gostinske prostore, y katerih so si uredili menzo. Hrana bo stala dnevno (4 obroki) 650 dinarjev. Trenutno je na gradbišču zaposlenih 63 delavcev.
Hala nove valjarne bo iz armiranega betona ter povezana z montažnimi elementi. Elemente bodo dvigali žerjavi in dvigala. Večino elementov bodo betonirali na kraju samem. Kritina pa bo verjetno iz aluminija.
Dela na gradbišču hitro napredujejo in se temeljito pripravljajo na novo sezono.
za ,20e/o toliko časa, da z boljšim poslovanjem ustvarijo tolikšna sredstva, ki bodo zadoščala za polno izplačilo predvidenih osebnih dohodkov. Ta sankcija je zelo občutna. je pa skladna z načeli delitve po delu in po rezultatih poslovanja in morajo člani kolektiva stalno spremljati poslovanje svoje enote, da do takšnih ukrepov ne bi prišlo.
Z načinom delitve znotraj podjetja, ki ga predvideva omenjeni osnutek pravilnika, utrjujemo načelo neposredne udeležbe vseh članov kolektiva pri ustvarjenih sredstvih in zagotavljamo delitev po rezultatih dela in poslovanja enote ter vsega podjetja.
Ne bi bilo smotrno, če bi drobili sredstva na posamezne dele podjetja in s tem ogrožali materialno osnovo podjetja. Zlasti je to važno sedaj, ko prepušča družba podjetjem znatnejša sredstva in si tako lahko sama ustvarjajo pogoje za obstoj in nadaljnji razvoj. Hkrati prevzemajo delovni ljudje s tem
odgovornost, da bodo z danimi sredstvi smotrno gospodarili in si ustvarili sposobnost za večjo storilnost z boljšo mekanoopremljenostjo, kar naj bi naposled zboljšalo življenjske razmere delavcem.
Ne bi smeli dopuščati, da bi posamezniki rušili notranja sorazmerja in se ne prizadevali enako za zvečanje storilnosti, ker bi se zanašali na to, da bodo že drugi ustvarili toliko, da bo za njih še vedno dovolj ostalo. Takoj je treba ukrepati proti takim mnenjem in si prizadevati, da bo predviden način delitve do kraja izpeljan, ki ravno onemogoča neupravičeno delitev za tiste, ki niso sredstva dosegli zaradi omalovaževanja načel dobrega gospodarjenja.
Rajko Zupančič
»GRADISOV VESTNIK« * Stran 1
Ivan Lovec
novi šel KO Maribor
Upravni odbor podjetja je namesto tovariša Nipiča, ki je že dalj časa bolan, imenoval za novega šefa kovinskih obratov v Mariboru tovariša Ivana Lovca.
Ivan Lovec je bil rojen 8. 11.1914 v Mariboru. Tu je obiskoval tudi strojno šolo. Zaradi izredne pridnosti in požrtvovalnosti je bil že leta 1942 imenovan za obratovodja Industrijske železniške šole v Mariboru. Tudi v remontnem oddelku Mariborske tiskarne je delal na odgovornem mestu. Od leta 1957 do leta 1964 je bil vodja delavnic tehnične srednje šole v Mariboru. Zadnji čas pa je bil zaposlen kot obratovodja v tovarni poljskega orodja in livarne v Muti.
Po izjavi njegovih sodelavcev je bil tovariš Lovec poleg dobrega strokovnjaka tudi dober pedagog in mladinski učitelj, zato upamo, da bo to delo nadaljeval tudi pri nas.
Na novem delovnem mestu mu želimo obilo uspeha.
Naše podjctje se je že lani precej dobro uveljavilo v Zahod-in Nemčiji. Seveda pa smo že lani, ko smo pravzaprav polagali temelje naši dejavnosti v tujini, vsi prav dobro vedeli, da to še ni zadnja beseda, da bomo pač morali poiskati še nova tržišča, bodisi v Nemčiji ali tudi kje drugje, v Franciji, Avstriji, severni Afriki in. v deželah Bližnjega vzhoda. V to nas sili ne samo pomanjkanje nujno potrebnih deviz za nabavo rezervnih delov za našo izrabljeno mehanizacijo, marveč tudi dejstvo, da investicijska potrošnja doma nazaduje in je zato koristno tako za podjetje kot za delavce, če najdemo kar največ dela tudi v tujini.
je organiziran trikrat tedensko (po dve uri), nekateri pa dvakrat tedensko, prav tako po dve uri. Tečaje je pripravil naš center za izobraževanje v sodelovanju z delavsko univerzo »Boris Kidrič«, ki ima stike s profesorji in priznanimi učitelji tujih jezikov.
Največ tečajnikov je seveda v Ljubljani, kjer obiskuje nemške nadaljevalne tečaje 14 tovarišev. 10 jih je v angleškem in 5 v franco-
Seveda pa delo v tujini ni tako enostavno. Ne gre samo za to, da je treba v inozemstvu poznati najrazličnejše predpise, navade im razne »trike« inozemskih podjetij, predvsem se v tujimi znajde tisti, ki dobro obvlada tuj jezik. Prav za to je naš center za izobraževanje pripravil vrsto tečajev, da bi v njih čim bolje usposobil naše delovodje, tehnike in inženirje, ki bodo morda' nekega dne morali prevzeti delo v tujini. Odziv v tečaje, ki so se začeli že konec oktobra in bodo trajali tri mesece, je bil prav dober, saj se je v Ljubljani, Mariboru, Celju, na Ravnah in Jesenicah prijavilo za učenje tujih jezikov kar 79 delovodij, tehnikov in inženirjev. Trenutno je največ zanimanja za nadaljevalne in začetniške tečaje iz nemškega jezika, prirejali pa bomo tudi intenzivne tečaje, ki Trajajo po več ur dnevno, in sicer nepretrgoma mesec dni. Del tečajev
— Edini, ki misli, da se bomo kaj naučili, je tisti pred tablo!
SKORAJ 80 NAŠIH DELOVODIJ, TEHNIKOV IN INŽENIRJEV SE UČI TUJE JEZIKE
skcm nadaljevalnem tečaju, vrh tega pa še 26 v dveh tečajih nemškega jezika za tiste, ki nemščine še ne obvladajo (začetniški tečaj). Na Jesenicah obiskuje nadaljevalni tečaj nemškega jezika 6 tovarišev, prav takšne tečaje pa še na Ravnah 7 oseb, v Mariboru 8 in v Celju 4. Vrh tega se je v Mariboru en tovariš prijavil za tečaj angleškega jezika. Skupno imamo torej v vseh tečajih 79 tovarišev.
Prav gotovo sredstva ki smo jih vložili v te tečaje, niso slabo naložena, saj so si tako naši delovodje, tehniki in inženirji, ki bodo verjetno nekega dne morali prevzeti rane naloge v inozemstvu, precej obogatili svoje znanje tujih jezikov. Takšne tečaje bomo še prirejali, pričakujemo pa tudi od vseh, ki so tečaje obiskovali, da bodo svoje znanje še izpopolnjevali z individualnim študijem, zlasti z branjem knjig, časopisov in revij. Ob zaključku tečajev bodo kandidati polagali posebne izpite.
Tečaje za tuje jezike obiskuje kar 79 kandidatov. Na sliki tečaj nemščine na centrali podjetja — Desno: In tole »n naši »Angleži«
Planski barometer za oktober 1965
PREGLED REALIZACIJE PO POSLOVNIH ENOTAH
A. Uspeh podjetja
V začetku zadnjega trimesečja je bil plan ponovno rebalansi-ran. Popravki so bili izvršeni na podlagi tričetrtletne realizacije, trenutne zasedbe zmogljivosti in možnosti za pridobitev novih del. V celoti je letni plan znižan za ca. 17 «/o.
Realizarija se je v oktobru malo znižala v primerjavi s prejšnjim mesecem, ker so v oktobru obrati prikazali nižjo realizacijo, medtem ko se je realizacija gradbišč dvignila.
V_ oktobru je bila realizacija podjetja za ca. 100 milijonov nižja kot v septembru. Medtem ko. se je realizacija gradbišč dvignila za ca. 70 milijonov, se je pri obratih znižala za 168 milijonov din.
»Gradis« kot celota je presegel skupni mesečni plan za 8,3 •/«. Gradbena dela so za 11.4 °/o višja medtem ko so obrtniška dela za 6,9»/« pod planom.
Skupni kumulativni plan podjetja je z oktobrom presežen za 0,7 "/e. Gradbena dela so za 0,6 •/« nad predvidenim, medtem ko so obrtniška dela za 1,2 •/• nad planom.
B. Uspeh gradbenih enot
Tudi gradbišča, kot celota so v oktobru presegla skupni plan za 11,4®/«, gradbena dela za 17,7®/«, pri obrtniških delih pa niso dosegla plana za 7.6°/«.
Planski pokazale! gradbišč za kumulativno obdobje po popravljenem planu so pozitivni. Skupni plan je presežen z 0,8®/«, gradbena dela tudi z 0,8®/«, obrtniška dela pa 1,1 »/«.
Popravljeni skupni mesečni plan nista dosegli PE Ljubljana (— 17,4 °/o) in PE Jesenice (— 9,5 odstotkov), medtem ko so vse druge gradbene PE dosegle, oziroma presegle mesečni plan (od 11,5 ®/o do 40,8 •/•). Pri knmulativ-
A. Gradbišča
Planski pokazatelji
Realizacija v %> za oktober
Realizacija v % kumulativno za jan.-okt.
Produktivnost
Opravljene ure v °/o ktimulat.
skupaj
gradb.
obrt.
skupaj
gradb.
obrt.
realizacija + ali — v <>/o
realizacija + ali — v °/o
realizacija + ali — v “/o
realizacija + ali — v o/o
realizacija 4 ali — v ”/o
realizacija 4 ali — v %
plan
realizacija
°/o izvršenega plana
efekt.
ure
vse ure
ni realizaciji pa je pod planom samo PE Ljubljana (— 6,1), medtem ko so vse druge PE presegle plan (od + 0,7 •/« do 4- 6,1 •/«). V mesečnem planu je PE Kranj izpuščena, pri kumulativnem planu pa je dosežena realizacija do končnega obračuna prikazana kot rebalansiran plan 100 °/«.
C. Uspeh obratov
Obrati kot celota so sicer dosegli nižjo realizacijo kot prejšnji mesec, vendar so mesečni plan presegli za 1.9 ®/o, ker so presegli KO Ljubljana (za 16,3 odstotkov), KO Maribor (za 11.3 odstotkov). LO Škofja Loka (za 18 6°/«) in projektivni biro (za 26,9 °/o), medlem ko OGP ni dosegel mesečnega plana za 26.8 °/o. Kumulativni plan obratov za obdobje jannar-oktober je malo presežen (samo za 0,4®/«). Največji presežek kumulativnega plana je pri KO Ljubljana
realizacija 4 ali — v »/»
realizacija + ali — v ®/e
B. Obrati
»Gradis«
skupaj
108.3 4 8,3
111.4 + 11,4
93,1
—	6,9
100,7 4 0,7
100 6 4 0,6
100,2
+ 1,2
1604
1622
101,1
99,5
—	0,5
99.4
—	0,6
Grad-
bišča
skupaj
111,4 + 11,4
117,7
92,4
—	7,6
100,8
+ 0,8
100 8
+ 0,8
101,1
+ 1,1
1440 1453 100 9
99,9
-	0,1
99,7 - 0,3
Planski pokazatelji Penlizacija v %> realizacija
za oktober
Realizacija v °/o kumulativno za jan.-okt.
Produktivnost
Opravljene ure v »/« kumulat.
+ ali — v °/»
realizacija + ali — v ®/o
plan
realizacija
°/o izvršenega plana
L j ubij.	Maribor	Celje	Jesenice	Ravne	Zalog	Koper	Kranj
82,6 — 17,4	126,0	140,8 4 26,0 4 40,8	90,5 — 9,5	. . ,137,3 4 37,3	106 6 4 6,6	111,5 4 11,5	
95,8 - 4,2	119,3	122,0 4 19,3 + 22,0	113,1 4 13,1	145,6 4 45,6	126,0 4 26,9	101,6 4 1,6	—
56,5 — 43,5	189,7	219,1 4 89,7	4 119,1	56,6 — 43.4	99,9 - 0,1	75 2 - 24,8	144.7 4 44,7	—
93,9 - 6,1	101,8	1038 4 1,8	4	3,8	102,0 4 2,0	103,7 4 3 7	101,3 4 1,3	106,1 + 6,1	100,0
89,1 — 10,9	102,4	102,9 4 2,4	4	2,9	103,6 + 3,6	104,9 4 4,9	102,6 4 2,6	106,6 + 6,6	100,0
106,4 4 6,4	98,1	106 3 — 1,9 4	6,3	88,6 - 11,4	97,8 — 2,2	98 4 — 1,6	104,6 4 4,6	100,0
1343 1189 88,5	1475	1110 1549	1146 105,0	103,2	1670 1722 103.1	1515 1593 105,1	1464 1493 102.0	1685 1829 108.5	968 856 88,4
101,1 4 1,1	97,5	99,6 — 2,5 —	04	100,5 4 0,5	99 8 - 0,2	100,5 4 0,5	98,2 - L8	113,0 4 13,0
100,9 4 0,9	97,4	99,2 — 2,6 — 0,8	100.1 -4 0,1	99,6 — 04	99,8 — 0,2	97,8 — 2,2	116,3 + 16,3
	Obrati skupaj	SPO	KO Ljublj.	KO Maribor	LIO Sk.	OGP	Proiek. biro
	101 9	100,0 4 1,9	4 0,0	116,3 4 16,3	111,3 4 11,3	118,6 4- 18,6	73,2 — 26,8	126.9 4 26,9
	100,4	99,0 4 0,4	— 1,0	107,5 4 7,5	100 6 4" 0,6	100,3 4 6,3	96,7 — 3,3	99,1 — 0.9
efekt.
vse lire
realizacija + ali — v ®/o realizacija 4 ali — v %>
2077 2119 102 0
98,4 - 1,6 98.3 — 1.7
2254
1950
2065
1962
2108
1743
2317	2148	2069	1994	2044	1700
102.6	110,2	100,2	101,6	97 0	97.5
96,4	97,6	100,4	98,8	99.7	99.7
-3,6	— 2.4	4 04	- 1,2	- 0,3	— 0,3
95,9	99.4	99.6	98.5	99.0	99,5
-4,1	— 0.6	— 0.4	— 1.5	- L0	- 0,5
( + 7,5 »/«) najnižji pa pri OGP (-3,3»/»).
Produktivnost je prikazana kumulativno za obdobje januar — oktober 1965. Podjetje kot celota je preseglo produktivnost za 1,1 nad planirano, gradbišča 09
odstotkov in obrati za 2.0 »/«. Pri gradbiščih nista dosegla predvidene produktivnosti PE Ljubljana (—11.5°/«) in PE Kranj, ki se ji produktivnost, zaradi višania režije v zvezi z likvidacijo PE stalno niža. Pri obratih pa nista
dosegla predvidene produktivnosti PE OGP in projektivni biro, Pri projektivnem biroju se je produktivnost močno znižala, ker se ie pri realizaciji izločila realizacija obrtniških del (dela zunanjih sodelavcev).
»GRADISOV VESTNIK« ★ Stran 4
Sklepi organev samoupravljanja
DS podjetja
SKLEPI
XIV. rednega zasedanja delavskega sveta podjetja, ki je bilo 14. oktobra 1965 v Ljubljani.
1.	Na zadnjem zasedanju ni bilo takih sklepov, ki bi jih morali izvesti, razen o uvedbi obračunavanj a del po sistemu planskih cen, kar bo delavski svet ponovno obravnaval, ko bodo za to predložene osnove.
