Štajerski TEDNIK z novim pogledom na dogajanje ŠTAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu. iltrirnjit® i® m Ptuj, petek, 20. junija 2014 letnik LXVII • št. 48 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR Kronika Torek: Tednikov kopalni dan — — 1 Sveta Trojica Terme Ptuj ; • Domačinka Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem parku Term Ptuj vsak torek do vključno 16. decembra 2014. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni _in_sene seštevajo._ l ozdravela v parku O Stran 32 Štajerski . MCK uim -i/ íSc'l Co- KOPALNIC Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90 CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC- Podravje • Kako poslujejo in koliko si izplačujejo v javnih zavodih Od minimalnih do vrtoglavih plač V občinah so bile aprila letos najvišje izplačane plače v javnih zavodih v sektorju zdravstvene dejavnosti - torej v sektorju, ki se v Sloveniji ubada s hudimi finančnimi težavami. Šport Nogomet • V Kidričevo prihaja najboljši strelec 2. lige O Stran 13 Foto: Črtomir Goznik Boks • Dejan Zavec v kratkem preko luže O Stran 13 Izmed vseh novih naročnikov, ki se boste naročili na Štajerski tednik v času od 6. 5. do 18. 7., bomo izžrebali enega in ga skupaj s spremljevalcem popeljali na tridnevni izlet - OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE NERETVE (10.10. 2014) s potovalno agencijo Turistagent. Z izletom bomo nagradili tudi enega izmed stalnih naročnikov Štajerskega tednika. w. 2 Štajerski Aktualno petek • 20. junija 2014 Ptuj • Z 41. seje mestnega sveta V prenovo Mestnega trga še do Stroški rekonstrukcije Mestnega trga so višji zaradi del, ki niso bila zajeta v projektu rekonstrukcije, ker predhodne raziskave arhe stavbe na tem območju še naprej zamakalo, je bilo ob sprejemanju rebalansa proračuna pojasnjeno svetnikom MO Ptuj na junijski Skupaj bodo za dela, ki niso bila na popisu, iz naslova vzdrževanja plačali še 251.000 evrov. »Gre za cel kup zadev, za katere bi težko krivili projektante, da jih niso videli. Ni projektanta, ki bi znal predvideti takšen razplet, kot se je zgodil pri rekonstrukciji Mestnega trga,« je povedal ptujski župan Štefan Čelan in ocenil, da so jo, kljub dodatnemu plačilu četrt milijona evrov, pri tej zgodbi še poceni odnesli. Mestni svetniki so ta nepredvideni strošek pokrili s pojasnilom, »da gre pri obnovi Mestnega trga za prvo investicijo v oživljenje in krepitev starega mestnega jedra«. Povečanje postavke obnove Mestnega trga pa je po besedah svetnika SD Mirana Meška moteče, ker se je doslej delalo Posledice takšnega stanja so že vidne, opazne so razpoke na objektih v Murkovi ulici. Fekalna kanalizacija je bila speljana samo nekaj metrov od objektov, nato pa je ni bilo več. Kam se je vsa leta razlivala kanalizacija in voda pod trgom? Kam je odtekala oz. se razlivala, ne znajo pojasniti niti strokovnjaki. Podobno porazno stanje je bilo pri vodovodu; na vsakih 15 metrov je imela vodovodna cev za palec veliko luknjo. Na tem območju so našli tudi celo mazutno podpostajo, kar je povezano z nekdanjo bencinsko črpalko, ki je bila tod. Uvodnik Ko mali bogovi postanejo veliki in vsemogočni Zavidam tistim, kise te dni zadovoljujejo z brezbrižnim spremljanjem prenosov nogometnih tekem svetovnega prvenstva in uživajo ob hladnem pivu. In preziram vse, predvsem pa tiste slovenske medije, ki jim je bolj kot boj s kriznimi razmerami, brezposelnostjo, korupcijo in drugimi, hudo resnimi težavami slovenske stvarnosti, pomembno to, kaj je rekel trenutno najaktualnejši slovenski zapornik. Ja, če je Janša pomembnejši kot vse drugo, če je celo odločitev ustavnega sodišča v senci njegovih obtožujočih besed, mračnih pogledov ter pretehtanih izjav njegovih pravnih strokovnjakov in strankarskih podložnikov, ki se na vso moč trudijo, da bi javno mnenje preusmerili v prid svojemu, pravnomočno obsojenemu prvaku, potem nam res ni rešitve. Še čudno, da se ni spet našel kakšen pametnjakovič in predlagal, da bi razpisali še en referendum, na katerem bi lahko ljudstvo odločalo o term, ali je Janša kriv ali ne. Mater, smo zavozili... Zato bodejo Janševe obtožbe v zadnjih odmevih nacional-ke, ki je tožilstvu očital, da je ravnalo selektivno, da gre za mnenje treh neuglednih ustavnih svetnikov, da je sodišče s sodbo v imenu ljudstva, ki mu jo je izreklo, sodilo proti ljudstvu. Verjamem, da se ni zarekel, ko je dejal: »Gre za del slovenskega 'krivosodja' (namesto pravosodja?), saj je poskušal govoriti zbrano in v stilu političnega Kalimera. Tudi njegovo razglabljanje o diferenciaciji v slovenskem sodstvu, v smislu »večja, kot bo ta diferenciacija, prej bomo doživeli vladavino prava«, je tako huda klofuta slovenskemu sodstvu, da bi človek pričakoval vsaj kakšen javni protest katerega od uglednih pravnih strokovnjakov. Pa nič. Vsaj do sedaj ni bilo slišati nič od tega. In potem se pač dogaja to, kar se nam dogaja, da psi lajajo, karavana pa gre dalje. Tako mizerno in cinično humorno je že vse skupaj, da spominja na zgodbo o vrlem butalskem policaju in premetenem Cefizlju. Tudi Butalci so se skregali s pametjo, pa so zmagali Butalci in ne pamet. Zato se pridružujem blogerju, ki se ob tej godlji sprašuje: »Ali je Janša res tako pomembna osebnost, da bi Slovenija brez takega politika šla v maloro?« Ko so stopili na prste in spravili za zapahe prve slovenske tajkune, me je prevel pozitiven občutek, da se je nekaj vendarle premaknilo. Sedaj pa se bojim, da se nekateri še vedno bojijo malih bogov, saj so ti očitno postali že (pre)veliki in vsemogočni. Martin Ozmec Mestni svetniki so na 41. seji potrdili tudi sklep o podelitvi priznanj MO Ptuj za leto 2014. Zaslužna občanka MO Ptuj za leto 2014 bo postala Rozalija Ojsteršek. Zlate plakete MO Ptuj pa bodo letos prejeli Soroptimist klub Ptuj, Radio klub ter Aeroklub Ptuj. v J drugače (in bi se tudi moralo delati drugače): » V takih primerih so svetniki najprej prisluhnili razlogom za povečanje investicije, šele nato so odločali o tem. Tu pa se nekaj potrjuje, ne da bi se natančno vedelo, za kaj gre." Meško: realizacija povišanega proračuna je vprašljiva Sicer pa je svetnik Miran Meško še povedal: »Moteče za krizni čas je, da se proračun povečuje, ker je v teh razme- rah vprašljiva realizacija ob primanjkljaju 1,1 milijona evrov in predvidenem zadolževanju v višini 1,4 milijona evrov!« Ptuj se sicer v zakonskih okvirih še lahko zadolži za dodatnega 1,6 milijona evrov. Meško je ob tem opozoril še na to, da je MO Ptuj za gradnjo OŠ dr. Ljudevita Pivka že v enem letu izplačala svojo štiriletno obveznost, da se proračun za letos povišuje tudi zaradi 500.000 evrov državnih sredstev za to investicijo, da na povišanje proračuna vpliva tudi naložba v dominikanskem samostanu, izgradnja podhoda Borovo, ki ga brez proračunske postavke ne bi Foto: Črtomir Goznik Nepredvidena in nepopisana dela na Mestnem trgu bodo stala dodatnih 251.000 evrov. mogli dokončati, pa tudi dodeljena sredstva FIHO za šport zahtevajo postavko. Prihodki proračuna se tako povečuje- jo za 1,8 milijona evrov glede na že sprejeti proračun oz. se proračun povečuje z 32,5 milijona evrov na 34,4 milijona Ormož • Dosje komunalnega prispevka ponovno aktualen Bo prispevek 30 % nižji?! Januarja letos je ormoški občinski svet potrdil nov odlok o komunalnem prispevku in program opremljanja stavbnih zemljišč, ki je formalna podlaga za izračun prispevka. Opozicija v občinskem svetu je ob sprejemanju odloka opozarjala na podatkovne pomanjkljivosti v dokumentu. Ker je bil odlok na občinskem svetu potrjen, so člani kluba svetnikov Zares - Liste za občino Ormož poskušali njegovo uveljavitev z referendumsko pobudo in izredno sejo zaustaviti. Na Ministrstvo za infrastrukturo in prostor (MZIP) so Stanislav Podgore-lec, Boštjan Štefančič in Vili Trofenik vložili tudi predlog za nadzor zakonitosti nad do-tičnim občinskim aktom. Župan Alojz Sok in njegova koalicija za to, da bi domnevno napačne podatke v odloku popravili (čeprav so jih priznavali), niso imeli posluha. Po besedah Vilija Trofenika so v programu opremljanja stavbnih zemljišč napačno navedeni obračunski stroški, katerih vrednost je zelo pomembna, saj je od njih odvisen izračun višine komunalnega prispevka. Da Trofenik pri tem, ko opozarja na nepravilnosti pri komunalnem prispevku, ne govori kar tja v tri dni, se je potrdilo letos v začetku leta, ko je upravno sodišče dalo prav zakoncema Balažic iz Sodincev, ki sta uspela dokazati, da jima je bil na podlagi napačno navedenih podatkov v občinskem aktu komunalni Le pet minut po tem, ko je Sok Trofeniku očital, da zahtevo za spremembo odloka o komunalnem prispevku izkorišča kot predvolilni trik, je sam napovedal kandidaturo na jesenskih lokalnih volitvah. »Kandidiral bom zato, da eventualno preprečim, da mesto župana zasede Vili Trofenik.« prispevek zaračunan previsoko. Ker se je prav v istem času, ko sta Balažiceva v rokah že imela sodbo upravnega sodišča, v Ormožu sprejemal nov program opremljanja, so Trofenik, Podgorelec in Šte-fančič vneto opozarjali tudi na domnevne nepravilnosti v novem odloku. Župan in njegova koalicija so poudarke opozicijskih svetnikov preslišali in odlok potrdili. Veljavni odlok nezakonit in nekakovosten? Minule dni je ormoška opozicija dosje o domnevnih nepravilnostih v odloku o komunalnem prispevku in programu opremljanja stavbnih zemljišč vnovič odprla. V obravnavno na občinski svet je vložila novelacijo akta s predlaganimi spremembami. »Letos januarja sprejeti odlok je podobno ali celo še bolj ne- zakonit, kot je bil njegov predhodnik. Izdelek, ki so ga v podjetju Locus pripravili po usmeritvah občine, je nezakonit in nekakovosten. Zato zahteva nujne spremembe. Na januarski seji je bilo naše opozorilo pripoznano. Opozarjali smo, da so obračunski stroški zaradi neupoštevanja državnih in evropskih sredstev napačno izračunani, posledica tega je večja finančna obremenitev za zavezance za plačilo komunalnega prispevka. To je bilo pripoznano in obljubljeno, da bo nemudoma popravljeno. V programu opremljanja smo zasledili še banalno napako pri izračunu osnovne matematične funkcije deljenja - pri podatkih za področje kanalizacije. Na podlagi takega odloka, v katerem so napačni finančni podatki in napačni izračuni, občina Ormož zaračunava komunalni prispevek! To je ilustracija stanja v naši občini in državi, kjer na to opozarjamo in nihče nič ne ukrene. Lju- Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,00 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 20. junija 2014 Aktualno Štajerski 3 datnega četrt milijona evrov ološke dediščine in podzemne infrastrukture niso pokazale dejanskega stanja. Sanacija komunalne mreže je bila nujna, ker bi sicer seji mestnega sveta. ■N Zadišalo po (pred)volilnem golažu Čeprav lokalna politika naj ne bi podlegla strankarski politiki in čeprav naj bi svetniki lokalnih skupnosti delovali zgolj v interesu občanov in njihovih potreb, je bilo na 41. seji mestnega sveta vsaj v dveh razpravah poudarjeno, da se vidi, da je predvolilno leto. Svetniki, ki so bili sicer na dveh delovnih telesih (odbor za okolje in odbor za gospodarstvo) razdeljeni glede podpore rebalansu proračuna za letos, so na sami seji vendarle z 22 glasovi podprli rebalans z vsemi obveznimi sestavinami. Le en izmed svetnikov, ki so pritisnili na tipko, je bil proti: Peter Pribožič, Nsi. Ocenil je, da gre za zelo všečne amandmaje, kar po njegovih besedah kaže, da je vpliv nekaterih svetniških skupin večji kot od drugih. V nobenem amandmaju pa ne vidi nove vrednosti. V. evrov. Za večino svetnikov je razveseljivo, da se proračun povečuje namesto zmanjšuje, pri čemer 37 % celotnega proračuna predstavljajo investicije. Všečne amandmaje „pokrili" iz sredstev DDV za dominikanski samostan K proračunu za letos so sprejeli tudi 10 amandmajev v skupni višini 247.000 postavk v načrt razvojnih programov. Vir zanje so poiskali v postavki dominikanskega samostana - druga faza, kjer ostaja denar iz naslova DDV. Pogodbo z izvajalcem del so namreč sklenili brez DDV, ob sprejemu proračuna za letos pa je bila postavka za dominikanski samostan planirana z DDV. Po mnenju Mirana Me-ška naj bi tudi tu šlo za bolj ali manj predvolilno nastavljene zadeve, četudi je župan Štefan Čelan pojasnil, da se do pred nekaj dnevi ni vedelo, ali bo amandmaje mogoče „pokriti" z virom DDV: »V nasprotnem bi morali nekomu vzeti, da bi lahko dali drugemu!« Rebalans proračuna je bil tako na koncu brez posebnih težav tudi sprejet. MG evrov (za projekt aktivno staranje, izgradnjo dvigala v OŠ Breg, kolesarsko stezo Rogoznica-Podvinci, fekal-no kanalizacijo, preplastitev poškodovanih lokalnih cest, promocijo Ptuja, turistično in drugo obvestilno signalizacijo, ureditev infrastrukture na pokopališču, ureditev igrišča za avtobusno postajo na Ptuju in prevoz učencev), enajsti pa je vključitev novih Nižja kot je vrednost obračunskih stroškov, nižji bo za zavezanca komunalni prispevek. Po veljavnem odloku znašajo celotni obračunski stroški 45,9 milijona evrov. Po predlogu odloka, ki ga v obravnavo na občinski svet vlaga opozicija, znašajo obračunski stroški 33,3 milijona evrov. dje pa to plačujejo iz svojega žepa,« poudarjajo Podgorelec, Štefančič in Trofenik. Do podatkov s pomočjo informacijske pooblaščenke Na vprašanje, katere spremembe so vključene v akt, ki ga opozicija vlaga za sprejem na občinskem svetu, Vili Trofenik odgovarja: »Naš odlok spreminja vire financiranja na podlagi dejanskih občinskih računovodskih podatkov, ki nam jih je kot informacijo javnega značaja in z odločbo informacijske pooblaščenke po večmesečnih peripetijah le uspelo pridobiti. Z upoštevanjem pravilno zajetih podatkov o virih financiranja javne infrastrukture se skupna obremenitev iz prvotnega zneska 8,44 evra po kvadratnem metru parcele zniža na 5,81 evra po kvadratnem metru parcele ali za približno slabo tretjino. Obremenitev za kvadratni meter neto tlorisne površine zgradbe (ki predstavlja 70 odstotkov celotne vrednosti komunalnega prispevka) se s 33,8 znižuje na 23,74 evra po kvadratnem metru, kar je prav tako okrog 30-odstotno znižanje. Obravnavo odloka na občinskem svetu predlagamo po skrajšanem postopku.« Po Trofenikovih besedah v obstoječem odloku največjo cvetko oz. nepravilnost predstavlja omrežje infrastrukture za ravnanje s komunalnimi odpadki - ekološki otoki in odlagališče. »Z novim odlokom se na tem področju prispevna stopnja za komunalni prispevek popolnoma ukinja. In to iz preprostega razloga: ker je občina iz predpristo-pnih sredstev EU, sredstev ekološke takse, namenske obračunane najemnine in namenskih sredstev, ki se zbirajo skozi ceno odlaganja odpadkov za pridobivanje novega prostora, pridobila več sredstev, kot so stali odlagališče in vsi ekološki otoki. In ni ničesar, nobene osnove, da bi občanom iz tega naslova karkoli zaračunali, saj so obračunski stroški enaki nič.« Se je Soku zareklo in je napako nehote priznal? Po tem, ko so člani kluba svetnikov Zares - Liste za ob- čino Ormož javno naznanili vložitev novelacije odloka na občinski svet, se je župan Sok javno odzval s sklicem tiskovne konference, na kateri je povedal: »Gre za umetno ustvarjanje neke teme. Naša opozicijska trojka predlaga, naj se vrednosti komunalnega prispevka na območju občine Ormož za 30 odstotkov zmanjšajo. Sam sem prepričan, da ima občina Ormož že v tem trenutku enega najnižjih komunalnih prispevkov v državi. In takole čez palec z nekimi izračuni, številkami, zavajanjem javnosti - da jim občina ni hotela dati podatkov in da so do njih morali priti preko urada informacijske pooblaščenke, slabim govorjenjem o podjetju Locus ... To je seveda nekaj, kar ne spada v normalen delokrog občinskih svetnikov.« Ormoški župan je prepričan, da je zahtevek za novelacijo odloka o komunalnem prispevku, s katerim bi se dajatev znižala, Trofenikov predvolilni manever. »Nič od tega, kar trdi Vili Trofenik, ne drži.« A županu Soku se je na tiskovni konferenci morda malo zareklo, ko je dejal: »Mi bi namreč v nekem delu program opremljanja že popravili, pa nas zaradi prijave gospoda Trofenika na MZIP čaka še usklajevalni postopek.« Domnevamo, da je s temi besedami župan priznal, da je odlok res treba popraviti, čeprav deklarativno govori, da z aktom ni nič narobe. Potem smo župana povlekli za jezik in ga povprašali, na katerih točkah je treba akt popraviti. »V obračunskih stroških se v globalu ne bo nič spremenilo. Občinskih virov smo prikazali premalo, državnih pa preveč. Pri prikazu teh virov je prišlo do napake. Spremembe bodo samo znotraj posameznih postavk - deleži občinskega in državnega financiranja. Prišlo je do dveh napak. Ena je pri cestah, druga pri odlagališču ko- munalnih odpadkov. To sem povedal že v fazi sprejemanja odloka, ko sem ugotovil, da je prišlo do računske napake. Že takrat sem napovedal, da bomo te številke popravili, vendar se vrednost izračuna komunalnega prispevka ne bo spremenila.« In kako župan Sok komentira v odloku napačno izračunan količnik, ki je med drugim podlaga za izračun komunalnega prispevka? »Da bi lahko šlo za napako, sem slišal od gospoda Trofenika, ko je o tem govoril na tiskovni konferenci. Zadevo bomo preverili pri podjetju Locus in jih povprašali za komentar. Moram reči, da teh številk, ki jih je Trofenik predstavil, ne poznam.« Mojca Zemljarič Sp. Podravje • Župani skriti pred očmi javnosti Ze druga pritožba Snage V sredo so se na seji kolegija sestali župani občin Sp. Podravja. Prisotnost javnosti na seji ni bila zaželena, župani so se srečali za tesno zaprtimi vrati. A to ni bila prva na skrivaj sklicana seja kolegija županov. Že zadnjič so se župani mimo nekaterih medijev sestali na gradbišču osnovne šole dr. Ljudevita Pivka, kjer so dorekli način financiranja investicije. Tokrat je seja potekala v ptujski mesti hiši in novinarji na kolegij vnovič nismo bili vabljeni. Zadnja »normalna« seja, na kateri je lahko javnost prisostvovala, je bila v drugi polovici aprila. Takrat so se župani okrog gradnje šole dr. Ljudevita Pivka sprli in jezni en za drugim kolegij zapuščali. Seja takrat sploh ni bila izvedena do konca, saj so več ali manj vsi župani prizorišče predčasno zapustili. In od takrat se sestajajo na skrivaj, mimo medijev in oči javnosti. Kot smo uspeli izvedeti, so na kolegiju v tem tednu vnovič razpravljali prav o gradnji šole za otroke s posebnimi potrebami, za katero bi naj zdaj večina občin (razen dveh) že podpisala pogodbe o sofinanciranju projekta. Naslednja točka razprave je bila problematika, ki spremlja podeljevanje koncesije za opravljanje javne gospodarske službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Skupna občinska uprava kot vodja upravnega postopka je za izvajalce izbrala konzorcij treh podjetij: javne službe Ptuj, Čisto mesto Ptuj in Saubermacher Slovenija. Neizbrani izvajalec, podjetje Snaga, se je na odločitev zdaj že drugič pritožil in njihova pritožba je bila predmet razprave na seji kolegija županov. Tretja točka seje kolegija je bila razprava o prodaji nepremičnine v Biogradu, pri čemer so se župani domnevno dogovorili, da bodo poskusili zaznamek, ki je na nepremični vpisan v zemljiški knjigi, izpodbijati. Zaznamek jim namreč onemogoča prodajo nepremičnine. So pa vse občine solastnice zainteresirane, da se nepremičnina odproda. Pred leti je bilo celo govora, da bi s kupnino od te nepremičnine vložili novogradnjo OŠ dr. Ljudevita Pivka. Mojca Zemljarič 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 20. junija 2014 Podravje • V zdravstvu najvišje plače in tudi najvišje izgube Ptujska bolnišnica rekorderka v izgubi Od 62 javnih zavodov v treh mestnih središčih podravske regije - mestni občini Ptuj, Slovenski Bistrici in Ormožu - jih je lani 51 končalo v zelenih v sektorju zdravstvene dejavnosti - torej v sektorju, ki se v Sloveniji ubada s hudimi finančnimi težavami. Ptuj: Bolnišnica in CSD z izgubo, Lekarne, Dom in ZD pozitivno Sestavili smo seznam in ugotovili, da so deset najvišjih plač v javnih zavodih izplačali: obe bolnišnici -ptujska in ormoška, vsi trije zdravstveni domovi in vse tri lekarne (Ptuj, Ormož in Slovenska Bistrica), Dom upokojencev Ptuj in Šolski center Ptuj. Med ptujskimi javnimi zavodi so najvišje prihodke v letu 2013 beležili v zdravstvenem sektorju. V Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča so prihodki iz poslovanja znašali 21.650.791 evrov. Poslovali so z izgubo (oz. presežkom odhodkov nad prihodki) v višini 2.137.813 evrov. Stroški dela so znašali 13.190.538 evrov. Na drugem mestu, glede na višino letnih prihodkov, bolnišnici sledi Dom upokojencev Ptuj, ki je beležil prihodke v višini 10.961.231 evrov in ustvaril 650.075 evrov proračunskega presežka. Stroški dela v tem javnem zavodu so znašali 4.332.469 evrov. Na tretjem mestu so Lekarne Ptuj. Ustvarile so 10.847.855 evrov prihodkov in 155.849 evrov presežka prihodkov nad odhodki (oz. dobička). Za stroške dela so namenili 1.318.411 evrov. Zdravstveni dom Ptuj je posloval s prihodki v