Govor ministra prosvete Ljube Davidoviča u načelnoj debati o ^akonskem predlogu o izmenama i dopunama u Zakonu o Narodnim Skolama od 19. aprila 1904. godine. Držan u Narodnom Predstav-iištvu 25. juna 1919. godine. Po stenografskim beležkama. (Iz srbskega učit. glasila »Narodna Prosveta«). Gospodo, dopustite, da sa nekoliko reči obrazložira projekat, koji je danas pred vama, projekat o preuredjenju ili upravo o sitnim izmenama zakona o narodnim školama. Meni se čini, gospodo, da družba izmedju pera i rnača nigde nije bila intiinnija nego u našem narodu. Ona je, gosDodc, njemu dala najefikasnije r&zu-tate. Naš trojedini narod je poput one lepe pesme »sabljom zarezivao i krvlju ispisivao svoju slavu i svoje megdaine« i što je najlepša stvar, svi su ti megdani bili za slobodu narodu. Maču je pomoglo slabačko pero. 1 u koliko je ono bilo slabije, u toliko je morao mač jače da zamahne i dublje da zaseče. Današnja lepaij_mila naša sadašnjica, ona je tekovina te družbe i sada samo pero ima da nastavi rad, koje je odpočelo zajedno sa mačem. Ono ima da dogradi zgradu naše nove otadžbine. Ono ima da od nje napravi zemlju prave sloge i bratstva. Mač če u korice 0 bedra onih, koji su ga sa toliko dostojanstva pronosili po celom svetu ,bez straha i bez prigovora, ali samo onda, ako pravda bude triumfirala i ako ideali našega naroda ne budu bezdušno osakačeni i ako krv, kojom smo zapisivali naše megdane, ne bude uzalud prolivena. Neka nikada i niko ne zaboravi, da se družba izmedju mača i pera može svaki čas ponoviti, da ponovo zapisuje našu novu slavu i nove megdane, i da ponovo brani prava našeg naroda. Napomenuh ovo stoga što je naš prosvetni radnik bio pravo oličenje družbe mača i pera. Onako isto kao što smo u svoje vreme ne štedeči materialne žrtve spremali našu vojsku, tako isto nastaje sada doba 1 potreba da moramo trošiti ne štedeči na prosvetu narodnu, jer samo prosvečena otadžbina može da bude mila i draga, s /cj svojoj deci. I prva briga u prosveti biče nam, da se pobrinemo o spremi i što večem broju vičitelja naših, koji če u ujedinjeni naš narod unositi Drosvetu i slobodu. Projektom ovim, nadam se, da čemo postiči ovo troje: da čemo podmiriti jednu potrebu, da čemo učiniti pravdu i izvršiti jedno dužno priznanje. LJ našim narodnim školama nema dovoljno nastavnika. Njih je malo bilo i pre rata, ali kako smo tokom ovih ratova izgubili nekoliko stotina nastavnika, onda nastaje potreba još veča. još prešnija. Najprirodnija popuna nestašnice nastavnika u osnovnim školama bila bi popuna kroz učiteljske škole, ali ja vam moram napomenuti fakat, da priticaj omladrae u učiteljske škole nije bio u onoj meri, u kojoj bismo mi to želeli. Još jedan fakat treba da napomenem, da mi do sada na žalost nismo imali dovoljno učiteljskih škola. Jedan od načina da u učiteljske škole dovedemo što više mladih ljudi bio taj da povečamo plate učitelja narodnih škola. Naročito treba Povečati početne plate, koje su, gotov sam da priznam. bile male do zločina. Ja vam rekoh ovu težku reč i priznajem odmah da sam sebe ootužio, pa je pravo da mi dopustite, da se pravdam, jer to zahteva pravda, to zahteva istina. Onda kad sam prvi put pre 15 godina podnosio ovaj današnji zakon o narodnim školama pred Narodnu Skupštinu, onda su financijske prilike u našoj zemlji bile vrlo težke. Naša je zemlja grcala u letečim dugovima, a budgetski deficit bivao je svake godine sve veči i veči. Novo političko doba u ono vrerne tražilo je nove mere i nove žrtve i ondašnja vlada nije imala šta raditi, nego da ozbiljno traži velike prireze od svojih poreskih obveznika. U tako težkim financijskim prilikama trebalo je izvesti preuredjenje osnovne škole, valjalo se je rešiti od dvoje na jedno: ili izvršiti preuredjenje osnovne škole bez znatne, osetne popravke materialnih prilika naših učitelja ili zapustiti niisao preuredjenja osnovne nastave. J a vam, gospodo, mogu s hvalom reči, da je ondašnji narodni učitelj pristao da se izvede preuredjenje osnovne škole bez osetne popravke njegovih materialnih prilika. Onje, gospodo, ostao da gladuje i da radi. Gladovao je i radio je s oduševljenjem, jer je bio uveren, da je i on Rade Neimare na izradjivanju lepše budučnosti našeg naroda. On je radio u školi, iz škole medju narod i priznati mu se mora, da je svojim radom u veliko spremio i mnogo doori- neo velikim delima ovih velikih naših dana. Danas su se gospodo prilike promenile i ja smatram za prvo dužnost svoju a isto tako i za dužnost Narodnog Predstavništva da treba da popravimo niaterialne prilike našega učitelja. U ostalom, gospodo, šta on traži? Traži da bude izjednačen s ostalim službenicima državnim, koji imaju iste kvalifikacije. To je gospodo zahtev pravde s koju uveren sam, nečemo se ogrešiti. U našoj otažbini nema dovoljno narodnih škola, te valja otvarati nove narodne škole, a za to valja tražiti nove učiteljske snage. Na koji način bi se one mogle nači, ako se ne bi pobrinuli da naš narodni učitelj ne mora da se bori sa tom grubom svakidašnjicom, da se ne brine o svom svakodnevnom hlebu, nego da celokupna briga njegova btide upravljena narodnoj školi. Procenat pismenosti u našem narodu vrlo je mali, tako mali, da je to običajno. Ovo pitanje, treba da bude briga svih prospečnih sinova našega naroda, mora da bude stavlj.no na mnogo širu osnovu, no što je do sada bilo, bar na širu no što je bilo u staroj naši kraljevini. Na ovom nekoliko, širokom i korisnom polju rada mi čeino sresti sa svima ljudima, voljnim, da pomognu prosvečivanju našega naroda. Tu če biti rada i za žene, koje su tokom ovih ratova dokazal., da umeju lepo brinuti brigu o budučnosti narodnoj, koje su pokazale, da su dostojne junaštva svoje brače, junaštva, kojim se mi s pravom tako ponosimo. Našoj narodnoj školi, gospodo, naročito školi u starirn našim granicarna, često se prigovaralo da ona svojim pitomcima ne daje dovoljno pismenosti, — optužba sasvim bez osnova. I meni je, gospodo, dilo, što mi se ovim dala prilika, da tu sasvim neosnovanu optužbu oborim tia ovome mestu. Naša narodna škola, gospodo, i ako četverorazredna, ona je do sad svojim pitomcima dovoljno pismenosti. Ali ono, što je nastajalo posle osnovne škole, to je upropaščavalo ono, što je osnovna škoia davala svojim pitomcima. Kaže se, gospodo, »da vreme gradi«, ali vreme i razgradjuje. Dečko, koji je izišao potpuno pismen, iz osnovne škole, tokom vremena nije se nimalo bavio knjigom, a mi, glavni krivci zato, nismo se oili pobrinuli, da mu damo prilike, da se duže knjigom pozabavi. Mi, gospodo, nismo spremili pogodnu lektiru za doba od 10—20 godina; eni nismo otvorili narodne čitavnice; mi nismo stvorili narodne knjižnice. I zbog toga, gospodo, sve ono što je škola dela, to je polagamo lsčiljavalo i kod jedne mlade duše, posle izvesnog vremena, od škole ostaje samo jedna draga uspomena i taj mladi dečko ulazi u vojsku kao nepismen. Da smo se mi pobrinuli, da to dete svojim hiteresom bu<Ie i dalje vezano za školu, ja sam uveren, da bi ono učuvalo tekovine školine ne samo onolike kolike je iz škole iznelo, nego da bi njegova pismenost bila još i proširena i pojačana. Ali za ono, što su drugi krivi ne treba kriviti našu narodnu školu: ona nije kriva, nego su krivci na drugoj strani. Na narodnem prosvečivanju, gospodo, radiče mi-ogi ljudi ali mi ne zamerite jednu konstataciju: da u tom odabranom društvu na radu oko prosvečivanja narodnog centralno mesto mora opet zauzeti narodni učitelj. On je pozvan položajern svojim za to. Hočemo li mi ovako nezbrinutog terati na taj težak, ali i plemenit i potreban posao, u svome narodu? Čist interes