Št. 74. V Goririi, v torok dno lf>. scptonihra 1903. Letnik V. l/li:ij:i v-::i forrk in solntlii oh I I. in i iii'i'ilimlilin1 /:i iiii'sto Lit oi, '.'>. iiri I up. /;i (Ic/i'lii Ako p.'iilr n:i l;i din\;i |H"i/.nik izid»1 iliiii |ircj oh (i /m-i'vc. Sinn»1 |io [insli |i:cjiliii;ui ;ili v (inrici n;t ilmn jiošiljan ci'lnleliio K \ , pulli'liio i K in {'•I'lrllt'liio "^ K. I'roil.-ijiis 'inrici v t<> li;ik;irn:in Schu.ir/. v Sulskili ul; '', .1 f I I <¦ i s i I/. v Nunskili ulicali in L11- I) ;i u n;i \ cnlijevcin ti'k;iliši:u pn S vin. (YhViiio izihuijc) I Irednistvo in upravnUtvn si natiajata v «,\;iroil in t i a k a r ii i», ulna Wtttirisii Ii «t. 'J Dopisi- j<- nasloviti n.t urt'dniitvo. otflasc in narocnino p:i na u|>r."iviii#Lvo »(June»1«. Ojflasi sc računijo po |>«-tit- i vrstah in sicer aku s»* tiskajo 1-krnt po I 12 vin., 2-krat po 1U vin.. 3-krat po ' K vin. Ako se večkrat tiska; •>. raču- lilJO S«' pit pOgodbi. Izdajatelj in odgovorni iirednik Josip MaruSič. Ti-ka „Narodna tiskarna" <>iena pojma. dn ju ni niogoče tako lebko ločiti. Ke- darkoli so spoiimimo ,. Kroja^ke zndruge-1, takoj nam pride n:i misH mm kra^na slika, kalero jc v svoji riesuirtni ,.Sot"i" Manual A. G k sarii: propadla „Krojaska zadruga" lezi razbila na tleb, in na njenib razvalinMh so dviuajo tolsti kapuni „kleri- kaler1, ki so napravili z zadrugo ..vrhiincc klorikalne^a svindla1', a trebiHcck so s; odebi'lili /. ogro:nnimi svotami, krtl"!*e so prisloparili pri /.adruu'i -¦- nad knpuri i pa viliti „velikanski mesarski noJ.iU. vcliki mesar sain, on A. G k, on patenlirani klohasar. on viliti mesarski no/. vulg<"> piped in incsari te kapunc... l'a kaj vraga, kapuni se nc dado zaklati i ' Idi- li< rm slika, kaj nc V Povsem vredna. da hi jo ovekoveoil najboljši riaprednja.ski slikar --- mazar. Ali A. (I k ne nore vkioniti. ikhV da bi hg publ'kum smejal ncsprctni nje- govi mesarski ueonosti, zato so trudi dclj casa na vse nauine, da l>i zaklal ..Kro- ja-ko zadr." in nje npravniko h eelo ,.(>n trit'ugcr* vrod: a ^Iej. kruta. vnoda, on nc more toga nikakor izvräiti' Truden, zasopel, hol in „CoRtra'no posojilnice". Da jih on ne smatra za take, je seveda naravno, kajti „Der Schelm denkt wie er ist". | Zndnjič srno mu rckli v ,.Gorici*', da s i no ze I i in o So k o n c a d i v n i h n j c g o v i h (":1a n k o v ^'lodo to zadove, paü pa srno tja oolo prosili, naj nadnljuje z zapric'cto borbo vsaj do občnesja zbora I. 19OJ-., kor narn tako napravi vcliko ; usiui,'(i: eim dalj<' narnroö piso, teinbolj so Mamira. tcrnbolj .srneži Hamoga sobo. I NhvzÜc tej nasi zolo uljudni pro^nji. so obrac'a /opol do nas. naj mu j)r?ob(''inio rauuno 1. HUM, da skleno lu zanj tako usodepolno polomiko. Mo/, so del a > to zabtovo noizrncrno smošno^a. kor s to in d o k a z u i c. d a j o po p o I i n o m a p o v, o r o I in da i š (¦ c z a d n j ¦* r e ä i I n o b i I k o, k i b i in u p o rn o u I a i z rn o r j a b I h m a I o. Trdno jo pro- pric'an. da iib n o o \> j a v i rn o. ZHto si miali: vein, da jib no objaviio; oto. to mi bo sluAilo. da so že kako izvijem iz stisko, v kntor"^ so me po^nali t' pre-noti klerikalci. Opozorili smo ^a sicor in ž njim tudi vbo prizadete krogo. da so se r a (.• n n i n a o 1> Č* n o m z b o r u pro- ; j (' i t a I i, d a p a v I i s t u jih n ism o I o b j a v i I i in jih tudineobja- v i m o, ker spadHJo pred občni zbor prih. Iota. A. G—k trdi. da tu nokaj „smrdi". i res je. to smrdi tako, da postanete ves zh- j smrajen in okuzon' Kor pa že tako silno želi konca, zato rnu danos podajemo potrobno gra- divo. Oilgo vnri naj nam navse. inimel bode dovolj snovi.da bode polnil lahko ?e m^sece in mpsece predalesvoje „lope" ,.Soce'\ Sicer trdi, da i na oaebno udriharije ne bo več odgovarjal. I ali mi nismo krivi, da jo (.jabrA^ek spravil i svojo osobo v tako ozko dotiko s „Kro- jaško zadnijio", da so morarno ob njega obre^ati noprestano Mi pa so baviim z ; njegovo osebo ba^ radi ie^a. da poka- ž e m o s v o t u, kako z n a o n I u rn- p a r i j e p o d t i k a t i d r u y i in in I i- o e rn o r s k i p i s a t i : s a j s o m j a z n e d o 1 ž o n, o n i so. oni so krivi! J a z p i Š e m s t v a r n o ! Kako pa zna ' Gabršček stvarno pisati, to ve celi svet. j izvzem^i onih ljudij. ki so zaljubljoni v : nje^ovo „impozatno postavo in možatost". i Sedaj pa zac-nimo z gradivoni, ka- tero nudimo Andreju Gabrš^eku. ju- naku žalostne postave, v bla^ohotno ¦ uporabo. Gradivo mu razdelimo v siedeiie dele: I. Kaj je Andrej Gabršček storil, da pokaže neomejeno svoje prijateljatvo do „Krojažke zadrupe" ? II. Kaj jo Andrej GabrsY-ek v [f] zadovi v ,.Soči" obljiibil ? III. Kaj je Androj G.ibrSček dosegel H svojim delovanjern y I. KajjetorejAndrej Gabrščpk storil. dn dokaže. kako neizmerno m u I o ž i na srcu d o b r o b i t ,. K r o j a .