višini 8.940.541 evrov. Stroški dela so znašali 5.965.114 evrov, poslovanje so končali s presežkom v višini 58.770 evrov. Center za socialno delo Ptuj je lani iz poslovanja ustvaril proračunski primanjkljaj v višini 68.239 evrov. Celoletni prihodki so znašali 2.123.539 evrov, stroški dela pa 1.946.088 evrov. Šolstvo - najvišji prihodki v ŠC in Vrtcu Ptuj, Mladika in Olgica s primanjkljajem Med ptujskimi javnimi izobraževalnimi zavodi najvišji letni proračun beleži Šolski center Ptuj - 7.693.601 evrov. Poslovali so z minimalnim presežkom prihodkov (84 evrov), za stroške dela so namenili 6.192.556 evrov. V Vrtcu Ptuj so ustvarili 5.134.914 evrov prihodkov. Stroški dela so znašali 3.688.307 evrov, poslovno leto so končali s presežkom prihodkov nad odhodki v višini 694 evrov. Prihodki Gimnazije Ptuj so znašali 2.815.142 evrov, iz poslovanja beležijo presežek prihodkov v znesku 1.049 evrov. Stroški dela so bili 2.229.154 evrov. OŠ Ljudski vrt je zabeležila 3.343.225 evrov prihodkov in s poslovanjem ustvarila presežek prihodkov nad odhodki v višini 9.909 evrov. Stroški dela so znašali 2.724.157 evrov. Na OŠ dr. Ljudevita Pivka so beležili prihodke v višini 1.585.997 evrov. Stroški dela so znašali 1.370.319 evrov, iz poslovanja so ustvarili presežek prihodkov nad odhodki v višini 1.985 evrov. Prihodki OŠ Mladika so znašali 1.509.643 evrov. Stroški dela so bili 1.260.085 evrov, poslovno leto so končali z izgubo oz. presežkom odhodkov nad prihodki v višini 16.881 evrov. Prihodki OŠ Olge Meglič so znašali 1.493.595 evrov. Za stroške dela so namenili 1.240.153 evrov, poslovali so s presežkom odhodkov nad prihodki in ustvarili izgubo v višini 5.021 evrov. OŠ Breg je poslovala s prihodki v višini 1.291.274 evrov. Iz po- Javni zavodi v MO Ptuj Javni zavod Direktor / ravnatelj Št. zaposl. Najnižja plača Najvišja plača Bolnišnica Ptuj Andrej Levanič 452,8 789 10.684 Zdravstveni dom Metka Petek Uhan 205,62 789 6.514 Lekarne Ptuj Darja Potočnik Benčič 39,94 789 4.515 Dom upokojencev Kristina Dokl 267,64 789 4.003 Šolski center Branko Kumer 204 789 3.610 Pokrajinski muzej Andrej Brence, v. d. 33 789 3.239 Vrtec Ptuj Božena Bratuž 182,16 789 3.222 CSD Ptuj Miran Kerin 63,11 861 3.060 Knjižnica Ptuj Matjaž Neudauer 32 789 3.057 Ljudska univerza Mojca Volk 7,5 866 2.998 ZRS Bistra Aleksandra Pivec 14,78 818 2.969 Gimnazija Ptuj Melani Centrih 81,03 789 2.951 OŠ Ljudski vrt Tatjana V. Zemljič 96,39 789 2.949 GŠ Karol Pahor Štefan Petek 37,67 1.032 2.922 OŠ Ljud. Pivka Dragica Emeršič 53,79 789 2.911 KGZ Ptuj Andrej Rebernišek 98,25 795 2.805 OŠ Mladika Bogomir Širovnik 41,99 789 2.691 OŠ Breg Milan Fakin 39,86 789 2.654 Dijaški dom Danica Starkl 14,35 789 2.641 Zgodovinski arhiv Katja Zupanič 11,95 789 2.609 OŠ Olge Meglič Helena Ocvirk 43,23 789 2.598 Mestno gledališče Peter Srpčič 7,02 952 2.385 CID Ptuj Aleksander Kraner 1257 4 2.152 Zavod za šport Sandi Mertelj 7,64 789 2.118 Revivis Darja Harb 0,3 0 841 Foto: Črtomir Goznik Najmanj rdečih številk beležijo javni zavodi v občini Ormož; 16 jih je v letu 2013 poslovalo pozitivno in en negativno. V MO Ptuj je lani pozitivno poslovalo 20 javnih zavodov, negativno pa pet. V občini Slovenska Bistrica jih je pozitivno poslovalo 15 in pet negativno. slovanja beležijo presežek prihodkov nad odhodki (3.627 evrov), stroški dela so znašali 1.062.330 evrov. Dijaški dom Ptuj je posloval s proračunom v višini 474.951 evrov. Presežek prihodkov nad odhodki je bil 1.714 evrov, za stroške dela so namenili 368.760 evrov. V Glasbeni šoli Karola Pahorja Ptuj so poslovali s proračunom v višini 1.259.198 evrov. Stroški dela so znašali 994.764 evrov, poslovali so s presežkom prihodkov v višini 7.389 evrov. Ljudska univerza Ptuj je lani zabeležila 497.994 evrov prihodkov. Presežek prihodkov nad odhodki je znašal 5.879 evrov, stroški dela so bili 244.081 evrov. Revivis je imel 48.975 evrov prihodkov. Stroški dela so znašali 37.473 evrov, 208 evrov je bilo presežka prihodkov nad odhodki. Znanstveno-razisko-valno središče Bistra Ptuj je ustvarilo 1.036.477 evrov prihodkov in 12.650 evrov proračunskega presežka. Stroški dela so znašali 516.185 evrov. Foto: Mojca Zemljane Podatki veljajo za april 2014, redna plačila, gre za bruto zneske v evrih. Vir: Ajpes Ptujski in ormoški zdravstveni dom sta poslovno leto 2013 končala s proračunskim presežkom, slovenjebistriški s primanjkljajem. petek • 20. junija 2014 Tednikov objektiv Štajerski 5 iz poslovanja in najvišji izplačani plači in enajst v rdečih številkah. V občinah, za katere smo zajeli podatke iz baze Ajpes, so bile aprila letos najvišje izplačane plače v javnih zavodih Muzej in knjižnica rpozitivno, gledališče negativno Pokrajinski muzej Ptuj-Or-mož je lani beležil 1.607.415 evrov prihodkov in poslovanje končal v zelenih številkah. Ustvaril je 6.415 evrov proračunskega presežka. Stro- ški dela so znašali 1.052.854 evrov. V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj so poslovali s proračunskimi prihodki v višini 1.053.524 evrov in proračunskim presežkom (dobičkom) - 23.309 evrov. Stroški dela so znašali 797.269 evrov. Zgodo- vinski arhiv na Ptuju je ustvaril 401.425 evrov prihodkov, poslovanje pa končal s pozitivnim rezultatom v višini 41.171 evrov. Stroški dela so znašali 267.227 evrov. Mestno gledališče Ptuj je ustvarilo 815.450 evrov prihodkov in poslovanje končalo s proračunskim presežkom odhodkov oz. izgubo v višini 2.529 evrov. Stroški dela so znašali 182.009 evrov. Slab milijon za šport in prosti čas, KGZ z visokim dobičkom Center interesnih dejavnosti Ptuj je v imel letu 2013 290.389 evrov prihodkov. Stroški dela so bili 126.414 evrov, presežek prihodkov nad odhodki je znašal 7.294 evrov. 608.466 evrov so znašali prihodki Zavoda za šport Ptuj. Stroški dela so znašali 201.502 evra, iz poslovanja so ustvarili presežek prihodkov nad odhodki v višini 17.116 evrov. 4.040.292 evrov so znašali lanskoletni prihodki KGZ Ptuj, ki je poslovanje končal s proračunskim presežkom v višini 159.033 evrov. Stroški dela so znašali 2.295.756 evrov. Ormož: Ormoško zdravstvo v celoti pozitivno Psihiatrična bolnišnica Ormož je beležila 5.715.575 evrov in poslovala s proračunskim presežkom v višini 17.762 evrov. Stroški Javni zavodi v občini Ormož Javni zavod Direktor / ravnatelj Št. zaposl. Najnižja plača Najvišja plača Zdravstveni dom Vlasta Z. Domajnko 88,28 789 5.926 Psihiatrična boln. Majda Keček 152,71 789 4.923 Lekarna Ormož Ksenija Senčar 9,55 789 3.508 OŠ Ormož Majda P. Kurpes 51,48 789 2.959 Vrtec Ormož Marjeta Meško 56,69 789 2.925 OŠ Miklavž Vlado Hebar 41,23 797 2.911 Ljudska univerza Viki Ivanuša 2 1.912 2.895 GŠ Ormož Slavko Petek 17.27 789 2.872 OŠ Ivanjkovci Nada Pignar 31,9 789 2.833 OŠ Velika Nedelja Anton Žumbar 51,49 789 2.782 CSD Ormož Darja N. Bene 11.45 944 2.725 Gimnazija Ormož Blanka Erhartič 18,55 826 2.634 Zavod za inform. Peter Kirič 2,52 1.168 2.281 OŠ Stanka Vraza Simona Meško 22,34 789 2.137 Jara Ormož Zlatko Zadravec 3 1.378 1.813 Knjižnica Ormož Milica Šavora 7 923 1.542 Mladinski center Marijana Korotaj 1 1.119 1.119 Foto: Črtomir Goznik Javna lekarniška dejavnost se deli na tržni in javni del. Pretežni del dobička lekarne ustvarijo iz tržne dejavnosti. Trije lekarniški zavodi z 20 milijoni € prometa Med večjimi »dobičkarji« so znova javni lekarniški zavodi. Vsi trije skupno (Ptuj, Ormož in Slovenska Bistrica) so lani ustvarili nekaj manj kot 20,5 milijona evrov prihodkov ter dobrih 400.000 evrov presežka prihodkov oz. dobička. Lekarne Ptuj so imele nekaj manj kot 11 milijonov evrov prihodkov, od tega 8,5 za izvajanje javne službe in 2,3 od prodaje blaga in storitev na trgu. Iz javne službe je bilo dobička 3.514 evrov, iz tržne dejavnosti 152.335 evrov. Lekarna Ormož je lani poslovala s prihodki v višini 4,1 milijona evrov in ustvarila 106.124 evrov proračunskega presežka. Iz javne službe je bilo prihodkov 2,9 milijona evrov in iz tržne dejavnosti 1,2 milijona evrov. Na javnem delu poslovanja dobiček znaša 31.604 evrov, na tržnem 74.520 evrov. Nekaj manj kot 5,5 milijona evrov so v letu 2013 znašali prihodki Lekarne Slovenska Bistrica, ki je ustvarila 155.530 evrov dobička. Prihodkov iz naslova javne službe je bilo za 3,7 milijona evrov, iz tržne dejavnosti za slabih 1,7 milijona evrov. Iz javne službe je bilo dobička 13.185 evrov, iz tržne dejavnosti 128.489 evrov. Za komentar o tem, da javni lekarniški zavodi ustvarjajo proračunske presežke, smo pred časom zaprosili direktorico Lekarn Ptuj Darjo Potočnik Benčič, sicer tudi članico upravnega odbora Lekarniške zbornice Slovenije. Njen odgovor se glasi: »Na to vprašanje vam lahko odgovorim z vprašanjem: ali naj presežek ustvarjajo samo zasebne lekarne, ob dejstvu, da javne in zasebne lekarne opravljamo enako dejavnost in imamo iste vire financiranja. Lastniki zasebnih lekarn presežek »spravijo v svoj žep« (legitimno!!!), javni zavodi ga investiramo v dejavnost. Verjetno sledite temu, da zaposleni v javnih zavodih veliko vlagamo v zdravstveno preventivo, sem sodijo vsi članki, ki jih napišemo za vaš časopis, vse oddaje, številna predavanja za šole, društva ... Vse to počnemo brezplačno! Naj vas samo spomnim, da smo od leta 2000 odprli pet lekarn, vse iz lastnih sredstev, vse lekarne so sodobno opremljene, prijazne uporabnikom in zaposlenim. Brez presežka bi v Lekarnah Ptuj delalo samo 27 zaposlenih (od 42), kar je za osem lekarn odločno premalo. Ali menite, da bi morali katero lekarno zapreti, ker je presežek nehigieničen za javni zavod. S presežkom financiramo tudi zaloge zdravil, da pacienti praktično zmeraj dobijo vsa predpisana zdravila. Redki se vračajo, ker lekarna ni imela zaloge. S presežkom financiramo vsa izobraževanja in usposabljanja - moje mnenje je, da bi moralo biti teh več in ne manj. Zakaj tudi drugi javni zavodi ne iščejo tržnih prihodkov in s tem razbremenijo javnih financ? Ker se to za javni zavod ne spodobi? Res je, da se javni zavodi med seboj razlikujemo in je v nekaterih dejavnostih tržnih prihodkov lahko več, drugje manj. Verjamem, da je področje lekarniške dejavnosti težko razumeti, saj je kombinacija javne službe in tržne dejavnosti.« Podatki veljajo za april 2014, redna plačila, gre za bruto zneske v evrih. Vir: Ajpes dela so bili 4.306.184 evrov. Zdravstveni dom Ormož je posloval s prihodki v višini 3.808.359 evrov in beležil 3.189 evrov proračunskega presežka. Stroški dela so znašali 2.536.786 evrov. Lekarna Ormož je ustvarila 4.164.088 evrov prihodkov in proračunski presežek v višini 106.124 evrov. Stroški dela so bili 359.791 evrov. Center za socialno delo Ormož je beležil 411.194 evrov prihodkov, presežek prihodkov nad odhodki je znašal 12.576 evrov, stroški dela so bili 318.846 evrov. Gimnazija z devetimi evri dobička, štiri OŠ s presežkom, ena s primanjkljajem V občini Ormož je lani med šolskimi zavodi najvišje prihodke zabeležila OŠ Ormož. Znašali so 1.762.910 evrov. Poslovanje je OŠ Ormož končala minimalno pozitivno v višini 418 evrov. Stroški dela so znašali 1.414.013 evrov. Prihodki OŠ Ivanjkovci so znašali 1.019.701 evro, poslovali so pozitivno, presežek je znašal 624 evrov. Stroški dela so bili 830.408 evrov. OŠ Velika Nedelja je lani poslovala s prihodki v višini 1.574.401 evro. Stroški dela so bili 1.313.994 evrov, poslovni izid ob koncu leta pa negativen -presežek odhodkov je znašal 3.145 evrov. OŠ Miklavž pri Ormožu je ustvarila 1.327.979 evrov prihodkov in proračunski presežek 1.185 evrov. Stroški dela so znašali 1.070.419 evrov. 6 Štajerski Tednikov objektiv petek • 20. junija 2014 Vrtec Ormož je posloval s prihodki v višini 1.664.761 evrov in poslovanje končal s proračunskim presežkom v višini 5.226 evrov. Stroški dela so znašali 1.316.681 evrov. OŠ Stanka Vraza Ormož je poslovala s prihodki v višini 642.515 evrov in minimalnim proračunskim presežkom (20 evrov). Stroški dela so znašali 574.085 evrov. Glasbena šola Ormož je beležila 561.763 evrov prihodkov in proračunski presežek v višini 20.355 evrov. Stroški dela so znašali 456.621 evrov. Ljudska univerza Ormož je ustvarila 183.555 evrov prihodkov in minimalni pozitivni presežek (54 evrov). Stroški dela so znašali 117.326 evrov. Gimnazija Ormož je poslovala s prihodki v višini 739.305 evrov. Devet evrov je bilo proračunskega presežka, stroški dela so znašali 519.709 evrov. Kultura, radio, razvojna agencija in prosti čas 300.311 evrov so znašali prihodki Knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož. Stroški dela so bili 200.714 evrov, poslovali so minimalno pozitivno - proračunski presežek je znašal 78 evrov. Zavod za informiranje Ormož je posloval s prihodki v višini 222.808 evrov. Poslovno leto so končali z minimalnim pozitivnim presežkom - 325 evrov. Stroški dela so znašali 74.860 evrov. Mladinski center Ormož je beležil 75.460 evrov prihodkov in 30 evrov proračunskega presežka. Za stroške dela so namenili 31.220 evrov. Javna razvojna agencija občine Ormož je imela iz poslovanja 126.621 evrov prihodkov, presežek prihodkov nad odhodki je znašal 8.256 evrov, stroški dela pa 78.716 evrov. Slovenska Bistrica: Zdravstvo in sociala negativno, lekarne z dobičkom Lekarna Slovenska Bistrica je lani upravljala s 5.453.570 evri, ob tem je ustvarila presežek prihodkov nad odhodki v višini 155.530 evrov. Stroški dela so bili 721.800 evrov. Prihodki od poslovanja Zdravstvenega doma Slovenska Bistrica so znašali 3.891.558 evrov. Poslovali so negativno, presežek odhodkov nad prihodki je znašal 143.389 evrov. Za stroške dela je zavod odštel 2.761.443 evrov. Center za socialno delo Slovenska Bistrica je lani zabeležil 1.081.372 evrov prihodkov od poslovanja. Presežek odhodkov nad prihodki je znašal 34.449 evrov, stroški dela so bili 896.475 evrov. Šest OŠ na Bistriškem negativnih, dve pozitivni OŠ Jožeta Pučnika Črešnje-vec je zabeležila 1.120.890 evrov prihodkov, od tega zneska je za stroške dela šola odštela 952.238 evrov, leto pa je končala s presežkom odhodkov nad prihodki, in sicer v višini 10.605 evrov. Prihodki od poslovanja OŠ Gustava Šiliha Laporje so znašali 1.167.275 evrov. Večino prihodkov so namenili za pokritje stroškov dela, in sicer 962.810 evrov. Leto so končali z negativnim rezultatom, saj je presežek odhodkov nad prihodki znašal 4.469 evrov. Foto: Črtomir Goznik Lani je negativno poslovalo šest osnovnih šol v občini Slovenska Bistrica, dve v mestni občini Ptuj in ena v občini Ormož. OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava je poslovala s proračunom 2.568.379 evrov. Stroški dela so znašali 1.765.424 evrov, presežek odhodkov nad prihodki je bil 14.069 evrov. OŠ Partizanska Bolnišnica Jesen Tinje je iz naslova prihodkov od poslovanja prejela 1.036.386 evrov. Od tega zneska je za stroške dela odštela 634.475 evrov. Lansko leto je bilo za osnovno šolo finančno pozitivno, saj je zabeležila presežek prihodkov nad odhodki v višini 1.327 evrov. Prihodki od poslovanja so v OŠ Minke Namestnik Sonje znašali 1.058.230 evrov, tudi ta osnovna šola je dosegla presežek prihodkov nad odhodki, ki je znašal 3.956 evrov, stroški dela so znašali 933.177 evrov. OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica je lani zabeležila 2.738.343 Javni zavodi v občini Slovenska Bistrica Javni zavod Direktor / ravnatelj Št. zaposl. Najnižja plača Najvišja plača Zdravstveni dom Jožefa Lešnik Hren 95,79 789 5.186 Lekarna Branko Gajšek 18.67 1.076 3.486 Vrtec Sl. Bistrica Ivana Leskovar 212,98 789 3.278 OŠ Poh. odreda Tatjana Pufič 77 789 3.003 OŠ A. Ingoliča Danica Veber 67 789 2.985 Glasbena šola Radmila Bikič Magdič 28,74 789 2.960 2. Osnovna šola Sonja Arbeiter 51,18 789 2.948 Srednja šola Iva Pučnik Ozimič 41,71 864 2.947 Ljudska univerza Brigita Kruder 3,95 1.269 2.940 Zavod za šport Marjan Štimec 9 789 2.874 OŠ Gustava Šiliha Margareta Voglar 36,36 789 2.685 OŠ Minke N. Sonje Klavdija Fridrih 32,56 811 2.624 CSD Sl. Bistrica Valerija Kidrič 23,03 911 2.608 KTV Sl. Bistrica Drago Čož 3 1.103 2.593 Zavod za kulturo Herta Žagar 12,34 789 2.554 OŠ dr. J. Pučnika Lidija Milošič 39,68 789 2.542 OŠ Šmartno Matej Kos 19,95 789 2.494 OŠ Tinje Ivan Kovačič 23,21 789 2.488 Knjižnica Patricija Breznikar 14,5 789 2.478 RIC Sl. Bistrica Monika K. Rojs, v. d. 5,05 1.169 103 * evrov prihodkov od poslovanja in ustvarila primanjkljaj v višini 9.984 evrov. Stroški dela za zaposlene v največji osnovni šoli v občini so znašali 2.027.124 evrov. OŠ Šmartno na Pohorju je lani poslovala s 632.379 evri iz naslova prihodkov od poslovanja, od tega zneska je za stroške dela osnovna šola odštela 548.187 evrov za pokritje stroškov dela, presežek odhodkov nad prihodki pa je znašal 6.169 evrov. Prihodki od poslovanja 2. Osnovne šole Slovenska Bistrica so znašali 1.784.569 evrov. Stroški dela so bili za 50.000 evrov višji kot leta 2012 in so znašali 1.423.006 evrov, ob tem je šola pridelala presežek odhodkov nad prihodki, ki je znašal 19.757 evrov. Vrtec in ljudska univerza solidno v zelenih številkah Prihodki od poslovanja edine srednje šole v občini -Srednje šole Slovenska Bistrica - so lani znašali 1.885.879 evrov. Presežek prihodkov nad odhodki je znašal 213 evrov, za stroške dela je šola odštela 1.477.421 evrov. Glasbena šola Slovenska Bistrica je zabeležila 909.770 evrov prihodkov od poslovanja. Presežkov glede na izkaz poslovanja ni bilo, stroški dela zaposlenih so znašali 810.886 evrov. Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica, ki skrbi za predšolsko varstvo otrok v štirih občinah, je lani z naslova prihodki iz poslovanja prejel 5.430.041 evrov. Od tega je za pokritje stroškov dela namenil 4.267.667 evrov, presežek prihodkov nad odhodki je znašal 23.266 evrov. Prihodki od poslovanja Ljudske univerze Slovenska Bistrica so znašali 362.872 evrov, celotni odhodki pa 286.612 evrov, kar pomeni, da je javni zavod leto končal s presežkom prihodkov nad odhodki v višini 76.458 evrov. Stroški dela so znašali 119.372 evrov. Kabelska TV in kulturni zavod v minusu Zavod za kulturo Slovenska Bistrica je lani posloval s 440.796 evri prihodkov iz poslovanja, presežek odhodkov nad prihodki (izguba) je bil 1.183 evrov. Stroški dela so lani znašali 256.698 evrov. Prihodki iz poslovanja Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica so znašali 509.955 evrov, presežkov prihodkov nad odhodki je bilo 2.100 evrov. Za stroške dela je zavod odštel 393.056 evrov. Javni zavod za kabelsko televizijo in informiranje (KTV) Slovenska Bistrica je lani zabeležil 155.586 evrov prihodkov od poslovanja in presežek odhodkov nad prihodki v višini 8.093 evrov. Stroški dela so znašali 75.949 evrov. Prihodki od poslovanja Razvojno informacijskega centra Slovenska Bistrica so bili 301.695 evrov, stroški dela pa so znašali 146.094 evrov. Zabeležili so presežek prihodkov nad odhodki v višini 44.068 evrov. Javni zavod za šport Slovenska Bistrica je lani zabeležil 429.833 evrov prihodkov, od tega je za stroške dela odštel 166.069 evrov, presežek prihodkov nad odhodki pa je znašal 13.887 evrov. Mojca Zemljarič Mojca Vtič *Glede na število opravljeni ur je najvišja plača za polni delovni čas 2.060 evrov. Podatki veljajo za april 2014, redna plačila, gre za bruto zneske v evrih. Vir: Ajpes Foto: Črtomir Goznik Ptujski in slovenjebistriški center za socialno delo sta lani poslovala s proračunskim primanjkljajem, ormoški pa s presežkom. petek • 20. junija 2014 Podjetništvo Štajerski 7 Slovenska Bistrica • Visoka tehnologija in aluminij Plovila, ki omogočajo lebdenje nad vodo »Ta projekt bo zaživel, ker je vožnja polna užitka, kot bi lebdel,« je o novem plovilu Quadrofoil, ki naj bi pomenil pomembno revolucijo v svetu plovil in vozil, dejal idejni vodja Simon Pivec. Gre za plovilo na električni pogon, ki naj bi ga v prihodnjih dveh letih začeli proizvajati v Slovenski Bistrici, in sicer približno 1000 plovil na mesec, za kar bi potrebovali od 100 do 150 zaposlenih. Družba Quadrofoil, d. o. o., s sedežem v Slovenski Bistrici, sicer pa s prostori v Kranju, je ekološko plovilo s podvodnimi krili Quadro-foil Joyder razvila in prvič predstavila že leta 2012. Gre za plovilo za dve osebi, ki je energetsko varčno, saj porabi za eno uro vožnje manj kot en evro električne energije, pri tem je skoraj neslišno, ne onesnažuje okolja s CO2 in ne povzroča valov, je nekaj lastnosti plovila izpostavil direktor družbe Marjan Ro-žman. »Gre za plovilo prihodnosti in predstavlja mejnik med vozili na vodi, predvsem z vidika porabe, cene vzdrževanja in inovativnega dizajna,« je še dejal. Quadrofoil, katerega osnovna cena je približno 15.000 evrov, je produkt slovenskega znanja, le električni motor z močjo pet konjskih moči je izdelan v tujini. Plovilo meri 2,99 metra in zato spada med plovila, ki jih ni treba registrirati, niti zanje ni treba imeti izpita. Kot je še dodal direktor, se vozilo, ki ga bodo uradno predstavili v začetku julija, pri hitrosti 10 km/h dvigne iz vode in nato z vožnjo po krilih zaradi manjšega upora doseže do 40 kilometrov na uro ob nizki porabi. Vozilo omogoča tudi do 100 kilometrov