nastave narodne traži, da plate učiteljima budu veče nego što su dosada bile. Da vam ne pominjem, gospodo, onu poznatu reč narodnu, o veselom srcu i kudelji. Jasno je kao dan, da čovek koji radi u školi ne sme biti raztrzan svakodnevnim brigama. A k o s e zbrineta za učitelje onda ste se zbrinuli i za prosvetu. I moja je dužnost, a i dužnost Narodnog Predsatvništva biče da tu brigu ozbiljno zbrineroo. Mi smo, gospodo, sad pre reformom naše narodne nastave. Mi smo pred reformom celokupne nastave u celoj zemlji, i za izvodjenje tih reformama treba nam mnogo ruku, mnogo vrednih ljudi, koji če te reforme na praksi ne samo izvesti, nego koji če tim reformaraa i života dati. Samo sa nekoliko reči, gospodo, da vam napomenem, što je dosad u tome pogledu uradilo Ministarstvp Prosvete. Pitanje je krupr.o te ne sumnjam da če se njime zainteresovati Narodno Predstavništvo. Pre nekoliko meseci u Ministarstvu Prosvete obrazovan je tzv. prosvetni odbor. Članovi njegovi predstavnici su prosvete i2 pojedinih naših oblasti. I oni su, gospodo, radeči puna četiri meseca svršili jedan krupan posao na zadovoljstvu Ministra Prosvete, kao i na puno zadovoljstvo pojedinih vlada koje su ih ovamo poslale. Oni su imali za dužnost da pretresu svc zakone, sve naredbe, sve uredbe, sve planove i programe koji su se odnosili na osnovnu nastavu u našoj kraljevini, i da tako radeči dodju do jedne odluke i da stvore jednu organizaciju za našu osnovnu školu. I onim što su oni izradili, ja mislim, da je ta svrha postrgnuta. Naša če zemlja imati jednoliko organizovanu osnovnu školu. Ne velim jednu osnovnu školu u svima njenim kraljevima. Naša narodna škola u starim granicama, bila je jednolika. Novim ovim projektom mi predvidjamo drugu školu za sela, a drugu za varoš. Mi predvidjamo novim projektom, gospodo, i to, da škola pored glavne svrhe vaspitne, mora da se sad prema vremenu obazre t na potrebe naroda i kraja u kojima je stvaramo, bar u svojim višim razredima. Mislim, da če takva škola biti mnogo koristnija narodu nego što je do sad bila. Za izvodjenje tih reformama potrebno je, kao što malo čas rekoh, da se učitelje unese svim srcem u narodnu školu. On če to učiniti onda, ako bude potpuno obezbedjen i zbrinut za svoju svakidašnjim. Ja mogu, gospodo, da tvrdim i da se ne bojim, da ču biti demantovan kad tvrdim da naš učitelj pristaje da pati za dobro svoje zemlje, i svoga naroda. Ali, gospodo, težko bi i nepravedno bilo ako bi tražili da i njegova porodica pati zbog toga, što on hoče da pati za dobro svoga naroda. Mi smo dužtil, gospodo, pomoči ga, im smo dužni dati mu toliko, da on može vršiti svoje dužnosti, ne misleči na svakidanji hleb. Ako .e on, gospodo, sav ne unese u svoj posao, onda nema napretka otl toga posla. Samo onaj koji punu svoju volju unese u posao, treba da se nada uspehu. Možete vi, gospodo, napraviti najbolje programe, najlepše planove školske, ako nema onih koji če te programe ljudskih da izvedu, to bi sve bilo mrtvo slovo na hartiji. Naš nčitelj je pokazao da zna i ume da radi. On je radan, vredan i neumoran. Što je rnislio, to je propovedao, a štogod je propovedao to Je radio. On radi u školi, on radi u porodici, on radi u masi naroda. On je. gospodo, bio jedan od neumornih radnika na velikom delu narodnog ujed_njenja. Ja ne znam, gospodo, sa koliko se prava ujedinjenje nemačkoga naroda pripisuje nemačkom učitelju, ali smem tvrditi, da je naš narodni učiteli na tom velikom poslu mnogo saradjivao, i da je na tome poslu zaradio lepo ime narodnoga učitelja. Ja ne znam, da li bi trebalo primere navoditi za to; ima ih mnogo, ima ih sijnih, ijna ih lepih, ima ih otmenih. Dopustite mi, da navedem samo dva. Onda, gospodo, kad se u Makedonijl spremao naš protivnik da utre naše narodno ime; dalje, onda gospodo, kad se pored tolikoh lepih i divnih spomenika, onda gospodo, kad se pored tolikih miliona življa našeg, širom celoga sveta tvrdilo, da u Makedomji nema Srba, — onda gospodo, u tom kraju našega naroda diže se srpski narodni učitelj, na rad, ozbiljan rad u tim našim krajevima. Nepobusani grobovi najboljih slnova našeg naroda nicali su jedijako a naš narod se u čudu pitao zar nema pomo.i? T bilo je pomoči. Sletila su jata sokolova, koja su pored svih zabrana zvanične Srbije preletala med.iu državnu i odletala dole, da umru na Vardaru za ime svoga naroda. Deca sa Morave, Save i Dunava, koje su im kolevke bile. odlazila su da nadju svoj grob na Vardaru, onako isto, kao što su deca, koje je Vardar odnihao, umirala u ovim ratovima na Savi, Dunavu i na Moravi. 'I selu Petraljici opkolili su vojvodu Branu. On se branio junački sa svojim drugovima, i kad neprijatelj ništa nije mogao učiniti, on je zapalio kuču u kojoj je bio. Kroz dim, kroz plamen, kroz zapaljeni krov čula se pesma Branina, divna pesma otadjbini njegovoj, kad sii ga zvali na predaju vrečali su g a. K a d j e d o g o r e o k r o v i pao na borce, T.oji su se borili za ime narodno, onda je umukla pesma na usnama mladoga junaka: on se živ sažegao za ime i dobro svoga naroda. (Buran odziv: Slava mu!) Brana je bio sin staroga učitelja pok. Pere Jovanoviča. Uz ime sinovljevo i uz slavu dela njescovih, zar nepristaje i slava oca njegova koji je dao takvoga sina? Ponavljam gospodo, Brana Je bio sin učltelja. Ako biste, sospodo, tražili da vaTn navedem još koje ime, ja bih mogao na- IVAN ŽOLNIR: Namesto imenika osebno polo. V teku svojega službovanja sem ci polagoma, pri tem pa vedno bolj in boij utrdil prepričanje, da je imenik v obliki. v kakoršni ga rabimo danes na naših šo!ah. zelo nepraktična in z ozirom na njegov namen dokaj pomanjkljiva, skoz in skoz nesmotreno zasnovama, do cela za starela uradna knjiga, ki danes ne slitži več in zaradi svoje nepraktičnosti ti^r pomanjkljivosti sploh nikdar ni moj.!'i služiti vsemu temu, čemur je bila in jc ^1namenjena. Zakaj je imenik nepraktičnauradna knjiga? — Nepraktič3>i je imenik že zaraditega, ker ga moramo v začetku vsakega šolskega leta za vse razrede in oddelke nanovo nabaviti, ?e' staviti in spisati. Koliko skrbi in jeze provzroča v začetku vsakega šolskega leta solskim voditeljem že sama nabava je knjige. Knjigovezci sicer zatrjujejo, '^ bodo z imeniki — to pa velja tudi za vsc druge uradme potrebščine — postregli ^0 zaželjenega roka in natančno po naroč-«' Iz naše organizaciie. Skupne zadeve. Prijavljeni delegati: Delegate so nadalje prijavila nastopna društva: IV. Litijsko učit. društvo: 10. Bezeljak Ivan — 2akia; 11. Levstik Janko — Zagorje ob S. Namestniki: 12. Ažmanova Marija — Litija; 13. Šireeljeva Leopoldina — Toplice. V. Učit. društvo za sv. lenartski okraj v Slov. g.: 14. Perger Matej — Sv. Jurij v Sl. g.; 15. Lorber Ljuba — Sv. Anton v SI. g.. Namestnika: 16. Kranjc Franc — Sv. Barbara; 17. Urh M. — Sv. Jurij; VI. Učit. društvo za laški okraj: 18. Gnus Anton — Dol pri Hrastniku; 19. Zupančič Franjo — St. "Rupert; 20. Velkavrh Franjo — TrbovljeVode. Namesthiki: 21. Janko Vitko — Dol; 22. Umbergerjeva Milka — Hrastnik; 23. Mazijeva Ida — Trbovlje. VII. Učit. društvo za radovljiški okraj: 24. Jaklič Franc — Radovljica; 25. Drolova Kati — Zasip p. Bledu. Namestnika: 26. Gorišek Josip — Leše; 27. Šemrl Ivan — Lesce. VIII. Učit. društvo za celjski okraj: 28. Cernej Ludvik — Celje; 29. Pristovšek Franc — 2alec; 30. Vidali Roza — Griže pri Celju. Namestniki: 31. Jelovšek Fortunat — Dramlje; 32. Voglar Franc — Celje; 33. Širca Olga — Celje. Opomba: Opozarjamo okr. drustva, da pravilno volijo delegate in namestnika. (Gl. »Zavezina« Pravila člen VI. § 7. e!) Vsakokratni predsednik je že po pravilih delegat. Nič za to, ako že vnaprej