š k e za'lriißpJ, katere član je on bil toliko tasa, doklor uh niso iz nje izbacnili. in katero podprods^dnik nadzorstva je tuJi bil, kakor «mo povedali prod kratkim? 1. L a z i 1 jo v e d n o o k o 1 i n e- k a t e r i h o d b n r n i k o v, katorim je tiünil vci.k" prijaMjstvo, samo da bi izvabil iz njih kolikor več mo^oce za svoje nečedne namono Dotič-ni odborniki seveda niso spoznali v ovco preobleče- nojja volka. To dHo je začel koj. ko je zvedel. da se kuhaio v ..Krojaski zadrugi" va?.ne re^-i. ki so priSle na dan vsled nemarno-l zakričal je zdaj Stanko in Re postavil naravnost iz^ivajočo. „Ali duhovnik?" „Ne!" >,Kdo pa tor ve(l"o tfostejo. Ni %h. dKoro vlnka, da no \n inorali potniki stati I . .so po vozovih ^njesti, ker nimajo pro- nto du bi sedoli. (lolo na stopnicah si jnorajo potniki poisk:il; prostora. o čemur Hino so zadnji rolrlok preprirnli. K«lo bode kriv. ako so do^odi kaka nosreča ?! Surr pa jr pri mis ž« lako. Doklor so nokai osoh po krivdi žolo/.niske upravo no p - sr"ei, tn prioakovati, dn bi «•' pokliuani rinitolji zmenili za nas> pri- Inžbe. Ka.j komu mar za nokaj slov. par. Vse dni«ac-i je sovoila, akn ho kakornu nomskornu ali pa laskomu čifutu samo joden Ihs skrivi Mi bi nicer ničosar no rokli. ako bi ho ol.» navadnib dnob in noprioakovano dojjodilo, da bi bil naval polnikov tak, da hi no nasli na kaki inanjši postaji vsi dovplj prostora /.a so- doti. Ali da He dc^aja lo coin na lako diii, ko morn žolo/.niška uprava /,o iiaproj pripravljona biti na voliko Stevilo pol nikov, kakor so jo to dogodilo na Mali Šniaron v AjdovsY'ini, ko .so so Ijudje vrarali iz I-o^a, to jo pa skrajno brozob- zirno. Na Mali Šmaron jo ostalo namroč v Ajdovšcini nad 200 osob, ki bi so rado peljale po žoloznici in f>0 wb ni dobilo coin proslont. oeravno so si zo prLkrbelo vozno listke. Da so bili li Ijudjo skrajao otforieni. lor da so dajali svoji jozi dusks», to jo popolnoma umevno. Nokatori trdijo, da wta bi la. v Ajdovšnrii takrat Se dva voza nu ra/.pola^anje, lor da bi so bila lahko priklopila k vlaku; dru^i pa pravijo. da ni bilo na razpola^anjo nobonega voza in da ni botolo ravnatoljstvo dr/.avnih žcloznic v Trstu pravočasno oskrboti za ta dan zadostnek'a Sloviia železnižkih voz. akoravno so jo za to obratno vodstvo v Aj'lovseini o pravom času oglasilo. Hodisi tornii pa lako ili onako, ostane vedno neovržno dejstvo, da so lake razmere na vipavski železnici skrajno Skandalozne in da jo skrajni <5as, da se odstranijo. Kakor čujemo, jo imela vipavska želez- nica zadnji mesec nokaj tisoč kron več dohodkov nego sta jih imeli islrska žo- leznica Trst-Poreč in pa furlanskn želez- nica skupaj In vendar kako skrbi želez- niška uprava vso dru^ače za komoditelo potnikov na irnenovanih dvoh železnicab nejjo pa za potniko na vipavski železniei. Seveda se vozijo po omenjonih dveb že- loznicab vecinoma lo Lalii, dotimse vozi po vipavski žole/.nici skoro izključno lo slovonska para, ki ni za druu'o, po mnenju naših odločujočih krojjov, noj,'o za to, da molči in plača. Ali li kro^'i naj vondar pomislijo, da vsaka stmna jedonkrat ven- darle poči, ako so jo prevoč napenja. Javen ljudski shod prirodi aka- demieno I'orjalno družlvo „Adrija"' v Uo- rici dno 20. t. in. na Do bravern obč. B i I j a n a v Br d i h p o popoldanski službi l)Ožji. Na dnevnom redu bode razpravljanje o slovenskem žolstvu. Hojaki iz Hrd in drugib bližnjih krajev! Prihitite vsi na ta shod, da bode ta shod veli- častna manifostacija za naše kulturne po- Irebe. Povejnio glasno in odločno nažim nasprotnikom, da zahtevamo za se isto, kar imajo drugi večji narodi. Posebno glasen bodi protest proti vsiljevanju „Leginih" šol na slovenskih tleh. Na ti- soče glasov slovenske^a ljudstva naj od- ločno pove vsein našim nasprotnikom, aa zahtevamo zaseslovonsko ljudsko ^olo, sloven ske srednje solo in sloven sko univerzo — vse slo- ven 9 k o! II. izrvdni občni zbop akade mieucga lcrijalnega drufttva „Adrija1' se bo vršil dne 23. t. m. ob 8. uri zve- cer. Dnevni rod in lokal se objavi pra- vočasno. Vabljeni so vsi člani, starešino, ustanovniki in podporniki ter učiteljstvo, oa se v obilnern številu udeleže shoda. Vsi gostje dobrodoäli! air Pre so[»t(Mnbra 1VM)2. il. f>72f> in na one prejsnjih lot, naroča de/elni odbor sledere : I. ('. kr. finančno vodstvo v TYstu se je nostolokrat popolnoma opravičeno prito/.o.valo. da nekatere občine ne pred- laj^ajo svojih proračunov v po^tavno do- ločeni dobi. anip^l: mno^o kasneje, valed čosar nastano pri sodanjern načinu pred- pisovanja in poi)iranja doklad premnogo nopotrobno^a dela, ker so morajo po- pravljati predpihovanja v knjigah in iz- kazih davčnih uradov. Da se ohrani redno uradovanje pri davčnih uradih, ki so vže itak preobloženi z drugim uradnitn delom, namerava fi- nančno vodstvo prepovedati prepozno naproSeno predpisovanje in pobiranje doklad. — Vsled tega, in ker mora imeti tudi deželni odbor dovolj easa, da pregleda vse proraCune