prevožene razdalje, kar je odvisno od paketa baterij in načina vožnje. Proizvodnjo prvih 100 plovil naj bi začeli v oktobru ali novembru, že naslednje leto pa naj bi izdelali tudi 100 quadrofoilov na mesec, konec leta 2015 pa naj bi proizvodnja postala serijska. In v povečanju proizvodnje Impol vidi svojo priložnost. »Ugotovili smo, da je to plovilo v večini narejeno iz plastičnih mas, kar pri veliki serijski proizvodnji povzroča težave. To plovilo bomo razvijali tako, da bo sčasoma v celoti narejeno iz aluminija, saj zgolj tako lahko pridemo do velike serijske proizvodnje. Trenutno pa izdelujemo krilo, ki nosi cel čoln v zraku,« je pojasnil predsednik uprave Impol, d. d., 2000 Jernej Čokl. Trgi, na katere cilja družba Quadrofoil, se razlikujejo gle- de na vodne površine, ali gre za reke, jezera ali morje. »Vozila z električnim motorjem bodo najuspešnejša na sladkovodnih vodah, saj je motor tih, brez emisij, naša vozila pa tudi ne povzročajo valov in posledično ne povzročajo erozije. Trenutno so največ zanimanja za vozila pokazali kupci iz Oceanije, pa tudi iz Brazilije je že prišla ponudba,« je dejal direktor družbe Rožman. Prepričan je, da bodo ta vozila kupovali tudi posojevalci plovil, gostinci in adrenalinski užitkarji. Ob tem pa obljublja, da bodo razvili še štirised, ki bo namenjen družinam. V uspeh plovila je prepričan tudi idejni vodja Simon Pivec, ki je že pred osmimi leti zasnoval jadrnico s podobni- mi podvodnimi krili, kot jim ima quadrofoil. »Ta projekt bo zaživel. Na vsakem testu sem bil prisoten in vožnja je res nekaj posebnega. Ko prideš iz vode, plovilo hitro pospeši do 40 km/h in v krvi je veliko adrenalina. Pravzaprav lebdiš na vodi, valovanja pa ne čutiš, saj krila režejo valove. Proces od ideje do izvedbe je veliko stal, ne da se ga oceniti, saj je veliko dela izraženega v urah in entuziazmu. Vsega se ne da predstaviti v denarju, zato tudi številke ni mogoče podati,« je dejal Pivec. Družba Quadrofoil je Slovensko Bistrico izbrala zaradi bližine skupine Impol, ki bo kot pomemben razvojni dobavitelj preko svojih družb dobavljala izdelke iz aluminija za plovilo Quadrofoil Joyder. Plovilo pa se bo na Bistriškem proizvajalo tudi zaradi podpore občine, ki zagotavlja pogoje za razvoj in poslovanje novih projektov z veliko dodano vrednostjo na območju občine in širše regije. »Ta projekt je točno to, kar v teh časih potrebujemo, gre za združitev znanja, visokih tehnologij in gospodarstva ter nova delovna mesta,« je prepričan slovenskobistriški župan Ivan Žagar. Družba Quadrofoil deluje od leta 2011, v tem obdobju je pridobila 60.000 evrov z javnega sklada za podjetništvo. Lastnika podjetja sta Simon Pivec in Marjan Rož-man, ki sta sedež podjetja iz Kranja v začetku letošnjega leta prenesla na Partizansko ulico 38 v Slovensko Bistrico, na katerem naslovu je tudi skupina Impol, prostore pa imajo trenutno še v Kranju. In v Kraju bodo tudi izdelali prvo letošnje naročilo, za kar bo družba zaposlila približno deset ljudi. Mojca Vtič Ormož • Prvo srečanje pridelovalcev hrane Lokalna hrana v domače zavode Samooskrba s hrano v Sloveniji je po zadnjih podatkih nekaj več kot 30-odstotna. Vse drugo prihaja na naše mize s polj, ki jih sploh ne poznamo, opozarjajo ormoški pridelovalci hrane, ki se bodo odslej povezovali in skupnimi močmi stopili do domačih potrošnikov. Na zanimivo idejo so prišli Niko Janežič, Boštjan Kosec in Roman Meško. V prostore ormoškega doma društev so povabili pridelovalce domače, zdrave hrane s širšega ormoškega območja z željo, da poiščejo in določijo smernice za prihodnost samooskrbe s hrano ter predvsem ponovnega dviga samooskrbe, ki je bila v Sloveniji pred dvema desetletjema okoli 70-odstotna. »Skupina mladih ljudi, ki smo se odločili svojo življenjsko in poklicno prihodnost zgraditi v Ormožu, želimo poiskati priložnosti in možnosti za povečanje oskrbe z lokalno hrano na območju upravne enote (UE) Ormož. Skupno sodelovanje in povečana samooskrba bosta prebivalcem naših občin omogočala lažji in hitrejši dostop do domače, kakovostne hrane po razumljivih cenah, pridelovalcem hrane bosta zmanjšala stroške direktnega trženja in logistike ter jim zagotavljala stabilnejše povpraševanje in prodajo. Prepričani smo tudi, da bomo ob uspešni skupni lokalni oskrbi s hrano s časom ustvarili tudi nova delovna mesta,« so vabili pobudniki. Odzvalo se je dobrih deset ponudnikov. Cilji tokratnega srečanja so bili narediti seznam ponudnikov lokalno pridelane hrane, določiti skupine živil, ki jih le-ti ponujajo, predvsem pa iskanje poti za oskrbo domačih zavodov z lokalno pridelano hrano. V lokalnem okolju premalo upoštevani Hrana, ki je pridelana na domači zemlji, je tista, katere izvor najbolje poznamo, so govorili v en glas, obenem pa poudarjali, da cenovno ne morejo parirati trgovskim družbam, ki veliko hrane, cenovno dostopne večini uporabnikom, uvozijo. S tem pa pada potreba po domači hrani, zato veliko kmetij opušča de- javnost, vedno več kmetijskih površin pa je zaraščenih s tra-vinjem in grmičevjem. »Naša težnja mora biti, da pridemo do čim več kakovostne hrane v čim ožjem krogu, kjer prebivamo,« je dejal Janežič. Kosec je dodal: »Naše območje je kmetijsko zelo močno, vendar je s koruzo in pšenico zelo težko razvijati kmetijo. Zato je čas, da to, kar znamo pridelati, čim boljše unovčimo, istočasno pa našim someščanom in sokrajanom ponudimo čim bolj kakovostno in pa seveda domačo hrano.« Na tokratnem srečanju so ugoptovili, da na območju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž ponujajo izredno raznovrstno, doma pridelano hrano (zelenjava, meso, sadje, mleko ...), ki pa jo morajo distribuirati v precej oddaljene kraje (Celje, Maribor, Dravograd, Ljubljana . ), če jo želijo prodati, saj doma, predvsem od zavodov (vrtci, šole, bolnišnica) ni zanimanja oz. jim ne uspe konkurirati s cenami. Oživitev prodaje na ormoški tržnici Lokalni pridelovalci hrane ugotavljajo, da je prednost trgovskih centrov v večji izbiri pridelkov in izdelkov na enem mestu, istočasno pa opozarjajo, da cenejša hrana ni vedno tudi zdrava. Izpostavili so veliko uvožene hrane, ki roma tudi v javne zavode. »Moramo začeti pri najmlajših, naših otrocih. Najprej jim moramo doma ponuditi lokalno pridelano hrano, nato pa prepričati vodstvene kadre v zavodih, da bodo začeli jemati našo hrano,« so dejali pridelovalci hrane, ki so za takšen sistem naročanja hrane v zavode s prstom kazali na državo. Menijo, da s tem, ko se daje prednost cenovno ugodnejši ponudbi hrane, zaničujejo doma pridelana živila. Zato so tokrat soglasno sprejeli odločitev, da se bodo v kratkem sestali z ravnatelji in direktorji zavodov na območju UE Ormož ter poiskali možnosti sodelovanja. Prepričani so, da imajo raznoliko paleto pridelkov in izdelkov ter tudi zadostne količine, da bi lahko zalagali s hrano vse šole, vrtce in bolnišnico na ormoškem območju. Razmišljajo tudi o oživitvi prodaje na ormoški tržnici, izrazili pa so željo, da bi v bližnji prihodnosti na eni lokaciji zbrali vse domače pridelke in izdelke, ki bi jih lahko proada-jala ena oseba, saj je to ceneje. V kratkem nameravajo tudi izdati zloženko s svojo ponudbo. Miha Šoštarič Foto: Miha Šoštarič Boštjan Kosec (levo) in Niko Janežič sta v Ormožu povezala lokalne pridelovalce hrane, ki bodo odslej poskušali z združenimi močmi pri iskanju domačih potrošnikov. Predvsem z željo, da lokalno pridelana hrana pride v zavode na območju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. 8 Štajerski Spodnje Podravje petek • 20. junija. 2014 Majšperk • Regijsko preverjanje usposobljenosti ekip v znanju prve pomoči Pred 15 leti je vsakega desetega Slovenca oživljal laik, danes že skoraj vsakega tretjega Delovna nesreča, masovna nesreča, nesreča na zabavi in na vodi, nesreča pri otroški igri so bili štirje izzivi, s katerimi so se soočili udeleženci 19. regijskega preverjanja usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa v Majšperku, 14. junija. Za uvrstitev na državno preverjanje, ki bo 27. septembra v Kopru, se je potegovalo devet ekip, najboljša je bila ekipa Občine Majšperk. Šestčlanska ekipa, opremljena z nahrbtniki s sanitetno opremo, nosilom, odejami ..., je prispela na delovno mesto, se predstavila in pozanimala, kaj se je zgodilo, katere nevarnosti prežijo na reševalce. Pri izzivu z naslovom delovna nesreča so morali člani ekipe najprej odstraniti električni vir, nato pa opraviti temeljni zdravstveni pregled in ugotoviti poškodbo. Ugotovili so, da ima ponesrečenec zlomljeno hrbtenico. Namestili so mu opornico, preverili srčni utrip, se s ponesrečencem pogovarjali, ga prestavili na nosila, spet drugega ponesrečenca so morali oživljati in mu oskrbeti rano. Pri oskrbovanju manekenov (kot so jim rekli organizatorji) so tekmovalce nadzorovali ocenjevalci, med njimi je bila tudi patronažna sestra in izkušena ocenjevalka Majda Zajšek, ki je pohvalila znanje ekip, k temu pa dodala, da bi morali znanje prve pomoči vključiti že v osnovnošolsko izobraževanje Ekipa Mestna občina Ptuj I pri oskrbi ponesrečenca s poškodovano hrbtenico. Največ znanja so na regijskem preverjanju pokazali člani ekipe Občine Majšperk. »Naša ekipa se je na to tekmovanje v bistvu pripravljala že nekaj let, ta zmaga pa je jagoda na smetanovi torti in smo zelo veseli, da nam je končno uspelo,« je po zmagi dejal vodja ekipe Darko Zupanc in priznal, da je bila želja po zmagi, a tudi živčnost, večja zaradi tekmovanja v domači občini. Priprave se bodo sedaj nadaljevale in kot je šaljivo rekel Zupanc: »Poletja za ekipo ne KUPON ZA SODELOVANJE V NAGRADNI IGRI Izpolnite, izrežite in odvrzite v žrebalno skrinjico v vaši najbližji Qlandii. Ime in priimek Ulica in hišna številka E-pošta Pošta in poštna številka Telefon Leto rojstva Podpis (S podpisom potrjujem, da se strinjam z navedenimi pogoji sodelovanja.) Vsi podatki so obvezni! S podpisom potrjujem sodelovanje v nagradni igri in v celoti sprejemam pravila nagradne igre ter se strinjam, da se moje podatke hrani in obdeluje do mojega preklica v raziskovalne in tržne namene ter namene občasnega obveščanja o novostih in ponudbi Qlandie in skupine Hypo Alpe Adria. Posredovanje osebnih podatkov tretjim osebam ni dovoljeno. Nakup ni pogoj za sodelovanje. Nagradna igra traja od 13.6.2011» do 30.6.2011». Nagradno žrebanje bo potekalo v ponedeljek, 07.07.2011», na sedežu organizatorja nagradne igre, BIRT, d. 0. o., Velenje, Cesta Františka Foita 8, 3320 Velenje. Nagradna Igra je objavljena v nakupovalnih centrih Qlandia, v časopisu Qlandia Magazin, na spletni strani www.qlandia.si ter drugih informativnih materialih Qlandia. STii» Rezultati 19. regijskega preverjanja usposobljenosti ekip prve pomoči, Civilne zaščite in Rdečega križa v Majšperku Občina Majšperk Mestna občina Ptuj I. Krajevna organizacija Rdečega križa Majšperk Mestna občina Ptuj II. Občina Kidričevo Rdeči križ Kidričevo Krajevna organizacija Rdečega križa Cirkulane Občina Markovci Območno združenje Rdečega križa Ormož Foto: Mojca Vtič bo.« Za državno preverjanje naj ekipa zgolj nadaljuje z dobrim delom, pa je napotek Majšperčanom vodje ocenjevanja in zdravnika urgentne medicine Štefana Mallyja. »Ekipe kažejo kontinuirano znanje, brez izjeme. Pohva- lim lahko torej vse ekipe, saj so delale s srcem in temeljile na znanju,« je dejal Mally. Z gostovanjem preverjanj v različnih občinah se širi tudi znanje med ljudmi, je prepričan vodja ocenjevanja. Izobraževanje ljudi v prvi pomoči je najboljši način za izboljšanje možnosti preživetja ponesrečencev. »Ker sem zdravnik ur-gentne medicine, vem, kako pomembno je, da laiki na terenu začnejo oživljati. Pred 15 leti je morda vsakega desetega Slovenca oživljal laik, danes že skoraj vsakega tretjega,« je še dejal. Tako sta zgolj ekipi Mestne občine Ptuj pod vodstvom upokojene višje medicinske sestre Rozalije Ojsteršek, skupaj rešili že 17 življenj. Pomena prve pomoči se zavedajo tudi v občini Majšperk, saj kot je dejala županja, so lani v znanju prve pomoči na novo izobrazili več kot 20 občanov, letos pa so gasilska društva oskrbeli še z defibri-latorji, o rabi teh naprav, ki rešujejo življenja, pa bodo poučili najprej gasilce, nato pa tudi druge občane. Mojca Vtič Ptuj • Mednarodni projekt Ljudske univerze » Vrstnik-za-vrstnika « Na Ljudski univerzi Ptuj se veselimo nove pridobitve, saj smo bili uspešni na razpisu mednarodnega Grundtvig Multilateralnega razpisa. Tako smo pridobili projekt, ki nosi naslov Peer to Peer, to pa bi lahko poslovenili nekako takole: Vrstnik-za-vrstnika. Smo tudi vodilni projektni partner. Konzorcijsko partnerstvo sestavljamo organizacije, zavodi in ustanove iz šestih različnih evropskih držav: iz Danske, Poljske, Francije, Španije, Avstrije in Slovenije. Namen projekta je delo na področju aktivnega staranja, saj se življenjska doba v Evropi daljša in tako imamo množico ljudi, ki so sicer že dosegli zasluženo upokojitev, so pa še vedno mladostni, aktivni in vitalni. Poudarek je torej na razumevanju pojma aktivnega staranja, želja in potreb ciljne skupine glede pridobivanja novih znanj in spretnosti ter izboljšanja telesnega in duševnega zdravja. V ta namen smo v uvodni projektni fazi izdelali vprašalnik, s katerim želimo izvedeti, kakšen je odnos starejših odraslih do aktivnega staranja, o njihovih pogledih na življenje, o bivanjskih in finančnih zmožnostih, težavah, izzivih in tudi prednostih življenja v zreli dobi ter kaj in katera znanja si želijo pridobiti, da bi še izboljšali kakovost svojega bivanja. Ankete izvajamo v vseh partnerskih državah, na osnovi izdelanih analiz pa bomo izdelali tudi ustrezne brezplačne izobraževalne programe, namenjene starejšim. Da bi resnično dosegli čim širši krog želene populacije, bomo partnerji izvedli še osebne razgovore z udeleženci v živo v obliki video in zvočnega zapisa. V skladu z želenimi izobraževalnimi temami bomo usposobili mentorje, ki bodo ustrezna znanja prenašali na druge. Mentorje bomo izbirali v isti starostni skupini, v katero sodijo tudi udeleženci. Izobraževanje bo potekalo na dveh nivojih: po klasični metodi, torej osebno v razredu, razvili bomo pa tudi izobraževalni program na daljavo. Poudariti želimo, da bo sodelovanje v izobraževanju za vse temeljilo izključno na prostovoljni osnovi in bo brezplačno. Projekt traja do leta 2016 in ga financira EACEA. Podrobnosti o projektu najdete na www. lu-ptuj.si. Dušan Šilak petek • 20. junija 2014 Spodnje Podravje Štajerski 9 Videm pri Ptuju • Z11. občinskega praznika Za častna občana proglasili Franca Kirbisa in posthumno patra Miha Drevenška Na osrednji slovesnosti ob 11. občinskem prazniku in 20-letnici samostojne občine Videm so za častnega občana proglasili Franca Kirbiša in posthumno patra Miha Drevenška; izročili pa so tudi tri občinska priznanja, bronasti, tri srebrne in dva zlata grba občine ter kar 19 županovih priznanj. Župan občine Videm Friderik Bračič je v slavnostnem nagovoru poudaril, da so v zadnjih štirih letih v razne investicije na območju občine vložili več kot 12 milijonov evrov, s katerimi so realizirali okoli 120 različnih projektov. Največ so vlagali v okolje in prostor, skrbeli so tudi za razvoj podjetništva, izvedli komasacije in agromelioracije, v nižinskem delu občine pa načrtujejo še namakalne sisteme. Skrbeli so tudi za varovanje okolja, saj so zgradili 40 odstotkov načrtovanega kanalizacijskega sistema v občini ter čistilno napravo za 3600 PE itd. Na slovesnosti so najzaslužnejšim v občini izročili tri občinska priznanja, bronasti, tri srebrne in dva zlata grba občine Videm. Občinska priznanja so prejeli: Nežka Lubej za aktivno delo v FS Lancova vas, Slavica Vidovič iz KD Le-skovec in Anica Zavec, obe za aktivnosti na področju kulturne dejavnosti. Bronasti grb je prejela upokojena učiteljica Marija Černila, srebrni grb Folklorno društvo Rožmarin Dolena za ohranjanje kulturne dediščine, Dušan Serdinšek iz športnega društva Tržec in Peter Jagarinec iz PGD Lesko-vec; zlati grb občine Videm pa sta prejela prijateljska občina Bednja iz sosednje Hrvaške, s katero sodelujejo že dobro desetletje, ter Društvo upokojencev Videm, ki praznuje 60 let delovanja. Za častnega občana občine Videm so proglasili Franca Foto: M. Ozmec Najzaslužnejšim v občini Videm so izročili tri občinska priznanja, bronasti, tri srebrne in dva zlata grba občine Videm. Županova priznanja je prejelo kar 19 aktivnih predstavnikov društev in organizacij v občini Videm, za častna občana pa sta bila razglašena bivši župan Franc Kirbiš in posthumno pater Miha Drevenšek. Kirbiša starejšega iz Tržca, ki je tej občini županoval dva mandata in je še vedno vsestransko aktiven, za častnega občana pa so posthumno proglasili tudi patra Miha Dreven-ška, znanega misijonarja ter velikega in humanega človeka. Županova priznanja so prejeli aktivisti v društvih in organizacijah: pater Janez Ferlež, Tonček Horvat, Jože Hrga, Aleksandra Vidovič, Katica Krajnc, Janez Krajnc, Ivan Pernek, Marta Milošič, Anica Kokol, Milica Bedrač, Antonija Kaučevič, Marija Kolednik Črnila, Slavica Petrovič, Terezija Šimenko, Darinka Planteu, Franc Habjanič, Frenk Muzek, Marjana Mlakar, in Jani Alt. Vsem občanom občine Videm sta ob prazniku čestitala župan občine Bednja Mirko Bistrovič ter župan občine Lepogalava Marjan Škvarič, osrednjo slovesnost ob 11. občinskem prazniku in 20-le-tnici samostojne občine pa so kulturno obogatili pevska skupina Glasniki iz Vidma ter učenke in učenci OŠ Videm in najmlajši iz videmskega vrtca. M. Ozmec Dornava • Proslavili 19. občinski praznik Podelili vrsto odlikovanj V telovadnici osnovne šole Dornava so v petek pripravili osrednjo svečanost ob letošnjem 19. občinskem prazniku. V uro in pol trajajočem programu so se predstavili domači kulturni ustvarjalci, župan Rajko Janžekovič in predsednik občinskega odbora za negospodarske dejavnosti Franc Šuen sta zaslužnim za delo v lokalnem okolju, posameznikom in organizacijam podelila vrsto občinskih odlikovanj. Za delo na področju etnologije in za aktivno vključevanje v različne sfere društvenega življenja je plaketo občine Dornava prejela Slavica Bratuša. Bratuševa je bila med drugim ustanoviteljica Moškega okteta Dornava, vodila in povezovala je številne koncerte in druge dogodke, pripravljala informativne oddaje na lokalni kabelski televiziji, bila soustanoviteljica TED Lukari, kjer še danes Prejemnica plakete ter prejemniki občinskih in jubilejnih priznanj v družbi s podeljevalcema odlikovanj. Župan Rajko Janžekovič je s priznanji nagradil tudi šolsko ekipo državnih prvakinj v malem nogometu. aktivno sodeluje, prav tako je bila med ustanovitelji Odbora za obnovo baročnega dvorca Dornava. Bila je med pobudniki obnove Čušekove domačije, na različnih področjih je sodelovala in še sodeluje s kulturnimi društvi, že dve desetletji pripravlja scenarije za osrednje prireditve ob občinskih praznikih. »Deluje povezovalno, goji sočutje do sočloveka, s svojim optimizmom in znanjem zna poiskati marsikatero rešitev,« so v obrazložitvi za odlikovanje med drugim zapisali predlagatelji, člani vaškega odbora Dornava. Prejemniki priznanj občine Dornava so letos trije: Jože Obran iz Mezgovcev za društveno udejstvovanje ter za delo na področju investicij v kraju, Janez Šumenjak iz La-sigovcev za delo v kulturi in Srečko Fekonja iz Strejacev za udejstvovaje na področju gasilstva. Podeljene so bile tudi tri jubilejne plakete. Prejeli so jih Prostovoljno gasilsko društvo Polenšak za 80 let delovanja, Športno društvo Dornava za 60 in Turistično-etnografsko društvo Lukari Dornava za 20 let delovanja. Posebno županovo priznanje so prejele članice šolske ekipe v malem nogometu, ki so nedavno postale državne prvakinje: Eva Lajh, Erika Hameršak, Rika Herga, Nika Petrovič, Mojca in Polona Gomboc, Katja Petek in Urška Bratuša. Slavnostni govornik na prireditvi je bil župan Rajko Jan-žekovič, kulturno noto dogodku so pridali člani Pihalne godbe Dornava, pevci Moškega okteta Dornava, skupina Toti štirje, komorni zbor Magnificat, plesalci Zavoda dr. Marjana Borštnerja Dornava, učenci glasbenih šol Nocturno in Zlat-ka Munde ter pevci otroškega pevskega zbora OŠ Dornava. Obiskovalce prireditve sta nagovorila in jim ob občinskem prazniku izrekla čestitke poslanec Državnega zbora Andrej Čuš in župan občine Trnovska vas Alojz Benko. Mojca Zemljarič Foto: MZ Podgorci • V čast 12. krajevnemu prazniku Ko se pomerijo domačini Minuli konec tedna je v okviru krajevnega praznika potekala osrednja proslava, na kateri je predsednik Krajevne skupnosti (KS) Podgorci Martin Kukovec trem zaslužnim občanom podelil plaketo krajevne skupnosti. V slavnostnem nagovoru je Kukovec orisal pomembnejše investicije in napovedal še ureditev parkirnega prostora pred kulturno dvorano. Ni pa pozabil niti na domača društva, ki jih je pohvalil in označil kot ponos občine. Prireditev je potekala na malce drugačen način - z zanimivim kvizom, v katerem je svoje znanje o domačem kraju pomerilo pet ekip iz sedmih vasi KS Podgorci, in sicer Osluševci, Bresnica-Preclava, Podgorci, Ritmerk-Strjanci in Cvetkovci. V kvizu, ki ga je sestavljalo pet sklopov vprašanj, se je najbolje odrezala ekipa iz Podgorcev. Proslavo so popestrili še z zanimivimi glasbenimi in plesnimi točkami domačinov; nastopili so trio Brez imena, pevec in kitarist Mitja Muhič, brata Boštjan in Denis, svoja krila in klobuke letni član domačega Turistič- v PGD Podgorci in kot idejni nega društva Janko Marinič oče enega izmed najzanimi- iz Bresnice ter Stanko Horvat vejših dogodkov v Podgorcih iz Podgorcev za aktivno delo - kozjih dirk. Prijetna proslava se je nadaljevala z razstavo Aktiva kmečkih žena Podgorci in pogostitvijo. Monika Levanič so ob zvokih harmonikarja Jaka Hanželiča zavrteli tudi člani FS KD Podgorci, zapela pa je še Karmen Hanželič. Vrhunec proslave je bila podelitev plakete krajevne skupnosti, ki jo je za dolgoletno požrtvovalno delo v PGD Bresnica in kot svetnik v ormoškem občinskem svetu prejel Jožef Cajnko iz Ritmer-ka, za izredno aktivno delo na vseh področjih in kot dolgo- S plaketo so bili nagrajeni Jožef Cajnko iz Ritmerka, Janko Marinič iz Bresnice in Stanko Horvat. Foto: ML 10 Štajerski Spodnje Podravje petek • 20. junija. 