ve, da se ne bo mogel udeležiti delegacije, se pač izvoli zanj tak namestnik, ki se gotovo udeleži zborovanja. Poleg jjredsednika z enim namestnikom se voli v društvu dq 50 članov še po 1 delegat in 1 naraestnik, od 50—100 članov 2 delegata in 2 namestnika itd. Prosimo nadalje vsa druš t v a, da čimprej prijavijo delegate in namestnike, ker čas hiti. Društvene vesti. + Društvo učiteljev in šol. prijateljev za ljubljjansko okolico je imelo svoj občni zbor ob številni udeležbi 19. julija 1919 v Ljnbljani v »LJčit. tiskarni«. Predsednik pozdravi navzoče članc in omenja z veseljem, da se je društvo zopet krepko oživilo. Tajnik poroča, da ima društvo sedaj nad 50 članov ter želi, da se vrše sestanki učiieljstva pogosteje. Poda kratko zgodovino društva od njegove ustanovitve do danes. Blagajnik poroča o društvenem denarnem stanju. Namesto 3 umrlih, oziroma preselivših se članov, so bili izvoljeni v odbor tovarišici: Sodnikova iz Bevk in Adela Oolobova ter lovariš Urbančič iz Horjula. Belegatom za Zavezo so bili voljeni: Sodnikova, Korbar, Ivo Trošt; namestnikom Oolobova, Rant in Fr. Trošt. Občni zbor sprejme soglasno sledeče nasvete, predloge, oziroma resolucije, kl jih je podal i_i na kraiko utemeljeval ta]nik Korbar: 1. Volitev zastopnikov učiteljstva v okr. šol. svet izvrši se čimprej! 2. Občni zbor odobrava »Unijo« vsega jugoslovanskega učiteljstva. 3. Douuste učiteljstvu dovoljuj viS. šol. oblast, ne kraj. šol. svet! 4. Društvo protestira proti zasedenju našega ozemlja. 5. Okr. učit. konference naj se vr_e redno vsako leto! 6. Krajni šolski svet naj se odpravi! 7. Naredba dež. vlade, da se učiteljstvu, ki ima prosto stanovanje odtegn. polovica aktivitetne doklade, naj se razveljavi! 8. Okr. šol. nadzornike voli učiteljstvo samo iz svoje srede. 9. Učiteljstvu naj se izposluje na železnici polovična cena vožnja. 10. Pri oddaji praznih učiteljskih mest naj se upošteva poleg starosti in kvalifikacije najprvo učiteljske otroke. 12. Šol. vodstva, ki še nimajo slik kralja Petra, oziroma reg. Aleksandra, naj sporoče to okr. šol. svetu, da jih ta naroči na račun kraj. šol. sveta. 13. Vse v Zavezi včlanjeno učiteljstvo daruj za rezervni sklad! 14. Dnevnice, ki so bile v Narodnem predstavništvu dovoljene učiteljstvu, naj se temu zbog neznosne draginje čimprej izplačajo. 15. Kvalifikacija bodi javna! 16. Zaveza in Slomškova zveza, na] se v tem, kar je skupnega za vse učiteljstvo, vzajemno podpirate. 17. Naše društvo izreka Zavezi najtoplejo zahvalo, ker nam je priborila človeku dostojno plačo. 18. V bolnici naj imajo tudi družinski člani učiteljstva preskrbo za polovično ceno. 19. Vsa imenovanja, ki so se izvršila v zadnjih letih nepostavnim potom, naj sc anulirajo in dotične službe razpišejo na novo. 20. Skuša naj se zakon o penziji učit. vdov predrugačiti, ker s sedaj dovoljeno penzijo ni možno živeti. Nato pozdravi predsednik med zborovanjem došlega okr. šol. nadzornika M. Kanteta, ki nas je počastil s svojim prihodcm ter posvedočil, da ve ceniti pomen šole in delo učiteljstva. Omenja slab šolski obisk ter nasvetuje, da vsaka šola naprosi okr, šol. svet, da ta posreduje za cenen nakup obleke oziroma obuvala za šol. mladino. K sklepu priporoča predsednik, da učiteljstvo vneto deluje za družbo sv. Cirila in Aietoda. Prihodnje zborovanje se vrši zopet v sedanjih počitnicah. Kraj in čas se naznani po časopisih. Na zdar! — Tajnik. + Učiteljsko društvo mariborskega okraja je zborovalo 12. junija t. 1. v šoll Karčevine pri Mariboru. Čakali srao, da se naš zapisnikar odzove svoji dolžnosti in objavi poročilo, a ker spi spanje pravičnika, ga pustimo mirao spati. Zvedeti pa mora svet, da je naše društvo oživelo, ko je izginila težko mora, ki je ves vojnl čas zabranjevala naše društvene sestanke in nas celo silila k zborovanjem nem. učit. društva. Mi delamo sedaj pridno in se ranogoštevilno udeležujemo sestankov. Naša zborovanja so zanimiva, posebno ker imamo predsednika-filozofa, ki nam zna povedati vedno kaj pesniškega in originalnega. Na zadnjem 'zborovanju so bila na dnevnem redu predavanja o reformi našega šolstva. Predavali so: tov. Avg. Požegar, Dav. Lesjak in Marija Godčeva. Tovariš Rad. Knaflič je začel poročilo o pravnih točkah učiteljstva narodnih šol, a je moral predavanje zaradi pomanjkarija časa prekiniti ter bo nadaljeval na prih-j .njem zborovanju, ki se bo vršilo začetkom avgusta. Z velikim zanimanjem pričakujemo njegovih izvajanj. Tovariši in tovarišice so vsa predavanja poslušali pazljivo, in mnogokrat sc je vnela živahna debata. Nadalje se je sklenilo, naj se vojna leta štejejo vsem podvojeno, ker niso trpeli samo tovariši vojaki, ampak tudi doma ostali. Za Zavezine delegate v Ljubljano so izvoljeni iov. Dav. Lesjak, Simon Vo denik in tovarišica Šlajpahova. Na mnogoštevilno snidenje na prihodnjem zborovanju! Imam pa še nekaj pripomniti: 1. Vprašanje: Kdaj pride na dnevni red predlog za višji šolski svet, da se popravijo vsa krivična imenovanja, hi smo jih posebno morali preboleti mi v mariborskem okraju pod nemškim okr. šol. svetom? Ali se spominjate milega tov. Franca Lichtenwall_ierja, ki so ga tirali v prerano smrt? Ootovo je k temu tudi mnogo pripomogla krivična oddaja nadučiteljskega mesta na krčevinski šoli. Drugi tovariši in tovarišice so sicer s težkimi duševnimi bo.ji preživeli zadanc jem krivice, a nestrpno čakajo zadoščenja. Mariborsko okrajno učiteljsko društvo, gani se! 2. Predlog. Pri našem društvu smo si tovariši in tovarišice skrajno tuji. Ko smo čitali v časnikih nova imenovanja, smo sc veselili seznaniti se s tem ali onim novodošlim tovarišem. A varali smo se! Ne spoznamo jih. Po zborovanju se razkropc vsi člani po mestu kot izgubljene ovčice. Ta čisla boii to gostilnico, oni misli, da bo v drugi ceneje obedoval, tretji gre po opravkih itd. Osttnemo si na tak način tuji, kot bi ne bili tovariši. To mora postati drugače! Naročimo si vendar skupen obed pri kakem poštenem krčmarju Slovencu. Približno število bi se itak že v naprei vedelo, posebno če se vpliva na kolegialnost in se vsak zaveže, da sc sestanka tudi pri obedu udeleži. Tov. Pučelik pa kot mariborski domačin bo gotovo tako ljubezniv, da že vse potrebno prej uredi in tudi gostilnico po svoji vednosti izbere. Tako bi prišla v naše društvo presrčna, kolegialna družabnost; seznanill se botno med seboi. in tovariš Vauda bo lahko nastopil s svojim mešanim zborom. + Društvo upokojenega učiteljstva je imelo svoj nbčni zbor dne 9. t. m. ob zadostni udeležbi. Po pozdravu se predsednik spominja štiiih umrlih članov, med njimi treb vdov in enega nadučitelja. Tajnik poroča, da so se dala pravila nalisniti v 300 izvodih; prošnje pa. ki so sc izdale, so imele povolien uspeh. K druSivn ie pristopilo v teku ostnih mesecev devet novih članov. da šteje sedaj 118 plačuiočih članov. Blagainik poroča o orejemkih in izdatkih. Prebitka je. 808.32 K, kar sta potrdila tudi pregledovalca računov. Dosedanji izkaz kaže, da je od začetka c'o danes umrlo 14 članov in se je zaraditega izplačalo 1606 K. V odbor so bili izvoljenl: Jos. Benedek, predsednik: Ant. Javorsek. tainik; Sim. Punčah, blagajnik: Fr. Kavčič, Jernej Čenčič, Mar. Maroutova In Felicita Kokoljeva, odborniki. Pri sluča]nostih je bil sprejet soglasen sklep, da se pošlje na pristojno oblast prošnjo, da se nekaterim vpokojencem vštejeta d>-e pmvizorični Ieti, ki sta se jim prezrli ob času vpokojitve, zaradi česar so dotičniki jako oškodovani. Podpredsednik zaključi zbarovanje. S. P. + »Velikovško pedagoško društvo«. V nedeljo, dne 13. t. m. je bil ustanovni občni zbor »Velikovškega pedagoškega. društva« v Goselni