vseh občin v deželi, va- bijo se vsi občinski zastopi, da sestavijo, potrdijo in predložijo svoje proračune za leto 1901 do 1. novembra 1 90 3. Oni občinski zastopi, kojitn ne bi bilo mogoče, rrtdi opravičenih zaprek. predložiti svojih proračunov do navedene dobo. se bodo moral, ravnati vsekakor po dolocilu t. odstavka § 6.r>. občinskega reda ter predložiti svoje proraCune v nepreslopni dobi do 1 decembra 1903. Deželni odbor bode prisiljen na- lagati vso odgovorno-t onim občinskim zastoponi oziroma njih izvrševalnim or- ganorn in posebno g. županom, koji se ne bi natančno ravnali po goroznačenih predpisih in bi provzročili s tern škodljiv nered pri občinskem gospodarstvu. kajti potem bi bilo onemouoceno redno pred- pisovanje in pobiranje občinskih doklad. Istotako se bode deželni odbor, v korist občinam, poslu/il vseh prisilnih, po za- konu dovoljenih sredstev, da doseže se- stavo in predložitev občinskih računskih prevdarkov o pravem času. 11. Večkrat se pa pripeti slučaj, da se predložijo proracuni sicer o pravem času, a da ne odgovarjajo predpisom zakona. Radi tega se morajo vračati ob- činam, in staresinstvo jih mora v drugič ali celö v tretjič v sejah razpravljati predno so tako sostavljeni. da odgovarja njih oblika knjigovodstvenim načelom in njih vsebina obstojeüim postavniin do- ločilom. — Da se prihranijo nepotrebna do- pisovanja med deželnim odborom in ob- činami, ki vrh vsega provzročujejo tudi mnogo izgube časa, opozarja se občinske zastope, da se ravnajo po sledečih načelih: a) h občinskih proračunov se imajo v vsakem siučaju izpustiti troški za cer- kvene potrebščine. Za te izdatke se mora napraviti poseben račun v smislu de- želnega zakona z dne 29. novembra 1863. dež. zakonik st. 2 iz leta 1864, oziroma državnih zakonov z dne 7. maja 1874. drž. zak. št. f>0 in z dne 31. decembra 1894. drž. zak. St. 7 ex 1895. Izločitev tacih izdatkov je radi tega potrebna, ker v pokritje primankljejev v cerkvenih pro- računih, ne služi ista podlaga, kakor v založbo primankljejev razkazanih v ob- činskih proračunih in ker je tudi pod- ročje za obravnavanje enih in drugih predmetov različno, gledo na to, da spa- dajo predmeti zadevajoči upravo po- I litiönih in krajevnih občin v področje, avtonomnib, dočirn npadajo cerkvene fltvari v področje političnih oblaatnij. l>) V onih krajevnih občinah, ki sestoje" iz voč davčnih obc'n, bodisi da upravlja poslednjo poseben gospodarski svet ali tudi ne, je sestaviti toliko proračunov, kolikor je davčnih občin, ter Ae poseben prorafjiin za skupno izdalke. V po°ebne računsko preudarke za vsako posp.ineino davčno občino se imajo postaviti d»^- hodki in stroški, ki se tičejo edino le upravo dotičnib davčnih občin. V skapne proračuno pa je sprejeti, po sploänih predpisih obstoječib zakonov. vse one izdatko. katoio morajo prenašali skupno vse davčne občine v razmerju pred- pisanega dar/.avnoga davka. V skupni proračun bode toraj po- staviti v smislu določil občinskoga reda splo^ne upravne stroške zadevajo^e kra- jovno policijo, potem v smisla IV. čdena zakona z dno 'i. doo.^mbra 1H63. dr/.. zak. St. 10f) stro^ke za preskrbovanje abogih in nalične bolnišnične strosbo; in v nmislu zakona z dne 21. maja 189i. do/., zak. St. 13 stroske za zgradbo in vzdr- /evanje oböinskih mostov in cest. '•) Priporoča se občinskim zastopom, da so pri upravljanjo lastnih občin strogo drže načela, da je namreč treba vsako leto pokriti prirnankljaje v račnnih, ki se ticejo ponavljajočih se in navadnih izdatkov. kor ni pravilno. ako se brez va/npga razloga postavi le del navadnih izdatkov y prorac-un pribodnjega upra- nega lf;ta. Hadi toga se morajo posebno preudariti potrobne svote v popolno po- krilje obrestij občinskih dolgov, bol- nišničnih stroäkov, ki jih je predplačal deLQlni zalog, in navadnih bolnižkih trošlrov. — Dežolni odbor opozarja občine oso- bito na dojstvo, da se uveljavi tekom leta 1904. zakon z dne 13. maja 1903. dež. zak. St. 24. V smislu jj§. 3, 4 in 5 rečenega zakona pristoja občinam na- loga nakupiti in vzdrževati za lastno upravno ozemlje potrebno število bikov, ki so dopuščeni v smislu zakona. Glede na to, da nastopi dolžnost ugoditi do- ločilom zakona kakor hiiro stopi v ve- ljavo zakon, je treba, da se občine v tern oziru preskrbe s tern, da sprejmejo v proračunih za leto 1904. potrebne kre- dite v pokritje rečene potrebščine. Ob- cine morajo toraj izračunati število bikov, ki se imajo kupiti, sprejemši za podlago določilo $ 3. omenjenega zakona ter na to izračunati potrosek, kateregajim bode prenašati. Ako so bile občine v prejšnjih letih prirnorane porabiti celoma ali deloma nedotakljivo občinsko premoženje ali zajeti posojila, — v svrho pokritja iz- vanrednih izdatkov ali v svrho zacelitve primankljajev izvirajočih iz nepotirjanih dohodkov, — bode treba po tinančnih razmerah vsake posamezne občine po- skrbeti za zacelitev