2014 Sveta Trojica • Ob osmem občinskem prazniku Številne naložbe po zaslugi evropskih sredstev V začetku meseca so z različnimi kulturnimi in družabnimi dogodki pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah začeli obeleževati osmi občinski praznik in ga bodo praznovali vse do zadnje nedelje tega meseca. Zvrstilo se bo nekaj manj kot 40 različnih dogodkov. Prvi mož občine Sveta Trojice Darko Fras je ob tej priložnosti ocenil delovanje v minulem letu ter dejal, da je eden izmed najpomembnejših dosežkov sprejetje občinskega prostorskega načrta (OPN), ki je po več kot petih letih dela vendarle v podpisu pri ministru. »Projekt je stal več kot 120.000 evrov,« je dejal župan Fras. Sicer pa so v občini v zadnjih letih po besedah župana Frasa izvedli številne investicije, predvsem po zaslugi evropskih sredstev. V obdobju 2007-2013 naj bi počrpali približno 2,5 milijona evropskih sredstev, ki so jih namenili predvsem za večje projekte; gre za izgradnjo kanalizacije s čistilno napravo Trojica 1 in 2 v skupni vrednosti okoli 1,8 milijona evrov. Poleg tega je občina zgradila tranzitni vodovod Maribor- Lenart-Sv. Trojica v vrednosti 420.000 evrov in modernizirala številne odseke občinskih cest v dolžinil2 km in skupne vrednosti 1,2 milijona evrov. Sicer pa je bil eden izmed najdražjih projektov v zadnjih letih nadgradnja in obnova OŠ in vrtca z zunanjimi igralnimi površinami in parkirišči v vrednosti 2,8 milijona evrov, za kar so pridobili 800.000 evrov sofinancerskega deleža iz šolskega ministrstva. Obnovili pa so tudi samostansko klet in okolico v vrednosti 300.000 evrov. Investicije v teku »Trenutno je največja investicija v teku izgradnja kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave za južni del naselja Sv. Trojica in Zg. Senarska v vrednosti 750.000 evrov. Izvajalec je Komunala SG, d. o. o., dela pa naj bi bila končana do septembra,« je o trenutnih investicijah dejal župan Fras in dodal, da je med drugim v teku tudi komunalna in prome- je, končuje pa se tudi projekt Zdravilnega parka Sv. Trojica z energetskimi točkami. Sicer pa letos po besedah župana Frasa med drugim načrtujejo še izgradnjo vodovoda za naselje Gočova Vrh v vrednosti 800.000 evrov, za katerega računajo na dobrih 600.000 evrov evropskih sredstev, modernizacijo dveh odsekov cest v Oseku in enega odseka v Zg. Porčiču v skupni vrednosti 413.000 evrov ter obnovo trškega jedra. »Pomemben projekt za naslednje obdobje je tudi obnova trškega jedra, ki je sicer eno najlepše ohranjenih trških jeder (arhitekturna dediščina), je pa potrebno funkcionalne prenove in sanacije, da bo trg lahko zopet zaživel in zadihal,« je dodal župan Fras. Monika Levanič r »Pomemben projekt za naslednje obdobje je tudi obnova trškega jedra, ki je sicer eno najlepše ohranjenih trških jeder (arhitekturna dediščina),« je v pogovoru razkril župan Fras. tna ureditev Sodarske poti in Nove ulice v vrednosti 65.000 evrov, postavitev turistične in informacijske signalizaci- Nagradili kar 23 občanov Sicer pa je minuli petek potekala osrednja proslava ob 8. občinskem prazniku s podelitvijo priznanj in nagrad Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah. Nagradili so kar 23 občanov. Podelili so priznanja župana, zahvalo občine in nagradili prejemnike nagrad za šolsko oz. študijsko leto 2012/13. Trem občanom pa podelili še bronasti in srebrni grb občine. Bronasti grb občine je za 60 let uspešnega in aktivnega delovanja prejela Lovska družina Dobrava. S srebrnim grbom občine pa sta bila nagrajena Alojz Grego-rec (za dolgoletno prostovoljno delo v gasilstvu) in Janez Voglar (za aktivno delo na številnih področjih). V_J Foto: ML Cerkvenjak • Ob 16. občinskem prazniku »Opustite namere o ukinjanju manjših občin « V začetku meseca so z različnimi kulturnimi in družabnimi dogodki v Cerkvenjaku začeli obeleževati 16. občinski praznik in ga bodo praznovali vse do zadnje nedelje tega meseca. Prvi mož občine Cerkvenjak Marjan Žmavc je ob tej priložnosti ocenil delovanje v minulem letu ter se hkrati ozrl v prihodnost in ob tem še odločno dejal: »Apeliram na državne politike, da naj opustijo vsakršne namere o ukinjanju manjših občin v Sloveniji, saj je to največji dosežek decentralizacije in enakomernega razvoja naše države ter najboljšega črpanja evropskih kohezijskih sredstev.« Župan Žmavc je na delo v zadnjih štirih letih občine izredno ponosen. »Po mojem nastopu mandata župana, novembra 2010, smo najprej dokončali čistilno napravo za 1500 PE in 2,2 kilometra kanalizacijskega voda v vrednosti 960.000 evrov - to je bilo v letu 2011. V naslednjem letu smo zgradili športno rekreacijski center (glavno in pomožno nogometno igrišče, tribuno za Prlekija • 15. praznik občine Veržej »Vlagajmo v lastno znanje«! Občina Veržej je obeležila petnajstletnico svojega obstoja in po prepričanju mnogih izjemno uspešnega delovanja. Uresničenih je bilo namreč 95 večjih ali manjših projektov v skupni vrednosti skoraj sedem milijonov evrov, občini pa je uspelo pridobiti nekaj več kot tri milijone evrov nepovratnih sredstev. Ob števil- nih naložbenih delih na področju urejanja lokalne infrastrukture po besedah župana občine Veržej Slavka Petovarja velja v prihodnje večjo pozornost nameniti investicijskim vlaganjem v vrtec in osnovno Obnovljen Trg Slavka Osterca v Veržeju šolo. Slavnostni govornik osrednje prireditve ob prazniku občine, rektor univerze v Ljubljani Ivan Svedik, pa je med drugim dejal, da mora osnovna vrednota ljudi temeljiti na vlaganju v lastno znanje, zlasti znanje naših otrok, saj se je le tako nadejati dela, ki omogoča dostojno življenje, s tem pa tudi na polnjenje skladov, iz katerih se financirajo šolstvo, zdravstvo in pokojnine. Na slavnostni prireditvi ob prazniku občine sta bili podeljeni dve pisni priznanji občine Veržej. Prejela sta ga Anton Petovar iz Bunčanov za dolgoletno delovanje v gasilskih vrstah ter podjetje Malus, ki se že od leta 1994 ukvarja s sadnimi sadikami in drugim drevesničarstvom. NŠ 350 gledalcev, dve tenis igrišči, strelišče za zračno puško, prostore za igralce in klubski prostor, parkirišče za cca. 200 avtomobilov) v vrednosti 1,025 milijona evrov,« je pojasnil in dodal, da sta trenutno v teku dve večji investiciji, s katerima so začeli lansko leto, in sicer izgradnja petoddelčnega niz-koenergetskega vrtca Pikapolonica v vrednosti 1,5 milijona evrov ter izvedba komasacije in agromelioracije v dolini An-drenskega potoka v vrednosti 480.000 evrov. Obe investiciji sta po besedah župana Žmav-ca že v zaključni fazi del. Letos brez večjih naložb Sicer pa za letošnje leto nimajo predvidenih drugih večjih investicij. »Izvedli bomo še nekaj manjših vzdrževalnih del na občinskih cestah oz. en odsek celo preplastili. V naslednjih letih pa moramo poleg že obstoječe centralne čistilne naprave zgraditi še nekaj manjših čistilnih naprav s kapaciteto od 50 do 200 PE in kanalizacijske vode oz. »Naša občina te dni praznuje že 16. občinski praznik, ko se bo v juniju zvrstilo preko 40 kulturnih, družabnih in športnih prireditev, kar je dokaz temu, da imamo občani Cerkvenjaka svojo občino radi in da smo ponosni na to, kaj smo v zadnjih Jetih postorili,« je ob 16. občinskem prazniku dejal župan Marjan Žmavc. kanalizacijski sistem. Poleg navedenega še moramo pre-plastiti oz. asfaltirati kar nekaj občinskih cest, ki jih je v naši občini vsega skupaj okrog 80 kilometrov,« je še pojasnil. Po besedah Žmavca pa bo letos izvedena še prva faza energetske sanacije osnovne šole in občinske stavbe z ogrevanjem na lesno biomaso. Kot je še pristavil župan, je v občini vse večja potreba po večnamenski športni dvorani. »Projektna dokumentacija je že narejena, toda čakamo na ustrezni način financiranja, mogoče javno-zasebno partnerstvo oz. podobne rešitve,« je še dodal. Najboljši način črpanja evropskih sredstev Še posebej pa je župan ponosen na uspešno pridobivanje evropskih državnih sredstev, saj so pridobili več kot polovico sredstev. »V zadnjih štirih letih smo izvedli za približno 4,5 milijona evrov investicij v naši občini, od tega je bilo okrog 2,5 milijona evrov evropskih kohezijskih sredstev in državnih ministrskih sredstev,« je dejal župan Žmavc in še dodal: »Ponosni smo na to, kaj smo v zadnjih letih postorili in imamo še veliko načrtov za naslednja leta, zato apeliram na državne politike, da naj opustijo vsakršne namere o ukinjanju manjših občin v Sloveniji, saj je to največji dosežek decentralizacije in enakomernega razvoja naše države ter najboljšega črpanja evropskih kohezijskih sredstev.« Monika Levanič Foto: ML Foto: NS petek • 20. junija 2014 Spodnje Podravje Štajerski 11 Kidričevo • Ob 17. občinskem prazniku Od 5,5 milijona evrov tekočih investicij kar 3 milijone evrov iz EU Župan občine Kidričevo Anton Leskovar je ob 17. občinskem prazniku upravičeno zadovoljen, saj so samo lani za tekoče investicije v občini namenili več kot 5,5 milijona evrov, pri čemer jim je dobre 3 milijone uspelo pridobiti iz Evropske unije. »Veseli me, saj nam je uspelo realizirati večino zastavljenih nalog. Končali smo 1. fazo ureditve vaškega jedra v Cirkov-cah, ki je veljala okoli 400.000 evrov. Modernizirali smo cesto v Apačah v vrednosti okoli 250.000 evrov. V Stražgonjci smo zgradili javno razsvetlja- vo. Veliko smo storili tudi na področju varstva okolja, saj smo zgradili kanalizacijski sistem Cirkovce-Stražgonjca v dolžini 1,7 km ki bo dokončan 1. septembra, investicija pa je veljala 1,6 milijona evrov. Skupaj z občino Slovenska Bistrica smo zgradili kanalizacijo v Spo- dnjem Gaju, ki bo končana oktobra, prispevek naše občine pa je 250.000 evrov. Pripravili smo tudi vso dokumentacijo za gradnjo kanalizacije v naselju Starošince, dolgo 3.2 km, tako da bomo lahko dela začeli naslednje leto. Ena najpomembnejših pridobitev za Občina Kidričevo Vabimo Vas na osrednjo slovesnost ob 17. občinskem prazniku občine kidričevo v nedeljo, 22. junija 201^, ob 15. uri v dvorano restavracije pan v kidričevem. po osrednji prireditvi bo srečanje občanov v prireditvenem šotoru v parku mladosti v kidričevem. igral bo ansambel veseli svatje. Župan Občine Kidričevo, Anton Leskovar Foto: M. Ozmec Zupan občine Kidričevo Anton Leskovar: »Od 5,5 milijona evrov, ki smo jih lani namenili za tekoče investicije, smo dobre 3 milijone prejeli iz EU.« Najpomembnejša pridobitev za celotno občino je nov zdravstveni dom Kidričevo, ki so ga odprli v pritličju novega poslovno-stanovanjskega objekta. Lahkota prihodnosti Ob prazniku občine Kidričevo delavke in delavci Tovarne aluminija Talum iz Kidričevega čestitamo občankam in občanom terjim želimo prijetno praznovanje. Ponosni smo, da smo že 60 let del tega okolja in prepričani smo, da je v slogi tudi moč. celotno občino pa je nov zdravstveni dom v Kidričevem, ki smo ga odprli prejšnji mesec v pritličju novega stanovanj-sko-poslovnega objekta in je občino veljal 750.000 evrov. Opravili smo tudi energetsko sanacijo OŠ Borisa Kidriča v Kidričevem ter podružnične šole v Lovrencu, kar nas je veljalo okoli 350.000 evrov. V zaključni fazi je celovita sanacija dvorca Šterntal v Kidričevem, kamor bomo preselili sedež občine, investicija bo končana jeseni, veljala bo 1.855.000 evrov in je delno sofinancirana iz sredstev EU.« Uspešni pa so bili tudi na področju družbenih in društvenih dejavnosti, pri čemer velja izpostaviti usmerjenost občine v razvoj turistično-rekreativne dejavnosti. Nedavno tega so odprli krožno zgodovinsko-tu-ristično pot Po poti zgodovine. V nekdanji gramoznici v Strni-šču so odprli učilnico v naravi, zaživela je tudi branjevska dejavnost na kidričevski tržnici. Skrbeli pa so tudi za najmlajše, saj so postavili nova igrala v Cirkovcah, Lovrencu, Kungoti in Apačah. Za razvoj občine je pomembno, da so lani končno sprejeli občinski prostorski načrt, ki so ga pripravljali od leta 2005. Skupaj s Talumom načrtujejo v Kidričevem gradnjo športnega hotela, uspelo pa jim je pridobiti že vsa soglasja, za ureditev kompleksa športno-re-kreacijskega Centra Pleterje, ki ga bodo uredili v nekdanji gramoznici s skoraj 40 ha vodnih površin. Ob vhodnem delu naj bi uredili parkirišča ter zunanji prireditveni prostor s platojem za oder; na zahodnem delu sodoben kamp, uredili bodo vse brežine, da bodo primerne za kopalce in ljubitelje vodnih športov. Na osrednjem delu vodnih površin, ki bodo ločene od kopalnega dela s pregrado, bodo uredili 5-stebrno vlečnico za smučanje na vodi, ki bo omogočala tudi tekmovanja na višji ravni. Načrtujejo tudi veslaško progo ter večji plavajoči otok, na katerem bo možna izvedba glasbenih, športnih ali drugih prireditev. Za čolnarje načrtujejo postavitev plavajočih pomolov, na brežini naj bi uredili naravna sedišča, na vrhu brežine pa igrišče z mivko. Zaradi vsega tega je župan Anton Leskovar ob letošnjem prazniku resnično zadovoljen: »S sodelavci občinske uprave se resnično trudimo, saj želimo storiti vse, da bi v naši občini živeli v zadovoljstvu in čim bolj kakovostno. Ob našem skupnem občinskem prazniku in ob dnevu državnosti želim vsem občankam in občanom obilo pozitivnih misli in prijetno praznovanje.« M. Ozmec GRADBENO PODJETJE d.o.o. Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 KIDRIČEVO /A Telefax: 059 157 600 www.avdi-gradnje.si Gsm: 041/422 162 040/475 422 SPL0SNA GRADBENA DELA DIA REZANJE, VRTANJE BETONA IN ASFALTOV INDUSTRIJSKI TLAKI T.G. MEHANIZACIJA Iskrene čestitke ob prazniku občine Kidričevo! M» Alenka Klanjšek s.p. v Zupečja vas 5,2324 Lovrenc na Dl Polju GSM 031 355 898 Maše storitve: * polaganje in priklopi za kanalizacijo * razni izkopi * priprava dvorišč za tlakovanje * izposoja vibro plošče, žage za rezanje tlakovcev in dvižne košare izposoja valjara 2,51 biološke čistilne naprave * vakumska kanalizacija ... VSEM OBČANKAM IN OBČANOM ŽELIMO PRIJETNO PRAZNOVANJE PRAZNIKA OBČINE KIDRIČEVO BOXMARK LEATHER d.o.o., KIDRIČEVO Boxmark leather d.o.o., Industrijsko naselje 10 2325 Kidričevo, tel.: 02/ 799 16 00 Ob občinš iskreno čestr poslovnim parti in zaposlenir prijetno di liTKJ VSSJTJ on qoni rl IBf JJJ7J Iskrene čestitke ob prazniku občine Kidričevo. Vsem občanom in poslovnim partnerjem želimo prijeten občinski praznik! CENTRALNE KURJAVE, VODOVOD, SOLARNI SISTEMI in PLINSKE INSTALACIJE Franc ŠALAMUN s.p. KIDRIČEVO, Tovarniška c. 22, Tel./Fax: 02/796-3301, Mob: 041/640-225 12 Štajerski Kultura petek • 20. junija 2014 Kog • Slovesnost ob 20-letnici društva Podarim ti cvet ... »20 let delovanja nekega društva ni ravno dolga doba, če primerjamo, da so druga društva v okraju praznovala že mnogo bolj častitljive obletnice. Pa vendar je 20 let v življenju človeka ravno tista doba, ko se postavimo na noge, shodimo, spregovorimo, se učimo, velikokrat pademo in se vedno znova dvignemo,« je na slovesnosti ob 20-letnici delovanja Turističnega društva Kog, ki skrbi predvsem za promocijo in turistični utrip Koga, dejala predsednica društva Anica Petek. V čast 20 pomladi Turističnega društva Kog je na odru kogovške telovadnice potekala zaključna slovesnost Podarim ti cvet z bogatim kulturnim programom. Poleg godbe na pihala so nastopali še učenci OŠ Kog in otroci vrtca Kog, Miklavški oktet, ljudske pevke Vrtnica, Kogovski muzikanti in številni drugi. Svoja krila in klobuke pa je zvrtela še domača folklorna skupina, ki so jo v okviru prireditve poimenovali folklorna skupina Cimer (šopek). Na proslavi sta slovesno spregovorila predsednica TD Kog Anica Pevec in župan občine Ormož Alojz Sok. Predsednica Pevčeva se je v svojem slavnostnem govoru spomnila na začetke društva: »Bil je tisti čas, ko smo se nekega mrzlega januarskega večera že daleč nazaj, leta 1993, zbrali v šolski jedilnici. Nekaterih žal med nami ni več. Bil je čas, ko smo začeli prve prireditve s postavitvijo klopotca, ko smo začeli projekt celotedenskega praznovanja, ki smo ga poimenovali dnevi turizma.« Na slovesnosti je spregovoril tudi župan Sok, ki je v govoru poudaril večje V okviru slovesnosti so se na odru zavrtela krila in klobuki. Poimenovali pa so tudi domačo folklorno skupino, ki se bo odslej imenovala folklorna skupina Cimer (šopek). pridobitve kraja in dejal: »Velik projekt, ki nas čaka v prihodnje, je ureditev kanalizacije. Načrtuje se skupna čistilna naprava. To so plani, ki se bodo uresničili, če bo država te projekte prepoznala kot potrebne. Tisto, kar nas vse skrbi, je, da se v skladu za regionalni razvoj namenja vse manj denarja. Ta sredstva se občinam hitro zmanjšujejo, in če bo šlo tako naprej, bodo ostala še edino tista sredstva, ki bodo na razpolago - sredstva občinskih proračunov.« V nadaljevanju je še izpostavil obnovo Košarkine hiše na Kogu. »Prvo fazo smo uredili s proračunskimi viri. Sedaj se nekako odločamo in v kratkem bomo objavili tudi razpis za ureditev kletnih prostorov, v tretji/zadnji fazi pa se bo uredila sama stavba, kjer bi nastal vinogradniški muzej. Kog bi potreboval nekaj takega, žal na razpisu naša vloga ni bila prepoznavna kot vloga, ki bi bila deležna evropskih sredstev. Spet nam je zmanjkalo nekaj deset točk.« Sicer pa so prireditev spremljale tudi vinske kraljice. Po bogatem kulturnem programu je sledila še pogostitev. Monika Levanič Središče ob Dravi • Živahno v knjižnici Zaključna pravljična urica za otroke Nedavno je v prostorih knjižnice Središče ob Dravi potekala zaključna pravljična urica za otroke, ki so jo popestrili s plesom. Mladi radovedneži so tako v tem šolskem letu še zadnjič prisluhnili pravljici - tokrat z naslovom Pujs v mlaki. V knjižnici Središče ob Dravi so pravljične urice z ustvarjalnimi delavnicami, na katerih se po besedah Milice Šavora, direktorice Knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož, zbira veliko otrok, pripravljali vsako sredo. Pravljične urice sta izvajali Leonida Šumenjak in Simona Sakelšek, zaključno pravljično urico s plesom pa je izvedla Špela Borko. »Otroci so tokrat radovedno in z velikim veseljem poslušali pravljico z naslovom Pujs v mlaki. Vsako pravljično urico običajno nadgradimo še z ustvarjalno delavnico,« je pojasnila direktorica Šavora in še kot zanimivost dodala, da je na pravljičnih uricah več fantov kot deklic. Sicer pa se po besedah direktorice Milice Šavora v knjižnici venomer kaj dogaja. Poleg same izposoje knjižnega in neknjižnega gradiva ponujajo tudi zbirko filmov in glasbe- nih zgoščenk pa tudi dostop do elektronskih baz podatkov. »Letos izvajamo tudi dva bralna projekta za mlade uporabnike, to je Pikino bralno značko in Fulbranje. Pikina bralna značka je namenjena otrokom 1. in 2. triade osnovnih šol, sodelujejo pa lahko tudi predšolski otroci. Fulbranje priporočamo od 11. leta starosti naprej,« je še dejala direktorica Šavora in dodala, da so februarja pripravili tudi literarni večer z velikim slovenskim pisateljem Tonetom Partljičem. Monika Levanič Pravljične urice se lahko pohvalijo z dobro obiskanostjo. Foto: arhiv knjižnice Pa brez zamere Odgovor Diagnoza stvari, kot so Nekateri ljudje, h katerim sodim tudi sam, neprestano iščejo. Sicer se zavedajo, da dokončnih odgovorov ni, saj nas to, kar je (univerzum kot tak), presega v vseh pomenih besede, a to nikakor še ni razlog za to, da bi se nehali spraševati, se odpovedali rado-znalosti, čudenju svetu. Prej nasprotno. V tem svojem iskanju človek ni sam. To pomeni, da mu lahko (delne) odgovore na vprašanja da tudi kdo drug, so-človek. Naj bo to kak avtor, umetnik, znanstvenik, filozof, pravzaprav kdorkoli. Eden teh, ki mi je v zadnjem času ponudil enega izmed globljih, resničnih in natančnih odgovorov na vprašanje, kako stvari so, je žal že pokojni britanski zgodovinar, esejist in univerzitetni profesor Tony Judt, ki že v uvodnem nagovoru svoje knjige Deželi se slabo godi, odlične diagnoze našega časa, zadene žebljico na glavico. Če dobro premislim, je ta diagnoza nekaj najboljšega, kar sem zadnje čase prebral, in kot tako jo želim deliti tudi z vami, saj je enostavno preveč dobra, da bi šla mimo vas nezapažena in nepremišljena. Torej, vzemite si čas in premislite tole: "Nekaj je hudo narobe s tem, kako dandanes živimo. Trideset let smo prizadevanje za doseganje materialnih koristi gojili kot vrlino. Pravzaprav ravno to prizadevanje sedaj predstavlja vse, kar je ostalo od našega občutka za kolektivni smoter. Vemo, koliko stvari stanejo, vendar nimamo pojma, koliko so vredne. Pri sodni odločbi oziroma zakonodajnem aktu ne sprašujemo več: Je dober? Je pošten? Je pravičen? Je pravilen? Bo prispeval k ustvarjanju boljše družbe oziroma boljšega sveta? To so bila nekdaj tista prava politična vprašanja, pa četudi preprostih odgovorov nanje ni bilo. Ponovno se jih moramo naučiti zastavljati. Materialistična in sebična plat sodobnega življenja človeku ni vrojena. Marsikaj, kar se danes zdi »naravno«, namreč izhaja iz osemdesetih let prejšnjega stoletja: obsedenost z ustvarjanjem bogastva, kult privatizacije in zasebnega sektorja, rastoče razlike med bogatimi in revnimi. Predvsem pa retorika, ki vse navedeno spremlja: nekritično občudovanje svobodnih trgov, prezir do javnega sektorja, iluzija neskončne rasti. Tako se ne da več živeti. Manjši zlom leta 2008je bil opomin, da je neregulirani kapitalizem sam sebi največji sovražnik. Slej ko prej mora podleči lastnim skrajnostim in se spet obrniti po rešitev k državi. Toda če bomo vsakokrat zgolj zakrpali škodo in nadaljevali enako kot doslej, lahko v prihodnjih letih pričakujemo še večje pretrese.