oziroma. Dobrli vasi. To drustvo se razteza na tri sodne okraje: velikovški, Železno Kaplo in Dobrlovas. Društvo j_e član »Zaveze«. Predseduje mu tovariš Ivan Magerl. Podrobnejše poročilo o tem zborovanju sledi. — Tajnik. -}- Slovenjegraško učiteljsko društvo je zborovalo v nedeljo 13. julija v Slov. Oradcu. Tokrat stno pozdravili v svoji sredini prvič novega nadzornika tov. Miloša Ormovšeka in razun njega še tri nove člane: tov. Krajnčiča iz Št. Vida, Ciglerja iz §t. Florjana, ki je radi oddaljenosti od Konjic pristopil našemu društvu kot član in gdč. Podgornikovo iz Št. lanža. Udejslvujem vesel pojav, da smo bili takrat prisotni razun tov. Šinigoja vsi tovariši in tovarišice in upamo pričakovati tudi v nadalje od vsakega posameznika toliko stanovske zavednosti. da bo pri vseh bodočih zborovanjih udeležba tako Številna — ne samo takrat pri zaprisegi. Sveta dolžnost vsakega je, delati z vso vnemo za našo organizacijo, kar pokažemo v prvi vrsti z udeležbo pri vseh skupnih sestankih. — Poročilo o Zvezinem zborovanju v Celju je podal — v kolikor še ni zastarelo — tov. Mlinšek. Prej noročila ni mogel podati, ke. vsled vojnih dogodkov v teh krajih nismo mogli zborovati. Ker je prejšnja ta]nica gdč. Irma Scheligova odšla za ravnateljico na meščansko šolo v Ptuj, je prevzel tajništvo tov. MartiTi Vrečko iz Pameč. Nato smo se razgovarjali o vzrokih slabega šolskega obiska, o opravičbi šolskih zamnd itd. V debato, ki je bila prav živahna, je med drugim posegel tudi novi nadzornik tov. Grmovšek, ki je na stališču, da moramo z vsemi sredstvl delati na dober šolski obisk, renitentnc stranke predlagati v kazen, kajti le v slučaju dobrega obiska bomo dosegll lepe uspehe v šoli, bo poplačan naš trud, Ijomo vzgojili našo mladino v dobre, zanesljive, narodne in naši mladi državi koristne državljane. — Za delegata k Zavezinem zborovanju se izvoli tov. Martin Vrečko, šol. vodja v Pamečah, za namestnico pa gdč. Pavla Podgornikova iz §t. Janža. — Končno smo se še pogovorili o raznih drugih težkočah našega statiu, o pomaTijkanju šol. knjig, zvezkov i. t. d. Ko je bil dnevni red izčrpan, je zaprisegel tov. nadzornik Grmovšek vse stalno nameščeno učiteljstvo. Na obrazih navzočih se je videlo, s kakim veseljem in navdušenjem smo zaprisegli naši toliko liubljeni Jngoslaviji in našemu — res našemu kralju-Sokolu Petru I. Ta prisega jfe prišla res vsakemu iz srca! Tov. nadzornik je v svojem nagovoru vzpodbuja! k skupnosti in salidarnosti, k marljiveinu delu za šolo v šoli in za šolo izven šole — in potem bo lahko vsak ponosen na. svoje uspehe. Zahvali se dolgoletnemu predsedniku našega učitel.jskega drustva tov. ravnatelju Vrečko Francu za vodstvo naše organizacije in za njegovo požrtvovalnost v šoli! Prihodnje zborovanje se določi na dan 7. avgusta v Št. Ilju pod Turjakom, h kateremu se povabi tudi Šaleško učiteljsko društvo, da se skupno pogovorimo o nktivnem oziroma pasivnem stanju našega stanu. Lačne in žejne želodce bo pa že potolažil naš tovariš-gostilničar Franc Rozman. Torej tovarišice in tovariši \,. Šaleškc doline! V četrtek, 7. avgusta, vsi k skupnemu zborovanju v Št. Ilj! Skupno hočemo delati. skupno se porazveseliti! — Tajnik. -f ¦ Učiteljsko društvo za celjski okraj je zborovalo dne 6. julija t. 1. v mestni soli v Celju ob mnogobrojni udeležbi. Tovariš predsednik Sivka iz Šentjurja ob južni železnici otvori zborovanje s prisrčnim pozdravom na navzoče; zlasti pozdravi g. ravnatelja Schreinerja, ki ie prihitel zopet k nam. kjer se vedno rad nahaja. Navzoč je bil tudi ravnatelj meščanske šole Josip Brinar, ki je kot mlad tovariš zapustil naše društvo in se kot izkušen in vnet učitel.i zopet vrnil v njega naročje. Vsi navzoči so ga prijazno pozdravili. Predsednik omenja dva za učiteljstvo vesela slučaja in sicer: 1. Zastopniki vseh učiteljskih društev so se zbrali v Beogradu ter se tam zedinili v močno fala.igo U.IU, ki naj deluje v prid šoli m v korist naši mladi državi. 2. Z veseljetn se je poudarjalo, da je bil v Beogradu dne 25. junija enoglasno sprejet predlog glede podržavljenja narodnih šol. Učitelji so postali državni činovniki, s tem neodvisni delavci na polju prosvete. Društveniki poverijo odbor, naj se isti brzojavno zahvali ministru Davldoviču, ki tako vneto zastopa naše stališče. Društvo je napram Zvezi in Zavezl elede članarine itd. storilo svojo popolno dolžnost.*) Predsednik se je obrnil na društvo »Selbsthilfe« z vprašanjem, ali bodo posamezni člani tega društva trpell denarno škodo, ker društvo ne more pošiljati denarja k narn. Tajnik omenjenega društva je odgovoril, da bode društvo storilo napram svojim članom svojo dolž nost in smo torej lahko brez skrbi. Glede 1 % prispevka za društveni sklad se ]e z veseljem poudarjalo, da so skoraj vsi člani društva poslali prispevke. Za delegacijsko zborovanje Zaveze, ki se bo vršilo v jeseni v Ljubljani, so bili izvoljeni kot delegati: Černej, Pristovšek, Vida!i; namestniki: Jelovšek, Širca, Voglar. Sledilo je na to velezanimivo predavanje ravn. Schreinerja: »O načrtu preustrojitve šolstva in narodne vzgoje«. Vsi navzoči so z velikim zanimanjem sledili predavanju g. ravnatelja. Za zanimivo predavanje se mu v imenu članov zahvali predsednik. Ravnatelj Schreiner omeni, da izdaja Šolska Matica knjigo: »SIov. flora«, ki ]e zlata knjiga, a ne najde povsod pravega zanimanja; to pa radi tega ne, ker je ne znajo uporabljati. Obljubil nam je prirediti vaje, pri katerih se bode rabila omenjena knjiga ter se bodo priredili izleti v naravo. kjer se bode določevalo in spoznavalo na podlagi »flore« naše rastlinstvo. Po nekaterih vajah bo vsak znal *) Na dobro uspelem izpitu za meščanske šole se tovarišici Levstikovi čestita. Dalje se čestita društvenemu tajniku Žagarju ter se mu želi mTiogo sreče v zakonskem stanu. ravnati in rabiti knjigo in se tudi raditega začel zanimati za našo floro. Na tem zborovanju je zaprisegel okr.šolski nadzoniik zbrano učiteljstvo. Poudarjal je, da oni, ki sluti, da ne bode mogel držati dane prisege, se lahko odstrani, dočim jih je večina že davno v srcu prisegla naši Jugoslaviji in je ta prisega sveta. Drugi del predavanja tov. Kvedra je preloženo na prihodnje zborovanje. Predsednik se zahvali navzočim, želeč vsem prijetne počitnice _n veselo snldenje v novem šolskem letu. + Učiteljsko društvo za svetoienartski okraj zboruje v četrtek, dne 7. avgusta t. 1. ob 10. uri predpoldne pri Sv. Trojici Sl. g. po tem le sporedu: 1. Odobre•nje junijskega zapisnika. 2. Došli dopisi. 3. Poročilo blagajnika. 4. Alkoholizeni. 5. Naredba deželne vlade. — Tovariš predsednik Kranjc nadaljuje paročilo o vojnih spominih po južni Dalmaciji, Crni gori - Lovčenu, Kotorski Boki: naši Švici, o kateri nam pokaže razne krasine slike, naposled o Albaniji. 6. Predlogi, oziroma nasveti. Polnoštevilne udeležbe se nadeja odbor. + Učiteljsko društvo za ložki in cerkniški okraj je imelo zborovanje dne 10. julija ob 15. uri v Starem trgu. Društvenipredsednik tovariš Miioš Kabaj pozdravi navzoče zborovalce, predvsem gosta tov Fer. Wigeleta iz Loškega potoka. 1. Vzel se je v vednost tov. Zalarja referat o zamudah a ker je gradiv« o fem silno obširno, se počaka novih načrtov in se bode takrat natančneje določilo ;ostopanje. 