porabljenega ob- činskega zakladnega premoženja bodisi v obrokih ali z enkratnim odplačilom, ozi- roma za poplačanje zajetega posojila. '/) V onih občinah, kjer niso še razdeljena občinska zemljišča, se mora poskrbeti za njih upravo, za porazdelitev njih dohodkov in za iztirjanje prispevkov od strani občinarjev v smislu določil §§ 60—63. obč. reda. V smislu L 70. občinskega reda se morajo na vsak način poterjati od ob- činarjev davki in druge javne davščine, kakor tudi stroäki za obdelovanje in nad- zorovanje občinskih zemljišč. III. Občinske proračune, sestavljene po prejnavedenih določilih, je opremiti Le sledečimi prilogami: 1) z razglasom v smi3lu § 65. ob- einskega reda; 2) z razglasom v smislu § 81. ob- činskega reda ; 3) s poverjenim predpisom sejnega za- pisnika glede potrdit.ve proračuna ; 4) z imeniki onih občinarjev, ki so deležni dohodkov od občinskih zemljišč in kateri morajo prenašati stroške na- vedene v § 70. obč. reda; b) se sumarjem drzavnih izravnih davkov; 6) s prilogami zadevajočimi poizvedbe v svrho, da se zamore izracuniti po- trosek, o katerem govori II točka črka c drugi odstavek te okrožnice ; 7) z morebitnimi pritožbami proti pro- računu. Deželni odbor je prepričan, da bodo občinski zastopi upoštevali navedene okoliščine in da bodo predlagali svoje proraCune po navodilih danih v iej okrožnici, kajti s tern bodo skrbeli za korist svojih občin in ob enem olaj- sevali tudi dež. odboru težko delo, koje pogostoma provzroca pregledovanjo pro- računov. Slovensko šolstvo v Trstu. — Nadučiteljem-voditeljem na petrazredni deški ljudski äoli družbe sv. Girila in Metoda v Trstu je imenovan Andrej Öirok, nadučitelj v Kozani pri Gorici; učileljem pa učileljski kandidat Justin Arhar. —- tpori \ojakov. V BraAovem sp je uprlo pet topničarjev trotjeletnikov proti nadaljnemu slu?.bovanju. Tudi v Szegedinu se je uprlo vpč vojakov. Uporne vojake so zaprli. (csar ni vclikih vajah v (.alirljl. - Na potu k yp.likim vajam konjioe v (^hlopi jo došel cesar tja vforaj prod- poludne injebil na kolodvoru svoc'ano vsprejet. Med vožnjo na nampstnistvo jo množica viharno pozdravljala CPsaria. (iesar se je udelo/.il slu/.b»» božjo v ma- loruski in rimsko-katoliAki katedraiki. Na to je vsprejemal depuiacijo. V odgovoru na nagovor deželnega mar^ala Badenija, je cesar izrazil svojo zadovoljstvo na torn, da so de/.elni zastopniki preAinjoni od spoznanja, kaj jo neobhodno polrobno za red v dr/.avi, njo razvoj. in za moč monarhije na zunaj, tor da se ne pla-ijo žrtev, ki jih morajo v.«i nositi za .skupni blagor. Vladar jo povdarjal, da je vzrav- nanje narodnih in socijalnib nasprotstov najlaglje doseči po trajnem prizadevanju de/.elnega zbora na polju pozitivnih nalog. Z gobaini se je zastrupila v Gradcu cela družina krojača Sixa. Oče. mati in Atirje otroci se bore v bolnišnici s smrtjo. — Starost pri ra/lleniti narodili. — Prej se je vedno misülo, da zna^a povprečna človeSka «tarost 32 lot. Kakor je pa razvidno iz neke nove statistike, umirajo v Evropi samo Španci tako hitro. pri njih namreč zna§a povpročna starost 32 let in 4 mesece. Vsem drugim evrop- skim narodom je doloeeno daljše živ- ljenje. Na Bavarskem znaša povpreena starosl 36 let, na Pruskem in v ltaliji 39 let, v Avstro-Ogrski 39 let in 9 me- secev, na Francoskem 40 let in 6 me- secev; potem sledi Svi:-a. kjer žive Ijudje povprečno 44 let in 4 meseco, Belgija s 44 leti in 11 mesece. NajviSjo povproono starost pa doselejo Švedi in Xorvegi, namreč 5u let. Loterijske številke. 12. SL'ptemLr;i. Dunaj......19 23 26 35 öl Gradec......14 40 15 50 9 Poduk daje go spa z> glasovirju, citrah in a nglcščin i (a nglc- Ško le »em seine ve- šei/nj. Pride tudi it a dompodueevtit. Pis- mene ponnde pod M. H. in pojasnila daje isprijaz/iosti uprar- »ištvo našegti lista. Ivan Bednarik priporoea svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. m mm mm in slav. občinstvu sploh se priporoča v obisk Kavarna ^Central' v Gorici naTravniku (Piazza grande)tik cerkve sv. Ignacija. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 tiORICA Via Giardino 8 nrinnrnT'H pristna Del a in črna vina tz vipavskih, furlanskih, k briskih, dal- l> matinskih in * isterskih w< nogradov. Dostavlja na Join in razpoäilja po želez- .»ici na vso kraje avstro-egerake monarhije » ¦odih od 66 litrov naprej. Na zahtevo poAilja tudi uzorco. Can« smtrn«. Postrslba poitsna. falsisikovano bilanco za I. 1901., (o tern pride poaeben č I a n e k !), tedaj..." Toga članka do danes ni bilo, ker jo med tern izvedel, da je bilaneo talsiticiral A. Bisail. 3. V Št. 61 z dne I. avgusta piSe: „Horn že pazil na lo, da gredo v s i režijski in d r u g i upravni stroäki na račun ^Centrifuge" o d 2. ni a j a t. I. d a I j e!" Tega seveda pa storiti ne more, Kako? Saj ni več član zadrutje, a kot privatna oseba, veljajo njegove zahteve toliko, kot piSkav oreb 4. V §t. &2. z dne b. avgusta piäe: ,.Ali še ni konec. Pride Sedan — o b r a ß u n a u Čudno, da tako dolgo odlaSa ? b. V št. 63. z dne 12. avguata p'se, da bode občni zborjako buron in da on pride tje, da si je izklju- Č e n. To se tudi ni zgodilo, ker jo je „od strahu pred smrtjo** popihal v Ko- barid ! ? 