« (Judt,T. Deželi se slabo godi. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2011.) Zdaj pa mi povejte, če ni to nekaj najbolj resničnega, kar ste kdajkoli prebrali. In sedaj preberite vse skupaj še enkrat. In še enkrat. Gregor Alič Ptuj • Nova razstava v FO.VI Albin Bezjak s kurenti V galeriji FO.VI 2 v Mestnem gledališču na Ptuju je od 11. junija na ogled razstava fotografij Albina Bezjaka pod naslovom Kurent go home. Gre za ciklus črno-belih fotografij kurenta v avtohtonem okolju. Ptujčan Albin Bezjak se s fotografijo ukvarja od leta 2000, v tem času je kurenta ujel v fotografski motiv neštetokrat. Svoj opus je prepustil Vladu Forbiciju, ki je opravil izbor del in razstavo tudi postavil. Za avtorja je pričujoča razstava, ki bo na ogled do 28. junija, izjemnega pomena, saj je njegova prva. Njegovo delo, ki zajema široko motiviko, pa si je sicer mogoče ogledati na spletnih fotografskih portalih. Za črno-belo fotografijo pa se je odločil, ker te slike lahko povedo veliko več o občutenju avtorja pri njegovem ustvarjanju kot tudi o sami maski. MG Foto: Črtomir Goznik Rokomet »Ta uspeh smo krvavo potrebovali« Stran 14 Atletika Matej Jeza se prebija med najboljše Stran 14 Strelstvo Venta z novim osebnim rekordom Stran 15 Tenis Ptujčanke obstale v polfinalu Stran 15 Nogomet V šestih kategorijah nastopilo 500 mladih Stran 16 Gimnastika Lep gimnastični zaključek sezone Stran 17 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoiíuiajts naí na íüítovmm, ijitííu! RADIOPTUJ tut áfeietct www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • NK Zavrč Niz močnih prijateljskih tekem Nogometaši Zavrča se v miru pripravljajo na svojo drugo sezono v Prvi ligi Telekom Slovenije. Priprave so začeli v nedeljo, 15. 6., od takrat pa stopnjujejo ritem. Treningi potekajo tudi dvakrat dnevno, nedvomno pa je eden glavnih ciljev trenerskega dvojca Orehovec-Biškup dobro kondicijsko pripraviti nogometaše - bolje kot je bilo to v pretekli sezoni. Seveda je že v uvodu prisotna tudi žoga, vsaj za zdaj pa gre Zavr-čanom na roko tudi vreme, saj ni težav s preveliko vročino. Odlični pogoji doma in v bližnji okolici omogočajo, da bodo celotne pettedenske priprave potekale v zavetju domačega okolja. Seveda so v nogometu najpomembnejše tekme in Za-vrč bo prvo srečanje odigral že v petek, 20. 6., ko se bo v Zagrebu z začetkom ob 18.30 pomeril s hrvaškim prvoli-gašem Lokomotivo, ki velja za nekakšno podružnico Di-nama. Dan zatem bodo beli gostje ob jubileju pomurskega kluba Hodoša. Ob tem so potrjene še tri zelo močne preizkušnje, za predvidoma tri tekme pa Zavrč še išče tekmece. 26. 6. se bodo varovanci Željka Orehovca najver- jetneje v Rogatcu pomerili s pokalnim prvakom Albanije, Flamurtarijem, 28. 6. pa bodo ponovno skočili v Zagreb, tokrat se bodo pomerili s prvo-ligašem Zagrebom. 30. 6. bo na sporedu naslednji močni tekmec, in sicer ukrajinski prvoligaš Zarya iz Luganska. V igralskem kadru za zdaj ni nič novega: z ekipo še vedno trenira 12 novincev, nihče izmed njih pa z Zavr-čem še ni podpisal pogodbe. Odgovor na to, kdo bo v novi sezoni oblekel dres haloške-ga kluba, bodo dale šele prijateljske tekme. tp Nogomet • NK Aluminij V Aluminiju naj strelec 2. lige ■pH w 1 ' < w ^m m Sk Av .m . i- W m d J vJj Marko Nunič (modri dres) bo dres Šenčurja zamenjal za dres Aluminija. Foto: Črtomir Goznik Pri kidričevskem drugoli-gašu sestavljajo igralski mozaik za naslednjo sezono. Po seriji odhodov so pri Aluminiju končno ujeli tudi »veliko ribo« na igralski poziciji napadalca - Marka Nunica. 21-letnik, rojen 16. marca 1993, je doslej igral za Šenčur, s tem klubom pa je osvojil končno 8. mesto v 2. ligi. Mladi napadalec je kljub slabši sezoni njegove dosedanje ekipe opozoril nase, saj je postal najboljši strelec celotne lige - dosegel je 16 zadetkov (s 14 mu je sledil Slaviša Dvorančič - Krško). Kljub temu da se je zanj zanimalo kar nekaj klubov, je izbral Aluminij. »Sam je povedal, da so ga klicali številni zastopniki, vendar so le redki potrkali na njegova vrata in stopili v kontakt z njim. V Kidričevem smo ubrali drugačno taktiko: sam sem ga v živo spremljal na kar nekaj tekmah, npr. v Celju, Veržeju ... Očitno je prav ta vztrajnost prevagala na našo stran in tako je Nunic postal naš član,« je povedal Marko Kmetec. S prihodom Nunica se bo konkurenca v napadu zaostrila, skoraj gotovo pa je, da se bo kateri izmed sedanjih igralcev v konici napada mo- ral posloviti - najverjetneje Rade Jovanovič. Trener Damijan Romih bo lahko med napadalci izbiral še med Erosom Grezdo ter mladim Elvinom Podbrežnikom. JM V Kidričevem bo gostovala Olimpija Kidričani se obenem dogovarjajo za prijateljske tekme, med potrjenimi pa je že ljubljanska Olimpija. Ta bo v Kidričevem gostovala v sredo, 9. 7., ob 18.00. Boks • Dejan Zavec V kratkem preko velike luže Dejan Zavec pri svojih 38. letih še zdaleč ne miruje in se še naprej pripravlja za naslednji dvoboj, za katerega pa še vedno ni jasno, s kom, kdaj in kje bo na sporedu. A to se je v njegovi karieri, v kateri je doslej oddelal 37 dvobojev, dogajalo zelo pogosto ... »Trenutno lahko rečem samo to, da se z nemškim klubom SES boxing definitiv-no razhajam: naši pogledi na prihodnost so različni, zato ne vidim več možnosti sodelovanja. Ob tem pa moram v isti sapi poudariti, da se z njimi ne razhajam v sovražnem vzdušju; še vedno npr. sodelujem s trenerjem Dir-kom Dzemskim. Moj pogled je sedaj kljub vsemu povsem usmerjen preko luže, kjer je center boksarskega dogajanja. V kratkem se tudi sam odpravljam v ZDA, kjer že pripravljam teren za nov korak,« je povedal Dejan, ki se spogleduje z dvema močnima boksarskima agencijama (ena izmed njih je dejansko največja - Golden Boy Promotions). Optimistično je tudi stanje glede poškodb in fizične pripravljenosti. »V kondicijsko Foto: Črtomir Goznik Dejan Zavec: »Najbolj me veseli dejstvo, da treniram brez bolečin - 'na polno'.« fizičnem smislu sem zadovoljil vsem potrebam in stojim na prage, ko lahko začnem s sparingi in taktično-tehnič-nimi podrobnostmi. Če bi sklenil dogovor, bi lahko bil v kakšnih štirih tednih pripravljen za dvoboj. Najbolj pa me seveda veseli dejstvo, da treniram brez bolečin - 'na polno',« je povedal Dejan, ki je imel zadnji dvoboj septembra lani s Francozom Sebasti-enom Allaisom v nemškem Leipzigu. JM Tenis • Biaž Roia Skrb vzbujajoča poškodba Zadnji preizkus pred pre-miernim nastopom na »sveti travi« Wimbledona je ptujski teniški igralec Blaž Rola (91.) opravil na turnirju v East-bournu. Iz kvalifikacij se je z dvema zmagama uspešno prebil na glavni turnir, kjer se je v ponedeljek popoldan meril z Argentincem Carlom Berlocqom (44.). A Blaž dvoboja z 31-letnim Argentincem ni uspel končati, saj ga je moral pri zaostanku 3:6, 1:3 predati zaradi bolečin v kolenu. To je pred nastopom na Wimbledo-nu seveda zaskrbljujoče, a po prvih podatkih nastop v Londonu ni ogrožen. Blaž je v torek opravil vse potrebne preglede, ki so pokazali nekoliko nategnjeno mišico nad kolenom. Po dveh dneh prisilnega počitka je Rola že v četrtek nadaljeval treninge in zaključne priprave na Wimbledon, kjer je kot edini Slovenec neposredno uvrščen v glavni turnir. JM ATP 250, Eastbourn, 486 tisoč evrov: 1. krog: Blaž Rola - Carlos Berlocq (Argentina) 2:6, 1:3 predaja Blaž Rola je zaradi poškodbe predal dvoboj 1. kroga glavnega turnirja v Eastbournu. 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 20. junija 2014 Rokomet • Uroš Šerbec Ta uspeh smo krvavo potrebovali« » Slovenski rokometaši so se minulo nedeljo po veliki zmagi proti Madžarski uvrstili na svetovno prvenstvo v Katarju, ki ponuja tudi lepo priložnost za nastop na olimpijskih igrah 2016 v Braziliji. Slovensko reprezentanco je po ne preveč prepričljivi igri na Madžarskem na prvi tekmi in porazu s tremi zadetki marsikdo že odpisal, toda varovanci Borisa Deniča so dokazali, da so najboljši, ko je to najbolj potrebno. Dolga leta je bil nepogrešljiv član izbrane vrste tudi Uroš Šerbec, ki je za reprezentanco odigral kar 120 tekem in zabil kar 476 zadetkov (trenutno je strokovni komentator slovenske nacionalne televizije). »Gre za izjemen uspeh naših fantov, ki jim je uspelo premagati močne Madžare. Pri vzhodnih sosedih gre za izjemno zasedbo, ki je od leta 2008 stalnica v evropskem rokometnem vrhu, ne nazadnje so na zadnjih olimpijskih igrah osvojili 4. mesto. S povratkom Nagyja so dobili še tisto, kar jim je prej manjkalo, dodano vrednost, ob njem pa vse svoje sposobnosti pokažejo tudi drugi igralci. Ob tem je madžarska reprezentanca tudi finančno izjemno podprta in premagati takšno ekipo je zares velik uspeh. Našo reprezentanco so sicer pestile kazni in tudi poškodbe, zaradi tega je moral selektor tudi nekoliko spremeniti taktiko. Kljub ne preveč prepričljivi igri je igralcem uspelo doča- Foto: Črtomir Gouznik Uroš Serbec: »Kljub ne preveč prepričljivi igri je igralcem uspelo dočakati svojih pet minut in v finišu povratne tekme nam je uspelo nekaj velikega.« kati svojih pet minut in v fi-nišu povratne tekme nam je uspelo nekaj velikega. Na koncu je vse izpadlo super, fantje so dali vse od sebe, se borili in pustili srce na parketu. Verjeli so vase, za kar so bili nagrajen. Sedaj se z uvrstitvijo v Katar odpirajo lepe možnosti tudi za uvrstitev na olimpijske igre 2016,« je povedal Uroš Šerbec. Na vprašanje, ali je verjel v preobrat na povratnem srečanju, Šerbec odgovarja: »Slovenci smo pač takšni, da ko ti ne gre, nisi za nikogar zanimiv in ne verjame vate. Menim, da tudi javnost ni preveč verjela v uspeh, žal je pač takšna naša Atletika • Atletski klub Ptuj mentaliteta. Toda na koncu se je vse dobro izteklo. Sam sem verjel, da lahko premagamo Madžare, res pa je, da sem že pred prvim srečanjem dejal, da lahko slavimo le, če bomo izgubili za največ tri zadetke.« Odlična popotnica Uspeh, ki nedvomno odmeva, je razveselil tudi stratega Drave, ki pojasnjuje, kaj uvrstitev na SP pomeni za rokomet v Sloveniji: »Takšne tekme in takšne zmage so do neke mere zanimive in po drugi strani sila krute, saj gre za neko obdobje štirih, petih let Jeza se prebija med najboljše slovenske srednjeprogaše Prvi resen test v letošnji atletski sezoni je bil prejšnji konec tedna v Novi Gorici, ki je gostila atletski pokal Slovenije. Peterica ptujskih atletov je dosegla dve zmagi in še dve uvrstitvi na zmagovalni oder. Največ je tokrat pokazal tekač na srednjih progah Matej Jeza, ki je presenetil slovensko srenjo na srednjih progah in zmagal na 5000 metrov, k temu pa je dodal še četrto mesto v teku na 3000 metrov. V obeh disciplinah je bila močna konkurenca, saj so nastopili skoraj vsi najboljši slovenski srednje- in dolgo-progaši. 23-letnik je v letošnji sezoni zelo napredoval, saj je v obeh disciplinah močno izboljšal osebni rekord. V teku na daljši razdalji je svoj rekord izboljšal kar za 40 sekund, na 15 minut in 10,73 sekunde, na krajši pa za 12 sekund, na 8 minut in 42,87 sekunde. »Matej je že pozimi nakazal, da bo letos zelo konkurenčen najboljšim slovenskim tekačem na srednjih progah. Konec januarja je na dvoranskem državnem prvenstvu na Dunaju v teku na 3000 metrov postavil osebni rekord 8 minut in 53 sekund, kar je bil odličen Matej Jeza se je letos prebil med najboljše srednjeprogaše v Sloveniji. Svoj osebni rekord na 5000 metrov je močno približal meji 15 minut. in ti lahko prinesejo slabo ali dobro. Ta uspeh smo krvavo potrebovali, pravzaprav je po neuspehu, ko se nismo uvrstili na EP na Danskem, bila uvrstitev na SP 'nuja'. To je sedaj odlična popotnica za naprej, za delo z mladimi, za njihov razvoj, prav tako pa tudi za javnost in medije. O uspehu se bo še dolgo govorilo, in če bo tako, se bo prav gotovo našel kakšen sponzor, ki bo podprl nacionalno vrsto in prinesel denar v rokomet. Uspehi namreč za seboj potegnejo prav vse, od sponzorjev, javnosti, medijev in tudi navijačev.« tp obet za poletno sezono,« je napredek svojega varovanca komentiral trener Aleš Bez-jak. »Vedela sva, da je posebej v teku na 5000 metrov zelo napredoval, da pa toliko, tudi ne,« je bil presenečen Bezjak, ki vrhunec Jezove forme napoveduje za julij in avgust, ko bo potekalo še državno člansko prvenstvo. Domjanova v Talin Drugi ptujski atleti so bili nekoliko manj zadovoljni, čeprav so osvojili visoke uvrstitve. Tokrat je v Novi Gorici šlo Veroniki Domjan metanje diska slabo od rok. Sicer je zmagala z rezultatom 41,83 metra, kar je sicer daleč od letošnjih najboljših rezultatov. Sezona pa se ne odvija po željah niti skakalki v daljino Nini Kolarič. Tokrat je do-skočila pri 605 centimetrih, kar je zadostovalo za drugo mesto. A ker je bilo pokalno tekmovanje tudi izbirno za državno reprezentanco, ki bo konec tedna nastopila v estonskem Talinu na evropskem ekipnem prvenstvu prve lige, se Kolaričeva vanjo ni uvrstila. Bo pa v Talin potovala Do-mjanova, ki v Sloveniji v svoji disciplini nima konkurence. Četrto kolajno je osvojila v metu kopja Melani Hentak (44,48 metra). Osebne rekorde pa niza tudi sprinter Gregor Pavlovič: na 200 metrov je 16-letnik tokrat tekel 22,04 sekunde in osvojil četrto mesto v članski konkurenci. Uroš Esih Rokomet Naveza Bisjtrovic-Valenko prevzema Žalec Foto: Črtomir Goznik Nekdanji dvojec ptujskega rokometa Marjan Valenko in Nikola Bistrovič bo odslej deloval v Žalcu. O čemer se je nekaj časa šu-šljalo, se je sedaj končno uresničilo: po petih letih delovanja v ptujskem ženskem rokometnem kolektivu se od kluba poslavlja Marjan Valenko. Valenko je že večkrat naznanil svoj odhod, toda predvsem zaradi deklet je klubu še naprej pomagal na več področjih. Sredi zime je s svojimi nasveti začel pomagati Žalcu, ekipi, ki ima bistveno smelejše ambicije kot Ptujčanke. Kljub temu je do konca sezone vseeno skušal ekipo Tenzor DP-Logik popeljati do obstanka v 1. ligi. To mu ni uspelo in tudi zato se je odločil, da si poišče novo sredino. Nov izziv je našel v Žalcu, kjer bo ekipo vodil skupaj z Nikolo Bistrovicem, ki je ptujski ženski klub vodil dolga leta, zapustil pa ga je lani. Po letu dni bo torej naveza Bistro-vic-Valenko spet sodelovala, le da tokrat v Žalcu. Kaj bo s ptujskim klubom, ki je imel dalj časa finančne težave, vendar pa se je dokončnega kolapsa uspešno ognil in je celo eden redkih klubov pri nas, kjer praktično ni dolgov? Omenja se več scenarijev, saj se umika tudi dolgoletni prvi mož Miran Senčar. Novo vodstvo bo prinesla skupščina kluba, ki bi se naj zgodila kmalu. Najpomembneje je dejstvo, da bo novo vodstvo prevzelo klub v solidnem stanju in s perspektivnimi mladimi selekcijami, kar je močan temelj za naprej. Zanimiva predvsem Borovčakova Nejasna je tudi usoda igralk, ki so nastopale v 1. ligi, še posebej nosilk igre. Največ zanimanja vlada za najboljšo strelko kluba Barbaro Borovčak, za katero se resno zanimata Zagorje in Žalec. Obenem je zelo razveseljivo spoznanje, da je bila leva zunanja roko-metašica povabljena v mladinsko izbrano vrsto, ki jo čaka nastop na svetovnem prvenstvu. tp Planinski kotiček Rodica - Črna prst Sobota in nedelja, 5. in 6. julij Če ste ljubitelj nepozabnih razgledov, vas vabimo na potepanje po grebenski poti od Vogla do Črne prsti, ki je ob jasnem vremenu zares osupljivo doživetje. Grebensko romanje čez vrhove Spodnjih Bohinjskih gora oziroma Tolminskih gora, kot jim rečejo nekateri, je pravi balzam za dušo. Najvišje vzpetine segajo malce pod 2000 m, sicer pa pot ni pretirano naporna za hojo in planinca tudi ne utrudi s prevelikimi višinskimi razlikami. Greben nas čaka v vsej svoji mogočni lepoti, še prej pa se lahko ozremo proti nanizanim vrhovom Julijcev, nad katerimi se pne mogočni očak Triglav. Daleč v dolini se lesketa gladina Bohinjskega jezera, ki kot prodorno oko vrača pogled očarane-mu pohodniku. Pot vodi po večinoma travnatem terenu, če si pozoren, pa lahko poleg ostalega planinskega cvetja tu in tam uzreš tudi planike. Na vrhu Črne prsti je najlepše v zgodnjem poletju - takrat so vršni travniki pravi botanični vrt. ODHOD: sobota, 5. julij, ob 5.00 izpred ŽP Ptuj PRIHOD: v nedeljo, 6. julija, v večernih urah CENA: 16 EUR se plača pri prijavi DODATNO: glede na število udeležencev se bo organiziral prevoz (kombi, osebna prevozna sredstva), nihalka 10 € ter eventualno še sedežnica 2 € OPREMA: pohodna za visokogorje, zaščita proti sončnim težavam ter obvezna kopalna oprema - za nedeljsko namakanje v Bohinjskem jezeru SPANJE: Dom Zorka Jelinčiča PRIJAVE: v pisarni društva do torka, 1. julija VODJA IZLETA: Jože Dajnko (GSM 040 754 499 ali joze. dajnko@gmail.com) petek • 2Q. junija 2Q14 Šport Štajerski 15 Nogomet • SP 2014 Konec španske vladavine V sredo se je v Riu de Janeiro, na enem najbolj slovitih stadionov na svetu, Maracani, končala vladavina španske reprezentance, ki je pod vodstvom Vicenta del Bosquea nizala uspehe zadnjih šest let. V tem času je dvakrat zmagala na EP (leta 2008 v Avstriji in Švici ter leta 2012 v Ukrajini in na Poljskem) in enkrat na SP (2010 v Južni Afriki). Redko se zgodi, da branilec naslova svetovnega prvaka izpade že po dveh uvodnih krogih kvalifikacijske skupine, Špancem pa se je zgodilo prav to. A osnovni problem ni v kakovosti trenerja in igralcev, ampak v utrujenosti in nasičenosti le-teh. Za številnimi člani obeh madridskih velikanov, ki sta se prebila vse do finala Lige prvakov, je izjemno naporna sezona, v kateri so se čustveno popolnoma »izpraznili«. Če k temu prištejemo še druge člane španske izbrane vrste, ki nastopajo v Barceloni (do zadnjega kroga so se borili za naslov španskih prvakov) in drugih evropskih velikanih (Manchester City, Bayern), potem je ta kolaps lažje razumeti. Domala nemogoče je takšen tempo tekem na najviš- Rezultati: Skupina A: Brazilija - Mehika 0:0 Kamerun - Hrvaška 0:4 (0:1) Skupina B: Avstralija - Nizozemska 2:3 (1:1) Španija - Čile 0:2 (0:2) Skupina C: Kolumbija - Slonokoščena obala Japonska - Grčija Skupina F: Argentina - BiH 2:1 (1:0) Iran - Nigerija 0:0 Skupina G: Nemčija - Portugalska 4:0 (3:0) Gana - ZDA 1:2 (0:1) Skupina H: Belgija - Alžirija 2:1 (0:1) Rusija - Južna Koreja 1:1 (0:0) Andres Iniesta (Španija) jem nivoju zdržati v daljšem časovnem obdobju in enkrat - razumljivo - pride do padca. Še naprej je zelo zanimivo v skupini A, kjer se še tri ekipe borijo za napredovanje: Brazilija, Mehika in Hrvaška. V zadnjem krogu bo imela Brazilija lahko delo s Kamerunci, pri katerih so notranje težave v ekipi vidne tudi na igrišču (domala pretep med igralci na tekmi s Hrvaško). Zato pa bo izjemno razburljivo na tekmi med Hrvaško in Mehiko. Mehičani so si z remijem proti Braziliji okrepili samozavest, podobna je zgodba v primeru visoke zmage Hrvaške proti Kamerunu. Hrvati imajo zagotovo kakovostnejšo zasedbo, vendar morajo za napredovanje nujno zmagati (Mehi-čanom je dovolj remi). Bodo Mandžukic in kolegi zmogli zdržati ta pritisk? JM Tenis • 1. ženska liga Ptujčanke obstale v polfinalu Dekleta TK Terme Ptuj so letos nastopila v skupini B 1. ženske lige. Med ekipami TK Branik Maribor, ŽTK Maribor in Krka Otočec so osvojila 2. mesto in se uvrstila v polfinale. Tja sta se iz skupine A uvrstili ekipi TK Triglav Kranj in ŠD LTC Ljubljana. Ptujska dekleta so s 3:1 ugnala Branik Maribor, s 4:0 Krko Otočec, z rezultatom 1:3 pa so izgubila proti ŽTK Maribor. Polfinalni obračun so varovanke Luka Hazdovca igrale v Kranju, kamor so odpotovale močno oslabljene, saj je bila zaradi igranja na turnirju v Nemčiji odsotna Tamara Zidanšek. Tako so polfinalni dvoboj