2. Referat tov. Sirnikove o roonili delih se vzame v vednost z opombo tov. predsednika, da naj se ne opuščajo ženska ročna dela v sedanjih kritičnih časili, pač pa naj se na vsej črti na kmetih uvede krpanje perila in obleke. Tov. 2cbre poudarja k odbitku polovice aktivitet. doklad za naturalna stanovanja, da bi- dotičniki, ki uživajo naturaina stanovania nc imeli nič proti temu, če bi ne bila _tanovanja v nekaterih krajih n. pr. v Stareni trgu tako slaba, da je že veliko komisij, ki pregledujejo stanovanje se glasno izrekle, da stanovanje ne odgovarja postavnim predpisom. Ako hočejo torej že polovico aktivitetne doklade odtrgati, naj višja šolska oblast zato skrbi, da bodc stanovanja postavnim določbam odgovarjajoča. V tem smislu je šolsko vodstvo v Starem trgu tudi poročalo potom šolskega odbora v Cerknici višjemu šolske- mu svetu v Ljubljano. Višja šolska oblast naj bi sploli skrbela zata, da bi vse učiteljstvo imelo prosto stanovanje, ker »r nekaterih krajih ne more učiteljstvo za drag denar dobiti stanovanja. Kar se pa hrane tiče, vlada na deželi silna inizerija. Gostilničarji se branijo učiteljstvu dajati hrano in najčešče je učiteljstvo primorano si hrano iskati v hišah, kjer je hrana za težkodelujočega učitelja nepovoljna. Kot delegata za Zavezino zborovanje sta izvoljena tov. Matej Jug in tov. Marija Sirnikova. Na zborovanju ;-e je nabralo za vojne invalide 140 K. -f Sestanek pokraiinskega okrožja Tržišče v Št. Rupertu, dne 10. julija 1919. Ker je okraj krški zelo razsežen, razdelilo se je »Pedagoško društvo v Krškem« v tri okrožja: Krško, Št. Jemej in Tržišče, da je na ta način mogoče živahneiše delovanje v društvu. Da se društveniki seznauijo s pravili »Pedagoškega društva«, katera so bila tik pred voino spremenjena, razdelilo se je med člane nekaj odtiskov pravil. Glede reforme naše narodne šole se je razvnela živahna debata, sprejete so bile slcdeče resolucije: a) Tovariš Lunaček i<n Pirnat: K točki II. § 19. Z ozirom na prehodnjo dobo je spremeniti taf § za deželo sledeče: »Otrok stopi v šolo, ko je primerno razvit, vsekakor pa s 7 letom hi hodi toliko časa v šolo, da se temeljito priuči vsega, kar zahteva narodna šola. Hoditi mora vendar v šolo najmanj do 12 leta. Ko s>i pridob: obče znanje, prestopi v kmetijsko izobraževalno šolo, katero mora obiskovati vsaj 2 leti, najmanj pa 3 dni tedensko. Učiteljska konferenca določa, kdaj je učenec sposoben za prestop v kmetijsko izobraževalno šolo«. b) K odstavku II. § 22. se sprejme po tov. Lunačku predlagana sprememba, oziroma dodatek: »Za domača kmetijska de!a se smejo učenci uporabljati v toliko, kolikor ni v kvar šolskemu napredku. Učencem pa ni dovoljeno hoditi v dninnza denar. c) Tov. Skulj predlaga, in je bila spre.eta sledeča sprememba: Členu II. § 39: »Učne knjige za celo Slovenijo naj bodo enotne. Določi jih višji šolski svet, po nasvetu okrajnih učiteljsklh skupščin, z ozirom na kategorije posameznih šol. Ravnotako morajo biti enotni zvezki in tiskovine, katere določi na isti način visji šolski svet, za celo Slovenijo«. Clen III. § 26. »Upravitelji narodnih §ol do vključno IV. r., imajo tedensko največ 8 ur učne obveznosti, ako tudi bi jnorale ostale učne moči poučevati več — za kar se jih mora posebej nagraditi.« V členu III. § 28. naj se glasi točka a in b: »V višje in okrajne šolske svete voli učiteljstvo polovico vseh član o v in prav toliko namestnikov.« K členu V. § 44. je še dodati: »Šolsko kuhinjo in v telovadnici šolski odcr, kakor tudi stanovanja za vse učiteljstvo s potrebnimi pritiklinami.« Člen II. § 13 je spremeniti: »Terno predlog stavi okr. šolski svet, imenuje (šol. upravitelja) višji šolski svet za celo službeno dobo.« Slučajnosti: Sprejete so bile nadalje še sledeče resolucije: Tov. Lunaček predlaga: Pisanje dnevnika je neobvezno za starejše učiteljstvo (s 15—20 službenlmi leti) in ki deluje že več — najmanj pa pet let na enem in istem zavodu _n sc ga k temu pisanju ne more tn ne sme več siliti.« Tovariš Pirnat predlaga: »Zaveza naj izposluje pri višjem šolskem svetu za učiteljsivo, ki namerava v Srbijo sledeče: Učiteljstvo se zaveže iti za eno leto na poskušnjo v Srbijo, ako se mu povrnejo selitveni stroški, tja in nazaj. Ako bi mu tam ne ugajalo, se vrne na prejšnje službeno mesto, ki mu ostane eno leto reservirano. Na predlog" predsednika pošlje učiteljslvo pokrajinskega okrožja udanostno izjavo našemu kralju Petru I., ob priliki njegovega rojstnega dne, potom okrajnega glavarstva. Po triurnem zborovanju zaključi predsednik zborovanje, želeč vsem vesele počitnice, prve v novi državi. Nato smo si ogledali vzoren čebelnjak. Tovariš Lunaček nam je razkazoval in pojasnjeval, kako nam je pravilno in umno čebelariti. Zal, da je bilo že kasno in se nismo smeli dalje pomuditi pri predmetu. -t- Učiteljsko društvo novomeškega okraja je imelo v sredo dne 16. julija 1919 v dekliški šoli v Novem mestu izredn! občni zbor. Po pozdravu tovariša predsednika se je sklepalo o nadzorniškem vprašanju za prehodno dobo. Ker ni bilo razven te točke nobene druge na dnevnem redu, je zaključil tovariš predsednik zborovanje, se zahvalil udeležencem za tako lep obisk ter pozval vse navzoče na svidenje prve dni avgusta na prijaznern Čatežu. —e—. a uresnlči se navadno ne eno in ne drugo. »4a imenike moramo čestokrat čakati teden za tednom in ko smo jih po dolgetn cakanju in ope.ovanem priganjanju konečno vendar dobili, se pripeti, da jili v svojo žalost ne moremo rabiti, ker se knjigovezec ni držal natančno naročila. Ce so koncem vseh koncev imeniki vendar enkrat tu, jih porazdele šolski voditelji med poedine razrednike, ki vpišejo nato vanje po abecednem redu vse otroke svojih razredov In izpolnijo v teh za prvo šolsko leto na podlagi izpiskov iz šolske matice, za vsa ostala šolska leta pa ra podlagi imenikov iz neposredno preteklega šolskega leta vse stolpce izvzemši onih, ki so namenjeni za prihodnje četrtletno razredovanje in za opommje; kratko in čis.o priprosto povedano: izpiski iz šolskih matic in stari imeniki se prepisujejo. V novejšem času smo rnorall iz starih imenikov v nove imenike se razven skupnih šolskih zamud prepisati za vs.ikega učenca še rede iz nazadnje preteklega četrtletja. To duhomorno prepisovanje imenikov, za katero delo se uporabi ne malo dragega časa, se ponavlja leto za letom. V ocigled obstoječi 81etni šolsKi obveznosti se mora. za enega in istega rčenca eno in isto v teku osmih Iet nič rnanj nego osemkrat prepisati. Ali ima ta postopek praktično ter sploh kakšno vrednost? Ne, je nikdar ni imel in je ne bo imel, je kratek odgovor. Ali pa ima ta postopek, kakor nas uči lastna izkušnja, tq slabo posledico, -da se utihotapijo o priliki prepisovanja imenikov, v ¦;* vsakega učenca nad vse važne rojstne podatke, iin v podatke o prvem prihocii. v šolo, števllni pogreški. Recimo, da napravi vsak razrednik o priliki enkratnega prepisovanja imenika le en sam pogrešek m tega lahko napravi vsak še tako ve¦sten in natančen učitelj, tako napravi po.em n, pr. 300 učiteljev pri enkratn^n prepisovanju imenikov 300 pogreškov, kar da po 8kra.nem prepisovanju isve snovi 2400 pogreškov. Koliko učitelj.v pa naiedi j.ri enkratnem prepi3'_vi.__;u ini.nikov več nego en pogrešek? — Po Skra.nem prepisovanju imenikov tie odgovarja va ta način mnogo podatkov veC resnici. Al: naj se to dejstvo ne ovažuje.