6. V št. 70 z dne 2. septembra piše : „Jedno pa trdimo : 9ituvacijska bi- ianca. priobčena v „Gorici" in „Pr. L'4, ni resnična. Mi dokažemo to, le na dan s celotnim računom! Clani ,.Kr. z.*1 so varani in osleparjeni !" Seveda, tega do danes So ni dokazal. Da ni, tega so krivi klerikalci, ki nečejo objavjti račune za I. 1903.! V ät. 71. z dne 5. septembra pise: ... . . ter je vsa ona pomoč, katero jr ponadila ..Centrifuga", le v e I i k a n- skasleparija, ki je stala več tiso- eakov vboge člane „K. z.*1. — To do- kažeino iz doslej znanih ra- čunovin trditev klerikalnih lis tih." Tega še ni storil, pač pa premleva vedno iste ätevilke in trditve, ki jib pre- naša z jedne v drugo številko ,.Soče". 8. V isti številki piäe : ,,Potem je vse poslovanje po odhoda bivžega po- slovodje le nepretržna veriga neresnice. falsifikacije, slepa- rije! To dokažemo v prihodnjem članku iz peresa A. Gabrščeka, j ki se pod spis podpiše brez strahu pred klerikalno m a- ščevalnostj o". Moža rojijo raiši po glavi! 9. V raznih številkah pa napovedaje bojkot, katerega atemeljuje z raznimi praznimi frazami. III. Kaj pa je Andrej G a- brsček dosegel s svojim skrb- nim delovanjem za koristi zadruge"? To je, kaj se mu je p os r e č i 1 o v r o v a n ju proti,,Kro- jaški zadrugi1'. 1. „Krojaška z a d r a g au ni p r i > I a v konkurz: a) ne vsled ščuvanja trgovca E. de S. v Gorici; h> ne vsled ščovanja „Creditoren-Ve- reina" na Dunaju; >:) ne vsled tožbenega postopanja ,Trgovske-obrtne zadruge". 2. „Krojask a z a d r a g aw ni prišla na cesto, ker se je uprla dem. Ako ne poves", boä sedel tu do sodnjega dne". To izreče ter stopa iz razreda, za- klene duri in gre na drugo stran hiše v svoje stanovanje zajutrekovat. VI. V tern času je premiäljevala bolna Dobrica iznova svojo nesrečo. Danes jej je bilo nekako čudno pri srcu in neki nenavadni nemir jo je obdajal. Davni spomini, vzbujeni po včerajšnjem razgo- voru so iznova oživeli v njeni pameti. Spala je nemirno, kajti kašelj je motil pogostoma njen sen ; ali jedva je zaprla oči, pa je že snivala o Tineta in očetu; in gledala je kako novo, vedno lepšo prikazen. Ko se je zjutraj popolnoma vzbudila, čutila je v srcu silno žalost radi obeh umrlih. 0, rada bi se bila čim poprej zdmžila ž njima za vso vecnoat! Danes se je čutila veliko slabejžo in vedno bolj pogostoma jej je prihajalo v glavo, da se bliža zdaj izvestno njen ko- nec. -— (Daljo pride.) odpovedi „Ljudske posojilnice", tožila in zmagala v II. inAtanci. 3. Odborriiki „KrojaSke zadruge" so bili vsled ovadbe od sodnije I. in- stance res kaznovani vsak na globo f> krön, kor niso sklirali občnegu zbora do konca junija meseca. Temu pr ^reku so se uprli, sodnija 11. instance v Trstu paje ta prto^ek razveljavila, ker so odborniki dovelj opravicili ta svoj korak. Torej nekaznovano narelstvo in nadzorstvo ! 4. Bilje izkljačen iz „Kro- jaske /ftdrui,TO", kar ga je neznansko peklo in ga So pet>e. Saj je postal vsled tega „objectum fopabile'* pri svojih lastnih pristaših 5. ».Krojaška z a d r u g a" nje- gOTe.sja bojkota ne o b c u t i, ker ima dobre odjemalce iz drugih krognv. ki se ne boje terorizma Kramarjeve^a Drejca. Nje trgovina napreduje dobro naprej, vsak mesec odbiva znatno svoto od svojega dolga pri „Centralni posojil- nici" in upanje je. da s e prav k m a 1 u iznebi tega dolga, in se p o s t a v i n a prcste no.sje, n a v z I i c t e m u, datrdi klepetaviA. G—k, d a j e — propadla! Dunque fiasco completo ! Ako pride se do drugih „tlaškonov", ne pozabimo porcčati o tern, da podamo vsaj A G-ku potrebno gradivo, da zaključi to ,.ne- potrebno polemiko, ki „Krojnški zadrugi" nič ne korieti", kakor pravi Gabrsček. o kateri si pa v srcu mislt: o da bi je bil nikoli ne zapričel! Evo ti dovelj ,,nep»-ebavljive čorbe"'. dragi Drejc, neprebavljive seveda zato, ker je tvoj želodec popolnoma pokvarjen in se ma posebno še pa gabi zdrava in poštena hrana, pred katero se sttesa kakor hudič pred kri/.em. In takeimi Olo- veku prepustila je narodno- napredna stranka strankino vodslvo! Pač lepa stranka in lepi njeni člani oni, katerim na čelu stoji taka komična figura in naj se imenujejo ti člani zviti sluga H^jec ali pa njegov set' nezviti dr. Treo. Dopisi. Iz gorlike okolice, dne 8. sept. 1903. — Čudno, prečudno! Kdo bi bil to mislil? Torej tudi ta se dtt ugnati, tudi ta ae da ukrotiti, tudi ta ni da usta zapreti! Kar se je zdelo pred par leti nemogoče, to je zdaj laktura. Orožje, v katero je stavil največ zaupanja, katero je vihtel, da je vse ječalo in pokalo, vih- ralo in hrurnelo, orožje prekričanja vsega v svojern listu, je spustil iz rok, ... in zdaj stoji razočaran in obupan, upadlih očij in zabuhlega lica, krvavecih ran in polomnjenih kosti v sredi svojega pohab- ljenega časnikarskega kolobarja. 