2.	Poročilo overovatelja zapisnika se. vzame na znanje.
3.	Po obravnavi elaborata, ki ga je sestavila komisija za priprave na prehod za skrajšani delovni teden, ugotavlja delavski svet, da je podana analiza nalog, ki jih je treba izpolniti, da bi bilo mogoče preiti na skrajšani delovni teden v prvi etapi, tj. na 45-urni delovni teden. Glede na obstoječo ekonomsko situacijo smatra delavski svet, da pogoji za takojšen prehod na krajši delovni teden še niso izpolnjeni. Zato sklene. da bo mogoče preiti na skrajšan delovni čas v prvi etapi takoj, ko bodo izpolnjeni pogoji, ki jih narekuje zakon o prehodu na 42-urni delovni teden, tj. da bo po prehodu na skrajšani delovni čas dosežena enaka rentabilnost, enak obseg proizvodnje in najmanj enaki realni osebni dohodki, kot so tedaj pri daljšem delovnem tednu. Enote so dolžne spremljati svoje poslovanje in ugotavljati možnosti za dosego boljše storilnosti dela. kakor tudi ekonomičnosti poslovanja, zlasti pa, da izvedejo ukrepe, ki so bili nakazani v tezah za prehod na krajši delovni teden (npr. izostanki z dela zaradi bolezni in izvedba ukrepov s tem v zvezi ter drugo).
4.	Sprejme se pravilnik o delu in poslo-vanju Centra za izobraževanje, o štipendi-ranju in nagrajevanju vajencev, kakor je bil predložen skupno z dopolnitvijo, z veljavnostjo od 1. X. 1965.
5.	Sprejmejo se spremembe 2. odst. čl. 62 statuta podjetja tako, da se glasi:
»Za glavnega direktorja je lahko imenovana oseba, ki poleg splošnih pogojev, katere predpisuje zakon, izpolnjuje še naslednje pogoje:
—	da je diplomirani gradbeni inženir ali diplomirani ekonomist z najmanj 15-letnO prakso, od tega 5 let na vodilnih delovnih mestih v gradbeni stroki,
—	da obvlada vsaj en tuj svetovni jezik ih
—	da ima organizacijske sposobnosti za vodenje podjetja ter da je razgledan v ekonomiki gospodarjenja in upravljanja z družbenimi sredstvi.
6 Odobri se prodaja osnovnih sredstev P° predloženem seznamu. Prodajo je izvršit* z javno licitacijo.
7.	Potrdi se lestvica za določanje višin6 dnevnice v smislu čl. 7 pravilnika o pot' nih stroških delavcev podjetja, ki so zaposleni v kovinskih obratih, lesnem obrati in obratu, gradbenih polizdelkov, in so P°' slani na montažno delo zunaj kraja sedež3 obrata — enote.
8.	Popravi se sklep XIII. zasedanja delaV' skega sveta podjetja z dne 29. IX. 1935 P°^ točko 4 v tem, da se čl. 6 pravilnika o pot' nih stroških delavcev podjetja ne črta v celoti, temveč se popravi besedilo tako. d3 se glasi:
»Člani delavskega sveta, upravnega odbor3 in sindikalnega odbora podjetja imajo Pra'
vico do dnevnice po ČL 5 pravilnika< pod točko, a), kadar potujejo na sejo, in - sicer Pod pogoji za priznanje dnevnice po tem
Pravilniku.
V zvezi z zimskim delom v gn. benih enotah, ki opravljajo terenska dela, je potrebno izdati enotno navodilo o načinu odobravanja odsotnosti z dela delavcem brez Nadomestila, kakor je to določeno v 19. in točki začasnega sklepa o ureditvi vprašanj, ki izvirajo iz temeljnega zakona o delovnih razmerjih.
10.	Delavski svet podjetja imenuje popisne omisije za leto 1965 za izvedbo inventure v naslednjem sestavu:
Centralna popisna komisija:
Alojz Remec, predsednik Anica Lenščak, član Janez Božič, član.
Glavna popisna komisija za popis osnov-sredstev in sredstev skupne porabe:
Janez Zupan, predsednik Anton Martinšek, član Bogo Korbar, član.
_ Komisija za popis nedovršene proizvodnje n lastnih investicij v gradnji:
iNg. Ignac Brenčič, predsednik
—	ing. Milivoj Šircelj, član
—	Rajko Salehar, član.
jnG,J*vna Popisna komisija za popis terjatev Zveznosti v podjetju:
Reter Kunej, predsednik
—	Bruno Wabra, član Anka Planinšek, član.
drobniSna komisija za Popis materiala in ega inventarja — počitniški domovi:
—	Rudi Škabar, predsednik
—	Cirila Krmec, član
—	Stane Stpjnič, član.
Popisna komisija za -.popis osnovnih in obratnih sredstev centrale:
—	Ivan Pergar, predsednik
—	Zdravko Zupan, član
—- Nadan Sevnik, član.
Popisna komisija za popis materiala m drobnega inventarja v centralnem skladišču:
—	Pavel Satler, predsednik
—	Marija Ogris, član
—	Franc Umek, član.
11.	Poleg dosedanjih podpisnikov, ki kolektivno podpisujejo z razpolaganjem našega žiro računa
-- ing. Hugo Keržan, glavni direktor podjetja
—	ing. Jože Uršič, pomočnik glavnega direktorja
—	Iko Ravnikar, direktor gospodarsko-fi-nančne službe
—	ing. Janez Gričar, komercialni direktor
—	ing. Alfred Peteln, glavni inženir za operativo
—	Rajko Zupančič, sekretar podjetja
—	Štefka Kaiser, pom. direktorja GFS za finančno knjigovodstvo pooblašča delavski svet podjetja še naslednja podpisnika:
—	Anica Lenščak, pom. dir. GFS za finančno operativo
—	Lidija Poljšak, šef knjigovodstva osnovnih sredstev.
12.	Posreduje se vloga službi družbenega knjigovodstva 501 za podaljšanje roka za predložitev periodičnega obračuna za tri-četrtletje 1965.
—	za osnovno dejavnost do 10. XI. 1965
—	za delavske menze in počitniške domove do 31. X. 1965.
13.	Odobri se prodaja prodajalnega ~ulta in pomivalnega korita iz osnovnih sredstev delavskih menz. Razlika med sedanjo in prodajno vrednostjo 115.169 din se pokrije iz rezervnega sklada matičnega podjetja v korist računa amortizacije delavskih menz.
Overovatelja:	Predsednik DSP:
Francka Erjavec ... Božo Lukač Vinko Brglez	. > ,
tu..
UO podjetja
SKLEPI
V. redne seje upravnega odbora podjetja, ki je bila 6. IX. 1965 na centrali podjetja v Ljubljani
1.	Pri pregledu sklepov zadnje seje ugotavlja upravni odbor podjetja, da so le-ti v izvrševanju, medtem ko so sklepi, ki bi morali biti izvršeni, na današnjem dnevnem redu.
2.	Glede na način izplačila akontacije zaradi zvišanja živi jenskih stroškov predlaga XJOP delavskemu svetu podjetja, da odloči način izplačila te akontacije tako, da bo istočasno z rednimi izplačili osebnih dohodkov delavcev. To naj bi veljalo pri izplačilu akontacije v oktobru, ki naj se izplača namesto sredi meseca šele ob izplačilu osebnih prejemkov za oktober.
3.	Poročilo strojno-prometnega obrata o razporejanju transportnih sredstev in o uskladitvi cene prevozov po enoti mere, se vzame na znanje. Upravni odbor ugotavlja, da se je uporaba privatnih tovornih avtomobilov regulirala preko SPO in so prevozna sredstva podjetja v pretekli dobi bila polno izkoriščena.
4.	a) Zaradi podražitve goriva in reprodukcijskega materiala se določi: za čas od 21. avgusta 1965 dalje se poveča najemnina za težko mehanizacijo za 8,3 °/o, cena storitvam na Dravi pa se določi na 600 din za m* izvršenih zemeljskih del.
b)	Cena delovne ure montažne grupe za žerjave se korigira na din 1082/uro, z veljavnostjo od 1. avgusta 1965 dalje. Stroj no-prometni obrat mora uskladiti delo montažne grupe z normativi za postavljanje žerjavov.
c)	Na podlagi uradne odobritve povišanja cen prevoznih uslug pri prevoznikih v Sloveniji se določi za usluge, ki jih opravlja avtopark ŠIPO, povišanje sedanjih cen za prevozne storitve do 18 •/#, in sicer od 1. VIII. 1965 dalje.
6.	Delovodje na gradbiščih so dolžni z vso pozornostjo spremljati delo težke mehanizacije na terenu. Kot organizatorji proizvodnje so delovodje odgovorni za pravilno ravnanje s težko mehanizacijo podjetja. Posebno pozornost naj posvetijo priučevanju novih strojnikov, da ne bi odgovorni strojnik zapuščal stroj ali celo gradbišče ter prepuščal upravljanje stroja priučenemu strojniku — tečajniku brez nadzora. Pri potrjevanju strojnih poročil so delovodje dolžni, da se prepričajo, ali so podatki v teh poročilih skladni z dejansko izvršenim delom stroja in strojnikov. Strojna služba centrale podjetja naj izda v zvezi s tem podrobna navodila, da se izboljša delo strojev težke mehanizacije in transportnih sredstev.
6.	Poročilo o štipendiranju v letu 1965 in o strokovnem izpopolnjevanju mlajšega tehničnega kadra v podjetju se vzame na znanje.
7.	Center za izobraževanje naj sestavi predlog za korekcijo štipendij s poudarkom na to, da se bo povišanje štipendij izvršilo predvsem za tiste študente, ki z uspehom študirajo.
Pri odobravanju novih štipendij je treba upoštevati pravilno razmerje glede na potrebe tehničnega strokovnega kadra v podjetju.
8.	Poročilo o uvedbi oddajanja del po učinku na podlagi začasnega navodila se vzame na znanje. Upravni odbor ugotavlja, da niso poslale poročila naslednje enote: Jesenice, Ravne, KO Maribor in OGP. Ker s tem ovirajo delo upravnega odbora, se opominja navedene enote, da morajo v bodoče sklepe dosledno izvajati.
9.	V zvezi z analizo režije gradbišč ugotavlja upravni odbor, da so vse enote resno pristopile k zniževanju režijskih stroškov in sprejele že konkretne sklepe. Rezultat uvedenih ukrepov se delno že odraža v finančnih pokazateljih. Rezultate uvedenih ukrepov bo v bodoče upravni odbor mesečno analiziral po knjigovodskih podatkih. V zvezi z zniževanjem režijskih stroškov na centrali podjetja je treba analizirati vsa delovna mesta, kjer se delo meri po učinku v smislu pravilnikov, da se ugotovi, koliko
je delo na teh mestih uspešno in delovna mesta nujno potrebna.
10.	Poročilo o ukrepih za zmanjšanje zalog materiala se vzame na znanje. Ugotovljeno je, da so se ukrepi pozitivno odrazili in so se zaloge dejansko znižale. Potrebno je, da se sestavi spisek nekurantnega materiala, ki bo predložen nabavni službi podjetja zaradi prodaje. Pri letni inventuri je treba Posvetiti posebno pozornost zalogam nekurantnega materiala ter zalogam odvišnega materiala, da bo pravočasno mogoče prodati te zaloge. Komercialna služba je dolžna spremljati vzroke, zaradi katerih nastajajo na gradbiščih zaloge nekurantnega materiala in v zvezi s tem izdati navodila vsem
enotam.
11- Oprema za cevne odre se mora kom-Pletirati in taka razporejati po enotah. Iz-vesti je treba tako organizacijo, da bo mo* ^en stalen pregled nad opremo za cevne °dre.
12. Po obravnavi poročila o poslovanju gradbenega vodstva Ljubljana za preteklo dobo ugotavlja upravni odbor:
a)	Gradbeno vodstvo Ljubljana je v I. poletju 1965 uredilo svoje poslovanje v skladu s Predlogi, ki so bili sprejeti na seji uprav-nega odbora podjetja dne 16. III. 1965. Rezultati poslovanja v tej dobi so zadovoljivi, kar je rezultat tega, da je znižala režijske stroške z odpravo odvišnih delovnih mest m istočasno z uskladitvijo števila zaposlenih s prevzetimi naročili. Kljub temu pa sorazmerje med stroški režije in realizacije ^ ni povsem uskladeno zaradi izrednega zmanjšanja obsega dela na teritoriju Ljub-
Jane. Poslovna enota uveljavlja preko gospodarskega sodišča upravičene razlike v cenah do investitorjev. V primeru negativ-nc8a izida pravde bo to dejstvo lahko vpli-0 tudi negativno na rezultat poslovanja enote v II. polletju letošnjega leta.
b)	Upravni odbor podjetja nalaga strokov-j11m službam v zvezi s tržno situacijo na
Jubljanskem področju, kakor tudi na po-
ločju celotnega podjetja, da izvršijo sistematično raziskavo tržišča glede prevzema n°vih del v prihodnjem obdobju.
c)	Pri dajanju ponudb za prevzem novih del naj sc podrobno analizirajo kalkulirani stroški, ki so izkazani v ponudbah, da bomo lahko konkurenčni.
č) Upravni odbor podjetja predlaga delavskemu svetu podjetja, da sklepa o financiranju izgradnje stanovanjske soseske S-6 v Šiški, kot gradnje za tržišče.
d)	Ugotovljeno je, da centralna betonarna v Ljubljani nima polno izkoriščenih kapacitet. Gradbeno vodstvo Ljubljana je že po-krenilo vse, kar je bilo v njegovi možnosti, da doseže polno izkoriščanje kapacitet, vendar še ni bilo zadostnega uspeha. Upravni odbor podjetja naroča, da se še nadalje iščejo možnosti polnega izkoriščanja kapacitet v okviru podjetja in izven njega in zadolžuje poleg GV še komercialno službo podjetja, da ponovno razišče tržišče.
e)	Osnutek predloga za odvojitev komunalne službe iz - G V Ljubljana je izdelan in bo obravnavan na naslednji seji.
f)	Enoti se naroča, da redno mesečno analizira izplačila osebnih dohodkov z doseženimi sredstvi za osebne dohodke iz obračunanih del.
13.	V obravnavi so teze za prehod na skrajšani delovni čas. Upravni odbor podjetja priporoča, naj enote temeljito obravnavajo predlagane osnove in s svojimi predlogi omogočijo, da bodo predhodni organizacijski ukrepi uspešno izvršeni.
14.	V obravnavi je tudi predlog za korekcijo dnevnic in prevoznih stroškov na delo in z dela. Spremembe bodo sprejete na prihodnjem zasedanju delavskega sveta podjetja in naj enote pravočasno sporočijo svoje predloge.
15.	Odobri se enomesečna strokovna praksa v ZSSR, organizirana preko tehnične pomoči, za ing. Mitjo Kilarja in ing. Franca Gačnika.
16.	V smislu začasnega sklepa o ureditvi delovnih razmerij se odobri brezplačni dopust za zasebne opravke naslednjim članom kolektiva na centrali: ing. Antonu Globokarju 1 dan, Ivici Goršič 7 dni, Karlu Mah-
kovcu 3 dni, Gabrijelu Korošcu 5 dni in Alojzu Erženu 7 dni.
17.	Prošnji Rudija Juršiniča iz enote v Kranju glede uveljavljanja pravice iz delovnega razmerja še po tem, ko bi mu pre nehalo delovno razmerje, ni mogoče ugoditi.