-' Zdaj pa si oglejmo v imeniku poediur.stdpc. ler njih namen, dasi so nam dobro zrani, nekoliko natatičneje. V drugi stolpec se morajo poleg otrokovtga imena vpisati tudi njegovi rojstni nodaiki. V rojstnih maticah, iz katerih s-i nskrbimo potrebne rojstne podatke otrok, je zapisano ime rojstnega krajn on cka v največjem pomenu besede, brez {¦.akoTŠnekoli natančneje določbe in prav (ako se polem tudi to ime zapiše v imenik n. pr. Peter Vuk, rojen 27. maja 1910. leta na Drakšlnu št. 12. Za iinenik je ta označba rojstnega kraja nezadostiia. Zakaj, bomo koj spoznali. V imeniku mora biti rojstni kraj vsakega otroka mnogo natančneje določen. Razven označbe rojstnega kraja otrokovega v najožjem pomenu besede, bi se moralo v imenik še vpisati rojstna občina, župnija, okraj in dežela. Tako natančna označba rojstvenega kraja je osobito potrebi-a za otroke, ki se v dobi svoje šolske obveznosti dosti selijo, ki so danes tukai, jutri lam. Pojdimo nazaj k našemu Petru Vuk, ki smo ga pravkar navedli kot slučaj. Pefer Vuk se je v predšolski dobi, pa tudi pozneje mnogo selil. V predšolski dobi se je odselil iz rojstnega kraja Drakšlna v Ruše, odtod v Velenje in odtod v Velikovec. Tu je vstopil v šolo in isto tudi tu dovršil. Šolski vodja bi mu rnoral izročiti odpustnico, a ima pomisleke o verodustojnosti Vukovih rojstnih podatkov. Predno se odpusti deček iz šole, hoče se prepričati o njih resničnosti. Deček je rojen na Drakšlnu. Tako stoji v imeniku prav lepo napisano. K.ie je Drakšl? — Za to ne ve deček, ne njegovi ljudje — stariši so mu bili že zdavna umrli — za Drakšl ne ve njetjov razrednik. za Drakšl ne ve nikdo, +udi mi ne. Šolskemu voditelju je v tem slučaju odvzeta možnost, ugotoviti resničnosti Vukovih rojstnih podatkov. Ako pa bi bilo v imeniku zapisano: Vuk Peter, rojen na Drašlnu, občina Mihovei, župnija Velika nedelja, okraj Ormož, ve šolski voditelj v Velikovcu takoj, kam se ima obrniti. Tretji stolpec je določen za podatke o prvem prihodu v šolo in za podatke o -eku šolskega obiskovanja. Pri sedaniem sasnutku tega stolpca je mogoče tek šolskega obiska imeti v razvidnosti le od •tstih otrok, ki so zadostili svoji šolski obveznosti na eni, k večjemu na dveh šolah. Za vse druge otroke, tp so pred vsem služeči otroci in otroci tistih starišev, ki zaradi svojega poklica nimajo sialneejn oivališča, kakor sq: uradniki, železničarjl, delavci itd., katerih otroci pohajajo vsak ¦renutek v kakšno drugo solo. za vse te °troke v tem stolpcu ni preskrbljeno. Da ^a je vzdrževanje razvidnosti tekom šolske obveznosti otrok v obče, osobito pa onih, ki nimajo stalnih bivališč, posebno potrebno, tega brž ni treba posebej utemeljevati. V četrti stolpec imenika se vpiše bivališče otroka, v peti pa ime, poklic in bivališče njegovih starišev ali njih namesinikov. Kakor se za otroke, ki bivajo pri svojih stariših, v peti stolpec vpiše teh ime, stan in bivališče, tako se za otroke, ki bivajo pri tujih Ijudeh, y ta predalček vpiše ime, in bivališče njih odgovornih rednikov, imena, stanu in bivališče staršev poslednjih otrok navadno ne najdemo v imeniku, dasi bi bilo večkrat potrebno, vedeti tudi to. Zategadelj bi moral imeti imenik razven stolpca za ime, stan in bivališče starišev ozir. varuha se stolpec za ime, bivališče in stan stranke, pri kateri otrok zdaj stanuje. Desna stran imenikovih listov je določena za rede iz neposredno preteklega 4. četrtletja, za četrtletna razredovanja, za četrtletne šolske zamude ter za rede za odpustnico. Poleg stolpca za zamude se naposled še nahaja stolpec za opomnje. Tu sem se napiše: 1. je li otrok za višji razred (oddelek) sposoben ali ne, 2. datum rzročitve odpustnice in 3. datum in kraj eventualas odselitve in šolskega okoliša. Važnih zapiskov o duševnih in telesnih lastnostih otrok v tem stolpcu navadno ne najdeino, sicer pa le-ti, če tuintam naletimo na nje, najčešče ne dosežejo svojega namena, ker so preveč splošni ter se o priliki prepisovanja imenikov navadno ne prenesejo v nov imenik, stari pa se shranijo in z njim tudi zapiski. V zmislu 2. odstavka § 97. do zdaj še veljavnega dok. šol. in učnega reda se _e pri določitvi redov za odpustnico ozirati tudi na obnašanje in uspehe otroka v zadnjih treh šolskih letih; zaraditega so roditelji ali njih namestniki dolžni, šolskemu voditelju na zahtevanje predložiti dotična šolska naznanila. Ta točka š. i. u. r. zveni prav lepo, toda v praksi v mnogih slučajih ni izvedljiva, saj vemo vsi, kakšna usoda doleti večinoma šolska naznanila, kmalu po njih vročitvi. Šolska naznanila se raztrgajo, založijo, shranijo tako dobro, da jih je težko zopet najti, se pogube. Ce nimamo šolskih naznanil, pa sežcmo po imenikih. Kaj ne? — Gladko rečeno, pa težko storjeno. Za otroke, ki se dostikrat selijo sploh ni mogoče na podlagi imenikov zadnjih treh let določiti redov za odpustnico, ker v takšnih slučajih nimamo na razpolago imenikov, za vse druge otroke pa se redi za odpustnice ne dolocujejo s pomočjo imenikov zadnjih treh let, atnpak na bolj praktičen nači-n, sicer bi prizadeti razredniki za to delo potrebovali večdnevnih dopustov. -*•> Na podstavi današnjih imenikov je tudi precej težavno si ustvariti in podati pravo sliko učenca, kar pa moramo dostikrat storiti. Sodnije zahtevajo namrcč kot pripomoček pri kazenskem postopanju proti mladoletniin od šolskih vodstev poročila o njih napredku, marljivosti, fplošnem obnašanju, telesnih in duševnih lastnostih itd. Za to imajo sodnije posebne vprašalne pole. Vsak učitelj, kateri ie imel s temi sodnijskimi vprašalnimi polarni opraviti, ve, kako težavno je, le s pomočjo imenikov na poedina vprašanja teh pol odgovoriti; v gotovih slučajih je to sploh nemogoče. Morebitni kratki zapiski o učenčevi ifidividualnosti v imenikovem stolpcu za opomnje nam pri tem delu tudi ne pomagajo dosti, ker so navadno preveč splošni in brez navedbe raznih okolnosti, ki bi te zapiske natančneje pojasnjevale. In tako je tudi s tem utemeljena trditev, da zapiski v imenikovih opomnjah ne služijo svojemu namenu. Ta nedostatek pa so polagoma spoznale tudi naše bivše šolske oblasti. Da se temu odpomore, so se uvedle na Štajerskem Bischofbergerjeve »Schiilercharakteristiken«. Pa tudi te niso rodile zaželjcnega sadu in ne Iz enostavnega razloga, ker niso bile praktično omislene. Spoznavši veliko pomankljivost in vsestransko nepraktičnost našega popolnoma zastarelega imenika, začel sem rzmišljati, kako bi se moral imenik preosnovati, da bi ustrezal todobnim zahtevam ter tako potem povsem služil svojemu namenu. Poskušal sem imenik izpopolniti, obračal ga na vse strani; končno pa sem imel pred seboj zopet stari, nepraktični imenik, le njegova oblika je bila nova. Posledica tega je bila, da sem obsodil imenik na smrt. Proč z njim, namesro njega pa za vsakega učenca posebsj polo, ki bi se naj imenovala -Osebna pola«. Predstavljam pa si oseb.io polo tako-Ie: Osebno polo, ki bi obsegala štiri strani, dobi vsak otrok koj pri svojem prvem vstopu v šolo in sicer za dobo svoje šolske obveznosti, to se pravi do tistega trennfka, ko je zadostil šolskim zahtevam. Na ptvo stran osebne pole se pri vstopu otroka v šolo zapiše enkrat za vselej njegovo ime in nato v poedine stolpce njegovi rojstveni podatki (dan, mesec, leto, kraj, občina, župnija, okraj), podatki o njega /eri in narodnosti, ime, stan in bivališče starišev ozir. varuha ter datum in kraj prvega otrokovega prihoda v šolo. Razven tega bi še morala imeti prva stran osebne pole stolpce za razvidnost tega šolskega obiskovanja (odkedaj, dokedaj, kje), za ime, stan in bivališče stranke, pri kateri učenec sedaj stanuje ter za datum učenčevega izstopa iz šole. 2. in 3. stran (notranji dve strani) osebne pole bi bili določeni za razredjvanje in sicer za celo dobo otrokove šolske obveznosti, za odpustnico in za oporabe glede odhodnice 4. stran (zadnja) osebne pole pa bi naj bila namenjena za zapiske, ki bi na] dali natančna pojasnila o učenčevih posebnih telesnih in duševnih las.iio^i, slabih kakor dobrih, o njegovi vzgoji, življenskih in drugih razmerah v domači hiši itd. itd. Ti zapiski pa bi bili seveda dopustni le na podlagi sklepa domačih učiteljskih kanferenc. Tako spremljajo osebne pole poedine učence od razreda do razreda; po preteku prvega šolskega