0 flgura comica! — Ko sem bil äe majhen, je imel naš sosed strašansko vihravega ko- nja. Opetovano se je znal rešiti vrvi, s katero je bil privezan k jaslim. Uhajal je iz hleva, dirjal, vihral in lomastil po dvorišča in vrtu, da je bilo groza. Nihče ga ni mogel ujeti. Nikogar ni pustil do sebe. Le mala sosedova hčerka mu je znala priti do živega. Ona je namreč večkrat izmikala materi v kuhinji kak sladkorček ter ga skrivoma nosila vihra- vemu konju v hlev. To si je ta tako za- pownil; da se ji je pustil, ubegel iz hleva, voditi kot krotko jag nje, nazaj k jaslim. — Gospod urednik! Vidite, tak vihrav konj je Vaša goriška „burjak(, ali — s „pisateljskim" imenom — A. G—k, in oni sladkorcek sta njegovi oštariji „Birreria alia ghiacciaja" in „Südbahn- Hotel", ali — z lažnjivim imenom — „narodni piruhi". Te „narodne piruhe" Gabrščkove vzel sem jaz v dopisih „iz goriäke okolice" kakor pravimo po do- mace „na muho". Odgrnil sern jim laž- njivo „narodno" odejo ter jih razkrinkal kot pristno zasebno židovsko reklamo. Pričakoval sera dan na dan, da se od- prejo vse zapornice in zatvornice Vaše goriäke „burje" ter se vsuje grom in strela nad te moje dopise hujše nego žveplo in ogenj nad Sodomo in Gomoro. Ali do danes zastonj. Nič in nič! Vse tiho, vse molči. Siloviti A. G—k ždi v svojern časnikarskem brlogu in prebavija moje dopise. Voščim mu iz srca dober tek. Vrö hodi toliko časa k studencu, dokler se ne razbije. Tudi najhujša zver se da ukrotiti. Vae na svetu hodi svoj naravni tek. Narava ne dela izjem tudi s časnikarskim bitjem, naj se to imecuje makari GabrSček. Vi, gospod urednik, pa zahvalile Boga s povzdignenima rokama, in ludi meni ste lahko hvaležni, da sem Vam po- iskal n» loj časnikarski nadlogi poto, na kateri se ji z lahkobn pride do živega. Sicer pa le samosvoje iznajdbe tako go- tov nisem ; kajti jo žo nekaj čn^a .sem, kar Vas v „Goričinih" noticnh vidim hrskati in dre*j;ati po najspoilnpjžom delu tega Vašega sočasnikarske^a muiistcuma, tarn, kjcr je bil tudi siloviti Ahiloj ran- ljiv. Ali tudi Vase brskanje in dreganje je iniHo isti u^peh kot moji dopisi: ?a\(x- nje in molk. Prav tako ! Odslej boste vsaj vedeli, kjp st» da la škoilljiva fiis- nikarska nadloan najbolje ,,p!inati". In taka prilika se Vam bodo v prihodnjo večkrat ponujal». Domi^ljavec y% pris>l z gor ne v skrhi za narodno dolo, ainpak v skrbi, z ,,narodniinw* delom ohogatiti svoj mo^njicek. Iz prva je Slo imonilno kot bi bilo namazano. Kaj bi no! Tis- karna, „SoC-a", „Primor«H>Yk, raznc knjiž- nice, kažipoti, inserati goriskih Slovon- cev in slovenskih denarnih zavodov, iz kratka monopol v trgovini s slovensko narodnostjo, . . . he, to je bilo sedem pristnih egiptovskih. rodovitnih let. Ali gorenje molzne kravice so prišle vsled politienega razkola in ..klerikalne*' kon- kurence vec ali mnnj ob mleko, in ni- stopüa je dolga doba nerodovitnih let. Zdaj je bilo trebu ozreti se po drugih zaslužkih, treba je bilo oprijeti ho pod- jetij. s katerimi se preživliaio navadni ljudje, ki si ne domišljajo, da naj jim bodi narodnost molzna kravica : prislo so na vrsto krčme. V kriime pa zahajajo tudi Lahi in Nemci. In ker je teh v me- stn vrč nego Slovencev, menil je A. G- -k: PiHtimo krčmam la^ki in notnski znak. v „Soči" pu jih krstimo za „narodne piruhe". Ali provide! je tudi on, dn to ne gre skupaj. S krčmami se ne dä tako zakrivati žep in kazati narodnoat kak^r s tiskarno, z listi, s knjigami itd. In vi- dite >,'. urednik. to tnu je sapo zaprlo. ta nesklad --- še bolj kot i.'.^gov su^icVn „narodni sklad" — ga boli in peC-o ; tu mu je zmanjkal.'i zgovornost, gostohesed- nost in klepetavost In Vi. gospod ured- nik, in jaz ga lahko zbadava in dregava, kolikor hočeva, nimava se bati njego- vih gromov in strel, ki nama že itak prav nič ne imponirajo. Kpt pa je go- t)vo, da bodo tern krcmani sledila se druga podjetja enake haze — ako ga no<*> prej ne pobere — katerih podjetij čifutski znak bode morda šo bolj padai v oči, zato rnislim, da se, gosp. urednik, lahko veselite in veselja poskakujeto. Znašla sva za goriške Slovence več, nego je vredna Kolumbova Amerika. A. K. Politiöni pregled. Protest proti vladl. Po cpli Avstriji se oglašajo občinski za«topi proti odredbi vojnega ministerstva, ! ki pridržuje vojaške tretjeletnike pod orožjem. A vlada se za vse skoro gotovo ne bo zmenila, ker v Avstriji je taka ustava, da ministerstvo s pomočjo ^ 1^- vlada lahko tudi proti parlamentu. A vlada mora slišati, da so se avstrijski narodi vladanja proti ljudstvom navelieali. Nobenpg-i občinskega zastopa naj ne bo tudi na Slovenskem, ki bi se ne pridružil takim protestom. Ogrska kriza. Cesar je odpotoval iz Budimpešte ter se podal k