18.	Obravnava predloga o organizaciji komunalne službe na področju Ljubljane in poročilo o izplačanih in obračunanih osebnih dohodkih za razdobje januar-julij 1965 bo obravnavana na naslednji seji upravnega odbora podjetja.
19.	Glede na sklep o prepovedi odobravanja ekskurzij v inozemstvo ni mogoče odobriti ogleda gradbene razstave v Parizu in Londonu, katerega organizira DIT Slovenije v novembru 1965.
Predsednik UOP: Ing. Rudi Cerkovnik
SKLEPI
VI. redne seje upravnega odbora podjetja, ki je bila 24. IX. 1965 na centrali podjetja v Ljubljani
1.	Sklepi zadnje seje so bili izvršeni, oz. so v izvrševanju. Glede uskladitve višine štipendij za prizadevne študente je predlog sestavljen in bo predložen DS podjetja v potrditev.
2.	Upravni odbor podjetja ugotavlja ob obravnavi predloga za ugotavljanje obračunske cene za objekte, da je nujno izvesti postopek do podrobnosti in nadaljevati z delom pri sestavljanju osnov planske cene, kot so normativi za material in porabo časa. V kalkulacijskem oddelku je nujno okrepiti strokovni kader za izvedbo postopkov pri uvajanju osnov planske cene. UO podjetja priporoča delavskemu svetu podjetja, da podaljša rok za uvedbo obračunavanja del po planskih cenah, dokler ne bodo izdelane vse osnove. Predlog naj obravnava tudi konferenca šefov poslovnih enot.
3.	Osnutek organizacije poslovanja komunalne dejavnosti na področju Ljubljane se osvoji v celoti z dopolnitvijo, da event. pri-
manjkljaj po zaključnem računu krijejo prvenstveno tiste enote, katerih delavci so bili nastanjeni v preteklem obdobju v domovih pod novo osnovano upravo.
Delavskemu svetu podjetja se predloži predlog, da ustanovi samostojno enoto — uprava delavskih domov in naselij na področju Ljubljane s 1. I. 1966. Kadrovska služba pripravi predlog za imenovanje upravnika tako, da ga bo upravni odbor podjetja imenoval do 1. XII. 1965. Gospodarsko-fi-nančna služba preskrbi vse potrebno, da bo odprt žiro račun za novo ustanovljeno enoto, izdela poslovnik glede finančnega poslovanja in pripravi vse za prevzem in prenos dosedanjega poslovanja delavskih domov in naselij iz enot na področju Ljubljane pod nanovo ustanovljeno enoto — upravo delavskih domov in naselij v Ljubljani. Enote, ici so imele pod svojo upravo domove in naselja na področju Ljubljane, morajo za leto 1965 sestaviti separatni obračun dohodkov in izdatkov v zvezi s tem poslovanjem,
4.	Analiza obračunanih in izplačanih osebnih dohodkov za razdobje januar-avgust se v vzame na znanje. Zaradi neskladnosti, ugotovljene v enoti SPO med izplačanimi osebnimi dohodki v primerjavi z realizacijo, je ugotoviti vzrok občutnega odstopanja v primerjavi med realizacijo in izplačanimi osebnimi dohodki v avgustu t. 1. Poslovne enote naj dosledno spremljajo izplačevanje osebnih dohodkov z obračunanimi deli za vsak mesec.
5.	Informacije o osnutku tez za uvedbo skrajšanega delovnega časa od 48 na 45 ur tedensko, ki so bile poslane v obravnavo kolektivu podjetja, se vzamejo na znanje. Upravni odbor podjetja naroča vsem poslovnim enotam, da upoštevajo rok, ki je določen za obravnavo in pravočasno sporočijo svoje predloge, da bo mogoče v predvidenem času preiti na skrajšani delovni teden.
6.	Razreši se šef poslovne enote Kranj tov. Marjan Fras s 1. X. 1965.
7.	Tov. Bernardi Smrajc, komerc. šefu OGP Ljubljana se odobri uporaba privatnega osebnega avtomobila v službene na-
u?
mene do največ 1000 km mesečno za vožnje po mestu.
Predsednik UOF: Ing. Rudi Cerkovnik
uo ev
Maribor
SKLEPI
III.	redne seje UO Gradis, GV Maribor, ki je bila 1. X. 1965
1.	Ugotovi se, da so bili vsi sklepi II. seje izvršeni v skladu z danimi navodili, razen
2.	sklepa, s katerim je bilo sklenjeno, da izda kadrovski oddelek okrožnico oziroma navodila glede postopka pri odjavljanju delavcev.
Izvršitev tega sklepa ni bila potrebna, ker so bili dani vsem deloviščem in svetom OE »začasni sklepi« DS podjetja, v katerih je točno opisan postopek glede prenehanja dela delavca v delovni organizaciji.
' 2. UO je obravnaval predlog spremembe oziroma dopolnitve 62. člena statuta podjetja »Gradis«, na podlagi katerega se določajo pogoji za razpis delovnega mesta glavnega direktorja podjetja.
UO soglaša s spremembo navedenega člena statuta s pripombo, da se zahtevana doba prakse na vodilnih delovnih mestih od predlaganih 15 let zniža na 10 let pod pogojem, da ima kandidat 15 let delovne prakse s predpisano izobrazbo.
Nadalje predlaga UO. da se pri pogojih glede potrebne strokovne izobrazbe doda tudi diplomirani arhitekt.
Predlog za spremembo 62. člena statuta je dati v obravnavo in potrditev DS GV.
3.	Poročilo o spremembi pravilnika o potnih stroških se vzame na znanje ter sprejme sklep, da se o spremembi pravilnika,
ki ga je potrdil DSP, obvesti vse Člane kolektiva.
4.	Poročilo kadrovske službe se po obširni obravnavi sprejme oziroma vzame na znanje.
Predloženi poimenski seznam 106 delavcev, ki so v razdobju od 8. IV. 1965 do 1. X. 1965 zapustili delo, oz. samovoljno nehali delati, se predloži DS PE, s predlogom, da sprejme sklep, da vsem predlaganim delavcem preneha delo v naši delovni organizaciji.
5.	Predlagani delavci so vsi v skladu z začasnimi sklepi DSP izjavili, da želijo izstopiti iz delovne skupnosti.
5.	Glede na zmanjšan obseg del se je pojavil problem odvišne delovne sile. V zvezi s tem predlaga UO DS, da sprejme sklep, da se zaradi trajnejšega zmanjšanja obsega del odpove delo 20 zidarjem in 10 nekvalificiranim delavcem.
Kadrovska služba GV naj bi skupno s sveti OE do prihodnje seje pripravila predloge za delavce, ki bi prišli v poštev za odpoved.
Pri predlogih za odpoved je prvenstveno upoštevati slabe in nedisciplinirane delavce.
6.	Glede na zmanjšan obseg del ter glede na število delavcev, ki delajo v proizvodnji, se ugotavlja, da je pri našem gradbenem vodstvu zaposlenega preveč režijskega oziroma neproduktivnega osebja. Ker je UO mnenja, da bi lahko zmanjšali število neproduktivnih delavcev, sprejme sklep, da se imenuje posebna komisija, ki naj pregleda vsa režijska, oz. neproduktivna" delovna mesta ter ugotovi, katera delovna mesta je potrebno ukiniti in katere neproduktivne delavce je iz režijskih dejavnosti vključiti v proizvodnjo.
V komisijo se imenujejo:
1.	Anton Gruden, sekretar GV
2.	Lado Janžekovič, šef komerc.
3.	Alojz Lisjak, predsednik DS.
Tozadevni predlog je dati tudi v obravnavo DS GV.
7.	V okviru 20-letnice podjetja Gradis se bo organizirala proslava, katere bi se naj
udeležili vsi delavci-našega G V. Ker zahteva organizacija take proslave ogromno dela, predlaga UO. da se imenuje posebna komisija. ki bi imela nalogo urediti vse potrebno, da bo proslava na primerni višini.
V komisijo se imenujejo:
—	Anton Gruden, predsednik
—	Lado Janžekovič, član
—	Vinko Veit, predsednik UO, član
—	Alojz Lisjak, predsednik DS, član
Ludvik Javernik, predsednik SP, član.
8.	Predlog »Komisije za stanovanjska vprašanja« se v celoti potrdi, in sicer se dodelijo razpoložljiva stanovanja
1.	Avgustu Fekonji, gradb. delovodji
2.	Jožetu Benku, gradb. delovodji
3 Miru Švehlu. gradb. tehniku.
Tov. Avgustu Fekonji se dodeli dvosobno stanovanje v Gosposvetski ulici št. 31, katerega je dosedaj zasedal tov. Jože Mlakar.
Tov. Miru Švehlu se dodeli stanovanje, ki ga sedaj zaseda družina Peštaj, v Gosposvetski ul. 37, z dnem, ko se stranka preseli v lastno hišo.
Stanovanje tov. Svehla v Gosposvetski ul 31 pa se dodeli delovodji tov. Jožetu Benku.
Komisija je predlagala, da se dodeli stanovanje imenovanim glede na to, ker so pri ocenjevanju po določbah »Pravilnika o dodeljevanju stanovanj« dobili največjo število točk.
Na podlagi ocenjevanja so dobili prosilci
za stanovanje naslednje	število točk:
1. Ivan Kočunik	70 točk
2. Anton Šauperl	70 točk
3. Franc Semen	69 točk
4. Avgust Fekonja	76 točk
5. Franjo Mihalič	68 točk
6. Jože Benko	92 točk
7. Štefka Bolcer, neocenjena, ker nima	
družine	
	
8. Zahir Sarač .	70 točk
9.	Tinka.-.Medved»-•»r'- 43.točk	,
10.	Ančka Kavčič	36 točk
11.	Miro Svehla	76 točk
12.. Aleksander Gašper, neocenjen -- prošnja neutemeljena.
9.	Ker se ugotavlja, da stanovalci stanovanja, ko ga zapuste, ne očistijo, oz. ga ne oddajo takšnega, kakršnega so ga sprejeli ob vselitvi, sprejme UO sklep, da se opozori hišne svete stanovanjskih zgradb, ki so pod nadzorom GV Maribor, da urejajo vsa stanovanjska vprašanja v skladu z določbami stanovanjskega žakona in hišnega reda.
G V Maribor ne bo v nobenem primeru priznavalo nikakih Stroškov, ki bi šli na račun popravila ali čiščenja stanovanj.
Kolikor ne morejo hišni sveti najti sporazumne rešitve med zainteresiranimi strankami, se naj poslužujejo kot upravni organ oz. pravna oseba uveljavitve svojih zahtevkov preko pristojnega sodišča.
11.	Članom kolektiva, ki so bili prizadeti po poplavah, se izjemoma lahko odobri nakup cementa le v primeru, če si ga oškodovanci ne morejo nabaviti v se bavijo s prodajo gradbene
Prizadetim je bila dana pomoč s strani SP, prav tako pa je podana možnost, da si najamejo posojilo pri BVP.
.
11.	Članom kolektiva, ki delajo v Nemčiji in ki so koristili svoj redni letni dopust , v domovini, katerega so podaljšali po sporazumu z upravo GV, se odobri opravičen izostanek za čas, ki so ga prebili po preteku svojega rednega letnega dopusta v domovini. Opravičen izostanek se jim prizna glede na to, ker jih ni bilo mogoče zaradi zmanjšanja obsega del odrediti na določeno delovne mesto.
12.	Prošnji delovodje tov. Franca Cvetka z gradbišča Dogoše, ki zaproša. da se mu odobri posojilo cevnih odrov, opažev i~ objemk, kar potrebuje za dograditev stanovanjske hiše, se ugodi.
13.	-Zavrnejo..se yse prošnje delavcev za gradbeni material, ker. ga na podlagi se-
trgovinah, ki ga materiala.
danjih predpisov ni mogoče več prodajati. S prodajo se lahko bavijo le gospodarske organizacije, ki so zato registrirane.
Delavci imajo možnost nabaviti gradbeni material prek trgovske mreže, ki ga ima sedaj tudi dovolj na zalogi.
14.	Antonu Lončariču, Antonu Veseliču ter Mahmudu Hrnjici se odobri neplačan dopust oz opravičen izostanek, in sicer za število dni, ki so jih navedli v svojih prošnjah. Čas koriščenja odobrenega izostanka določi sektorski vodja gradbišča, na katerem je imenovapi delal.
15.	Prošnji Henrika Lešnika, ki prosi, da se mu odobri opravičen izostanek, se ne ugodi, ker je imenovani samovoljno zapustil delo in je glede te hujše kršitve delovnih dolžnosti predan v disciplinski postopek.
16.	Odločbe »Komisije za obravnavanje kršitve delovne dolžnosti« se prečita j o in se izrečene kazni potrdijo.
17.	Ker terjajo novi gospodarski ukrepi boljši in racionalnejši način dela in obračunavanja, smatra UO, da je potrebno tudi v naši PE in v podjetju sprejeti določene ukrepe. Nujno bi bilo potrebno, da se usluge, ki jih opravlja SPO, obračunavajo po enoti izvršenega dela, ne pa kot doslej na podlagi izvršenih ur. S tem bi se omogočilo tudi objektivnejše ocenjevanje strojnikov, ker bi bili plačani za dejansko opravljeno delo. Hkrati bi se povečala njihova storilnost in interes do dela skladno s tem pa tudi finančni uspeh SPO. kakor tudi posameznega gradbišča. UO predlaga, da se tozadevni predlog z obrazložitvijo pošlje SPO oziroma centrali podjetja.
18.	Študentom oz. dijakom, ki so opravljali počitniško prakso pri našem GV, je dodeliti nagrado v skladu z njihovim prizadevanjem, ki so ga bili pokazali v času počitniške prakse. Imenuje se posebna komisija v sestavu :
Anton Gruden,
ing. Ivan Lah ter
sektorski vodja tistega gradbišča, na katerem so opravljali počitniško prakso, katera
naj določi višino nagrade za posameznega praktikanta. Izplačane nagrade gredo v breme tistega gradbišča, na katerem so opravljali prakso.
19.	V zvezi pripomb in prošenj posameznih članov organov upravljanja glede povračila stroškov, ki jih imajo s prihodom na seje oz. zasedanja, se sprejme sklep, da se članom UO in DS, ki delajo in stanujejo izven območja sedeža gradbenega vodstva, prizna povračilo stroškov za prevoz in znižana dnevnica v višini 600 din.
20.	Ker je tehnik tov. Marjan Starovasnik prevzel poleg gradbišča v Mariboru še vodstvo gradbišča v Radencih, tako da bo opravljal delo sektorskega vodje na obeh objektih, se sprejme sklep, da se mu zaradi stroškov, ki jih ima s prevozi in prehrano pri vodenju objekta v Radencih, prizna terenski dodatek.
21.	Servisno uslužnostno podjetje Sladki vrh naproša, da se mu da v najem barako na gradbišču v Sladkem vrhu, ker so dela začasno ukinjena. UO pooblašča upravno vodstvo, da o zadevi samostojno odloča.
Maribor, 5. X. 1965.
Predsednik UO: Vinko Veit
DS Jesenice
SKLEPI
IX.	rednega zasedanja delovskega sveta poslovne enote »Gradis« Gradbeno vodstvo Jesenice, z dne 23. IX 1965
1.	DS potrdi pripombe in predloge tukajšnje komisije za skrajšani delovni čas na teze predloga centralne komisije, in sicer:
»S tezami predloga za prehod na skrajšani (45-urni) delovni teden se strinjamo in smatramo, da bo z vsaj 50 */• realizacijo disciplinskih predlogov produktivnost povečana za več, kar se zahteva v prvi fazi za prehod na skrajšani delovni čas. Konkretno
pa imamo k »Pogojem za izvedbo 45-urnega delovnega tedna« naslednje pripombe:
1.	točka naj bi se glasila:
Izvesti je dosledno merjenje dela po normativih na vseh delovnih mestih neposrednih proizvajalcev.