leta jih izroči razrednikr prvega razreda razredniku drugega razreda, le-ta onemu tretjega razreda itd. Razredniki si podrže ie osebne pole onih učencev, ki so za prestop v naslednji višji razred (oddelek) nesposobni. Ko učenec dovrši ljudsko šolo, se njegova osebna pola shrani, kakor sq se dosedaj shranili imeniki. Za slučaj preselitve učenca se pošlje prepis osebne pole naravnost vodstvu iste šole, v koje okoliš se je otrok preselil. Vsako drugo naznanilo preselitve je potem odveč. Na novi šoli se osebna pola uvrsti med osebne pole učencev istega razreda, v katerega je bil priselivši se učenec uvrščen in se obravnava naprej tako kakor se obravnavajo osebne pole vseh drugih učencev. Ker nam daje osebna pola precej dobro, verno sliko učenca, bode tudi prav lahko z njeno pomočjo odgovarjati na vprašanja sodnijskih vprašalnih pol :n ro tudi v slučajih, če raladoletnega, za katerega se sodnija zanima, poznamo ali ne. Zdaj pa odgovorite sami, kaj _.e vam zdi bolj praktično in popolno: dosedanji »Imemk« ali »Osebna pola«, o kateri sem pravkar razpravljal. O osebni poli, kakor si jo mislim jaz, sem se že z marsikaterim tovarišem razgovarjal. Ideja je v obče ugajala. Pomisleke o osebni poli so imeli nekateri za slučaj učenčeve preselitve, ko bi se utegnila osebna pola zgubiti. No, temu pa sc odpomore lahko s tem, da, kakor rem že namignil, ostane original doma, odpošljc pa se le prepis. — Drug pomislek je bil ta: kakšna bo osebna pola po preteku 8 let. Nato pa odgovorim, da morajo biti iormulari iz dobrega, močnega in trpežnega papirja, učitelji pa jih morajo varovati, da se ne raztrgajo in pomažejo, katenli zmožnosti pa vendar ne bomo mogli odrekati nobenemu učitelju. Če se pa slučajno kakšna osebna pola zamaže, raztrga, potem jo je pač z novo nadomestiti. Meščanske šole — pozabljene? Zakon o narodnih šolah, ki ga je priobčil »Dčit. Tovariš,< v 29. štev. z dne 16. julija t. 1., določuje v členu 8. glede službenih prejemkov učiteljav na narodnih šolah; toda nikjer ni brati v tem zakonu o kaki določbi, ki bi ugotavljala plače učiteljstva na meščanskih šolah. Ali je »Učit. Tovariš« morebiti priobčil le nepopolen zakonski osnutek ter izpustil vcč določb celotnega zakona, ali pa je Narodno predstavništvo ob sklepanju p o z a b i 1 o , da in_3ino tudi meščanske šole?*) Saj vendar ni verjetno, da bi bili n a m e n o m a prezrli rneščanske šole, posebno še sedaj, ko baš y Slovencih hitimo ustanavljati novih meščanskih šol, da zadelamo vrzeli, ki jih je avstrijski sistem nalašč puščal v slovenskem šolstvu! Da se prav lahko »pozabi« kakšna »malenkost«, ki bi utegnila koristiti meščanskim šolam, o tem nam priča naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 14. februarja f. 1., ki določuje glede o p r a v i 1 n i _v-d o k 1 a d nastopno: »Ravnatelji meščanskih šol in voditelji enorazrednih, dvorazrednih in trirazrednih ljud- *) Delegati naše Zaveze, ki so se ravno takrat mudili v Beogradu, so na ta nedostatek v načrtu opozorili Učit. udruženje in gospode poslance. Na meščansko šolo so res pozabili, to pa zaradi tega, ker je v Srbiji še ne poznajo. Ker bi bilo treba ves načr. predlagati, kar je bilo v zadnjem hipu nemogoče, niso sprejeli od nas predloženih izprememb, pač pa smo dobili zagotovilo, da se uredi meščansko šolstvo s posebnim zakonom, dokler ne obvelja nov šolski zakonik v celoti. — Op. uredn. skih šol prejemajo opravilne doklade letnih 300 K za vsak naslednji razred pa po 50 K letno.« Po tej odredbi dobivajo torej ravnatelji meščanskih šol, ki imajo opravljati dosti več in napornejšega dela v pisarnici in vodstvu šole kakor pa na vsaki večrazredni ljudski šoli, prav toliko opravilne dokiade kakor voditelj enorazredne ljudske šole. Ravnatelji meščanskih šol so pred ureditvijo plač dobivali po 400.— K opravilne dokladč, ki so jo merodajne oblasti že pred leti nameravale zvišati na 600.— K; zadnja »regulacija« plač pa jim je namesto pričakovanega poviška prinesla z n i ž a n e opravilne doklade. Iz navedenega zgleda o opravilnih dokladah bi mogli sklepati, da je Narodno predstavništvo v Beogradu na vse u č i t e 1 j s t v o meščanskih šol prav tako pozabilo, kakor je »pozabila«*) celokupna deželna vlada za Slovenijo na r a v n a t e 1 j e rneščanskih šol. Da bi se pa s takimi-le »pozabljivostmi« vzpodbujalo učiteljstvo k izpolnjevanju svojih študij ter privabljalo k izpitom za meščanske šole, tega vsaj ne bo nihče pričakoval; zato se pa naj tudi nihče ne čudi, ako v bodoce ne bomo imeli niti toliko meščanskih učiteljev, da bi z njimi zasedli vsa ravnateljska mesta na meščanskih šolah. Spričo vsega tega se mi zdi umestno, da bi imela Zaveza in osobito še naša jugoslovanska učiteljska organizacija svojega posebnega zastcpnika, ki bi mu bila poverjena naloga, da skrbi za koristi me-čanskih šol ter zastopa interese meščanskih učiteljev. Ker pa ne kaže pričenjati dolgotrajnih razprav m eventualnih volitev scdaj v prehodni dobi, ki pa utegne postati za razvoj tiašega šolstva odločilna, zato priporočam: Poveri naj se kateremu izmed sedanjih članov vodstva Zaveze posebna naloga, da bo zastopal interese meščanskih učiteljev, ki so bili dozdaj zvesti in marljivi udje naše skupne stanovske organizacije in ki torej nikakor ne zaslužijo, da bi jih hote ali nehote »pozabljali«. —os. *) Kar se pozabi, se navadno pozneje izvrši; a ravnatelji mešč. šol še vedno zaman pričakujejo poviška opravilnih doklad. — Op. pis. vesti još 50 drugih imena, ali bi se dobacilo, ima ih još. Ako bih naveo 100 opet bi se ponovilo: ima još. Dopustite samo jedno ime: Lazar Kujundjič, seosko dete, svršio je školu i otišao dole u južnu Srbiju, da kroz školu brani svobodu svoga naroda. Branio ju je uspešno, odluono, junački. Ali kada je naš protivnik škole zamenio drugim sredstvima borbenim, kada je vidio da naše škole postižu velike rezultate, jer su radile u svom narodu, onda je on zamenio školu puškom, mačem i bombom. I našemu plemenu nije ostalo ništa drugo no da pusti, da ga zatru, ili da se brani istim sredstvima. I Kujundjič je, gospodo, otišao u goru, da se iz gore bori i za školu i za narod. Borio se kao lav. I jednoga dana opkoliše kuču, u kojoj je bio zapališe je kao i Braninu kuču i kada je utrošio poslednji metak, onda izlazi, da se kroz redove probije, da nadje oduške i da se oslobodi. Prorešetan kuršumina, pada na pragu kučnom. I na tome se ne svršava zao udes njegov i naš. Na mrtvo telo njegovo dovedu raajku njegovu i pitaju je: je li to tvoj sin? Da bi sačuvala selo, da bi sačuvala one, koje je ona i njen sin voleo ona odgovara: ne. In tom trenutku iz oka njenoga suza nije kanula. Vi znate, gospodo moja, da je legendarna Jugoviča majka bila tvrda srca, kad je čula, da je »zakukalo devet udovica, zaklikalo devet sokolova i kad je zalajalo devet ljutih lava, zahrzalo devet dobrih konja.