izgubile in tekmovanje končale na 3. do 4. mestu. TK Terme Ptuj: Ana Oparenovič, Tamara Zidanšek, Ena Babič, Hana Simonič, Maruša Plank, Neja Krajnc Do-miter. Trener: Luka Hazdovac. JM Maruša Plank, Tamara Zidanšek, Ana Oparenovič in Luka Hazdovac Strelstvo • ISSF WC Maribor 2014 Venta z novim osebnim rekordom 550 krogov Strelski center Gaj Prager-sko bo do 21. junija središče svetovnega strelskega špoor-ta, saj v naši neposredni bližini poteka vrhunsko strelsko tekmovanje ISSF Svetovni pokal s puško in pištolo Maribor 2014. Ameriški Fort Benning in nemški München sta kraja, kjer sta se letos zgodila že dva pokala, zadnja četrta postaja v letošnji seriji svetovnih tekmovanj pa bo kitajski Peking. Na novozgrajenem strelišču, ki postaja en izmed največjih strelskih objektov na svetu, so se že predstavili številni zvezdniki svetovnega strelskega športa, na strelsko linijo pa so stopili tudi slovenski reprezentanti in pokazali nekaj vzpodbudnih nastopov. Ormoški strelec Kovinarja Kevin Venta, ki na tekmovanju nastopa v dvojnem programu s pištolo na 50 in 10 m, je v prvi polovici tekmovanja najprej opravil z nastopom z malokalibrsko pištolo na 50 m. Po uspešnem premiernem nastopu v Münchnu, kjer je s 542 krogi v eliminacijah in 548 krogi v glavnem tekmovanju pokazal dva vzpodbudna nastopa, je v eliminacijskem tekmovanju v SCG Pragersko s 550 krogi (serije 94, 93, 90, 87, 92, 94) dosegel novo najboljšo znamko in se kot 11. uvrščeni zanesljivo uvrstil v glavni del tekmovanja. V njegovi skupini je bil najboljši Indijec Jitu Rai s 567 krogi, za primerjavo pa so bili rezultati preostalih strelskih zvezdnikov s pištolo sledeči: svetovni prvak Japonec Mat-suda Tomoyuki 558, odlična srbska strelca Damir Mikec 555 in Andrija Zlatic 548, zmagovalec iz Fort Benninga Rus Anton Gurianov 557, svetovni mladinski prvak iz Zagreba 2006 Kitajec Pu Qi-feng 548. Stopnjevanje rezultatov iz tekme v tekmo mladega in talentiranega ormoškega strelca pa se je končalo v kvalifikacijah, kjer je s 539 krogi (85, 93, 90, 89, 92, 90) v konkurenci 52 tekmovalcev, ki so se uvrstili naprej in skupaj 82 vseh nastopajočih, Foto: Simeon Gönc Kevin Venta je v družbi vodje slovenske reprezentance Andreje Vlah opravil analizo in razgovor o posebnostih svojega nastopa z malokalibrsko pištolo na 50 m in bil s prikazanim zadovoljen. osvojil 45. mesto. Najboljši nastop je v kvalifikacijah uspel Kitajcu Wang Zhiwei s 572 krogi, meja za vstop v finale pa je bila postavljena pri 557 krogov. V razburljivem finalu so si prestižna žlahtna odličja razdelili: bronasto Japonec Tomoyuki Matsuda, srebrno Indijec Jitu Rai in zlato, s prednostjo pičle desetinke, Srb s slovenskimi koreninami Damir Mikec. »Že v eliminacijah mi je malce ponagajal veter, a takrat sem enostavno odložil, streljal sem normalno v tempu in se trudil po najboljših močeh. To mi je na koncu prineslo nov osebni rekord na svetovnih pokalih in uvrstitev v kvalifikacije, česar sem zelo vesel, opažam pa, da imam še ogromno rezerv. V kvalifikacijah je bil nato naslednji dan veter močnejši, presenetili pa so me predvsem sunki vetra v telo iz vseh strani. V takšnih okoliščinah si enostavno nisem znal pomagati, saj imam premalo tekem za sabo in tako tudi premalo izkušenj v zahtevnih vetrovnih pogojih. Veliko težav sem imel tudi zaradi zakrivanja številk pod tarčo, saj sem jih s pištolo prekrival, večkrat se mi je celo zgodilo, da sem bil tik pred tem, da sprožim, a mi je pogled ušel levo in zadnji čas sem opazil, da sem v Foto: Simeon Gonc Slovenska olimpijka Živa Dvoršak je s 5. mestom dosegla najboljšo slovensko uvrstitev na WC Maribor. Kikboks • Balkan Open - Tešanj 2014 Iz Tešnja z osmimi medaljami V Tešnju v Bosni in Hercegovini je konec tedna potekalo mednarodno tekmovanje Balkan open. Na tekmovanju je po neuradnih podatkih sodelovalo skoraj 500 tekmoval- cev iz 14 držav, kar je na tem tradicionalnem tekmovanju največ do sedaj. Sodelovali so Ekipa Ptuja v Bosni Foto: Franc Slodnjak sosednji tarči. Na srečo sem hitro odreagiral in odložil, a zaradi tega izgubil veliko dodatne energije in koncentracije. Rezultatsko sem posledično zaradi tega imel več kiksov, vsi problemi skupaj pa so mi vzeli kar nekaj volje - a sem preživel. Zelo sem vesel, da sem dobil možnost nastopiti, saj mi take izkušnje pomenijo neizmerno veliko, na tem gradim naprej - več tekem, več izkušenj, boljši rezultati. Drugače pa so občutki na tem novem strelišču dobri, zelo mi je všeč predvsem finalna dvorana. Če se bodo odpravile še manjše pomanjkljivosti objekta, pa bo to resnično eno izmed najlepših strelišč na svetu,« nam je po nastopu zaupal najboljši pištolski strelec v Sloveniji Kevin Venta. S prvim nastopom v finalu svetovnega pokala nas je prvi dan tekmovanja razveselila slovenska olimpijka Živa Dvoršak, ki se je z zračno puško na 10 m s 416,8 krogi kot šestouvrščena uvrstila v finale in na koncu ob bučni vzpodbudi domačega občinstva osvojila odlično 5. mesto in bila le za las oddaljena od medalje. Zmago je slavila olimpijska prvakinja in trenutno prepričljivo najboljša strelka na svetu, Kitajka Yi Siling. Kot zanimivost pa dodajmo še to, da so se vse tri nastopajoče Kitajke uvrstile v finale in na koncu osvojile 1., 2. in 4. mesto - izjemno! V petek se konča tekmovalni del programa s kvalifikacijami z malokalibrsko puško v trojnem položaju, kjer bodo nastopali tudi slovenski tekmovalci Rajmond Debevec, Robert in Željko Moičevic. Po zaključku redakcije pa je v četrtek s svojim nastopom z zračno pištolo opravila Ptuj-čanka Majda Raušl, v moški konkurenci pa tudi Kevin Venta in prvič med svetovno elito tudi mladi Ptujčan Sašo Stojak. O njunih nastopih bomo poročali v torkovi številki Štajerskega tednika. Simeon Gonc tudi štirje člani Kluba borilnih veščin Ptuj. Ptujčani (vsi so nastopali v dveh kategorijah) so nastopali v disciplini point fighting in so osvojili štiri 1., tri 2. in eno 3. mesto. Rezultati: 1. mesta so osvojili Lara Vuzem Vajda (ml. kadetinje do 42 kg in nad 42 kg), Nina Duh (st. kadetinje do 55 kg) in Patrik Šulek (ml. kadeti nad 47 kg); 2. mesto so osvojili Nina Duh (st. kadetinje do 60 kg), Niko Ritlop (ml. kadeti do 47 kg) in Patrik Šulek (st. kadeti do 57 kg); 3. mesto je osvojil Niko Ri-tlop (ml. kadeti nad 47 kg). Na tekmovanju sta sodila mednarodna sodnika iz Ptuja Edvard Štegar in Aleš Skledar. Ekipo Ptuja je vodil Timi Sitar, prisoten pa je bil tudi predsednik KZS Vladimir Sitar. Franc Slodnjak 16 Štajerski Šport, šport mladih petek • 20. junija 2014 Nogomet • Turnir Golgeter Hajdina 2014 Športni napovednik V šestih kategorijah več kot 500 mladih V športnem parku v Gere-čji vasi je v soboto in nedeljo, 14. in 15. 6., potekal 7. tradicionalni turnir Golgeter Hajdina 2014, na katerem se je pomerilo več kot 500 mladih nogometašev iz Spodnjega Podravja. Mladi so se merili v šestih starostnih skupinah, in sicer v soboto v kategorijah U-7, U-10 in U-12, v nedeljo pa še v U-8, U-11 in U-13. Turnir je oba dneva potekal v odličnem vzdušju in lepem vremenu. Vodja Otroške nogometne šole Golgeter Hajdina Sandi Mertelj je po turnirju povedal: »Sam turnir se iz leta v leto razvija, saj številke udeleženih ekip oz. mladih nogometašev naraščajo. Letos je bilo prisotnih že kar 44 ekip iz MNZ Ptuj, MNZ Maribor in tudi MNZ Murska Sobota. Seveda višje številke udeležencev pomenijo tudi večji organizacijski zalogaj, a predvsem po zaslugi staršev naših mladih nogometašev je prireditev lepo uspela. Na tem mestu se zahvaljujem vsem organizatorjem. Zadovoljni smo lahko tudi po tekmovalni plati, saj so ekipe ONŠ Golgeter Hajdi-na dosegle izjemne rezultate, kar priča o dobrem delu v naši nogometni šoli. Čestitke pa veljajo tudi vsem drugim zmagovalnim ekipam in najboljšim posameznikom.« Skupinska fotografija najboljših ekip v kategoriji U-13 Foto: Matija Brodnjak V kategoriji U-7 je tekmovalo osem ekip (ONŠ Golgeter Hajdina 1 in 2, NŠ Drava Ptuj, NK Bukovci, NK Aluminij, NK Maribor Tabor, NK Središče in NŠ Marcos Tava-res), slavila je ekipa NŠ Drava Ptuj. Vsi otroci so prejeli spominske medalje. V kategoriji U-8 je tekmovalo osem ekip (NK Aluminija, ONŠ Golgeter Hajdina 1 in 2, NŠ Drava Ptuj 1 in 2, NK Zavrč, NK Ormož in NK Dornava), slavila je ekipa Aluminij. Vsi otroci so prejeli spominske medalje. Mladi so tekmovali v športnem duhu. Foto: Matija Brodnjak Judo • Evropski pokal V Podčetrtku nastopila Urekova in Vidovič Podčetrtek je gostil dvodnevno tekmovanje za evropski pokal v judu, na katerem je skupno nastopilo 316 tekmovalci iz 27 držav. Na tem tekmovanju so bili najuspešnejši judoisti iz Rusije, Slovenija je bila s štirimi osvojenimi kolajnami šesta. Ob zlati kolajni Ane Velenškove sta srebrni osvojili Petra Nareks in Tina Trstenjak, bronasto pa Adrian Gomboc. Kar štirje - Mihael Žgank, Anka Pogačnik, Klara Apote-kar in Urška Urek (JK Drava Ptuj) - so izgubili odločilne dvoboje za 3. mesto in tekmovanje so končali kot peti. Prvi dan je v kategoriji do 73 kg (kar 39 tekmovalcev) nastopil še en član ptujske Drave, Tilen Vidovič. Po izenačeni borbi je proti Nizozemcu Vinku Menno klonil v zadnji minuti borbe. Nizozemec ga žal ni potegnil v repasaž, saj je izgubil borbo za vstop v polfinale. Drugi dan je nastopila še Urška Urek: v kategoriji nad 78 kg je osvojila zelo solidno 5. mesto. Borbo, ki bi ji omogočila nastop v finalu, je proti renomirani tekmici iz Rusije - Aydani Nagorovi - žal izgubila z minimalno razliko. V repasažu je najprej premagala Francozinjo Anne Fatoumata M Bairo, nato pa izgubila proti Francozinji Alice Delpanque. Varovanka trenerja Vlada Čuša je o svojih nastopih povedala: »Z borbami sem zadovoljna, z uvrstitvijo pa ne. Naredila sem nekaj nepotrebnih napak, zaradi njih pa prejemala kazni, ki so mi preprečile osvojitev želene medalje. Sem pa zadovoljna, ker sem se enakovredno kosala z odličnimi tekmicami.« David Breznik V kategoriji U-10 je nastopilo sedem ekip, NŠ Drava Ptuj pa je v finalu premagala NK Aluminij, tretje mesto je osvojila ekipa NK Maribor Tabor, četrto pa NK Videm. Najboljši strelec je bil Anej Ferčec (NK Aluminij), najboljši vratar Miha Petrovič (NŠ Drava Ptuj) in najboljši igralec Klemen Mlakar (NŠ Drava Ptuj). V kategoriji U-11 je nastopilo osem ekip, v finalu pa je NK Aluminij premagal NŠ Drava Ptuj, tretje mesto so osvojili igralci NK Zavrč, ki so bili boljši od ONŠ Golgeter Hajdina. Najboljši strelec je bil Luka Pišek (NŠ Drava Ptuj), najboljši vratar Vito Kunstek Gosak (ONŠ Golgeter Hajdina) in najboljši igralec Vid Koderman (NK Aluminij). V kategoriji U-12 je nastopilo šest ekip, končni vrstni red pa je bil naslednji: 1. NK Dobrovce Miklavž, 2. NK Miklavž Dobrovce, 3. ONŠ Golge-ter Hajdina, 4. NK Aluminij, 5. NŠ Drava Ptuj, 6. NŠ Šentjanž Starše. Najboljši strelec Kristjan Sagadin (NŠ Dobrov-ce Miklavž), najboljši vratar Žiga Emeršič (ONŠ Golgeter Hajdina) in najboljši igralec Gašper Pečnik (NK Miklavž Dobrovce). V kategoriji U-13 je nastopilo sedem ekip, zmagali pa so igralci NŠ Drava Ptuj, ki so v finalu premagali domačo ekipo ONŠ Golgeter Hajdina 1; 3. mesto so osvojili igralci NK Aluminij, ki so premagali ekipo ONŠ Golgeter Hajdina 2. Najboljši strelec turnirja je bil Žan Leljak (ONŠ Golge-ter Hajdina), najboljši vratar Žiga Miličič (NK Aluminij) in najboljši igralec turnirja Kristjan Lipavšek (ONŠ Golge-ter Hajdina). UR Šolski šport • Judo Pet medalj na državnem šolskem prvenstvu Najboljši mladi judoisti in ju-doistke iz našega območja so dobro nastopili na območnem prvenstvu osnovnih šol v judu, najboljši pa so si na tatamiju priborili nastop na državnem prvenstvu. To tekmovanje je bilo v začetku junija v Kopru, na njem pa so se še posebej dobro odrezali tekmovalci iz OŠ Ljudski vrt, OŠ Juršinci in OŠ Breg. Učenci iz teh šol redno trenirajo v JK Drava Ptuj in njihovo kontinuirano delo se je pokazalo tudi na tekmovanju v Ko- pru. Tam so se borili v starostni skupini U-16, medtem ko se je tekmovanje za starostni skupini U-12 in U-14 končalo na območnem tekmovanju. V Kopru je nastopilo 96 tekmovalcev in tekmovalk iz 42 šol, ki obiskujejo 7., 8. in 9. razred. Pri dečkih je v kategoriji nad 81 kg zmagal Blaž Krajnc (OŠ Destrnik), tretji pa je bil Niko Cilenšek (OŠ Juršinci). Tri uvrstitve med prve tri so zabeležile tudi deklice. V kategoriji do 52 kg je zmagala Viktorija Zadravec (OŠ Cirkula-ne), v kategoriji nad 70 kg je bila druga Nika Šlamberger (OŠ Hajdina), tretje mesto pa je v kategoriji do 70 kg zasedla Mihaela Vogrin (OŠ Ljudski vrt). David Breznik Kolesarstvo • Pokal Poli 2014 Kolesarski klub Perutnina Ptuj organizira v nedeljo, 22. 6., dirko za Pokal Poli 2014 za mlajše kategorije. Dirka bo potekala med 8. in 13 uro, v tem času bo občasna zapora na relaciji Ptuj (Volkmerjeva cesta)-Mestni Vrh-Placar-Mestni vrh - Štuki -Pivkova ulica - Ptuj (na fotografiji). Tekmovalci bodo v posameznih kategorijah prevozili od 1 do 8 krogov; ta znaša 8,2 km in ima višinsko razliko 123 metrov. Med dirko bo v smeri kroga občasno spuščen promet po koncu posameznih dirk (3). Od 8.00 do 13.00 bo popolna zapora Volkmerjeve ceste med Peršonovo ulico in Ulico 5. prekomorske brigade. V Kopru so tekmovalci z področja Spodnjega Podravja osvojili pet medalj. Kolesarjenje v Miklavžu Športno društvo Mladost vabi v soboto, 21. junija, na kolesarjenje ob krajevnem prazniku občine Miklavž pri Ormožu. Predviden plan poti, dolge cca. 25 km: - ob 9.30-10.00: start iz Miklavža pri Ormožu (čas za prijave) - ob 10.30: postanek v Miklavžu pri Ormožu (pod Jeruzalemom) - Gregorjeva klet - ob 11.30: osvežilni postanek na Vinskem Vrhu (osvežitev s pijačo) - ob 12.15: osvežilni postanek v Šalovcih (osvežitev s pijačo) - ob 12.50: postanek v Bar KAS - ob 13.30: postanek v Zasavcih - Turistična kmetija Puklavec - ob 14.00: prihod v Miklavž pri Ormožu Startnina: osnovnošolci in dijaki 8 €, odrasli 10 €. Sledile bodo: vaške igre, pokušanje ričeta, malica, žrebanje nagrad, zabavno druženje (za jedačo in pijačo poskrbljeno). Vsak udeleženec dobi majico, brezalkoholno pijačo, brezplačno degustacijo vin, brezplačno zakusko, udeležbo žrebanja -glavna nagrada kolo. Nogomet • 28. Korantov pokal Športno društvo Bukovci prireja v soboto in nedeljo, 21. in 22. junija, nogometni turnir v velikem nogometu za prehodni Korantov pokal. Program, sobota: ob 15.30: Podvinci - Videm ob 17.30: Bukovci - Stojnci ob 19.30: Bukovci - Markovci (veterani) Nedelja: ob 10.00: turnir cicibani U-7 ob 10.00: turnir cicibani U-9 ob 16.00: tekma za 3. mesto ob 18.00: revijalna tekma mlajši dečki ob 19.00: finalna tekma Mali nogomet • »Nogomet fest« 2014 Društvo Športni park Gabrnik organizira 4. tradicionalni »Nogomet fest« - nogometni turnir na travi (5+1, 5-metrski goli). Odvijal se bo v soboto in nedeljo, 21. in 22. junija, v Gabrniku (Juršinci), obakrat z začetkom ob 11. uri. Prijavnina za članski turnir znaša 50 € - treba jo je poravnati najkasneje do petkovega žreba. Za ekipe, ki so se turnirja udeležile maja, je prijavnina 40 €. V primeru prijave 24 ekip bo nagradni sklad znašal 1.200 evrov. Ekipe bodo razdeljene v skupine, zaključni boji bodo na sporedu v nedeljo. V soboto bo od 17. ure naprej na sporedu veteranski turnir (prijavnina 30 evrov), v nedeljo ob 16. uri pa še ženski turnir (brez pri-javnine). Pred petkovim žrebom bo na sporedu revijalni del, v katerem se bodo merile ekipe Fanclub Dejan Zavec, PGD Gabrnik in PGD Grabšinski breg. V petek bo organiziran tudi prijateljski turnir v odbojki. Žreb za članski turnir bo v petek ob 21.00 v šotoru ob igrišču v Gabrniku. Prijave in informacije na tel. 041 942 954 -Darjan Čeh ali e-mail: daceh7@gmail.com Prireditelji ponujajo možnost taborjenja, možen pa bo tudi ogled tekem svetovnega prvenstva v nogometu. DB, JM petek • 2Q. junija 2Q14 Šport, šport mladih Štajrnhi 17 Gimnastika • GD Ptuj Športni napovednik Atletika Članica Atletskega kluba Ptuj Veronika Domjan bo ta konec tedna kot članica slovenske atletske reprezentance nastopila v metanju diska v prvi ligi evropskega ekipnega prvenstva v Talinu v Estoniji. Športno plezanje V kitajskem mestu Haiyang ta konec tedna poteka tekma za svetovni pokal v težavnostnem, balvanskem in hitrostnem plezanju. V težavnosti bo nastopila tudi Ptujčanka Mina Markovič. Boks Ekipa Boks kluba Ring se bo v nedeljo, 22. 6., od 14. ure naprej merila v Celovcu na mednarodnem klubskem dvoboju proti Boks klubu iz Celovca. Za ptujsko ekipo bodo nastopili Luka Štolekar, Nejc Nedeljko, Urh Zebec, Robert Šimončik, Timotej Pučko, Leon Lovrec in Blaž Škrabin. Kickboks V Murski Soboti bo v soboto, 21. 6., potekal zadnji, tretji turnir v kikboksu, ki šteje za državno prvenstvo. Na njem bodo tekmovali tudi predstavniki KBV Ptuj in KBV Ormož. Atletika • 11. ormoški ulični tek V torek, 24. junija, bo na Kerenčičevem trgu v Ormožu z začetkom ob 20.30, potekal 11. ormoški ulični tek. Organizator bo tudi tokrat Atletski klub Ormož. Prvi ormoški ulični tek je bil organiziran leta 2004. Tek bo potekal v enotni ženski in moški kategoriji; pravico nastopa imajo rojeni leta 1999 in starejši. Predprijave potekajo do 22. junija (6 EUR) na naslovu: www.ak-ormoz.si. Prijava na dan prireditve znaša 10 EUR na posameznika. Na otroškem in družinskem teku ni startnine. Nagrade za moški tek (4800 metrov): 1. 150 EUR, 2. 110 EUR, 3. 90 EUR, 4. 70 EUR, 5. 60 EUR, 6. 50 EUR, 7. 30 EUR, 8. 20 EUR. Nagrade za ženski tek (4000 metrov): 1. 130 EUR, 2. 90 EUR, 3. 70 EUR, 4. 50 EUR, 5. 30 EUR. Družinski tek bo potekal, če bodo prijavljene vsaj tri družine. Ekipo sestavljata dva člana družine, ki bosta morala preteči 1100 metrov. Otroški tek bo razdeljen na dva dela: na 550 metrov bodo tekli rojeni leta 2003 in mlajši; na 1100 metrov rojeni leta 1999 do 2002. Deklice in dečki bodo tekli v svojih kategorijah. Organiziran bo tudi tek gasilskih društev občine Ormož. Tek se bo izvedel, če bodo prijavljene vsaj tri ekipe. Gre za štafetni tek, kjer bo vsak iz ekipe moral preteči 550 metrov. V ekipi mora biti vsaj ena tekmovalka. Start otroškega teka bo ob 20.30; sledi start družinskega teka in teka gasilskih društev. Ob 21.00 bo start za ženske in moške. Informacije: Ivan Golob - 041 815 694. Mali nogomet • Turnir v Cirkulanah ŠD Cirkulane prireja 1. turnir za pokal občine Cirkulane (dnevno-nočni) v malem nogometu na umetni travi. Potekal bo v soboto in nedeljo, 28. in 29. junija, v športnem parku Cirkulane, z začetkom v soboto ob 11.00. Predvidenih 24 ekip bo razdeljenih v skupine po tri ekipe. Prve 4 skupine bodo svoje tekme odigrale čez dan, preostale 4 pa od popoldneva naprej. Prijavnina znaša 50 evrov in jo je treba poravnati najkasneje do žreba (v petek, 27. 6., ob 20.00 v športnem parku v Cirkulanah). Prijave in informacije: 041 837 608 - Roman Belšak - ali na e-mail: roman.cirkulane@gmail.com Konjeniški šport • Kasaške dirke v Ljutomeru Ljutomerčani bodo tretjič letos pripravili kasaški tekmovalni dan. To nedeljo se bo na njihovem hipodromu v sedmih točkah sporeda pomerilo 60 kasačev iz vseh slovenskih klubov. V ospredju bosta spominski dirki nekdanjih članov ljutomerskega kluba in odličnih tekmovalcev Mirka Hanžekoviča, v kateri se bodo pomerile tri- in štiriletne kobile, in Janka Makoterja, v kateri se bodo za prehodni pokal pomerili najhitrejši domači ter nekateri uvoženi konji. Prva dirka se bo začela ob 14.15. DB, UK, JM, NŠ Mali nogomet • Miklavž Kog II in Akord z maksimalnim izkupičkom REZULTATI 2. KROGA: Mladost Miklavž II - Kog II 1:12, Akord - Kog I 4:1, Mladost Miklavž I - Stora Gora 9:3, Tomaž - Lordi Ivanjkovci 5:5. 1. KOG II 2 2 0 0 17:3 6 2. AKORD 2 2 0 0 5:1 6 3. TOMAŽ 2 110 15:6 4 4. LORDI I. 2 1 1 0 11:7 4 5. MLADOST I 2 1 0 1 9:4 3 6. KOG I 2 0 0 2 3:9 0 7. STORA GORA 2 0 0 2 5:15 0 8. MLADOST II 2 0 0 2 2:22 0 Razpored tekem 3. kroga (petek, 20. 6.): ob 19.00: Mladost Miklavž I - Kog 2, ob 19.50: Tomaž - Stora Gora, ob 20.40: Akord - Mladost Miklavž II, ob 21.30: Lordi Ivanjkovci - Kog I. uk Lep gimnastični zaključek leta ■ v- Ob koncu šolskega in hkrati vadbenega leta v Gimnastič-nem društvu Ptuj že tradicionalno pripravijo zaključno predstavitev vseh starostnih skupin. Tudi letos so se mladi telovadci in telovadke predstavili v Športni dvorani Center, kjer so prikazali le delček svojih gimnastičnih znanj. V prilagojenem programu se je lepemu številu gledalcev pod vodstvom trenerjev predstavilo kakšnih 60 gimnasti-čarjev, ki so izvajali vaje na parterju, gredi in preskoku. Največ pozornosti je pritegnila najmlajša predšolska skupina otrok, ki je na parterju izvajala prevale naprej in nazaj ter stojo s pomočjo trenerke. Sledile so zahtevnejše vaje starejših skupin cicibanov / cici-bank, mlajših deklic / dečkov, starejših deklic, mladink in članice Tjaše Flanjak. Slednja je v zadnjih letih po rezultatih daleč najuspešnejša ptujska telovadka in je pravi vzor mnogim mladim, ki pridno vadijo skozi celotno sezono. Ta napredek je bil viden tudi na zaključni predstavitvi, na kateri so predvsem starejše telovadke pokazale tudi del svojih parterskih programov, ki so jih izvajale na državnem prvenstvu v orodni gimnastiki. Tako smo na parterju videli salte, rondate, kolesa, stoje, premete ... Tudi na gredi so mlade telo-vadke prikazale nekaj osnovnih in nekaj že sila zahtevnih elementov. Bolj sproščeno in veselo je bilo za vse na preskoku preko male prožne ponjave, kjer smo glede na Ekipa GD Ptuj, ki je nastopala na državnem prvenstvu v Renčah. starostne skupine spremljali različno zahtevne preskoke. Otroci, ki so redno obiskovali GD Ptuj v sezoni 2013/14, so se s svojimi nastopi zares izkazali, najbolj bučen aplavz pa so dobili prav najmlajši predšolski otroci ob izvajanju prevalov. Po uspešno izpeljani zaključni prireditvi je predsednik ptujskega društva Rikardo Flanjak povedal: »Naši otroci me iz leta v leto presenečajo, saj so v svojih starostnih skupinah vsako leto boljši. Na tej predstavitvi so prikazali le delček tega, kar so se naučili skozi celotno leto. Vesel sem tudi, da je na Ptuju in v naši okolici vedno večje zanimanje za gimnastiko, saj gre za šport, ki je na neki način dobra osnova za kasnejše ukvarjanje s katerimkoli drugim športom.