Izvedba načina dela po normativu naj se prepusti poslovnim enotam, ki pa mora biti tako urejena, da spodbuja zainteresiranost in prizadevnost pri delu.
Nagrajevanje dela po normativih mora biti v skladu s finančnimi in ekonomskimi po-kazovalci proizvodnje.
C. Delovni čas pri 45-umem delovnem ted-pu:
Predlagamo, da se osvoji I. varianta a + b s spremembo v zimskem času, in sicer pričetek dela ob 7. uri, konec ob 15. uri, ob sobtah začetek ob 7. uri, konec od 12. uri.
2.	Imenuje se komisija za organizacijo proslave na naši poslov m enoti ob 20-letni-ci obstoja podjetja, is.:
1.	Vlado Sanca,
2.	Ljuba Tarman,
3.	Vlado Čelik,
4.	Jože Zalokar,
5.	Justi Mekiš.
Komisija je odgovorna za izvedbo celotne proslave.
3.	Poročilo o realizaciji sklepov VIII. zasedanja DS tukajšnje PE se vzame na znanje.
Na 5. sklep komercialni šef poroča o finančnem poslovanju v samskih domovih.
Sklep:
Cene v samskih stanovanjih ostanejo zaenkrat nespremenjene.
4.	DS vzame na znanje prečitane sklepe zadnjega zasedanja CDS podjetja. K tezam o lastni ceni ima DS pripombe (glej zapisnik).
5.	Poročilo tov. šefa o angažiranosti poslovne enote za leto 1965 po že sklenjenih pogodbah, izvršenih delih do 15. IX. 1965, delih, ki jih moramo še izvršiti v tem letu, predvidenih delih in planu za leto 1966, o novih delih, ki smo jih pravkar dobili, o stanju delovne sile se vzame na znanje.
6.	Z ozirom na to, ker je tov. Ignac Kenda, član komisije za skrajšani delovni
čas upokojen, se imenuje novega člana v to komisijo tov. Boža Lukača.
7. Imenuje se proizvodne — strokovne »vete is.:
Stolpnice
1.	Franc	Janc,	A
2.	Ramo	Mutabdjič,
3.	Franc	Hočevar,
4.	Sektorski vodja.
-v: 't.- i.r>" i? : ■ v :
Belško polje ,rTl cevovod — betonarna
1.	Jože Frjan,
2.	Stane Kramar,
3.	Mirko Kemperle,
41 Janez Makovec,
51 Blaž Cedilnik.
Hrenovica
1.	Marijan Golc,
2.	Vinko Anderle,
3.	Božo Lukač,
4.	Vlado Čelik,
5.	Jure Medved.
Podvoz — podhod
1.	Bojan Jeločnik,
2.	Janez Zevnik,
3.	Leopold Oman,
4.	Avgust Skrt,
5.	Andrija Martič.
Tesarska, mizarska delavnica, betonarna
1.	Ivan Koračin,
2.	Ivan Habinc,
3.	Franc Škrlec.
Bled — »Elan«
1.	Ing. Mohar,
2.	Vlado Marolt,
3.	Tine Plemelj,-
4.	Ivan Gavranič,
5.	Alojz Mikulan.
Dur — naselje
1.	Justi Mekiš,
2.	Marija Mlakar,
3.	Alfonz Kočar.
pelavrjice .	......
1.	Stane Simeonov;' '	:
2.	Rudi Pregelj, ,.;:.
3.	Ignac Obid.
Železokrivci •
1.	Viljem Z rim,
2.	Marko Sokolovič,
3.	Franc Mencinger.
Uprava
1.	Vovk Franc, *	^
2.	Vlado Sanca,
3.	Ljuba Tarman. -
Kolikor bo kak član proizvodnega — strokovnega sveta premeščen na drug sektor, ali kako drugače izpadel, se kooptira novega člana.
Proizvodni — strokovni sveti imajo tele naloge:
1.	Sestajati se morajo enkrat tedensko, ali vsaj na 10 dni in pošiljati poročila o svojem delu delavskemu svetu.
2.	Delavcem so dolžni razložiti dosego plana in bodoče naloge.
2.	Pregledati delo, doseganje akorda, pohvaliti dobre delavce, grajati delavce, ki se premalo zalagajo pri delu. Kolikor se delavec do prihodnjega sestanka ne popravi, se mu akord ukine.
4.	Pravilna organizacija dela.
5.	Nadzor nad storilnostjo novodošlih delavcev.
6.	Ob morebitnih prekrških predlaganje disciplinski komisiji.
8.	Na podlagi spremembe 62. člena statuta podjetja — poslan od centrale podjetja, ima DS naslednjo pripombo:
»Za glavnega direktorja je lahko imenovana oseba, ki poleg splošnih pogojev, ki jih predpisuje zakon, izpolnjuje še naslednje pogoje«:
— da je diplomirani gradbeni inženir s 15 let prakse in najmanj 5 let na vodilnem delovnem mestu v gradbeništvu.
Vse ostalo ostane.
9.. $ta predlog . disciplinske komisije., se odpusti dva člana . kolektiva zrdi izostankov z dela, is.:
Zvonka Mravunca in
Jovota Samardjija.
10.	na predlog kadrovskega oddelka DS obravnava seznam delavcev (glej prilogo zapisnika), ki so samovoljno prekinili delo in s tem storili hujšo kršitev delovne dolžnosti v 96. člena zakona o delovnih razmerjih ter sklene:
Delavce, ki so samovoljno prekinili delovno razmerje in s tem po 96. členu zakona o delovnih razmerjih storili hujšo kršitev delovne dolžnosti, je predlagati pravni službi centrale podjetja, da uvede pravni spor ter preko sodišča izposluje sklep, da kršilci niso upravičeni do presežka OD, ki se bo morebiti izplačal po periodičnih in zaključnem računu za leto 1965, kar je vsekakor manj, kot smo upravičeni po cit. členu zakona o delovnih razmerjih zahtevati.
11.	Antonu Vovku, bivšemu našemu delavcu se na njegovo pismo od strani uprave in sindikata primerno odgovori in mu pojasni njegovo zmotno mišljenje.
Overovatelja:
Justi Mekiš
Franc Mencinger
Predsednik DS: Jože Bertoncelj
PE Koper
SKLEPI
X.	redne seje DS »Gradis« PE Koper 24. oktobra 1965
1.	Naša enota se odloči pri prehodu na skrajšani delovni čas za II. predlagano varianto.
2.	Člani DS se strinjajo in potrdijo predlog spremembe 62. člena statuta podjetja.
’ 3. Potrdijo tudi predlagane spremembe in dopolnitve pravilnika centra za izobraževanje. Predlagajo le, da se vajencem’ 'plača hrana in stanovanje v I. in II. letniku, šele v III. letniku učenja naj bi prejemali nagrade v gotovini.
4.	Kot kandidata za obisk seminarja za inštruktorje vajencev prijavi naša enota tov. Draga Vidoviča, KV zidarja.
5.	Matiji Pevču, upok, skladiščniku, se v smislu pravilnika o dodeljevanju spominskih daril — pokloni darilo — transistor, v vrednosti do 25 tisoč dinarjev.
6.	tov. Albertu Sturmanu, KV strojniku, letošnjemu 50-letniku, se v smislu istega pravilnika podari spominsko darilo — brivski aparat v vrednosti do 20.000 din.
7.	Tov. Jakobu Medvedu, pom. pedolodje, seo dobri prodaja gramoza po lastni ceni pod pogojem, da pismeno izjavi, da bo gramoz uporabil za gradnjo lastne stanovanjske hiše. Prodamo mu lahko ev. še odpisano betonsko železo po ceni, kot ga nam odkupi »Dinos«. Odobri se mu posojilo opažev. stojk in drugih pripomočkov.
8.	DS sprejme sklep, da bo prodajo gramoza odobraval vsem prosilcem podjetja, ki bodo gradili ali popravljali lastne stanovanjske hiše pod zgoraj navedenimi pngoji( točka 7.).
9.	Sklene se, da se uredi dnevna soba za delavce za zimski čas tako, da pride do izraza ogrevanje z elektriko. Nabavili bomo kalorifer večje dimenzije za to sobo.
10.	Proslava 20-obletnice ustanovitve podjetja je preložena na 9. X. 1965. Na ta dan končamo delo ob 12. uri. Začetek proslave ob 12.30. Sodeluje mladinska organizacija učiteljišča iz Kopra s svojim programom. Na proslavi podelimo spominska darila 10-letni-kom, upokojencem in 50-letnim jubilantom. Pripravljen bo skromen prigrizek. Udeležba obvezna. Na proslavo povabimo zastopnike družbeno-političnih organizacij, občine in investitorjev in sicer: SZDL, sindikalni svet, Komite ZK, SO Koper, Luka Koper,
stanovanjski , sklad Koper, IMP Kopei4 Elektro Koper in Slikoplast Koper,
Koper, 24. oktobra 1965.
!>,;•	v,..-.	. ■	\
Overovatelja:
Jože Bugarl Luka Kočiš
Predsednik DS:
iictfOln h ■■	1	*
Ivan. Zore
DS Koper
SKLEPI
I.	Izredne seje delavskega sveta »Gradis« PE Koper, ki je bila dne 6. IX. 1965 ob 12. uri v televizijski sobi naselja
1.	Za nagrajevanje po pravilniku o nagrajevanju strokovnega kadra in organizatorjev proizvodnje — naj bi prišli v poštev tudi pomožni delovodje.
2.	Ocenjevanje in nagrajevanje organizatorjev proizvodnje naj se opravlja mesečno.
3.	Proizvodnja za tržišče naj bi se vnašala v realizacijo med, gradnjo, ne pa šele po končanem plačilu prodanega objekta.
4.	Prispevek posameziiika k potnim stroškom naj se zviša približno za enak •/•, za kolikor se podraže potni stroški.
Koper, 6. septembra 1965.
Overovatelja:
Jože Bugari Luka Kočiš
Predsednik DS: Ivan Zore
Svet S PO
SKLEPI
XI.	rednega zasednja sveta samostojne obračunske enote Strojno-prometnega obrata v Ljubljani z dne 11. X. 1965
1.	Zapisnik X. zasedanja sveta samostojne obračunske enote z dne 23. VIII. 1965 se potrdi.
2.	Sklepi X. zasedanja so vsi realizirani.
3.	Poročilo o delu in sklepih UO in DS podjetja se vzame na znanje.
Z ozirom na sprejete spremembe pravilnika o delitvi osebnih dohodkov delavcev Strojno prometnega obrata daje svet tele pripombe:
— Za kamione KRAZ je potrebno korigirati število točk od dosedanjih 400 na 425 točk, ker je upravljanje s temi kamioni zelo težko in delikatno. Dalje se ugotavlja, da komisija ni potrdila delovnega mesta oboli-sta I. in II., kakor je bilo predlagano. Zato se sklene, da uprava SPO doseže prej navedene korekture.
4.	Z ozirom na razpravo o tezah predloga za prehod na skrajšani delovni čas se sklene, da se SPO prilagodi delovnemu času drugih predvsem gradbenih poslovnih enot ter delovnemu času KO Ljubljana glede na to, da obrat SPO uporablja iste delovne prostore kot KO Ljubljana. V primeru drugega delovnega časa bi lahko nastale motnje v delovnem procesu oz. organizaciji dela.
5.	Poročilo komisije za sklepanje o sprejemu in prenehanju dela se vzame na znanje.
6.	Poročilo komisije za kaznovanje zaradi kršitve delovne dolžnosti se vzame na znanje.
7.	Z oziroma na zmanjšanje režije v Strojno prometnem obratu se sklene, da je potrebno ukiniti delovna mesta, ki niso nujno potrebna, oz. se delovno mesto lahko združi z drugim delovnim mestom, poostriti je disciplino ter znižati stroške pisarniškega materiala, znižati je neproduktivne ure, stremeti je izključno za produktivnimi urami. V ta namen je potrebno voditi mesečno evidenco in zasledovati zmanjšanje režije oz. povečanje produktivnosti.
8.	V komisijo za popis osnovnih sredstev se imenuje naslednje člane kolektiva SPO:
1.	Leopold Torkar — predsednik,
2.	Avgust Gomboc — član,
3.	Nevenka Požgaj — član.
V komisijo za popis obratnih sredstev pa se imenujejo:
1.	Leopold Torkar — predsednik,
2.	Avgust Zon tar — član,
3.	Avgust Gomboc — član.
9.	Da bi se preprečile črne vožnje, se sklene, da je vsak ugotovljen primer take vožnje najstrožje disciplinsko obravnavati.
10.	Z ozirom na skrčenje del na investicijah je treba pravočasno sporazumno s centralo podjetja rešiti vprašanje prezimovanja strojnikov in šoferjev, ca. 200, katere je nemogoče zaposliti v delavnici.
11.	Ugotovi se, ali se bo nadaljevalo z delom čez zimo na sektorju Drava.
12.	Za izdelavo objektivnega plana investicijskih popravil naj se pravošasno izposluje pri DS podjetja %> za investicijsko vzdrževanje ter iz tega izračunati kvoto namenjeno v ta namen. Tako bo mogoče izdelati realnejši plan, pri katerem naj se upošteva popravilo takih strojev in kamionov, ki so za podjetje potrebni, oz. je njih popravilo še rentabilno.
13.	članom kolektiva, ki odhajajo na odslužen j e vojaškega roka in nimajo še pravice do rednega letnega dopust-' ali so ga že izkoristili, se odobri do največ 6 dni izrednega neplačanega dopusta, katerega vsakokrat za posamezni primer z ozirom na oddaljenost določi po lastni presoji šef obrata.
14.	Na vlogo za režijske prevoze gradbenega materiala tov. Bernarde Smrajc, zaposlene v obratu gradbenih polizdelkov, se režijski prevozi ne odobrijo.
15.	Glede na vlogo Vinka Osetiča, šoferja zaposlenega pri SPO, ki prosi, naj bi umaknili odpoved delovnega razmerja, se sklene, da se odločba ne more umakniti, ker bi potem morali odpovedati delovno razmerje drugemu članu kolektiva SPO, kateri pa ima svoj voz in je tudi z njim zadolžen.
16.	Naknadno se odobri 1 dnevnica in en dan dopusta Marčelu Gergolet, šoferju, ki se je udeležil slavnostnega zborovanja prekomorskih brigad dne 3. julija tega leta.
17.	Potrdi se tabela izračuna na delovne dneve za povračilo potnih stroškov v zvezi z obstoječim pravilnikom o povračilu potnih stroškov za prihod na delo z lastnimi prevoznimi sredstvi.
Predsednik sveta:
Leopold Torkar
DS Maribor
SKLEPI
III.	redne seje DS poslovne enote »Gradis« KO Maribor, dne 8. X. 1965
1.	Sprejme in potrdi se poročilo UO PE.
2.	Z mesecem oktobrom se prične spremljati in primerjati kalkulativne stroške z dejanskim izvršenim delom obračunanim po situacijah.
3.	Zadolži se šefa poslovne enote, da uredi in razčisti problematiko v obračunski enoti »kleparska«.
4.	Uvede se kontrola po gradbiščih, na katerih izvršujemo obrtniška dela po razporedu uprave.
5.	Vsako nezgodo oziroma poškodbo je treba takoj javiti mojstru oz. referentu HTV.
6.	Poostri se naj kontrola, da se zaščitna sredstva aktivno uporabljajo.
7.	Nekurantni material, ki se da uporabiti v proizvodnji, je treba uporabiti, ostanek pa prodati po znižani ceni (50 % članom kolektiva) oziroma oddati Odpadu.