vojaškim manevrom v Galicijo. Položaj na Ogrskem je še vedno jako kritičen. Cesar noče baje prav nič slišati o zahtevah ogrskih opo- zicijonalcev glede vpeljave madjarščine za poveljništveni jezik pri ogrskih pol- kih. Ogrska kriza ostane torej v seda- njem stanju do zvrštka vojaških vaj in pa do odhoda nemškega cesarja z Du- naja, kamor pride 18. t. m. (lesar se ne povrne več v Budimpeäto, doklor se ne resi ogrska kriza, marveč se bodo do- tični pogovori vršili odslej na Dunaju ! Brezvestni minister Beust. Poročali smo, da vojna uprava le račun^ z možnostjo, da zakon o naboru novincev ne bo vaprejet na Ogrskem niti do novega leta. Ker pa preko tega ter- mina ne morejo obdržati tretjeletnikov, pa mislijo v spopolnjenje vojske pozvati pod orožje nadomestno rezervo. V ko- njiätvu in topništvu pa — ki nimata na- domestne rezerve — pozovejo rezer- viste. To vest prinaša sedaj „Präger Tagblatt" in jo potrja tudi „Zeit". Lepa se narn piše ! Koliko gospodarskih in so- cijalnih intaresov bi bilo krvavo zadetih po taki odredbi, tega ni treba niti praviti. In vso to vsled tega, da so bili Nemci v letu 1867. zločinsko brezvostni v svoji strankarski sebičnosti in da je bil tedanji minister Beust — zopet Nemec! — zlo- činsko brezvesten, ko je sklepal nagodbo z Ogri in dremal v t'otelju - tako trde sodobniki njegovi povsem apodiktično — [ ko je stavljal svoje ime na one do- kumonte, kalerih nukatero niti pročital ni. Co to ni bila brezveftnoal, potem moramo priznali, ave, kalori slu^ijo in č';' intoreso branili so dolžni po storjeni prisegi. Vojaške vestl. Umirovljeni so bili I'eldmar^allajl- n-nli bar. Pietreich, llolVmann in Tomi- c'w in general baron Schrenck. Nasled- nik barona Pietroicha, ki je bil predsed- nik najviSjega voja^kega sodišča, postal je feldmrtršnllaitenHnt pl. Pleutler, do- stidaj prpdsednik visjega vojaäkcga so- disi-a. Njogov naslednik paje postal I'eld- marsallaitenant lUi'oer. Poveljuik :'>.r>. bri- gade v Trstu, gsinoralniHJor Kra«c Kon- rad pi. llotzendorf. postal jo zapoeljnik 8. divizije p«Scev na mesto I'oldmarsH.- lailnanla lliill>rja, ki je bil premesčen k zapovpdniStvii 11. voJHske^;i kora. 0 (irlliki prihoda nomškega cesarja na Dunaj. Vojastvu, ki bude tvorilo spalir od kolodvora pa do ce^iirskega dvorca o prihodu npm^kega cesarja na Dunaj, bode zapovedoval prestolonaslednik nadvojvo- da Kranc Kerdinand /a tak spalir so bode potrebovalo 2X batalijonov ppscov, osemnajst eskadronov konjikov in ileset topničarskih baterij. K volitvi Udržnlovl. Pri dopolnilni volitvi v državno- /horskpm volilnem okraju kmetskih občin Parduhicp-llrutlim. je duhil liivsi mlado- Oeski poslanec IMrAal, ki je spdaj naslopil kot samostojni kandidat, 22hi ^lasov, njegov protikandiilat H^rarcc Svpjk jw dobi! 1041 glasov. Dasi agrarci niso zma- «ali, vpndar so v tern nekdaj naj bolj trtlnern volilnem okraju dotnli veliko stevilo ^'lasov. I MrAal v ilrAavnPin zlioru ne ho pristopil k mladoreskenm kluhu u'. , ' izjavil, da ho('je izven klulia zbli- ževati Mladočehe in agran.'p, kar se mu pa težko [losreci. Doyodki na Srbsksm V Srbiji se jo zacela strcna Oudno motati. Pri^li so na sled častniSkim za- rolarn in so tudi žo mnogo custnikov aretirali ler jih privetlli v Meligrad. Ti zarotniki zahtpvajo oil kralja, da kaznuje morilcp kralja Alexandra in kraljice Drage. V Nišu stoji baje na strani za- rotnikov tudi vso voja^tvo, in časniki poroCHjo. da sp namerava voiaska p*>- sadka v NiSu napotiti se proti Heligradu, da bi kralju prisilila, da kaznuje morilco ali pa da se odpove kroni. Do sedaj se niso uresničila ta časnikarska pnročila ali sploäno je runenje, da ni izključeno, da bi se srbska armada ne razdelila v dve f.tranki, kar bi liilo za Srbijo vsukako osodepoino. Kralj Peter 1. dal je baje Mraže v konaku podvojiti. Bolyarski ktiez v strahu. Iz Solije se poroča, da so v leto- vi^ču kneza Kerdinanda uvedli jako ostre naredbe za varnost knezovoga življenja. I?; garnizije Varna je priAel stražit grad vočji voja^ki oddelek. Vsacega, kdor stopi v grad, natančno preiačejo. Macedonski dogodki. Te dni je bilo odposlanih v okraja Kirk-Kilisse in Sadyk 28 batalijonov vo- jakov in sest baterij pod poveJjnistvom Sadiek-pašo. Na potu iz Drinopolja v Kirk-Kilisse so turžki vojaki doprinasali strähne grozovitosti. Tnr^ki vojaki zažgali so namreč več vasij. V dveh vaseh ob- k'lavili so 200 liolgarov v navzoönosli njih sorodnikov. Danes ne dvomi nikdo več o tern, da stojiino pred turško-bolgarsko vojsko. Gelo na Dunaju in Petrogradu, kjer so hili dosedaj v tern po^ledu jako optimi- ntični, prišli so do prepričanja, da je vojska neizogihna. Nekateri listi so celo priobčili vest, da so odplule iz Pulja štiri vojne ladije v lursko vodovje, kar pa ni ros, dočim je pa resnica, da se y.adnje dni nekatere naže vojne ladije Sele pripravljaio na odhod. Nekaj fran- coskih vojnih ladij pa je že odplulo