« Komplet medalj za ptujsko gimnastiko GD Ptuj je poslalo številčno in močno ekipo na državno prvenstvo v orodni gimnastiki C-programa, ki je bilo organizirano v Renčah. Skupno se ga je udeležilo blizu 25 telovadk in telovadcev, ki so se za ta nastop intenzivno pripravljali pod vodstvom trenerjev Nataše Kante Flanjak, Tjaše Flanjak in Rikarda Flanjaka. Pri slednjem vadi tudi 8-letni Gašper Turk, ki se je začel z gimnastiko ukvarjati že pri treh letih. V konkurenci 43 cicibanov iz vse Slovenije je na orodnem DP, ki zajema vaje na parterju, bradlji, preskoku in drogu, osvojil 1. mesto. Za ta velik uspeh in naslov državnega prvaka je mladi Turk pokazal najboljši vaji na drogu in preskoku. Njegov uspeh sta z medaljama dopolnili ptujski ženski ekipi, saj so bile po uspešno izvedenih vajah na parterju, bradlji, preskoku in gredi starejše deklice druge, medtem ko so bile mlajše deklice tretje. Srebrne medalje so si v Renčah pritelovadile Vita Toličič, Vita Pernat, Nina Ekart, Tjaša Lorbek, Anja Molnar in Lea Skok, bronaste pa Mia Molnar, Ma-nja Dokl, Zala Veselič, Ma-nja Ekart, Barbara Kokol, Vida Glatz, Anja Šešerko in Pia Kramberger. Med posameznicami sta bili najboljši s 7. mestoma Vita Toličič in Mia Molnar, prav tako zelo dobra deseta pa je bila Nuša Majcenovič. David Breznik Namizni tenis • Masters in turnir v Puconcih Zaključek sezone na Otočcu Masters V soboto, 7. 6., se je z zaključnim mastersom najboljših uradno končala sezona 2013/14. Na Otočcu je v vsaki starostni kategoriji nastopilo po 16 najboljših posameznikov in posameznic. Med njimi je bilo tudi precej igralcev iz našega območja. V članski kategoriji sta Gregor Zafoštnik in Danilo Piljak osvojila 5. do 8. mesto, še stopničko višje je stopil Matic Slodej, nekdanji igralec NTK Ptuj. Med mladinkami je lepo presenečenje pripravila Katja Krajnc (še kadetinja), ki se je uvrstila med najboljšo osme-rico. Med mlajšimi kadeti je najboljšo uvrstitev dosegel Marsel Šegula, ki je osvojil 3. do 4. mesto. Končni vrstni red: člani: 1. Uroš Slatinšek, 2. Darko Jorgič (oba Krka), 3.-4. Matic Slodej (MB - ZM), Deni Kožul (Logatec), 5-8. Danilo Piljak (Cirkovce) in Gregor Zafoštnik (MB - ZM) ...; članice: 1. Manca Fajmut (Interdiskont), 2. Alex Galič (tujina), 3.-4. Tamara Pavčnik (Hrastnik), Jana Ludvik (Arri-goni) .; mladinci: 1. Deni Kožul (Logatec), 2. Darko Jorgič (Krka), 3.-4. Patrik Sukič (Kema), Črt Lovro Grm Ur-bančič (Olimpija) .; mladinke: 1. Zala Veronik, 2. Nika Veronik (obe Interdiskont), 3 -4. Tamara Pavčnik (Hrastnik), Urška Čokelj (Arri-goni), 5-8. Katja Krajnc (Ptuj); 9.-16. Anja Bezjak (Ptuj); kadeti: 1. Peter Hribar, 2. Tilen Cvetko (oba Krka), 3.-4. Luka Norčič (Kema), Aljaž Frelih (Mengeš), 9.-16. Marsel Šegula (Ptuj); kadetinje: 1. Ana Tofant (Mengeš), 2. Nika Naglič (Muta), 3.-4. Katrina Sterchi (Arrigoni), Aleksandra Vovk (Logatec), 9.-16. Katja Krajnc (Ptuj); mlajši kadeti: 1. Rok Tr- tnik (Vesna), 2. Matija Novel (Arrigoni), 3.-4. Marsel Šegu- la (Ptuj), Žiga Kristijan Žigon (Interdiskont) .; mlajše kadetinje: 1. Katarina Stražar, 2. Tara Kobe-tič (obe Mengeš), 3.-4. Lara Opeka (Kajuh Slovan), Živa Staniša (Krka), 9.-16. Daniela Tomanič Butkovska, Ina Un-ger (obe Cirkovce). OT v Puconcih: Cirkovčanke slavile v obeh kategorijah Konec tedna je v Puconcih potekal odprti turnir za kategorije mlajših in najmlajših kadetov-kadetinj. Med številnimi udeleženci so nastopili tudi mladi člani NTK Cirkovce in NTK Ptuj. Med mlajšimi kadetinjami je slavila Daniela Tomanič Butkovska, 3. do 4. mesto pa je osvojila Nika Belaj (obe Cir-kovce). Pri fantih je bil Gašper Križanec (Cirkovce) uvrščen na 5. do 8. mesto, v skupini pa je obstal Nino Šegula (Ptuj). V kategoriji najmlajših kade-tinj je prav tako slavila članica NTK Cirkovce Lara Belaj. Ta je v finalu ugnala dve leti mlajšo Kiaro Šegula (Ptuj), ki je z uvrstitvijo v finale pripravila lepo presenečenje. 5. do 8. mesto je osvojila še ena mlajša igralka, Maja Belaj (Cirkovce). JM Trener Tomo Džankič z mladima varovankama iz NTK Cirkovce: Danielo Tomanič Butkovsko in Niko Belaj. Kiara Segula (NTK Ptuj) in Lara Belaj (NTK Cirkovce) sta v Puconcih osvojili 2. in 1. mesto med najmlajšimi kadetinjami. 18 Štajerski Šport, pogovori petek • 20. junija 2014 Tenis • Urh Krajnc Domiter »V ekipi so še Venezuelec, Brazilec, Čeh, Šved, Indijec in dva Američana« Ptujčan Urh Krajnc Domiter se je po končani gimnaziji odpravil na študij v ZDA. Izbral je Illinois State University v bližini Chicaga v zvezni državi Illinois. Gre za ogromen kompleks, ki ima pod svojim okriljem več kot 25.000 študentov. Poleg študija pa Urh seveda pridno trenira tenis in nastopa za univerzitetno ekipo, ki je sestavljena z igralci »iz vseh vetrov«. Kakšni so vtisi prvih mesecev, ki si jih preživel v ZDA? U. Krajnc Domiter: »V začetku mi je bilo zagotovo težko, saj je bilo vse veliko večje kot pri nas: Chicago je ogromno mesto, tudi sam univerzitetni kampus je izjemnih dimenzij in ima pod svojim okriljem okoli 25.000 študentov. V šoli sem bil na začetku nekoliko zmeden zaradi dela preko interneta - po enem tednu pa sem se že privadil. Kar se tiče tenisa, pa smo takoj začeli s tekmami, tako da ni bilo pravega časa za privajanje na betonska igrišča in nekoliko prilagojena pravila. Vseeno mislim, da mi je začetek kar uspel.« Trener te je takoj postavil v ekipo; kaj je to pomenilo zate? U. Krajnc Domiter: »To me je presenetilo, saj smo takoj igrali proti Tulsi, ki spada med TOP 30 ekip v ZDA. Ob tem sem bil postavljen na pozicijo št. 2., čeprav sem pred tem na trdi podlagi naredil samo tri treninge. Bil sem postavljen v položaj, ko sem moral pokazati svoj najboljši tenis in to mi je v prvih dveh dvobojih kar uspelo. Zame je bil nov predvsem pritisk navijačev: teh se vedno zbere veliko in včasih celo prestopijo meje objektivnega navijanja. V Ameriki je v ospredju ekipa, in če ji s svojim dvobojem prineseš točko, potem je vse super, če pa ne, je odgovornost tvoja. V Evropi je drugače, tukaj si sam odvisen od sebe.« Kakšen je sistem igranja v ameriški študentski ligi? U. Krajnc Domiter: »V vsaki ekipi je 6 igralcev: na začetku so vedno odigrani Foto: Črtomir Goznik Urh Krajnc Domiter: »Naša ekipa je povsem mednarodna, v njej so še Venezuelec, Brazilec, Čeh, Šved, Indijec in samo dva Američana. Mojpartner v igri dvojic je Indijec, s katerim sva se zelo dobro ujela. Ob njem se najbolje razumem še s Švedom, ki namerava priti celo na Ptuj na počitnice.« trije dvoboji dvojic, boljša ekipa pa si z zmago pridobi točko pred šestimi posamičnimi dvoboji.« Kdo še sestavlja vašo ekipo univerze v Illinoi-su? U. Krajnc Domiter: »Naša ekipa je povsem mednarodna, v njej so še Venezuelec, Brazilec, Čeh, Šved, Indijec in samo dva Američana. Moj partner v igri dvojic je Indijec, s katerim sva se zelo dobro ujela. Ob njem se najbolje razumem še s Švedom, ki namerava priti celo na Ptuj na počitnice. Kar se tiče igre, smo vsi skupaj na podobnem nivoju, tako da nas lahko trener postavlja na različna mesta v ekipi. Res smo dobra klapa in s tem sem zelo zadovoljen.« Med 10 % študenti z najvišjo oceno Kako usklajuješ študij in igranje tenisa? U. Krajnc Domiter: »Na začetku sem bil kar jezen, saj smo imeli nekaj izpitov ob ponedeljkih, naša ekipa pa se je v kampus ponavadi vračala v nedeljo pozno zvečer. Tako nisem imel časa niti za počitek, niti za zadnje priprave in sem pogosto prišel na izpit zelo utrujen. Zaradi tega enega izpita nisem opravil z odliko, druge sem opravil bolje. Kljub temu sem prejšnji teden dobil pismo iz Amerike, v katerem so mi sporočili, da s povprečjem moje ocene spadam med 10 % študentov z najvišjo oceno. S tem sem prejel Dean's List priznanje, ki je v prvi vrsti velika motivacija za naprej, lahko pa mi v prihodnje pomaga npr. pri iskanju službe. Res se ne morem pritoževati in sem bil kar malo presenečen nad takšnimi rezultati. Je pa res, da ti trenerji stojijo ob strani in ti omogočijo čas za učenje; zavedajo se, da je študij vseeno na prvem mestu. Njihova filozofija je takšna, da je lahko na igrišču dober samo tisti, ki je dober tudi na študiju. Imam tudi svojega svetovalca za študij, s katerim se dobim dvakrat na teden. Ob tem moram šest ur tedensko preživeti v posebnem centru, ki je namenjen samo športnikom in v katerem lahko delamo na računalnikih ali nekaj za šolo. Tam so tudi ljudje, ki nam pri tem pomagajo, ob tem pa imamo na voljo vse potrebno za tiskanje.« Kakšna je tvoja smer študija? U. Krajnc Domiter: »Izbral sem mednarodno poslovanje in finance, vendar za Urh Krajnc Domiter (drugi z leve v zgornji vrsti): »Najbolj cenjeni športniki na naši univerzi so nogometaši, kar me je kar presenetilo, saj ne dosegajo posebej dobrih rezultatov. Drugače je močan poudarek tudi na košarki, saj je ob njihovih tekmah dvorana ponavadi polna, kar pomeni 9.000 gledalcev.« zdaj tega ne bi posebej izpostavljal. Veliko je odvisnega od tega, v kakšni meri se bom posvetil igranju tenisa. Sicer pa želim poletje kar najbolje izkoristiti za študij, saj je sedaj malo turnirjev; pozimi je sezona v polnem teku in bi rad imel nekaj 'rezerve'.« Kako pa izgledajo potovanja na tekme? U. Krajnc Domiter: »Vsak konec tedna imamo en ali dva dvoboja. Na gostovanja se odpravimo z manjšim avtobusom oz. velikim kom-bijem v petek, dan pred tekmo. Tam opravimo kakšen trening, v soboto dopoldan pa je prva tekma. Po tekmi se odpravimo na drugo prizorišče, znova se spoznamo z igrišči in nato v nedeljo dopoldan še druga tekma. Vmes včasih zamenjamo tudi časovni pas, kar je dodatna težava. Vračamo se po navadi ob nedeljah zvečer, zjutraj pa v šolo ...« Kateri šport je v tvojem kampusu najbolj popularen? U. Krajnc Domiter: »Najbolj cenjeni športniki so nogometaši, kar me je presenetilo, saj ne dosegajo posebej dobrih rezultatov. Drugače je močan poudarek tudi na košarki, saj je ob njihovih tekmah dvorana po navadi polna, kar pomeni 9.000 gledalcev. Noro je predvsem ob kakšnih derbijih z ekipami iz iste konference. Sicer najboljše rezultate pri ženskah dosegajo atletinje, zelo dobre so tudi v nogometu, pri fantih pa so zelo dobri člani basebal ekipe, tudi atleti imajo v svojih vrstah izjemne posameznike, predvsem v metalnih disciplinah. Za njimi pa že prihajamo tenisači, ki smo v letošnji sezoni ugnali kar nekaj dobrih ekip, predvsem St. John in Pennstate sta omembe vredni. Sicer je v naši konferenci najboljša ekipa Drake, ki igra zares izredno, preko nje pa nismo mogli v nadaljevanje.« Kakšne načrte imaš za igranje v poletnih mesecih? U. Krajnc Domiter: »Igral sem za TK Terme Ptuj v 2. ligi, v hrvaški ligi pa sem član zagrebške ekipe. Vsekakor si želim igrati nekaj futures turnirjev; ker sem slovenske zamudil, se bom moral odpraviti na Hrvaško ali v Avstrijo. Preko teh bi se uvrstil na svetovno računalniško lestvico - to je moj prvi cilj. Zelo si želim nastopiti tudi v kvalifikacijah slovenskega challenger turnirja v Portorožu, vendar še nimam zagotovila.« Narediti čim manj napak Si zadovoljen s tem, kako si napredoval v teh mesecih igranja v ZDA? U. Krajnc Domiter: »Tehnično se moje igranje ni bistveno spremenilo, napredek je predvsem v psihološkem smislu. Teniško igro sem začel razumevati nekoliko drugače: ni tako pomembno, kdo naredi na tekmi več winnerjev, ampak to, kdo naredi manj napak. Prav zaradi te filozofije sem začel najbolje igrati proti koncu sezone - nekaj podobnega si želim tudi v prihodnji sezoni. Glede trenerjev pa je tako, da sedanji pomočnik odhaja na novo šolo, tako da bomo dobili drugega. Glavnemu trenerju pa zaupam, da dela najbolje za ekipo in se temu prilagajam.« Koliko časa na dan pre-živiš na treningih? U. Krajnc Domiter: »Treniramo dvakrat na dan, skupaj 3 do 4 ure - več ne gre, saj nam tudi šola vzame veliko časa. Takoj po predavanjih opravim kondicijski trening, nato se grem učit ali včasih tudi na predavanja, potem pa pride na vrsto še teniški trening.« Kako je z bivanjem v kampusu? U. Krajnc Domiter: »Šola ima takšen sistem, da moraš prvi dve leti preživeti v domu, potem se lahko preseliš tudi v apartma izven kampusa. S tem nimam težav, le občasno je nekoliko glasneje in imam manj možnosti za počitek. V prvem semestru je bil moj sostanovalec kolega iz Češke, naslednja dva bom bival z Američanom, ki je -prav tako kot jaz - novinec.« Jože Mohorič Šahovski kotiček Šahovski turnirji v juniju Turnir veteranov nad 50 let V gostišču Golob na Zgornji Polskavi je bil v nedeljo, 1. junija, že 16. odprti šahovski festival veterank in veteranov Slovenije, starih nad 50 let, ki se ga je udeležilo tudi nekaj članov Šahovskega društva Ptuj. Udeleženci so odigrali devet kol po švicarskem sistemu s tempom igre petnajst minut za partijo po igralcu. Med stotimi udeleženci je prvo mesto osvojil Darko Su-pančič pred Vojkom Musilom in Borisom Kovačem -vsi so zbrali 7 točk. Zelo soliden je bil tudi Ptujčan Janko Bohak, ki je za zmagovalci zaostal le pol točke in zasedel skupno 12. mesto (to je bilo dovolj za 2. mesto v kategoriji med 71 do 80 let). Branko Sedlašek je s 6 točkami zasedel skupno 16. mesto, Franjo Lazar s 5,5 točke 24. in Martin Majcenovič s 4,5 točke 52. mesto (2. mesto v kategoriji nad 81 let). Društveni hitropotezni turnir Nadaljeval se je ciklus hitropoteznih šahovskih turnirjev za prvenstvo ŠD Ptuj. Na junijskem turnirju je sodelovalo 17 igralcev, ki so odigrali 13 krogov po švicarskem sistemu. Zmagal je Fjodor Žugaj, član ŠD Kovinar iz Maribora, ki je za pol točke prehitel domačega mednarodnega mojstra Danila Polajžerja. Rezultati: Fjodor Žugaj 12 točk, Danilo Polajžer 11,5 točke, Boris Žlender in Janko Bohak po 9 točk, Igor Iljaž in Anton Bu-tolen po 8 točk, David Murko 7,5 točke, Klemen Janžekovič 7 točk, Ciril Kužner in Ivan Krajnc po 6,5 točke, Darko Dominko in Branko Sedlašek po 6 točk, Branko Orešek in Martin Majcenovič po 5 točk ... Društveni turnir v pospešenem šahu Na šestem letošnjem društvenem turnirju v pospešenem šahu je sodelovalo 12 igralcev, ki so odigrali običajnih sedem kol po švicarskem sistemu. Tokrat je z odlično igro presenetil veteran ptujskega šaha Janko Bohak, ki je brez poraza osvojil prvo mesto. Rezultati: Janko Bohak 6 točk, David Murko 5 točk, Danilo Polajžer 4,5 točke, Branko Orešek, Ivan Krajnc in Boris Žlender po 4 točke, Igor Iljaž 3,5 točke, Ciril Kužner 3 točke, Miloš Ličina in Martin Majcenovič po 2,5 točke ... Peršuhov memorial 2014 V organizaciji medobčinskega društva slepih in slabovidnih ter tehnični izvedbi ŠD Ptuj je bil v soboto odigran spominski turnir na prezgodaj umrlega ptujskega slepega šahista Andreja Per-šuha. Tekmovanja se je udeležilo 22 igralcev, v glavnem slepih in slabovidnih šahistov, njegovih dolgoletnih prijateljev, Odigrali so turnir pet kol s tempom igre 30 minut za partijo po igralcu. Doseženi so bili naslednji rezultati: Branko Sedlašek in Anton Janžekovič (slabovidni igralec) po 4 točke, Martin Majcenovič, Darko Dominko in Emil Muri (slepi igralec) 3,5 točke, Ciril Kužner in Barbara Malkar (slabovidna igralka) po 3 točke ... Turnir je ob korektnih igralcih brez težav vodil in sodil mednarodni šahovski sodnik Boris Žlender. Janko Bohak petek • 20. junija 2014 Šport, pogovori Štajrnhi 19 Nogomet • Stanko Glažar, predsednik MNZ Ptuj Članska prvenstva so bila izjemno zanimiva Medobčinska nogometna zveza Ptuj po tradiciji ob koncu tekmovalne sezone priredi zaključno prireditev. Letos je ta potekala v Stojncih, kjer so praznovali 50 let delovanja NK Stojnci. S predsednikom MNZ Ptuj Stankom Glažarjem smo se pogovarjali o zaključni prireditvi, ligah MNZ Ptuj, najboljših ekipah, njegovem gostovanju z nogometno reprezentanco Slovenije v Južni Ameriki in o SP v Braziliji. Kakšna je bila zaključna prireditev ob končanju tekmovanj pod okriljem MNZ Ptuj? S. Glažar: »Podobno kot v prejšnjih letih smo podelili priznanja in pokale vsem tistim ekipam, ki so bile v tekmovalni sezoni 2013/14 najuspešnejše. Hkrati smo se najboljšim ekipam (zmagovalci Super lige so bili Stojnci, 1. razreda MNZ Ptuj Cirkulane in 2. razreda MNZ Ptuj Podleh-nik, op. a.) in posameznikom zahvalili za dobre igre in rezultate. Veliko je bilo ekip, ki so v pretekli sezoni nastopale pod okriljem MNZ Ptuj in prav je, da smo najuspešnejše tudi primerno nagradili. Ob tem smo dali poseben poudarek tudi tistim ekipam, ki so v prvenstvih igrale najbolj športno; v sklopu fair playa smo jim podelili žoge. Najboljše strelce po ligah smo nagradili s pokalom: iz leta v leto ugotavljamo, da je tistih, ki se borijo za najboljšega strelca, več, zato je ta naziv vedno popularnejši.« Še besedica ali dve o zmagovalcih članskih lig, ki spadajo pod okrilje MNZ Ptuj. S. Glažar: »Prvenstva so bila v vseh članskih ligah izjemno zanimiva do konca. V Super ligi, ki je noviteta zadnjih sezon, smo lahko zadovoljni tako z obiskom kot Foto: Črtomir Goznik Stanko Glažar, predsednik MNZ Ptuj kar pa jim žal ni uspelo. Drava se je organizacijsko uredila in temu primeren je tudi zadnji rezultat.« Imamo dobro reprezentanco Pred kratkim ste kot podpredsednik NZS z našo reprezentanco gostovali v Južni Ameriki. S kakšnimi vtisi ste se vrnili? S. Glažar: »Našo reprezentanco je treba pohvaliti za nastopa v Urugvaju in tudi v Argentini. Kljub temu da sta bili to prijateljski tekmi, so naši igralci pokazali, da se lahko enakovredno kosajo tudi z vrhunskimi igralci. Vidi se sistematični pristop novega selektorja Srečka Katanca, ob tem je večina nogometašev v nogometnem smislu 'dozorela'. Moram reči, da imamo trenutno dobro selekcijo, ki lahko v naslednjem tekmovalnem ciklusu za evropsko prvenstvo igra res dobro in se tudi s kakovostjo nogometne igre. Na koncu je naslov zasluženo osvojila ekipa Stojncev, moram pa reči, da so bile vse prve štiri ekipe izjemno dobre in se je igral odličen nogomet. Stojnci, Videm, Podvinci Betonarna Kuhar in 1A avto Gerečja vas so ekipe, ki bi se lahko povsem dostojno merile z nekaterimi tretjeligaškimi ekipami. Moramo pa na koncu ugotoviti, da so se za napredovanje v tretjo ligo sever odločili Podvinci Betonarna Kuhar, medtem ko druge tri ekipe ostajajo v Super ligi -to je bilo glede na trenutno gospodarsko situacijo tudi pričakovati. V 1. ligi MNZ Ptuj so zmagali nogometaši Cirku-lan. Ti imajo odlično igrišče in so zelo dobro organiziran klub. To je nova sredina, ki se bo vključila v Super ligo in bo prava popestritev. Prav tako je tudi z zmagovalcem 2. lige, Podlehnikom, ki ima tudi lepo urejene prostore in igrišče, dobro organizirano člansko selekcijo - rezultat vsega tega je bilo tudi prvo mesto ter napredovanje v višjo ligo.