Valter Stopnik 1. r.
Zapisnikar:
Predsednik DS PE:
Ivan Pigner 1. r.
UO PE Ravne
SKLEPI
III.	redne seje UO PE »Gradis« Ravne z dne 28. IX. 1965
1.	Proslava 20-letnice obstoja podjetja se priredi predvidoma v petek, dne 8. X. 1965 ob 17. uri.
Za organizacijo proslave se imenuje pripravljalni odbor v sestavu: Lihteneger, Ci-ringer in Zaletel j. Zgoraj navedeni pripravljalni odbor določi tudi točen datum proslave.
2.	S predlogom za spremembo statuta 62. Člena, 2. odstavka, glede novih pogojev imenovanja direktorja podjetja se UO PE v celoti strinja.
3.	Tov. Berti Prošenjak (bet. železo) in tov. Alojzu Roter (zidaki M-l) se prodaja načelno odobri, vendar šele, ko bo vprašanje prodaje dokončno urejeno.
4.	Tov. Ivanu Grabnerju delavcu pri PE, se dovoli, da v mehanični delavnici izvrši varjenje peči za centralno kurjavo s tem, da se mu zaračuna porabljeni plin in elektrode.
5.	Tov. Mariji Krajnc, uslužbenki pri PE, se odobri posojilo 120 stojk, ki jih potrebuje pri gradnji lastne stanovanjske hiše.
6.	Kadrovski službi se naroči, cla tov. Omeru Tubiču, ki se zdravi v zdravilišču Topolšica, odgovori na stavljena vprašanja.
7.	Tov, Tonetu Zaletelju se naroči, da za prihodnjo sejo UO PE pripravi poročilo o izvajanju predpisov o varnosti pri delu.
8.	Kadrovska služba naj izdela spisek neizkoriščenih dopustov, ki jih morajo delavci v celoti izkoristiti v letošnjem letu.
9.	Disciplinska komisija naj uredi zadevo s tov. Knapom ter o tem poroča UO.
10.	V četrtek, dne 30. septembra ob 16. uri se skliče seja DS PE.
Predsednik UO PE: Tone Zaletelj
ODS PE Ravne
SKLEPI
X. redne seje ODS PE »Gradis« Ravne na Koroškem z dne 30. IX. 1965
1.	ODS se strinja z drugo varianto uvedbe skrajšanega delovnega časa torej za nedeljeni delovni čas s prostimi sobotami.
2.	S ponedeljkom, 11. oktobra t. 1. se preide na zimski delovni čas s trajanjem od 7. do 15. ure.
V primeru, če bi DSP določil skrajšani delovni čas drugače, se delovni čas prilagodi sklepu DSP.
3.	Vsak član kolektiva mora izkoristiti
svoj letni dopust i ®a * leto'1%S V teku ietoš* njega leta (do 'a^UlXII. 1965).
V prvih (zimskih) mesecih prihodnjega leta se delno že koristijo dopusti za leto 1966.
4.	Na podlagi tajnega glasovanja članov ODS se potrdi veljavnost odpovedi del. razmerja Ivanu Adapiu in Ludviku Žilavcu.
5.	Ugotovi se prekinitev delovnega razmer, ja pri spodaj navedenih delavcih:
1.	Fehim Muratovič,. NK
2.	Janko Mendaš, NK
3.	Luka Grgič, NK
4.	Pavel Ložniak, KV tesai
5	Ivan Račnik. KV tesar
6	Mirko Ognja n, KV železokrivec
7	Ragib Bajrektarevič, PK betoner
8	Mumin Skenderevič, NK
9	Muharem Šahmovič, NK
10.	Stefan Maček. NK
11.	Jusuf Kanurič. NK
12.	Mirke Prevolnik. KV eleKtr.
13.	Mirko Karlovčec, NK
14	O mer Ljubijankič, NK
15	Stjepan Rušeč, KV zidar
6.	Kadrovska služba mora evidentirati samovoljne prekinitve delovnega razmerja. Z delavci, ki so samostojno prekinili delavno razmerje se ne more ponovno sklepati delovnega razmerja.
7.	Imenujejo se popisne komisije, in sicer:
I.	Komisija za popis osnovnih sredstev fc>o sektorjih):
a)	stroji težke mehanizacije,
b)	stroji srednje mehanizacije,
c)	veliko orodje,
č) inventar — instrumenti,
d)	tuja osnovna sredstva,
e)	eventualno izleč -nje osnovnih sredstev.
Komisijo za navedeni popis sestavljajo:
—	Franc Capi, KV kovač, predsednik PK,
—	Jože H ržen jak, traktorist, 1. član,
—	Jurij Uršnik, KV elektr., 2. član.
II.	Komisija za popis sredstev sklada
skupne porabe:	' u '
a)	oprema samskega doma I,
b)	oprema samskega doma II,
c)	oprema samskega doma III,
č) oprema kotlovnice,
d)	oprema stanov, barake v Žerjavu.
III.	Komisija za popis sredstev sklada skupne porabe iti osnovnih sredstev DUR:
a)	staro delavsko naselje,
b)	DUR.:
Komisijo II in III sestavljajo:
— Rudolf Benko, kurjač, predsednik PK,
— Ivan Hrvacki, KV mizar, l. član,
— Bogomir Gabrovec, skladišnik, 2. član,
— Anton Sampl, upravnik samskih domov,
IV.	Komisija za popis dovršenih in nedovršenih investicijskih del v lastni režiji:
a)	dovršeni objekti (gospodarski in negospodarski),
b)	nedovršeni objekti.
Komisijo sestavljajo:
—	Ivan Hercog, dipl ing. grad., predsednik PK,
—	Ivan Špiranec, delovodja, 1. član,
—	Boro Stamenkovič, gradb. tehnik, 2. Član.
8 Podražitve uslug samskih domov in starega delavskega naselja se do nadaljnjega odloži.
9.	Vse družine v starem delavskem naselju bodo od dneva osamosvojitve plačila vodarine, tokovine in ostalih uslug, dalje plačevale le 1000 din mesečne akontacije za praznjenje greznic. Za vsa nadaljnja popravila in podobno skrbi od dneva osamosvojitve plačil vsaka stranka sama.
10.	Za vse kuhinjsko osebje odteguje mezdni oddelek PE znesek za hrano v višini 200 din za vsak delovni dan.
Nadure se kuhinjskemu osebju ne priznavajo.
Za svoje družinske člane kupi vsaka kuharica ustrezni jedilni blok. Nošenje hrane iz kuhinje po kuhinjskem osebju se smatra za tatvino in se kaznuje z odpustom.
. i-:	Predsednik ODS:
Nikola Novak
UO GV V v:
SKLEPI
IV.	redne seje upravnega odbora gradbenega vodstva z dne 4. X. 1965
1.	Upravni odbor potrdi predlog inventarnih komisij za popis materiala in inventarja per 15. X. 1965 oz. strojne opreme per
1.	X. 1965:
a)	Glavna inv. komisija:
1.	Franc Zupančič, grad. tehnik, predsednik,
2.	Miloš Pteleršek, nab. ref., član,
3.	Stanko Sire, zidar, član;
b)	Skladišče-Baza:
1.	Marjan Adamič, grad. tehnik, predsednik,
2.	Josip Spoljarič, tesar, član,
3.	Rudi Kosec, železokrivec, član;
c)	Naselje Celje:
1.	Ciril Cokan, zidar, predsednik,
Terezija Sever, čistilka, član,
3.	Ignac Koprivec, tesar, član;
č) Sektor Bolnica:
1.	Janko Šafarič, grad. tehnik, predsednik,
2.	Viktor Ozebek, grad. tehnik, član,
3.	Silvo Kukovič, zidar, član;
d)	Sektor Cinkarna:
1.	Franc Fošnarič, grad. delovodja, predsednik,
2.	Stefan Tomašič, zidar, član,
3.	Ignac Bestjanič, betoner, član;
e)	Uprava:
1.	Ela Zdovc, likvidator, predsednik,
2.	Vida Praprotnik, obrač. os. doh., član,
3.	Miloš Pleteršek, nab. ref., Član;
f)	Radeče, sektor in nas.:
1.	Franc Zupančič, grad. tehnik, predsednik,
2.	Albin Brežnik, grad. tehnik, član,
3.	Anton Vuk, grad. delavec, član;
g)	Šoštanj, sektor in naselje:	•	o*.-.
1.	Friderik Kiš, grad. tehnik, predseditfk,
2.	Jože Jud, tesar, član,
3.	Bolte Horvat, zidar, član;
h)	Naselje Šoštanj:
1.	Marija Polenik, čistilka, predsednik,
2.	Martin Bezjak, tesar, član,
3.	Vili Sijarto, zidar, član;
i)	Gramoznica Ot. vrh:
1.	Marko Juvančič, stroj, ref., predsednik,
2.	Marjan Kopušar, uslužbenec, član,
3.	Ivan Kukovič, električar, Član;
j)	Osnovna sredstva:
1.	Ivan Kukovič, električar, predsednik,
2.	Marjan Kopušar, uslužbenec, član,
3.	Jože Guček, električar, član.
2.	Inventura mora biti izvršena vestno in točno.
3.	Pričetek popisa se prične 16. X. 1965 in konča 31. X. 1965, za osnovna sredstva pa od 6. X. do 15. X. 1965.
Popisne liste je treba oddati na upravo dne 4. XI. 1965, za osnovna sredstva pa na centralo do 20. X. 1965.
4.	UO naroča komisijam, da ves material, ki je neuporaben in iztrošen se komisijsko pregleda in takoj proti dobavnici odda podjetju »Odpad«.
5.	Odpisane rjuhe in odeje je pri odpisu pretrgati na več delov, tako da služijo samo kot krpe.
6.	V času popisa člani komisije ne smejo koristiti svoj redni letni dopust.
7.	Spiski materiala bodo dostavljeni predsednikom komisij dan pred pričetkom popisa.
8.	Za dela na Kolektor j u-Cel j e je UO mnenja in predlaga DS, da z oziroma na ostre cene, za mehanizacijo in avtoprevoz razpiše ponudbo in odda delo naj cenejšemu ponudniku.
9.	Izplačilo terenskega dodatka tov. Cirilu Cokanu: TD se izplašuje, ker ima imenovani stalno bivališče v Velenju in ima v Celju začasno bivališče. Brž ko se preseli v stanovanje v Celju.' izgubi pravico do terenskega dodatka.
10.	Vprašanje garsonjer na Ljubljanski cesti: UO sklene, da ostane cena garsonjere nespremenjena, s tem da plača uporabnik garsonjere porabo elektrike sam, in to od 1. X. 1965 dalje.
11.	Katici Volavšek, uslužbenki uprave, se odobri prevoz po režijski ceni s poltovor-nim avtom na relaciji Celje—Gotovlje.
12.	Valburgi Fidler, uslužbenki uprave, se odobri prevoz po režijski ceni s poltovor-nim avtom na relaciji Celje—Štore.
13.	Mirku Milankoviču, pk. tesarju v Cinkarni se odobri 12 delovnih dni neplačanega izrednega dopusta.
14.	Andrej Apatič — pritožba zoper izselitev iz sedanjega stanovanja v baraki Šoštanj se zavrne in mora uporabnik izprazniti stanovanje.
15.	Ivanu Keršiču se odobri delovni- čas s pričetkom ob 6.30, ker nima druge zveze, s tem, da enkrat tedensko zamujeni čas nadoknadi popoldne.
Overovatelja:
Ivanka Pogačnik Ivan Kukovič
Predsednik UO: Franc Zupančič
DS Maribor
SKLEPI
II.	redne seje DS poslovne enote KO Maribor, dne 9. VIII. 1965
1.	Komercialni službi se naroči, da do prihodnje seje DS pripravi predlog o zmanjšanju režijskih stroškov.
2.	DS PE predlaga, naj se na prihodnji seji DS obravnava poslovanje kleparske delavnice.
3.	Potrdi se poročilo o polletnem obračunu.
4.	Glede obrazložitve nove gospodarske reforme naj se skliče masovni sestanek.
5.	DS PE predlaga, da se na prihodnji seji prouči, če je osebni avto potreben enoti.
6.	Po končanem izračunu razlike v ceni materiala prevzame vodstvo skladiščne kartoteke skladiščnik sam s tem, da se njega razbremeni del v zvezi z blokiranjem materialov in likvidacijo računov za tuje storitve ter administrativnih del v zvezi z odpošiljanjem izdelkov oz. materialov. Blokiranje materialov vrši v bodoče »priprava dela«.
7.	DS PE predlaga komisiji za sprejem in odpust, da razpravlja o delovnem mestu tov. Ivanke Rems in o rezultatu poroča na prihodnji seji.
8.	Glede zasedenosti električarjev naj se razpravlja in v primeru nezadostnega dela premesti v drugo obračunsko enoto.
9.	DS KO smatra, da je sklep organov upravljanja SPO Ljubljana.o organizacijskih ukrepih na »SD I.« nevzdržen ter smatra, da bi se v zvezi z navedenimi problemi strokovne službe SPO morale prvenstveno posvetovati z mojstrom »SD I.« tov. Pečarjem, oz. s poslovno enoto KO Maribor.
10.	DS je mnenja,, da je potrebno glede najnovejših ukrepov v najkrajšem času obiskati naročnike ter ponuditi izdelavo novih strojev in rezervnih delov.
11.	V zvezi z dodelitvijo stanovanj sta Ccrvek in Masten dolžna položiti obvezen polog, in to:
tov Imre Cervek, stanov, št. 15 55,54) m1 2 3 4 402.606 din,
tov, Janko Masten, stanov, št. 9 55,05 m1 399.600 din.
12.	DS potrdi izdatek 800.000 din za plačilo odškodnine in 19.120 din pravdne stroške tov. Vinku Gajšku, sodba Okrožnega sodišča v Mariboru od 8 IV. 1965 št. P-1332/64-11. istočasno na naroča HTV službi, da podvzame vse potrebno, da v bodoče ne pride do podobnih primerov
Sklepi so bili v celoti sprejeti.
Zapisnikar:
Marija Štancer 1. r.
Predsednik DS PE:
Ivan Pigner 1. r,
Skladišče za 750 vagonov pridelka
Gradi ga GV Ljubljana v Zalogu pri Ljubljani
Ljubljana že vsa zadnja leta pogreša veliko in sodobno skladišče, v katerem bi lahko shranjevali krompir in še vrsto drugih kmetijskih pridelkov. Zato je Zavod za rezerve SR Slovenije letos sklenil, da zgradi v Ljubljani takšno skladišče, ki bo pripomoglo k boljši oskrbi Ljubljane s kmetijskimi pridelki v zimski in spomladanski sezoni, pa tudi poleti.
Na licitaciji za ta objekt je bil najugodnejši ponudnik »Gradišč, in sicer gradbeno vodstvo Ljubljana. Vrednost tega objekta znaša po predračunih okrog 260 milijonov, vendar se bo zaradi sedanjih podražitev nekaterih vrst materiala in še nekaterih dodatnih del investicijska vsota verjetno približala 300 milijonom. Objekt je trietažna stavba, spodnji prostori so kletni, nad zemljo pa sta dve etaži. Spodnja etaža meri 1980 kvadratnih metrov (dolžina 63 30 m. širina 30,30 metrov), zgornji dve pa vsaka po 1390 m2 (65.30 x 24 m), skupno je v vseh treh etažah približno 5200 m2 Površine (bruto izmere). Projekte za ta objekt je pripravil Splošni Projektivni biro v Ljubljani.