proti Solunu, ker je i'rancoski konzul franco- sko vlado obvestil, da se je zopet bati novih dinamitnih atentatov. Z Dunaja poročaja, da se snujejo v Črnigori ustaške čete za Macedonijo. Jedna takih čet, broječa 5()0 mož, se na- haja baje žo v Macedoniji. Vsem Črno- gorcem, ki so v stanu nositi orožje, so je razdelilo po 1000 patron, ki so došle iz Rusije. Domače in razne novice. Zaplemba. — ZjutrajSnja izdaja današnje „Gorice" bila je na ukaz dr- žavnega pravdniätva zaplenjena. Naš od- govorni urednik je dobil namreč od drž. pravdniätva ta-le odlok: Gospod Josip Marušič, izdajatelj, od- govorni urednik in tiskar „Gorice", tukaj. Obveščujem Vas, da sem današnjo äte- vilko „Gorice" (zjutranjo izdanje, even- tualno večerno izdanje) zaradi sedtavka „Centraina= -posojilnica". > («oriel, uradnje ofl 1 avi. mn\ 0(18. zj.tlo l.pop. Odlikovana kleparska delavnica Artur IVlakutz 4»oriot. O/ka uliea stev. 1. i/.VTšuj«' vsa iiariK'ila. spadajoöa v klepar- sko vtrukd /. li.ijvri'ji) uat:iU(:iii>stj<>. Izvr- swjc vjM'ljavo in popravo htrelovodov itd. Fani Drašcek, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hiš. št. 2. Prodaja stroje tudi n:i teden- ske ali mesečne i obroke. | Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše, kakovosti Priporoča se slav. občinstvu. | Odlikovana dßlavnica! "äntTkrusic, krojaški mojster v vrtni ulici 26. [ l'riporoc.'t se sl. obein- f stvn v inestu in na deželi, \ posebno ee. duhovseini. — < Ima bop;»to zalogo hlnen • vstk^ vr*teinz>» "-aki stan. \\ !»t opozarj« na ravno doMo f sv»*2.0 pomladansko b!»co. i hislni hi\o\pk gotoriu cblsk \ in površnih sukenj. Cene t prav solidste! Podpisani priporoea shivnemu ol> iiiisivu v Goriei in na deželi svojo prodajalnico jestvin V zalogi ima kave vseh vrst. raz- litno moke iz Majdičevejia nilina v Kranju, nadalje ima tuJi raznovrstno pijače na primer: srancoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, sini rum, različna vina, goršice (SenÜ Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Motodove užigalice. — V zalogi se dobe tudi lo- stenine tvrdke Žnideršič & Valencia v Ilirski Bistrici, ter drugo v to stroko spadajoce blago. — Fostrežba točna in po zniernih cenah. Z odlienim spoätovanjom Josip Kutrn, irRovec v Seineiii&ki ulici h. Stv. 1 (v Iftstni hiäi.) Krojaška mojstra Öufer & Bajt v Gorici, ulica sv. Antona št. 7 v hiši g. Jerneja Kopača izdelujeta vsakovrstixe obleke ^a mölke po meri, bodisi fine ali pa priproste. Priporočata se svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa č. duhovščini za obilna naročila. J. MEDUED naznanja, da otvori v Gorici tekoin rneseca oktobra iiovo zalozeno tr^o- vino K iKgotovljenimi oble- kauii, v prejÄnji vrtni ulici (sodaj Corso Giuseppe Verdi) st. H8 (n;ts- proti kavame Schwarz) poleg ghivuc poste. Trgovina bode v ve- likem duiiaj^kem wlo«u. v ( Jakob S-u-ligojV ^L. \ urar c. kr. železnic, j v (iJorici. 4«os|>oska ulicii liis. sttkv. '^.">. < pri[ioroča svojo iKijboljšo ziilo^o i ^®2J v g) l ,r,T I • < 1 «lYalfliit, straieif, i ® ** i ~ti) /a ^os]nuki knij;u\' in ši\ iljo po najnižje mogočjh J ^a ceiüih. V /;i!o^i ima tmli iiajiiovrjM.' in n.ij i § bolj priptosio vo/ilnc aparate (Stici^apaiatr), ! ® kakTo so more porabili /a \ivonjc (rokamiraiiH1) ( ») . .... J J i ü) na vsakciu „Suitor - iryi'in" i K sivamom siii)|ii, n-r siano lak ö aparalsanioT K. Kdortoivj ö Iuh'l1 imoti ilobiT in ttpiviMi ^ sivalni slroj in jako po ccni, ö liaj si [iridi1 i>;.:.w\:\\ siv.sirojc ?) novili sistoinov, kait'ir jani- ci od 5 do 10 Id. 1 Daljc pripioroC'a uajboljso 3WT švicarske žepne ure im po zmcniili ccnali. Popravc s porostvom onc^a kMa. Po vHcstraiiskciii prevtlarku in presknsnji so bode vnaikdo prepricail? dai He kupuje pri tvrdki ; J. Zornik, Gorica ; fiioHpoHka ulica 7. zmiraij iiajboiji najlep^i in leinn primerno liajceueje bla$>o. Posebno pa: Za dame: Za gospode : Krasne okraske za obleke, Raznovrstno belo in barvano trakove svile zadnje novosti perilo najbolje vrste, jopice za bluse, pajčolane, pasove, za hribolazce; kolesarje, veslarje; predpasnike, rokavice, nogavico, zadnje novosti ovratnic, dežnike, solnčnike, bluzo, čevlje, ovrutnikov, zapestnie, nogavic, vse potrehščine za obleke, kakor: rokaric, hlačnikov, eepic, podlage, sukanee, svila, gumbe, čevljev, dežnikov itd. vezenja, zaponke itd. Opozarja prečastite dame, na svojo veliko zalogo obce priznano najboljih modorcev vsake cene. Za birinarce Za slavnosti in otroke; rokavice, nogavice, in drupe veselice: vsakovrstne pajčolane vsake vrste, obleke, narodne tiHkove, kojim preskrbi čepice, razno perilo. na zahtevo vsaknvrstne napise. D^F" Cene brez vsake konkurence. "^ff ^^m^^ ---- .^^^^ - - ¦ ^a^^k .^mm^^ ~^^^h. ¦¦¦ ,^M*v .^mh^ .^^IBB^. .^i^B^k. ~mm^^ _^_^1^ ^¦¦^¦i^ i^ Mejnarodrj panorama V# iz Berolina, odlik. na^seh svetovnih razstavah. uVstaYi'a<'.ija„LA BOIIKMK*4, ^orica^ Ukkalis