« Svagda bila je tvrda srca i od oka suze nije pustila. Tako veli narodna pesma. Ali ona kaže u isto vreme, da je majka Jugoviča presvisla kad je videla ruku svoga Damjana. A moderna Jugovica rnajka, stara Kujundjička, nije presvisla ni onda, kada je videla svoga jedinca mrtvoga, jer je osečala da je dužnost, da sačuva selo bila jača i veča od tuge materinske i od bola njena. A od tuge materinske nema veče luge, i od bola materinog nema večog bola. Možda je, gospodo, da je majka Jugoviča bila otisak vremena i prilika. u kojima je živela. Ne sporim taj uticaj, ali ima još jedan uticaj, koji se ne sme zaboraviti, a to je uticaj njena sina. On je bio od nje vaspitan, a vremenom on postaje vaspitač majke. I ta žena našega naroda postaje velika majka, čije ime treba svako da zna, svako dete svaki koji voli svo]u zemlju i svoju slobodu. Dopustite gospodo, da još jedan put rečem: Lazar Kujundjič je bio narodni učitelj. Ja bih hteo da stanem na ovom redjanju ali ne smem da predjem preko jednoga novoga fakta, a taj je, da je u ovim poslednjim ratovima naš ; narodnl učitelj napisao svojom kralju jednu opsežnu knjigu. Ta opsežna knjiga to je vazdašnja slava njegova. On je, gospodo, vodio čete i bataljone. Oduševljenje, kojim se je sam oduševljavao, prenosio je na te čete i bataljone; ginulo se gospodo sa osmehom na usnama. Ali je vazda svaki hrabri komandir čete i bataljona ginuo zajedno sa svojima borcima. ln u tim najtežim prilikama, naš narodni učitelj nije se demantovao. On je radio onako kako je govorio. Ja sam gospodo obečao na početku govora, da ču da učinim jedno dužno priznanje. Ja sam to sada učinio. Cinim ga time, što iznosim ovaj projekt zakona sa molbom, da ga Narodno Predstavništvo primi. Tvrdo sam uveren, da če Narodno Predstavništvo učiniti svoje priznanje primajuci ovsaj projekat. Gospodo, treba ga primiti, jer to činimo onima, koji če u našoj slobodnoj i ujedinjenoj otadžbini preneti prosvetu u najudaljenije krajeve. Mi treba, da to ueinimo, gospodo, i s toga, što učinimo to za one, koji su bili svakad gotovi, koji su i danas gotovi, koji če i sutra biti gotovi da, po rečima našeg otmenog pesnika — »z a s v a k u kap mleka svoje matere dadu kap svoje krvi svojoj otadžb i n i«. Buran aplauz. ALBIN LAJOVIC: Ureditev učiteljskih plač na Ceškem. Na kratko hočem podati pregled zakona, s katerim so uredili učiteljske plače v Ceškoslovaški repifbliki. Pripommti moram seveda takoj, da je zakon začasnega značaja, kakor je dandanes več al; mnj vse začasno, veljavno dan, dva, tri, kakor pač pride. V uvodnih osmih členih je govor, da so razveljavljeni vsi zakoni, ki se nanašajo na gospodarsko-pravno razmerie učiteljev v deželah, ki pripadajo republiki. Vse izdatke za šolstvo nosi država, prejemki učiteljev so jednaki onim državnih uradnikov od XI. do VII. činovnega razreda. Če dobe leti priboljšek, velja isti avtomatično tudi za učitelje v isti izmeri. Zakon stopi v veljavo z dnern, ko se razglasi in velja od 1. listopada 1918. naprej. Prvi del obravnave potem v 14 precej obsežnih §§ obče stvari, kot n. pr. to, da dobi vsakdo plačo od prvega dneva nieseca, ki sledi nastopu službe, ravno tako pa zopet do zadnjega onega meseca, v katerem je odvezan službe. Plača se izplačuje vsakega prvega vnaprej, aktivitetna doklada pa na posebno prošnjo tudi četrtletno vnaprej. Napredovanje je avtomat i č n o. Vi.š.ia plačilna stopnja v XI., X. ali IX. razredu se doseže po treh letih, v VIII. in VII. po štirih. Učiteljem, premeščenim z obče na meščansko šolo, all r a obratno, se računa pri uvrstitvi v nlačilni razred vsa službena doba, kakor bl jo prebili na šoli iste kategorije. Napreduje se postopoma, kakor hitro je dosežen čas, ki ga zahteva posarnezn_i s.oprna a.i razred. V izrednih slučajih se Iahko odreče napredovanju Kot kazen. 'J.itelji, ki so 60 let stari in imajo 35 službenih let, ne morejo več časovno napredovati. Učitelji meščanskih šol se uvrste v skupino B. občih v skupino C, industriialni učitelji pa v skupino D. Skupina B zahteva meščanski izpit, C usposobljenostnega, D pa izpit za industrijalne uč:. telje, t. j. učitelje moških in ženskih ročmh del. Doba v posameznih razredih iraja: Skupina B C D XI. čin. raz 3 6 6 let X. » » 5 6 7 » IX. » » 7 / 9 ;> VIII. » » 10 — • — « Skupina B pride torej končno v VII. čin. razr., skupini C in D pa v osmi. Če kdo izpopolni svojo izobrazbo do višine, kjer se uvrsti državnega uradnika v višjo skupino, ima leta isto pravico do uvrstitve. — Napreduje se z tistim dnem, ko se je dosegla zahtevana doba v posamezni stopnji ali razredu. Šolski voditelji imajo funkcijsko doklado, pravico do stanovanja, odnosno do stanarine, kakor je to še v podeželskih zakonih. Za gotov čas potrebe na gotovem službenem rnestu imajo učiteljl pravico do uradnega ali naturalnega stano- vanja, odnosno do primerne stanariTie, kakor tudi na vse priboljške, ki jih dob'vajo iz istega naslova državni uradniki istega razreda. Prav tako je z dijetami, potnino in namestnino, če gre učitelj 'lven svojega bivališča nadomeščat za par dni obolelega tovariša. Selitveni stroški se povrnejo po predpisih, ki veljajo za državne uradnikc. Učitelji začetniki, ki služijo za nagrado, so jednaki državnim praktikantom. V posebnih slučajih se more dovohti učiteljem predujem v višini trimesečnc plače, ki se povrne najdalie v dveh letih. Za časa mobilizacije, ali orožnih vaj dobivajo učitelji svoje prejemke pod iscimi pogoji in okolnostmi kot državni uradniki, za čas prezenčne službe se seveda ustavijo. Učiteljski praktikanti se po treh letih zadovoljivega službovanja in če so v tem času napravili usposobljenostni izpit, uvrste v pripadajoči činovni razred in skupino. Učitelji veronauka, ki uče tedensko 16 ur, dobe plačo učiteljev na oni šoii, kjer poučujejo, če poučujejo manj kot 16 ur pa nagrado v višini 25- 50- ali z 75odstotne plače literarnih učiteljev. Analogno nagrado dobivajo tudi učitelji deških ali ženskih ročnih del, če uče manj kot 16 ur na teden. Nagrada za poučevanje prostih predmetov. ki jih poučujejo neučitelji, znaša za tedensko uro 100 K na leto. Učitelji _>a dobe za nadure isto nagrado kot državni uradniki za svoje. Naj priobčim na koncu §e tabelo, iz katere vsakdo razvidi, koliko bi dobil plače, če bi služil v Ceškoslovaški republiki. Aktivitetna doklada. Ce primerjamo našo naredbo o ur_.ditvi učiteljskih plač s češkim zakonom, !ahko opazimo, precejšno razliko. Glavno dobro pri Čehlh je, da se povsod poudarja jednakost med učiteljem in državnim uradnikom poslednjih petih razredov. Pri nas se je storila usodepolna napaka, da se natn je nekje, bogsigavedi kje, urlnilo kukavičje iajčice petih razredov, ki nani je že in nam bo še mnogo preglavic in neprijetnosti prineslo, a menda samu vsled tega, ker se hoče varovati poslednja mostnica, da se ne izenači tudi po naslovu uradnik z učiteljem. Drugo, kar mi naravnost ugaja je, da so industrijalni uči telji deležni skoro istega napredovania kot učitelji na ljudskih šolah. To je prinesel menda tok časa s seboj in pa dejstvo. da se najrazličnejši tipi gospodarskih m gospodinjskih nižjih šol, kjer poučujejo v pretežni večini industrijalni učitelji po-sebno dobro obnašajo, tako, da se 'imajo baš tem Čehi zahvaliti za svoje krasno razvito narodno gospodarstvo. If. KJ - XI. X. IX. VIII. VII. I. mesta + 80.000 576 768 960 1104 1288 II. mesta -|- 40.000 504 672 840 966 1127 "nT mesta + 10.000 432 576 720 828 966 W J IV. do 10.000 360 480 600 690 805 Službena leta Skupina B meščanske šole Skupina C ljudske šole Skupina D industrijske učilnice VI* 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 Adjutum 1.000 1.200 Adjutum XI. 1.600 1.600 1.600 X. 2.000 2.000 2.000 2.400 2.400 IX. 2.800 2.800 2.800 3.000 3.000 3.000 3.200 VIII. 3.600 3.600 3.600 3.600 4.000 4.000 4.000 4.000 4.400 4.400 VII. 4.800 4.800 4.800 4.800 5.400 5.400 5.400 5.400 6.000 6.000 6.000 6.000 600 800 XI.« 1.600 1.600 1.600 1.800 1.800 1.800 X. 2.200 2.200 2.200 2.400 2.400 2.400 IX. 2.800 2.800 2.800 3.000 3.000 3.000 3.200 VIII. 3.600 3.600 3.600 3.600 4.000 4.000 4.000 4.000 4.400 4.400 4.400 4.400 VII. 4.800 4.800 4.800 4.800 4.800 4.800 Adjutum XI. 1.600 1.600 1.800 1.800 1.800 X. 2.200 2.200 2.2U0 2.400 2.400 2.400 2.600 IX. 2.800 2.800 2.800 3.000 3.000 3.000 3.200 3.200 3.200 VIII. 3.600 3.600 3.600 3.600 4.000 4.000 4.000 4.000 4.400 4.400 4.400 4.400 4.400 4.400