Kot že rečeno, bo skladišče služilo zlasti za shranjevanje krompirja pa tudi drugih poljskih pridelkov. Krompir bodo shranjevali v kletnih Prostorih, drugi pridelki pa bodo shranjeni v zgornjih etažah. Računajo. da bodo lahko v kleti shranili kakih 2000 ton ali 200 vagonov krompirja, medtem ko bo v zgornjih etažah prostora še za kakih 3500 ton pridelkov, skupno, torej v vsem skladiščil za 7500 ton pridelkov ali za 750 vagonov blaga.
Skladišče, ki bo ostalo blizu znanega žitnega silosa v Zalogu, je zelezob e tonski skelet. Ker je rok Izgradnje zelo kratek (31. maj 1966) bo treba seveda zelo pohiteti z gradnjo. Izkopi so že gotovi, v kratkem bodo začeli že betonirati temelje. Ves objekt bo »pospravil« kar precej betona, računajo okrog 3500 m3. Že decembra bodo organizirali delo v dveh izmenah, tako da Do skladišče do konca maja predano investitorju.
“Gradisov vestnik"
»Gradisov vestnik« izdaja delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Cepaš. — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Izhaja mesečno
Sneg in mraz ne zmanjšujeta delovnega elana. Betoniranje na Srednji Dravi
Samski domovi in naselja
v Ljubljani so pod novo opravo
Delavski svet podjetja je na svoji seji dne 24. septembra 1965 sklenil ustanoviti posebno enoto za upravljanje delavskih domov in naselij in izdal tudi poslovnik. Enota bo pričela poslovati s 1. januarjem 1966.
V Ljubljani stanujejo v delavskih domovih in naselju ki jih je upravljalo doslej gradbeno vodstvo Ljubljana, tudi delavci iz drugih enot, ki delajo v Ljubljani. To delo močno obremenjuje gradbeno vodstvo Ljubljana. Glede na načelo, naj se proizvodne enote prvenstveno ukvarjajo s proizvodnjo, je bila upravičena odločitev delavskega sveta o ustanovitvi posebne enote za upravljanje samskih domov in naselij delavcev.
Enota bo poslovala po ekonomskem računu. Vsako leto je potrebno izdelati predračun stroškov in glede ni izkoriščanje kapacitet določiti tudi stanarino. O višini stanarine bo na podlagi dokumentacije, ki jo izdela enota, odločal upravni odbor podjetja. Tako je urejeno zaradi tega, da ne bi prišlo do zviševanja stanarine.
ZGODNJA ZIMA NAS NI NIŠU NEPRIPRAVLJENIH
Vsako leto, ko zapade prvi sneg, stojijo gradbinci pred perečim vprašanjem, kako zagotoviti delo in omogočiti vsem članom kolektiva tudi čez zimo primeren zaslužek. O tem so že zadnji seji razpravljali organi samoupravljanja in sprejeli vrsto ustreznih ukrepov.
Dudam smo vprašali tovariša Grudna, sekretarja poslovne enote Maribor, kako so se Mariborčanu Pripravili za zimo.
Mislim, da letos glede tega ne bo problemov, je dejal tovariš Gru-I*6®; O zimskem delu smo razpravljali že na več sestankih. Delovna ®®sta simo popisali in sestavili plan r™8 za delo čez zimo. Med drugim sklenili pogodbo s komunalnim Podjetjem Nigrad iz Maribora ter prevzeli vse čiščenje snega v se-1 eir,nem delu mesta. Tu bomo v sili anko zaposlil) ca. 200 delavcev (se-eda, ce bo snega dovolj). Ker nam “o podjetje Nigrad plačalo od ure,
j !°razmemo ugodni pogoji za vso delavce
„ • javnem pa smo se sporazumeli x_vest>t°rji. da bomo v zimskem V , opravljali notranja dela. Ta-i . oomo lahko na primer na farmi i Pjlov v Ptuju stalno zaposlili od 80 do 100 ljudi.
Na objektu DEM bomo nadalje-a 1 z notranjimi ometi ter zaposlili a 40 ]ju(]j Prav tako bo dovolj h ) Vi Ljutomeru in Ormožu, kjer odo delali notranje omete, glazuro istem itd. V obeh kleteh bo zaposlenih ca. 100 ljudi, li Lnpolu bomo v glavnem oorav-V6i \ f.emetiska dela, nekaj članov .lektiva pa bo zaposlenih v sami arni. Pogajamo se tudi s tovarno
glinice in aluminija v Kidričevem, kjer naj bi prevzeli tlakovanje notranjih prostorov. Če bo pa zima zelo huda, kot nam jo obetajo, bodo delavci uporabili del letnega dopusta oziroma šli lahko po lastni želji na brezplačen dopust.
Samoupravljanje v enoti je urejeno tako, da celotni kolektiv te uprave tvori delavski svet enote. Ta izvoli svoj upravni odbor, v katerega pa izvolijo svoje predstavnike hudi delavski sveti poslovnih enot. katerih delavci stanujejo v teh domovih oz. naselju.
Nagrajevanje delavcev »uprave« je urejeno po določilih pravilnika o delitvi osebnega dohodka delavcev podjetja. Višina njihovih prejemkov bo odvisna od dela posameznika in uspeha enote. Zato bo interes, da bodo stroški čim nižji.
Z ustanovitvijo nove enote ne bodo nastali dodatni stroški zaradi administrativnega poslovanja. Vso knjigovodsko evidenco bo vodila gospodarsko-finančna služba centrale. ki izdaja tudi navodila o izpolnjevanju potrebne dokumentacije. Ostalo administrativno delo in personalno evidenco bo vodila kadrovska služba na centrali.
V domovih se ustanovijo tudi odbori domske skupnosti kot družbeni organ upravljanja. Te izvolijo iz svoje srede stanovalci. Odbori skrbijo, da stanovalci upoštevajo hišni red, predlagajo upravi izboljšave in ugotavljajo pomanjkljivosti pri vzdrževanju objektov. S tem bi se skrb nad upravljanjem družbenega premoženja izboljšala.
Delavski svet je s poslovnikom podrobno določil, kakšno naj bo poslovanje enote, za kar je odgovoren vodja uprave delavskih domov in naselij. Tega imenuje upravni odbor podjetja na podlagi javnega razpisa.
Nova uprava prevzame s 1. januarjem vse objekte za nastanitev delavcev podjetja v Ljubljani. Tako bo možno enotno reševati probleme glede nastanitve naših delavcev, ki so še vedno pereči, zlasti pa na tem območju.
Rajko Zupančič
Temelji tretjega mostu na Srednji Dravi. Gradbišče že pokriva sneg.
Prvi most iz prednapetega betona na Srednji Dravi že slnži prometu
ALI JE MOŽNA ODSTRANITEV Z DELA (SUSPENZ) DELAVCA V DELOVNI ORGANIZACIJI V PRIMERU TEŽJE KRŠITVE DELOVNE DOLŽNOSTI?
Novi zakon o delovnih razmerjih nima določila
:ojni
onom-
inovj zakon o delovnih razmerjih nima določila o pogi odstranitvi delavca z dela, ker za to ni družbenega niti ekon skega opravičila.
Kršitev delovne dolžnosti, če ni v njej elementov kaznivega dejanja, ne predstavlja za družbo nevarnost, da bj bila upravičena kazen odstranitve delavca z dela. Takemu bi v takšnem primeru pripadalo nadomestilo za osebne dohodke v breme sredstev za osebne dohodke vseh članov delovne organizacije.
Bolj efekten in hitrejši mora biti v takšnih primerih postopek za ugotavljanje krivde delavca in izrek kazni vključno z najhujšo kaznijo, ki jo predvideva zakon, to je izključitev takega delavca iz delovne skupnosti.
Pri tem je treba omeniti, da določa zakon o delovnih razmerjih. da je možno izreči kazen izključitve samo v primeru težje kršitve dela delovne dolžnosti in da sme to kazen izreči samo delavski svet delovne organizacije oziroma delovne skupnosti enote podjetja, če je tako določeno v statutu.
OBVEZNO POLAGANJE GARANCIJSKIH ZNESKOV ZA INVESTICIJE V OSNOVNA SREDSTVA SE VRSTI TUDI V PRIMERU, ČE SE INVESTICIJA FINANCIRA IZ LASTNIH SREDSTEV PODJETJA
Zvezni sekretar za finance je izdal tolmačenje, da je treba obvezno položiti garancijski znesek za investicije v osnovna sredstva (zakon o polaganju garancijskih zneskov za investicije v osnovna sredstva Ur. list SFRJ št. 19/65) tudi takrat, kadar je taka gradnja financirana izključno iz lastnih sredstev podjetja in tudi kadar gradi investitor sam brez angažiranja drugih izvajalcev.
Glede polaganja garancijskih zneskov zakon namreč ne pozna izjem, naj gre za investicijska vlaganja iz lastnih sredstev podjetja ali iz bančnih kreditov in ali izvaja dela investitor sam ali pa odda gradnjo drugemu izvajalcu.
SAMOVOLJNO PRENEHANJE DELA DELAVCA V DELOVNI ORGANIZACIJI POMENI HUJŠO KRŠITEV DELOVNE DOLŽNOSTI
Temeljni zkon o delovnih razmerjih predvideva razne načine prenehanja dela in jih razdeljuje na prenehanja dela po volji delavca, po volji delovne skupnosti, v soglasju z delavcem, proti volji delavca in neodvisno od volje delavca v delovni skupnosti.
Delavec sme prenehati ob vsakem času z delom v delovni organizaciji, vendar pod pogojem, da svoje namene sporoči delovni skupnosti (tudi brez obrazložitve) in da ostane toliko časa še na delu. potem ko je svoj namen sporočil kolikor se to zahteva po določilih pravilnika podjetja.
Ce delavec samovoljno zapusti delo, kadar ne sporoči delovni skupnosti svojega namena, da bo prenehal z delom, in če ne ostane na delu odrejen čas po tem, ko je sporočil, da bo nehal z delom v delovni organizaciji, stori hujšo kršitev delovne dolžnosti, poleg tega pa mora delovni organizaciji povrniti škodo. Ta pa je enaka poprečni akontaciji osebnega dohodka za čas, ko bi moral ostati na delu. Ce pa je s svojim dejanjem — samovoljna zapustitev dela — povzročil še kakšno drugo škodo, mora tudi to povrniti.
Kako je treba postopati ob samovoljni zapustitvi dela. v zakonu ni točno regulirano.
Po našem začasnem sklepu o urejanju delovnih razmerij se šteje samovoljna zapustitev dela za hujšo kršitev delovne dolžnosti. Takšna kršitev pa ima za posledico izključitev iz delovne organizacije. Vendar se postavlja vprašanje, če mora tistega, ki se je sam izključil, izključiti še delovna organizacija. Po raznih mišljenjih to ni potrebno, treba pa je po postopku za ugotavljanje kršitve delovne dolžnosti stvarno ugotoviti, da je delavec samovoljno zapustil delo.
Za izvedbo postopka za ugotavljanje kršitev delovne dolžnosti in izrek ukrepa zaradi kršitve delovne dolžnosti je obvezno zaslišanje delavca, razen če se na zaslišanje ne odzove. V primerih samovoljne zapustitve dela se delavec navadno ne bo odzval pozivu na zaslišanje, zato je treba zaslišati priče in ugotoviti tudi dan prenehanja dela. Celotni postopek izvede v smislu naših predpisov komisija za ugotavljanje in izrekanje kazni zaradi kršitve delovne dolžnosti. Ta komisija izpelje postopek in ugotovi tudi škodo zaradi samovoljne zapustitve dela. Za dan prenehanja dela se ugotovi dan, ko je bil delavec še na delu.
Takšna kršitev ni v nasprotju s temeljnim zakonom o delovnih razmerjih. Tehnična ovira je rok 8 dni ki ga terja zavod za socialno zavarovanje, vendar se lahko s pospešitvijo postopka tudi ta rok doseže.
lisi iz ži
Nedavno sta naš kolektiv Mri" skal a predstavnika centralnega odbora sindikatov Združeno arabske republike Sabet Mohamed el Saffari, predsednik sindikata rečnih in transportnih delavcev, in Abdel Motela el Seyed Salem, predsednik sindikata gradbenih delavcev. Spremljal ju je tovariš Jože Plevnik član republiškega sveta zveze sindikatov.
Gosta iz Združene arabske republike sta se predvsem za-n:mala zu organizacijo izobraževanja in nagrajevanja pri delu.
S
.s

Most čez umetno jezero pri zemeljski pregradi Serre-Pencon. Vso brez odrov
zi tunel po
800 m dolgo konstrukcijo »o zgradili
ut Ulancem
Ob petdesetletnici naše sodelavke Jožice Brglez, ki skrbi za snago na centrali, naše iskrene čestitke
Kako rešiti vprašamo 1 zimskih 1 dopustov |
Delavski svet podjetja je U na rednii seji dne 5. XI. 1965 M obravnaval vprašanje zimske- = ga dela ter med drugim skle- = nil:	§š
Poslovne enote naj glede §= na zmanjšanje obsega dela ^ zaradi zime omogočijo delav- = cem izkoristiti letni dopust, M kolikor ga niso že izkoristili. == Brezplačni dopust pa je == možno odobravati samo na g željo delavca, da bi si uredil 5 zasebne zadeve, in to do 30	§1
dni.	ig§
Če ne bo mogoče tako |||
zmanjšati obsega dela, se bo- §šj
mo posl užili določila 25. člena => pravilnika o delitvi osebnih =eHe dohodkov, ki govori o nadio- §j|| mestilu zaradi prekinitve de- m la brez krivde delavca, za kar |§| se š-teje tudi zimska prekini- §|| tev dela.	s
Delavski svet podjetja je jg{| s svojini sklepom naložil eno- §g| tam dolžnost, da izkoristijo vse možnosti, da ne bodo po- == vzročili zaradi zimske preki- f== niitve večjih stroškov in po možnosti naj zagotove tudi v == zimskih mesecih ustrezno za- s poslitev delavcev.	ee-—
Zahvala	jj
Tehnična srednja šola Sa- == bac, Srbija nam je poslala dopis naslednje vsebine:
»Drugi letnik gradbene srednje šoile Šabac se iskreno zahvaljuje podjetju »Gradišč m za topel in prisrčen sprejem ~= ter za sodelovanje pri ogledu f== vaših objektov.	=f=:
Posebno se zahvaljujemo = tudi za organizacijo prenoči-šča in prehrane.	--ze
S tovariškimi pozdravi!	s===
Direktor šole:	;žž=
Veselin Toma.ševičc
Popravek	g
Popravljamo tiskovno na- Ul pako iz prejšnje številke no- ^ vember 1965 v sklepih VI. redne seje upravnega odbora e=e podjetja pod točko ?. — na- =| mesto 1000 km je pravilno 100	=
kilometrov mesečno.
(nadaljevanje)
Kamionom je dovoljen promet
ponoči, ker bi podnevi preveč ovi-| rali promet osebnih vozil in avto-| busov. Pri projektiranju je bil | predviden letni promet 450.000 vozil, | prvi rezultati pa kažejo, da bo pro-| met že takoj večji od predvidenega | in v projektu je zato že gradnja | novega cestnega tunela pod Monit | Genijem, približno 65 km južneje | od tunela Mont Blauc.
| Da bo opis tunela popoln, moram | omeniti še njegove žrtve: 6 Fran-| oozov in 14 Italijanov je pustilo | življenje za časa šestletne gradnje. e Iz tunela pripelje v Cliamonix | nova široka cesta. Kljub deževnemu i vremenu je bilo to izrazito turistič-| no mesto polno, da sva komaj dobi-I la prostor za parkiranje. Letošnje [ deževno leto obiskovalcem Alp pač ; ni bilo naklonjeno in pozno zvečer,
| ko objavijo meteorološko poročilo,
! s\a se pridružila številnim turistom, ki so čakali na lepo vreme. Zal je ; bila napoved taka, da ni bilo nikakršnega upanja, da bo v naslednjih dneh v tem predelu Alp lepo vreme. Saj se le v lepem vremenu splača vzpeti z žičnico na 3845 m visoki Aiguille du Midi. Cena za osebo je namreč 25 F ali po naše 8250 din, kar je vsekakor preveč zato, da se ne bi videlo nič.
Edini izhod je torej bil — pot proti jugu. Za pot v Grenoble je bilo treba še enkrat prekoračiti Alpe, tokrat brez tunela, toda skozi naJbolj znana zimsko turistična področja Francije, kot je npr. Mege-ve. Vse obširno področje tega nad 1100 m visoko ležečega prelaza je posuto s hoteli in penzioni. Zanimivo je, kakšno skrb so pokazali za to, da so smučišča res odlična — vse skale, ki so bile posejane po širnih travnikih in senožetih, so odstranili. Znano je, da si Francozi radi sami kuhajo, zato so hoteli spremeniti način gradnje svojih novih objektov. Namesto klasičnih hotelov grade vrstne hišice, kjer ima družina, ki pride tu sem na dopust, na razpolago 2 do 3 sobe s kuhinjo in pritiklinami, bivanje si torej lahko uredi vsak po svoje.
Pot čez ta del Alp je pa zamudna, približno taka je, kot je cesta od Bleda do Bohinjske Bistrice. Treba ji je pa še dodati vzpon oziroma padec 10%i do 12 »/o.
Sele v dolini reke Isere je spet vse »normalno« tja do Grenobla, ki ima čudovito lego med Alpami in kljub temu ugodno klimo.
Grenoble se je v povojnih letih močno razširil. Tako pri prihodu v mesto kot pri izhodu iz mesta sva videla gradnjo mnogih stolpnic in industrijskih objektov. Razvoj industrije, predvsem elektronske, je v mesto privabil mnogo ljudi z dežele, predvsem z gora. Pravijo, da je letos v gradnji okrog 3000 stanovanj, zato v tem mestu tudi stanovanjska kriza ni več tako huda, kot po drugih francoskih mestih.
Živahno mesto, kot je Grenoble, ima seveda tudi svoje prometne težave. Veliko sreče je treba imeti, da dobiš prostor za parkiranje v sredini mesta, avtomobilisti krožijo toliko časa okrog parkirnega prostora, dokler se kdo ne odipelje in zapusti težko pričakovanih nekaj kvadratnih metrov drugemu vozilu.
Na novih, širokih avenijah v novih predelih mesta pa so na vsaki strani! vozišča urejeni posebni parkirni prostori — povsod brez plačila za »čuvanje« — kjer se lahko vedno dobi prostor.
Pot proti jugu naju je nato peljala po tako imenovani »Napoleonovi cestic t.j. po cesti, po kateri se je Napoleon vračal z otoka Elbe. To je izrazito alpsika cesta, ki je ves čas speljana v višini okrog 1000 m, polna vzpetin in prelazov. Zadnji prelaz je 1246 m visoko tik nad mestom Gap. Ta prelaz je nekakšna vremenska ločnica, od tod dalje je zanesljivo lepo vreme. In res je bil od tu prekrasen razgled proti jugu na Provanso in proti vzhodu proti Alpam.
Provansa je hribovit redko poraščen svet, rodovitna zemlja je samo v dolinah. Največja reka, ob kateri je speljana cesta iz Alp v Marseille, je Durance. Nekdaj hudourniškega značaja je reka sedaj v celoti izkoriščena za elektrarne in kmetijstvo. V zgornjem toku Durance je zgrajeno 20km dolgo umetno jezero, ki ga drži 123 m visoka zemeljska pregrada. Voda iz tega jezera omogoči letno 700 mili-jonov KWh, za potrebe kmetijstva pa je rezerviranih 200 milijonov m1 vode. Lepota jezera in pokrajine in nove komunikacije ob jezeru so seveda začele razvijati tudi turizem. Ostale skupine hidrocentral izko-
riščajo vodo. ki je speljana po kanalu, tako da v stari strugi ni več vode.
Prav zanimivo je bilo opazovati polne nasade jabolk, hrušk, breskev in trte: plantaže sadja namakajo
s pomočjo vodovodnih cevi, spelja- ukvarjajo s kerami	_ ____
nih nad drevjem: vse drevje ie njem spominkov iz olivnega lesaL
Tl n rv» roo	____ 1 "	V' š P ir U ll lfiP T n ni i rl 1
-- ----- — drevje
namreč nizke sorte in za obiranje sadežev ni treba nobenih lestev Da je sadja v tej dolini res veliko, se vidi pri nekaterih bencinskih črpalkah. Te poleg bencina prodajajo tudi sadje, kar je gotovo posnemanja vredna zamisel, ker sd skoraj vsak avtomobilist kupi poleg goriva še sadje. Na mnogih bencinskih črpalkah dobiš tudi kavo in zajtrk, kar je za popotnika gotovo zelo vabljivo.
Bolj kot obisk standardnih turističnih zanimivosti v Marseillu je zanimiv vstop v to mesto po avtocesti. Celo mesto leži okrog zaliva im pod avtocesto, popotnik bi se kar ustavil in opazoval to zanimivo panoramo v jutranjem soncu če bi promet dopustil. Toda reka avtomobilov ne dovoli takih zastojev in nezadržno naju je vodila v srce Marseilla, v staro pristanišče.
Ogled mesta je utrudljiv, glava je bila polna vtisov, noge trudne in kar zadovoljna sva bila. ko sva spet sedla v vozilo in zapuščala Marseille po nedavno zgrajenem krajšem delu avtoceste, ki pelje proti vzhodu. No, pa tudi »navadni« cesti ni bilo oporekati in Še kar hitro sva prišla do mesta Frejus, ki ga je jeseni 1959 porušila voda, ki se je razlila izza porušene betonske pregrade. Seveda danes ni več sledu o tej katastrofi, ob obali so zgrajeni novi hoteli in kilometre dolga peščena plaža je bila polna kopalcev.
Od tod naprej pokrajina spremeni podobo, vinograde so zamenjali borovi gozdovi in cesta je speljana po hribovitem in neverjetno razjedenem svetu. Vožnja,,je postala .zelo počasna in kaj kmalu nama ije bilo žal, da nisva šla že v Frejusu na avtocesto. Komaj- sva pričakala prvi priključek nanjo in za 2.50 F sva se nato lahko hitro in udobno pripeljala v Nico. Posebno pozornost na tej cesti je pritegnil vmesni zeleni pas, ki je zasajen z oleandri in mimozami. Na vozišču so pa vzbujali pozornost angleški turisti z avtomobili iz leta 1910 in v oblačilih iz takratne dobe.
Promet ob Ažurni obali je res velik, morda s,i ga lahko predstavimo ob tejle številki: lansko leto je šlo po avtocesti ob Ažurni obali dnevno 60.000 do 70.000 vozil. Pri takemu prometu naš popotnik lahko tudi kmalu naredi nekakšno primerjavo z našimi navadami na cestah: pred semaforji ni nervoznega hupanja: ni nepotrebnega ropota zaradi preglasnih izpušnih cevi — za tako »zabavo« je predvidena precejšnja kazen — ni prehitevanja kolon, pa tudi velika vozila si ne lastijo prednosti pred majhnimi.
Gradbena dejavnost je najbolj vidna v gradnji stanovanjskih zgradb in industrije. Izven centra mesta gradijo cenejše stanovanjske bloke, stanovanja v njih dodeljuje mesto. Boljša stanovanja kupijo na kredit, polluksuzno stanovanje stane 800 F za lm2, luksuzno pa 1100 do 1950 F za in2. Skupno ‘zgrade v Nici 5000 do 6000 stanovanj vseh vrst na leto.
Od velikih gradbenih del si je bilo vredno ogledati že zgrajeno vzletno stezo na aerodromu, ki sega zaradi pomanjkanja prostora na obeh konceh v morje, dalje gradnjo avtoceste, ki bo okrožila inesto in premestitev reke v starem delu mesta za nov parkirni prostor.
Dva popoldneva pa sva porabila za ogled turističnih zanimivosti ob obali. Med manj znane spada Val-lauris, majhno mesto med Nico in Cannesom, kjer ,se vsi prebivalci ukvarjajo s keramiko in z rezlja-
Vsaka hiša je ali delavnica ali pa trgovina, kjer ponujajo res lepe izdelke v čudovitih barvah za lepe denarje. Tu je nekaj časa obliko* val glino tudi znani slikar Picasso« Obisk turistov je vedno velik, za* to je nekdanja obrtniška dejavnost prešla v industrijo. Kupce privab* ljajo na najrazličnejše načine; eden je tudi ta da lahko vsale oblikuje glino po svoje, jo obarva) malo počaka, in iz peči odnesti nato domov svoj »umotvor«. Pri opazovanju kupcev bi skoraj lahko rekel, da so kupovali največ takih izdelkov, ki so imeli razne šaljive napise na račun obeh spolov.
Intervju iz tujih logov
—	Janez!
—	Oooo!
—	Kako ti kaj gre?
—	Aaaa!
—	Ali si oženjen?
—	Eeee!
—	Ali imaš kaj otrok?
—	Iiii!
—	Kakšna pa je žena?
—	Uuuu!
Ocenjevanje organizatorjev proizvodnje
Vsi, ki jim je služba samo potrebno zlo, bodo razočarani tudi nad tem pravilnikom
Kdo je star
Star je tisti, kdor izgubi veselje do učenja, do osvajanja novega znanja, dohitevanja novih spoznanj in napredka, pa naj ima 20 ali 80 let. Kdor pa ohrani voljo do učenja, je in ostane mlad.
Po pravilniku o organizatorjih proizvodnje so nagrajeni vsi tisti vodilni kadri, ki ne morejo sodelovati v akordu. To je v glavnem ves tehnični kader v operativi in drugo vodilno osebje enot in centrale. Skupno ocenjujemo zdaj po tem pravilniku ca. 200 ljudi. Na račun tega pravilnika je bilo izrečeno že mnogo kritike, nekatere upravičene, nekatere neupravičene. Jasno je, da prvega pravilnika ni bilo mogoče sestaviti tako, da bi vsem ustrezal.
Na osnovi praktičnih izkušenj smo že izvedli nekatere nujne korekture, ki se bodo upoštevale že od 1. julija 1965. do konca leta 1965.
Na osnovi pripombe posameznih enot je bil že izdelan predlog radikalnejše spremembe pravilnika, ki je sestavljen na osnovi načela: nagrajevanje po delu.
Ker so se z uvedbo gospodarske reforme pojavili še novi momenti, ki jih je treba upoštevati pri sestavi novega pravilnika in ker je bil DS podjetja mnenja, da pravilnika med letom ni primerno menjati, je DS na svoji seji dne 29. XI. 1965 potrdil pravilnik, ki bo veljal za drugo polletje 1965. Takšen popravljen pravilnik smo poslali enotam.
Mnogo kritike je bilo tudi zato, ker pravilnik ni bil nikoli kompleten.
Sedaj poslan pravilnik sestoji iz:
1.	samega pravilnika,
2.	navodil,
3.	tabele faktorjev.
Šefi enot imajo nalogo, da vsakogar, ki je ocenjen po tem pravilniku,seznanijo z ocenami po posameznih kriterijih in s skupno oceno tako, da bodo posamezniki seznanjeni, kakšen uspeh so dosegli v v določenem obdobju.
Jasno je, da bo uspešen samo tisti, ki si bo res prizadeval in se trudil. Vsi, ki jim je služba samo potrebno zlo, bodo tudi v prihodnje nad tem sistemom razočarani.
Zaradi manjših stroškov smo izdelali samo nekaj izvodov in prosimo, da ga prizadeti proučijo in eventualne nove predloge pošljejo kadrovski službi centrale v roke podpisanemu do 10. januarja 1966. Komisija za notranjo delitev bo ob sodelovanju še nekaterih strokovnjakov iz podjetja sredi januarja 1966 pregledala vse pripombe, jih uskladila in tako urejen pravilnik predložila DS v potrditev.
Direktor KSS:
Dragovan Sever, dipl. gr. ing.
Betonska podlaga za tlak in betonski tlak
Pri mnogih objektih, ki jih gradimo, je čestokrat treba napraviti tudi betonsko podlago za najrazličnejše tlake. Ob tehničnem prevze-n>u_ ali pa kasneje, ko objekt že služi svojemu namenu, pa se ugotovijo razne napake in poškodbe. Odstranitev teh napak je zvezana 2 dodatnimi stroški, ki daleč presekajo stroške, ki bi jih imeli če bi bila betonska podlaga izdelana brezhibno.
Iz dosedanje prakse lahko rečemo, da izvirajo glavne pomankljivosti iz: — nizke marke betona, iz katerega zgradimo podlago za tlak,
~ iz betonske podlage, ki ni do-VoU ravna,
. ~ iz nepravilne razporeditve fug ln iz opustitve fug,
iz nepravilne obdelave fug in
~7 iz slabega očiščenja betonske Podlage.
V projektili dobimo dostikrat za tovrstne podlage zelo nizke marke aetonov: 70 m 110. Taki pusti beto-P.i se seveda ne dajo dobro ugradi-V> površine ni mogoče napraviti 0'ovolj ravne, gostota pa je neenakomerna, zato je neenakomerna tudi trdnost, ki že tako in tako ne zadošča za predvidevano prometno »bremenitev.
Isto velja tudi. kadar imamo samo betonski tlak. Betonski tlak, ki je tzdelan iz betona prenizke marke, * odiporen proti vplivom prometne obtežbe. Tako se je v nekem skla-?vscu zgodilo, da so nastopile po-j '0'dbe že prvi mesec uporabe, kjer Je nastalo največ poškodb pri manipulaciji z motornimi vozili in .M novi mi prikolicami. v vseh primerih, ko je za tlake ®l'i za podlage tlakov v projektu Predvidena nizka marka betona, tuoramo opozoriti zastopnika investitorja na težave, ki lahko nastopi-Jo zaradi uporabe takega betona, ® čimer se tudi zavarujemo pred kasnejšimi očitki.
Seveda ima pri tlakih veliko vlogo tudi debelina betona. V nobenem Primeru ne smemo izdelati tlaka anjšega, kot je to predvideno v projektu. Tanjši tlak, kot pa pred-idien j c doslej vedno vzrok za to, a smo morali prevzeti stroške za Popravilo, pa če je to bilo upravičeno ali ne.
Betonski tlak ali pa betonska podlaga za tlak mora biti ravna. 0 je namreč le prečestokrat vzrok a to, da se obrtno podjetje za ne-avno izdelan tlak izgovarja na be-1M? ' podlago. Pod imenom raven ak razumemo takega, pri katerem vi metrski letvi, položeni v ka-v„• i s;m.eri na tlak. ne izmerimo c kot štiri milimetre neravnosti.
<*°I|,i'° vemo, da se beton krči v. strjevanja in da se krči in Jn zaradi delovanja temperature. _ o Pomeni, da moramo velike plo-vvc betona pri betonskih tlakih azdeliti na manjše površine, da
tako preprečimo nezaželeno pokanje. Take fuge moramo napraviti ne glede na to. ali so predvidene v projektu ali ne. Prav pa je, da zahtevamo od nadzornega organa detajl, ki nam pojasni kako naj bo fuga izdelana in kako naj se fuge razporedijo. Razporeditev fug je zelo važna, posebno če je tlak izdelan med posameznimi temelji za stroje. Pravilna in nepravilna razporeditev fug je razvidna iz slike 1.
Približno tak primer, kot ga kaže slika 1 a, smo imeli v eni novozgrajenih hal. Podložni beton je razpokal približno tako, kot je na sliki označeno s črtkano črto. S podolžnim betonom vred je razpokal tudi tlak, ki je bil položen na betonsko podlago. O brezhibnem tlaku seveda ni več govora, ker je vsaka razpoka vzrok za nove poškodbe tlaka.
Še največ poškodb nastane zaradi nepravilne obdelave fug. Običajno beton ob fugah ni dovolj dobro ugrajen, ni dobro uvibriran in zato je ob fugi njegova trdnost precej manjša kot v drugih delih plošče. K tej pomanjkljivosti se največkrat pridruži še to, da fuga ni v isti višini kot ostal; tlak. to je, da je nekoliko dvignjena. Pri prometni obtežbi nastajajo zato tu najhujše obremenitve in zato se ob fugah tudi začnejo prve večje poškodbe, ki jih je le težko sanirati. Za obdelavo fug pri betonskem tlaku moramo zato uporabljati plazmo, ki je narisana v sliki 2. S to plazmo beton ob fugi zgostimo. Pri tem delu moramo tudi stalno kontrolirati višino fuge.
Na sliki 2 je narisana tudi plazma za obdelavo površine tlaka. Pri delu s tako plazmo pa vseeno še nastopijo majhne sledi malte. Te sledi odstranimo tako, da površino tlaka obdelamo še z metlico.
Pri nekaterih vrstah tlaka, ki se polagajo na betonsko podlago je izredno važno, da je ta betonska podlaga res čista, torej tudi brez prahu. Neupoštevanje te zahteve lahko povzroči, da se začne tlak, ki je bil položen na betonsko podlago, luščiti od podlage. To pa pomeni, da je treba tlak obnoviti in da je za to obnovitev tlaka odšteti kar precej denarja.
Iz vojske nam pišejo
Uredništvo Gradisovega vestnika je zadnji čas prejelo več pisem in pozdravov, ki nam jih pošiljajo člani našega kolektiva ki služijo vojaški rok širom po naši domovini.
Ker vseh pisem ne moremo objaviti. sc po tej poti vsem iskreno zahvaljujemo ter jim želimo v JLA mnogo uspehov.
Posebno pismo nam je poslal tovariš Duro Alnč. ki služi vojaški rok v V. P. 8440 8 Vranje, Srbija. Iskreno čestita vsem članom kolektiva k dnevu republike, še posebej pa pozdravlja vse člane SPO.
NAŠI ČLANI KOLEKTIVA
se izven delovnega časa udejstvujem pri športu
Naši člani kolektiva niso pridni sam« pri delu, temveč so tudi izven delovnega področja dobri družbeni delavci in športniki. Pa poglejmo malo njihove konjičke.
Tako je šlo kar naprej in za najin razgovor je ostalo malo časa.
Nogomet me je že od nekdaj veselil, je začel pripovedovati tovariš Janžekovič. Po naporni službi sem vedno našel čas za trening in tekmovanje. Igral sem preko 700 tekem ter sodil na 92 tekmah. (Tovariš Janžekovič je tudi zvezni sodnik za nogomet). Sodil je tudi na mednarodnih tekmah in najbolj zanimiva mednarodna tekma, ki jo je sodil. je bila tekma med Rapid Bukarešta in Špartak Plovdiv.
Tovariš Janžekovič aktivno deluje še danes in mu na športnem področju želimo še mnogo uspeha.
STANKO VESENJAK
Med letošnjimi favoriti za državno prvenstvo v motokrosu najdemo tudi našega strojnega referenta iz Maribora Stanka Vesenjaka.
Tovariš Vesenjak je sorazmerno mlad športnik, saj se v tej športni panogi udejstvuje šele dve leti. Med motokrosiste je prišel skoraj brez dirkal iških izkušenj, imel je le, kot pravijo ostali tekmovalci, veliko športno srce in zvrhan koš jeklene volje.
Motokros je izredno naporen šport, ki zahteva od vsakega tekmovalca prvovrstno fizično pripravljenost, predanost in izredno hrabrost.
Tekmuje s stroji »Bultaco« 250 cm3 in 28 KS. Moč motorja je ista kot pri »fiču«. Tekmovalec razvije hitrost do 100 km/uro.
Letos je tekmoval na več tekmovanjih, med katerima se je plasiral med državne prvake v Prištini, kjer je dosegel II. mesto, ter v Orehovi vasi, kjer je dosegel prav tako II. mesto. Na splošno pa je v državi tretji najboljši tekmovalec.
Tovarišu Vesenjaku želimo pri nadaljnjih tekmovanjih lepih uspehov.
LADISLAV JANŽEKOVIČ
»Danes bo gostoval v Mariboru proti ISSK Maribor eden izmed najinferesant.nejših predstavnikov slovenske^ nogometne lige SK Amater iz Trbovelj... Začetek tekme je določen na 14.30, za ISSK Maribor bo igral levo krilo Lado Janžekovič.« (Slovenska nogometna liga, Maribor 10. novembra 1940 št. 5)
Malo je športnikov, ki bi se lahko ponašali s tako bogato tradicijo na zelenem polju, kot se lahko ponaša Lado Janžekovič, naš komercialni šef iz Maribora. Njegovo ime se je pred dobrimi 28 leti prvikrat pojavilo v naših časopisih in od takrat jlal je je ostal zvest tej športni panogi.
In danes? Telefon je neprestano zvonil, ko sem sedel v njegovi pisarni. Želimo tovariša Janžekoviča. so klicali drug za drugim. Ta je zahteval nek material, drugi je spraševal glede situacije, na nekem sektorju so nujno potrebovali avtomobil itd. — skratka, cel »babilon«. Vmes je tudi sam trikrat poklical razne investitorje in zahteval poravnavo situacij. »Včeraj sem bil pri upravi nepremičnin v Mariboru. Vse so obljubili, pa še danes ni nič«, je razburjeno dejal. Ni še dobro končal ta pogovor, že ga je klical upravnik naselja, ln slišal sem samo: »Tam more biti. zahtevam red in disciplino, človek se lahko afirmira samo s svo-i:m delom«, je glasno dejal in odvrgel slušalko.
Strojni tehnik Stanko Vesenjak iz Maribora ni samo dober tekmovalec temveč tudi dober očka
SLIKA /
A Repravz/no situirane fu9e
B Pravilno situirane fuge
PLAZMA ZA OBDELAVO FUG

c/ebehno ptočev/ne : fmnt

r T
PLAZMA ZA OBDELAVO BETONSKE POVRŠINE
T"
yJebe///)a fo/ocevt/te ' //>*»
*■' A v~rJ-
t
Diplomantje iz Skopja
Od 27. IX. do 9. X. 1965 je bila četverica Gradisovih mehanikov na strokovnem seminarju za Cummins Diesel motorje v Skopju:
Emil Pečar, KO Maribor,
Lojze Trstenjak, KO Maribor,
Branko Tršelič, KO Ljubljana.
Franc Merhar. Centrala Ljubljana.
Prvi teden so bila teoretična predavanja v prostorih Metalurške srednje šole Železarne Skopje. Odlično jih je vodil zastopnik za Cummins Diesel motorje gospod ing. H. Veusmer iz Hamburga.
Naslednji teden je bil praktičen del v prostorih mehanične delavnice železarne v Skopju.
Teoretični del seminarja je bil odlično organiziran in je bila obravnavana tvarina dobro predočena tudi z detajli Cummins Diesel motorjev. Največ časa je bilo posvečeno napajalnim elementom Diesel motorja za gorivo, napajanje motorju z zrakom, kontroli delovanja motorja, merjenju in vzdrževanju celotnega ustroja motorja.
Praktični del je precej zaostajal za teoretičnim, vendar samo zaradi slabe priprave orodja in pomanjkanja posameznih rezervnih delov motorja.
Na tem kursu so razen Gradisovih slušateljev sodelovali mehaniki, mojstri, tehniki in inženirji iz Bora. Majdanpeka. Splita. Beograda, Zagreba, Ljubljane, Maribora (Teb-nogradnje), Skopja n Sarajeva, to-
rej iz krajev, kjer te tipe motorjev uporabljajo.
V nedeljo, 3. oktobra t. 1. je železarna Skopje priredila izlet z avtobusom na 70 km oddaljeno umetno jezero Mavrovo. To jezero leži na nadmorski višini 1100 m in s svojo akumulirano vodo poganja nekaj 100 m nižje ležeči električni centrali, ki napajata in oskrbujeta skoraj vso Makedonijo.
Ob zaključku seminarja je bila vsakomur podeljena plaketa in značka firme Cummins.
Kljub zanimivemu predavanju pa je vsakdo po 14-dnevnem bivanju rad odpotoval na svoj dom.
Pridobljeno znanje upamo, da bomo lahko koristno uporabili pri vzdrževanju teh odlično konstruiranih Diesel motorjev.
M. F.
Naši jubilanti
V novembru in decembru so m bodo obhajali 50-letnico rojstva naslednji člani kolektiva.
Leopold Pečar 6. XI. Stefan Krajnc 6 XII.. Franc Donko 19. XII. vsi iz Maribora, Franc Furlinovič iz Kopra 11, XI.. Franc Alrenjak 25. XI. Roza Gabrovec 26. XI. in Franc Pirnat 19. XII. vsi poslovne enote Ljubljana ter Jožefa Brglez in Vladimir Klančar iz centrale.
Vsem jubilantom iskreno čestitamo.
Cepljenje proti gripi v GV Ljubljana
Cigareta se med odmorom kar prileže
Na odrih
Klobuk je sicer tak kot iz Texasa, fant je pa naš
Strojnik na izpitu. Od strojnikov čedalje več zahtevajo
Skozi podvoz na Jesenicah
Ob nedavnem visokem jubileju pomočnika šefa gradbenega vodstva Maribor tovariša ing. Ivana Laha. ki je praznoval šestdesetletnico življenja. Številnim čestitkam se pridružujemo še ini
Izkop temeljev za novo kotlarno v Mariboru
Enkrat smo jih le ujeli.
x-
Strožja kontrola ročnega orodja
1. Polletni pregled nesreč v Kovinskih obratih Ljubljana in Maribor (2? + 9) nam pove, da še vse premalo skrbimo za pravilno uporabo ročnega orodja kljub temu, da 63. in 121. člen 1. in 2. točka temeljnega zakona o varnosti pri delu točno povesta, kdo je odgovoren za to, da so delovne priprave in naprave brezhibne.
S pravilno in dosledno kontrolo ročnega orodja pa bi preprečili uporabo pokvarjenega in izrabljenega orodja in s tem zmanjšali tudi število nesreč. Mojstri so dolžni vsak dan ugotavljati in ukrepati. da sproti odpravljajo okvare varnostnih naprav in da so nameščene, kjer morajo biti.
Tudi motnje v tehnološkem procesu bi lahko zreducirali na minimum, če bi obrato-vodje in mojstri skrbno kontrolirali tok proizvodnje, pravilno uporabo in brezhibnost ročnega orodja. Priznati moramo, da je težko ugotoviti vzroke nesreč pri delu, ki so odvisne od obnašanja samega človeka. Tudi v prijavah nesreč so ti vzroki zelo pomanjkljivo opisani, ali pa sploh ne. Isti vzroki so običajno navedeni v različnih kategorijah, ker te med seboj niso vedno dovolj točno razmejene. Običajno gre za »slučaj«^ »nepravilnost*, tudi za »slučaj in neprevidnost*, če že tako imenujemo ta dva
običajna »krivca* za nesrečo, vendar imata neki »pravi« vzrok — neki izvor. V pretežni večini gre za nepravilno uporabo ročnega orodja, za okvare orodja in slabo preštudirano organizacijo dela.
Ne moremo pa valiti vse krivde za take nesreče na obratovodje in mojstre, saj pogosto zakrivijo nesrečo sami delavci, ker ne skrbe dovolj za svoje orodje, ne pazijo na način uporabe orodja, ali pa se ne lotijo dela prav.
Člen 76. temeljnega zakona o varstvu pri delu pravi, da mora oseba na delu opravljati svoje delo z vso pazljivostjo, da s tem prispeva k varovanju svojega življenja in zdravja kot tudi življenja in zdravja drugih članov delovne skupnosti.
Oseba na delu ima pravico in dolžnost unorabljati vse varstvene naprave in sredstva za osebno varstvo pri delu, uporabl jati jih v njihov namen, pazljivo ravnati z njimi in jih vzdrževati v brezhibnem stanju.
Dalje postavlja 77. člen zahtevo, da mora oseba na delu upoštevati predpisane varnostne ukrepe in skrbeti za izvajanje in pospeševanje varstva pri delu.
Poleg tega pa mora oseba na delu. kakor pravi 78. člen, (tem. zakona o varnosti pri delu) neposrednemu vodji takoj naznaniti vsako opaže-
no pomanjkljivost, okvaro ali drug pojav, ki ogroža varnost pri delu.
Priznati moramo, da pogosto niti mojstri ne poznajo neternih, še manj pa uradnih varnostnih predpisov, delavci pa seveda še mnogo manj. Vzroki nesreč zaradi prekrškov varnostnih predpisov bi se zelo zmanjšali, če bi mojstri res dosledneje poznali in vztrajali na izvajanju predpisov in če bi delavcem te predpise na razumljiv način tolmačili in objasnili njihov smisel in pomen. Odpadla bi marsikatera nesreča zaradi slabega orodja ali nepravilne uporabe ročnega orodja. Tako bi tudi ostal marsikateri dinar v našem žepu...
2. Strojniki, šoferji, vozači težkih gradbenih strojev, kleparji in kovači, — ne mislite, da ste se na ropot, šum. hrup ali podobno (v katerem delate) navadili. To ni- res. posledice bodo še prišle,-
Po nekaj tednih dela se vam res zdi, da ste se na ropot ali hrup privadili, da vam ropot ne prizadeva nobenih težav in zdravju ne škoduje. Toda novejše preiskave so pokazale, da ropot znižuje učinkovitost pri delu (lahko tudi do 40 %) in da povzroča celo vrsto obolenj živčevja, še prav posebno pa slušnega organa.
Da bi dosegli večjo storilnost pri delu, elan in voljo, da se obvarujete takih tegob,
kot so naglušnost. prekomerna utrujenost, živčno obolenje in podobno, obvezno uporabljaj te antifone. ali pa (zamaške za ušesa) svaljke vate prepojene z mešanico voska in parafinskega olja. da si t njimi zamašite ušesa. Še bolje je, če namesto navadne vate uporabljate elastično mineralno vato.
Antifone — (varovalna sredstva zoper ropot strojev) bi moral imeti vsak delavec, ki dela v ropotu.
Varujte zdravje — to je vaš zaklad!
Jože Lorenčič
Zahvala
Podpisana Jožefa K o č a rzena pokojnega Karla Kočar, strojnika pri »Gradisu« Strojno prometni obrat, se iskreno] zahvaljujem za vso pomoč, ki mi jo je izkazalo podjetje »Gradis«.	J
Posebno zahvalo sem dolžna posameznim članom SPO za obiske v bolnišnici, dalje ko--lektivu SPO za udeležbo na pogrebu, tov. Brglezu za go' vor ob odprtem grobu, kakor tudi za prejeto denarno podporo in nudeno vsestranske pomoč.
Še enkrat vsem in vsakem« posebej iskrena hvala!
Jožefa Kočar Medvode 92/b