« Tri ekipe, ki sodijo pod okrilje MNZ Ptuj, izstopajo, in to so Zavrč, Aluminij in Drava. Kakšen je vaš pogled na njihove rezultate v minuli sezoni? S. Glažar: »Izjemno smo ponosni na vse naše ekipe, ki tekmujejo v rangih Nogometne zveze Slovenije. Tukaj lahko pohvalim odlične nastope Zavrča v 1. ligi, saj je 5. mesto zares odličen rezultat. Bili so celo blizu Evrope, a jim žal ni uspelo. Za njihove nastope v prvi ligi pa je NK Zavrč treba zelo pohvaliti. V 2. ligi mogoče Aluminij s 3. mestom ni najbolj zadovoljen - bili so blizu kvalifikacij za 1. ligo, a mislim, da je 3. mesto za Aluminij tudi dober dosežek. V 3. ligi vzhod je Drava osvojila 2. mesto, čeprav so bile prisotne tudi želje po napredovanju, Nogomet • NK Gerečja vas Golgeter U-15 Golgeterji obstali v kvalifikacijah Ekipa U-15 Nogometne šole Golgeter Hajdina je v pravkar končani sezoni 2013/14 nastopala pod imenom Gerečja vas Golgeter in postala prvak lige MNZ Ptuj. V vzhodni skupini so najprej osvojili 1. mesto, nato pa so bili v dveh finalnih tekmah boljši od prvouvršče-ne ekipe zahoda, ekipe Stojn-ci Zavrč (1:1 in 4:0). S tem so se uvrstili v kvalifikacije za 1. ligo vzhod v starostni skupi- ni U-15. V kvalifikacijah so se varovanci Bojana Piška merili z ekipo Maribora Tabora, vendar niso bili uspešni, saj so izgubili v obeh srečanjih. Poletna šola nogometa V prvem tednu počitnic, med 23. in 27. junijem, bo ONŠ Golgeter izvedla Poletno šolo nogometa. Ta bo potekala na nogometnem igrišču na Hajdini, vsak dan med 18. in 20. uro. Organizatorji bodo ob sproščenem igranju nogometa pripravili še kup brezplačnih rekreativnih športno-zabavnih iger, kot so različne igre z bratoma Malek, spretnostni poligoni, predstavitev borilnih športov, igranje odbojke ... DB, JM Ekipa U-15 ONŠ Golgeter Hajdina s trenerjem Bojanom Piškom Nogomet • NK Zavrč, mladi Mladini in kadetom ni uspelo, a upanje še tli Mladinska in kadetska ekipa Zavrča sta v sredo v Stojncih odigrali povratno kvalifikacijsko srečanje za uvrstitev v 2. SNL. Tekmec je bila soboška Mura, žal pa se igralcem NŠ Zavrč ni uspelo prebiti med drugoligaše. Prvi srečanji na Fazaneriji prejšnji teden so obakrat dobili mladi muraši z 2:1. V sredo so kadeti Zavrča klonili z 2:4, kar je pomenilo, da se bodo veselili črno-beli, za uvrstitev v višji rang so se namreč seštevale točke oz. zmage obeh ekip. V zadnjem srečanju so mladinci Zavrča sicer slavili s 3:2, toda to ni bilo dovolj za uvrstitev v višji rang tekmovanja. Belim je pripadel prvi del, črno-beli so bili boljši v nada- ljevanju, v dobri predstavi pa je bilo 3:2. Velja omeniti, da so za ekipo Mure po večini nastopili igralci, ki sicer branijo barve članskega moštva, ki se je uvrstilo v 3. ligo vzhod. Tekmi sta potekali v izjemnem ambientu, saj je bilo na tribunah v Stojncih prisotnih 150 gledalcev. Kljub neuspehu na zelenici pa za Zavrč obstaja upanje, da se bosta njegova mladinska in kadetska ekipa uvrstili v 2. SNL. Drugi kvalifikacijski par sta namreč tvorili ekipi Kovinarja iz Teznega in Rogaške. Skupno so se veselili Mariborčani, toda rdeči imajo ogromne finančne težave, tako da je njihovo napredovanje skoraj iluzorno, ekipa Rogaške Aikido • Aikido klub Ptuj lahko ponovno uvrsti na veliko tekmovanje.« Trenutno so vse oči uprte v Brazilijo, kjer poteka SP: kdo so po vašem mnenju favoriti in kakšen nogomet spremljamo? S. Glažar: »Favoritov za osvojitev naslova svetovnih prvakov je kar veliko. Vemo, da ni več države, ki bi prišla na svetovno prvenstvo in bi lahko zanesljivo rekli, da bo vse tekme izgubila - na vseh kontinentih se igra dober nogomet. V ožji krog favoritov bi lahko naštel šest, sedem reprezentanc, a mislim, da ne bi bilo nobeno presenečenje, če bi se katera izmed tistega širšega kroga dobrih reprezentanc uvrstila v finale ali bi celo postala svetovni prvak. V prvem delu tekmovanja se igra izredno dopadljiv nogomet in pojavila so se tudi nekatera manjša presenečenja. Igra se všečen nogomet, stadioni so polni in zanimanje je veliko.« David Breznik pa menda ne želi v višji rang tekmovanja. V tem primeru bi napredovali tudi ekipi NŠ Zavrč, odločitev pa bo padla prihodnji teden. Kadeti: ZAVRČ - NŠ MURA 2:4 (0:2) STRELCI: 0:1 Žekš 10., 0:2 Horvat 17., 1:2 Brlek 44., 1:3 Horvat 46., 2:3 Petrovič P. 76.-11 m, 2:4 Žekš 78. ZAVRČ: Toplak, Ivančov, Petrovič B. (od 63. Kolednik), Brlek, Žu-panic, Potočnik, Lazar, Krajnc (od 53. Kolar), Domjan (od 74. Toma-žič), Petrovič P., Starčič. Trener: Miran Klajderič Mladina: ZAVRČ - NŠ MURA 3:2 (2:0) STRELCI: 1:0 Prapotnik 29. 2:0 Lešnik 43., 2:1 Lopert 59., 2:2 Nemec 60., 3:2 Levičnik 84. ZAVRČ: Domjan, Prapotnik (od 57. Hrnčic), Križaj (od 71. Lorbek), Špicar, Čeh, Škerjanec, Lešnik, Bezjak, Levičnik, Fijačko, Boltek (od 66. Šrajner). Trener: Aleksander Petrovič. tp Otroci uspešno končali šolsko leto V torek, 10. 6., je v prostorih Aikido kluba Ptuj potekal prvi del preverjanja znanja za mlade aikidoke, drugi del je potekal 16. 6. na OŠ Kidričevo. Izpit je uspešno opravilo 52 otrok. Otroci so prikazali odlično znanje iz šole padanja, aikido tehnik in znanja iz japonske terminologije. Trenerja otroških skupin Borut in Dejan Novak sta svoje delo opravila z odliko. Treba pa je tudi pohvaliti njuna pomoč- nika Jureta in Aljoša, saj sta s svojim angažiranjem znatno pripomogla pri napredovanju otroških skupin. Vodstvo in trenerji otroke znova vabijo v svojo sredino septembra. UR Mladi člani Aikido kluba Ptuj so uspešno končali sezono. 20 Štajerski Kultura in prireditve petek • 20. junija 2014 Ptuj • S Tadejem Premužičem pred koncertom skupine Perpetuum Jazzile „Peti v taksni vokalni skupini je nekaj neponovljivega ..." Na gradu Vurberk, ki je že vrsto let odlično festivalsko prizoriSče in odlična kulisa za nastope najboljših pevskih in glasbenih skupin ter drugih odličnih umetnikov, bo 27. junija ob 21. uri ponovno nastopila vokalna skupina Perpetuum Jazzile. To je že njihov tretji nastop v kratkem času. Podobno kot na prejšnjih dveh nastopih bodo tudi na tem postregli z nekaterimi novostmi. V sedanji zasedbi Perpetuum Jaz-zile poje tudi Ptujčan Tadej Premužič, ki sta mu petje in glasba v bistvu vodilo skozi življenje, s katerima se sprošča in polni energijo za vse izzive, povezane z njegovim življenjem in delom. Po osnovnem poklicu je pravnik, profesionalno pa se je zapisal informacijski tehnologiji, s katero se je začel ukvarjati že v študentskih letih. Izkušnje iz tega obdobja so mu zelo koristile pri iskanju zaposlitve. V bistvu si osnovni poklic in informacijska tehnologija niti nista tako narazen, kot je videti na prvi pogled, v družbi, kjer je zaposlen, ima veliko opravka s pravom inte- lektualne lastnine in podobnimi vsebinami. „Pel sem še v mešanem pevskem zboru Osti jarej v Vidmu, ko sem si rekel, da je čas, da neham peti v tem zboru in si začnem iskati neke nove izzive. Nekako v tem času sem na facebooku tudi zasledil objavo za avdicijo za Pepetuum Jazzile. Prijavil sem se, kar bo, pa bo, sem si dejal. Uspelo mi je. Od takrat so minila že tri leta," pove Tadej, ki je ponosen, da poje v tako uspešni in prepoznavni vokalni skupini. Vsak trenutek, vsaka vaja, vsak koncert je nekaj nepozabnega, vedno se nekaj novega zgodi, občutki, ki spremljajo delo v takšnem zboru, so resnično nekaj neponovljivega. Vaje potekajo v Ljubljani, kamor se odpelje dvakrat tedensko, ob ponedeljkih in sredah. V skupini poje tudi njegovo dekle, Perpetuum Jazzile na Vurbergu Na letnem prizorišču vurberškega gradu bo 27. junija ob 21. uri ponovno nastopila vokalna skupina Perpetuuu Jazzile. Predstavili se bodo z vsemi svojimi uspešnicami, vključno z Africo, venčkom Avsenikovih uspešnic, pa tudi Poletno noč, ki jo imajo Slovenci še posebej radi, bo mogoče slišati. Vstopnice za koncert je mogoče kupiti v Don Caffeju na Ptuju, Hiši vstopnic Europarku, Petrolu, Big Bangu, na pošti, v kioskih in drugih Eventimovih prodajnih mestih, je povedala predstavnica podjetja Moj koncert, ki organizira tudi tokratni nastop vokalne skupine Perpetuum Jazzile na Vurbergu. Foto: Črtomir Goznik Tadej Premužič, član vokalne skupine Perpetuum Jazzile ki je doma v Ljubljani. Petje v vokalni skupini Perpetuum Jazzile ga je tudi pripeljalo do nje. Prišla je na koncert, spoznala sta se, ljubezen pa jo je nato pripeljala še v skupino. „Ko se enkrat odločiš, da boš pel v taki vokalni skupini, veš, da si boš moral življenje Velika Nedelja • Dijaški dom za babice Zajamčena doza smeha Le kdo ne pozna iger na prostem v Veliki Nedelji, s katerimi je Kulturno društvo Simona Gregorčiča Velika Nedelja od srca nasmejalo že več kot 80.000 gledalcev? Ravno danes, v petek, pa bodo pred velikonedeljskim gradom ob pol deveti uri zvečer premierno uprizorili že 18. predstavo na prostem, in sicer romantično komedijo z naslovom Dijaški dom za babice, režiserja Tončka Žumbarja. Ljubiteljem kulture in dobre volje tudi tokrat obljubljajo dve uri smeha ter lepo in napeto zgodbo, v kateri nastopa kar 30 igralcev. Sicer pa bodo igro ponovili še 11-krat. Kulturno društvo Simona Gregorčiča Velika Nedelja, ki deluje že 121 let, je na oder postavilo 18 predstav ter v 18 letih doživelo že 200 ponovitev, ki si jih je ogledalo preko 80.000 gledalcev. Letos so se odločili za uprizoritev romantične komedije Dijaški dom za babice, v kateri obljubljajo besedno in situacijsko komi-ko, ob kateri se boste od srca nasmejali. Manjkalo pa ne bo niti trenutkov, ki vam bodo orosili oko. Dogajanje je postavljeno v leto 1979. Zgodba se dogaja v mestu. Na naslovu Stara ulica 17 je Dijaški dom za punce, v katerem živijo dekleta raznih starosti, ki nimajo svojih staršev ali so jih le-ti zapustili. Vsakodnevni ritem zmoti poslovnež Janez Ftikač (Tonček Lah), ki v sosednji prazni zgradbi uredi dom za starejše. Ravnateljici dekliškega doma Otiliji Stojkovič (Silvija Cvetko Stolec) to iz osebnih razlogov ne odgovarja, zato mu nagaja na vsakem koraku. K temu naščuva tudi svoje osebje in dekleta, ki ostarelim sosedom pripravijo razna presenečenja. Oboji so torej potisnjeni v navidezen sovražni odnos, ki pa v resnici prinaša obilo smeha in zabave. Dekleta in starci so si kljub starostni razliki nadvse podobni, saj so oboji brez družin ali so se jim družine odrekle. Ali bo torej ravnateljici uspelo izprazniti dom za ostarele ali pa bo vendarle zmagal Janez, pa boste izvedeli ob ogledu igre. Avtor besedila je Tonček Žumbar. Ponovitev predstave v narečju, v kateri sodeluje kar 110 članov, bo ob pol devetih zvečer še ta mesec in v začetku julija, in sicer v juniju, dne: 22., 24., 25., 27., 28., 29, ter v juliju: 4., 6., 11., 12. in 13. Monika Levanič Člani Kulturnega društva Simona Gregorčiča bodo ta petek premierno odigrali romantično komedijo Dijaški dom za babice, s katero obljubljajo dve uri smeha (fotografija je z vaj). in delo, poslovno in zasebno, tako urediti, da se boš lahko udeleževal nastopov, vaj, snemanj, koncertnih turnej. Zame osebno tudi prilagajanje delu ni noben problem, ker lahko preko interneta delam kjerkoli. V zadnjem času največ nastopamo na poslovnih dogodkih, obletnicah, podelitvi nagrad in dogodkih, ki jih podjetja pripravljajo za svoje zaposlene in poslovne partnerje. Več nastopov nas v tem času čaka na open air festivalih, julija bomo nastopili tudi na Hrvaškem. Govori se tudi o tem, da bi nastopili na nemškem Super staru. Jeseni pa nas tudi sicer čaka turneja po Nemčiji, odpira pa se tudi Italija. Lani smo imeli v celotnem letu med 150 in 160 najrazličnejših nastopov. Za nami pa je tudi nadvse uspešna turneja po ZDA," je Tadej Premužič, ki poje bariton, povedal o svojih začetkih in dosedanjem udejstvovanju v vokalni skupini Pepetuum Jazzile, ki ima trenutno 51 članov. Občinstvo navdušujejo z železnim repertoarjem, med katerim je Africa, ki je zagotovo njihov največji hit doslej, Avsenikov venček uspešnic, tudi Poletna noč je pesem, ki jo Slovenci radi slišijo. V svoj repertoar skušajo vključiti čim več različnih stilov. Svojevrsten izziv pa je oponašanje orkestra z vokali. Vedno pa skušajo dodati tudi nekaj novega. Bolj resno je Tadej začel peti v srednji šoli, pel je že v osnovni šoli, v zboru glasbene šole. To je bil tudi čas, ko je postal velik oboževalec Michaela Jacksona. Zelo mu je bila všeč njegova glasba, podkrepljena z neponovljivimi koreograf-skimi vložki. Po večkratnem gledanju videospotov in prvega celovečernega filma Moonwalker je osvojil nekaj Jacksonovih plesnih gibov. Na eni od šolskih prireditev se je z njimi predstavil, to je bilo v času, ko se je OŠ Ljudski vrt še imenovala OŠ Franca Osoj-nika. Od tega nastopa dalje, ki ga je imel še pred četrtim razredom osnovne šole, pa do konca osnovne šole so ga sošolci klicali Jackson. (PR) Ptuj • Teden ljubiteljske kulture Zasadili drevo avtohtone sorte V tem tednu v Sloveniji poteka vseslovenski teden ljubiteljske kulture, ki sta ga zasnovala JSKD Slovenije in ZKD Slovenije. V MO Ptuj so ga obeležili tudi s posaditvijo drevesa slovenske avtohtone sorte, skorš, ki zraste do 15 metrov visoko in raste že dva tisoč let. Drevo, ki so ga posadili na dvorišču Biotehniške šole v Turnišču, simbolizira ljubiteljsko kulturo, skrb za ohranjanje dediščine, njeno raznolikost in izraža tudi skrb za bi-otsko raznovrstnost Slovenije, je povedala predsednica ZKD Ptuj Nataša Petrovič.. „Kultura ni zgolj tisto, kar je v umetnostnih galerijah, gledališčih ali v drugih kulturnih ustanovah. Kultura je vse tisto, kar nas dela človeka vrednega, kar nas bogati, kar nas med seboj združuje. Najpomembnejši dejavnik prenosa kulture so zagotovo ljubiteljski ustvarjalci, ki kulturo delajo živo, jo širijo med ljudi in jo na ta način osmišljajo. Posaditi drevo je zagotovo tako pomembno kot napisati knjigo, ustvariti umetnostno delo, sliko. Želim si, da bi ob tem drevesu ljudje znali in zmogli tudi najti trenutke za še globlje povezovanje in sodelovanje, " je povedal Vladimir Korošec, ravnatelj Biotehniške šole Ptuj. Pozdrav ljubiteljskim kulturnim ustvarjalcem in dijakom ter profesorjem Biotehniške šole je ob zasaditvi drevesa na praznik ljubiteljske kulture izrekel tudi ptujski župan Štefan Čelan, ki se zaveda, da bi pri pospeševanju ljubiteljske kulture morali narediti več. Vsi vrhunski slovenski kulturni ustvarjalci so svoje prve korake naredili kot ljubiteljski kulturniki. S kulturnimi utrinki so začetek tedna ljubiteljske kulture v MO Ptuj obogatile ljudske pevke KD Jezero. MG Foto: Črtomir Goznik Drevo, ki simbolizira ljubiteljsko kulturo, so posadili Vladimir Korošec, Štefan Čelan in dijakinja Zlatka Podgoršek, zapele so pevke Jezera (na fotografiji). Foto: ML petek • 20. junija 2014 Zanimivosti iz naših krajev Štajerski 21 Ptuj • Dan odprtih vrat železniškega parka na Mestnem Vrhu Ko se najdejo ljubitelji železnic in železniške zgodovine Team Railvvorks Slovenia je minuli konec tedna povabil v Mestni Vrh 56 a pri Ptuju vse, ki jih zanima železnica iz Slovenije in tujine, njena zgodovina in razvoj. V železniškem parku, oddaljenem tri kilometre od železniške postaje na Ptuju in centra mesta, obiskovalcem je dostopen tudi peš, so se prejšnji konec tedna ljubitelji železnic ob prvih dnevih odprtih vrat lahko popeljali z vrtno železnico, si ogledali železniški vlakec, izdelan v merilu 1:22, s katerim se ni mogoče popeljati, kabino elektrolokomotive serije 362 023, letnika 1962, in nekatere železniške eksponate, s katerimi trenutno razpolaga park. Prva je v železniškem parku stala kabina elektrolokomotive, potem je nastal krog, likovna signala sta z železniških postaj Mo-škanjci in Središče ob Dravi, vodni napajalnik za napajanje parnih lokomotiv je s ptujske železniške postaje, že pravi arhivski eksponat, še bolj star pa je rudlek (voz) ali viličar za kolesne dvojice, star okrog sto let, ki je dediščina ptujskih Železniških delavnic, ki so danes največji obrat za izdelovanje kolesnih dvojic v tem delu Evrope. Železniški park je kot neke vrste tehniški muzej v malem zaživel na pobudo bratov Va-upotič, Aneja, ki je po poklicu strojni tehnik in končuje študij mehatronike, ter Mitja, po poklicu teologa in aran-žerskega tehnika, ki ga zanimajo starine, na domačem dvorišču Vaupotičevih na Mestnem Vrhu 56 a, in drugih članov Teama Railworks Slovenia. Prvotno so se ukvarjali z digitalno železnico, s simulatorjem, prihajajo pa iz različnih slovenskih krajev (Sežane, Šmartnega ob Paki, Šentruperta in Murske Sobote). Sicer pa Vaupotičeva izhajata iz železničarske družine, mama dela na železnici, žal že pokojni oče pa je bil prometnik na železnici. Najprej so od Slovenskih železnic pridobili kabino ele- »Nekoč v starih časih in na vasi je bil jedilnik preprostejši kot danes. Ob praznični mizi poleg pečenk in klobas nista smela manjkati hladetina in prezvuršt. Hladetine pa so se kuhale tudi na binkoštno nedeljo,« je dejala predsednica TD Središče ob Dravi Dragica Florjanič in dodala, da se še kot majhna deklica spominja dobrega okusa hladetine, ki je še kako dobro prijala ob različnih kmečkih opravilih. Poleg pokušine omenjenih jedi je potekala tudi razstava in ocenjevanje izdelkov ter kratek kulturni program. Sicer pa so se na prazniku s svojimi izdelki predstavili tudi domači prašičerejci. »Prašič je kralj živali na našem koncu, in rekli smo, da ga moramo ustoličiti,« je še dejala predsednica društva Florjaničeva in kot kaže, jim to za zdaj odlično uspeva. Monika Levanič ktro lokomotive, zadnje ele-ktro lokomotive so odslužile leta 2009. Že prej pa sta Anej in Mitja načrtovala ureditev vrtne železnice in postavitev nekaterih železniških muzea- lij. Ureditev železniškega parka je zahtevala veliko materialnih sredstev, dobre volje in lastnega dela. V Železniškem muzeju Slovenije v Ljubljani je sicer mogoče videti veli- ko več, Društvo ljubiteljev slovenskih železnic ima tudi takšno progo, kjer vozi parna lokomotiva, na Raki razpolagajo z vrtno železnico, železniški park na Mestnem vrhu 56 a pa je edini tovrstni park na štajerskem koncu. Kot pove Mitja Vaupotič, ki je človek za medije Teama Rail-works Slovenia, si vsi skupaj želijo, da bi nekoč železniški park postal del turistične ponudbe Ptuja in okolice. Načrtujejo še postavitev kretniške postojanke z elektromehan-skimi signalnimi varnostnimi signali, s čimer se Mitja strokovno ukvarja, in drugih železniških eksponatov, ki so jih nekoč uporabljale Slovenske železnice. Vse pa je odvisno od materialnih sredstev. Nekoč v prihodnosti bo na ogled tudi železniška maketa, ki je trenutno še v zasebni rabi. Prvi obiskovalci so bili navdušeni, še posebej otroci. MG Foto: Črtomir Goznik Kabina elektrolokomotive serije 326 023 Središče ob Dravi • Praznik hladetine Kdo še kuha hladetino? Na binkoštno nedeljo je na Grabah potekal že peti tradicionalni praznik hladetine in prezvurštva, ki ga v sodelovanju z Občino Središče ob Dravi in Združenjem rejcev prašičev Ormož pripravlja Turistično društvo Središče ob Dravi. Ljubitelji hladetine in pre- kapljici lahko poskusili hla- zvurštva so na bogato zalo- detino in prezvuršt. Gre za ženih stojnicah pred vaškim izdelke iz prašičjih ostankov, domom na Grabah ob žlahtni kot so ušesa in svinjski parklji. Foto: ML Tako bogato so bile založene stojnice ob prazniku hladetine in prezvurštva. Foto: Črtomir Goznik Mitja ob elektromehanski signalni napravi za vodenje železniškega prometa. Foto: Črtomir Goznik Aljaž Topič z modelom električne lokomotive serije 342, ki jo je izdelal v merilu 1:22,5 za zaključno nalogo v 3. letniku Strojne šole Velenje, smer Mehatronik-operater. Za izdelavo so zaslužni tudi člani Team railworksa Slovenije, ki so ga spodbujali pri izdelavi. Prvič ga je preizkusil prav na dan odprtih vrat. 22 Štajerski Naši bralci pišejo petek • 20. junija 2014 Ptuj • Srednješolci po 50 letih ponovno skupaj Čas prinese svoje Na pobudo sošolk in sošolcev smo organizirali in proslavili 50. obletnico zaključka mature trgovske šole na Ptuju. Bilo nas je iz vseh vetrov naše lepe Slovenije, iz Frankfurta se nam je javil s komentarjem: „Zlata obletnica je samo ena, pridem, pa čeprav peš..." V svoji sredini smo z veseljem pozdravili še vedno krepostnega predavatelja, profe- sorja gospoda Toneta Lorgerja. Žal smo pogrešali nekatere sošolke in sošolce, ki jih ni več med nami, vendar spomini nanje ne zbledijo, ostajajo v naših srcih. V prijetnem razpoloženju, odlični postrežbi gostišča Gra- bar na Ptuju, nas je čas spet opeharil. Prisrčno druženje in veselo kramljanje o preteklih in sedanjih časih je prehitro minilo. Ostale so dobre želje in obljube, vidimo se ob letu osorej! Silvo Širec Foto: Langerholc Destrnik • Ob koncu šolskega leta Sprejem za odličnjake Osnovno šolo Destrnik-Trnovska vas obiskujejo učenci iz dveh občin. Zato tudi župana Alojz Benko in Vladimir Vindiš vsako leto skupaj sprejmeta odličnjake in učence, ki so izstopali na posameznih področjih. Ob obeh županih je učencem čestital in jih nagovoril tudi ravnatelj OŠ Destrnik-Trnovska vas Drago Skurjeni. Priznanja in praktične nagrade za odličen uspeh so prejeli Vita Volgemut, Matic Krepek, Špela Sluga in Anja Colnarič. Na slovesnosti so podelili tudi priznanja drugim učencem. Iz 6. razreda so jih prejeli: Leon Matjašič (kros), Matej Malek (matematično tekmovanje), Tjaša Krepek (matematično tekmovanje, odličen uspeh), Jan Oman (kros), Maja Kocbek (odličen uspeh) in Vita Kos (odličen uspeh). Iz 7. razreda so pa priznanja prejeli: Tej a Žugman (odličen uspeh, dosežki na plesnem in likovnem področju, dosežki na področju znanja), Nataša Ozvatič (odličen uspeh), Žan Lovrenčič (športni dosežki na državnem nivoju), Sara Horvat (ŠPF - finale), Klara Benko (Cankarjevo priznanje) in Žan Potrč (odbojka). Iz 8. razreda so priznanja prejeli: Simon Fridl (srebrno priznanje na državnem tekmovanju Mladih raziskovalcev, srebrno Stefanovo priznanje), Aljoša Repinc (srebrno priznanje na državnem tekmovanju Mladih raziskovalcev), Žan Lo-vrenčič (srebrno priznanje na državnem tekmovanju Mladih raziskovalcev), Nika Matjašič (zlato priznanje na državnem tekmovanju Turizmu pomaga lastna glava), Lina Zelenik (zlato priznanje na državnem tekmovanju Turizmu pomaga lastna glava). Iz 9. razreda so priznanja prejeli Alen Čuček (zlato priznanje za raziskovalno nalogo Železni gozd), Matic Krepek (za odličen uspeh vseh 9 let in zlato priznanje za raziskovalno nalogo Železni gozd), Vita Volgemut (odličen uspeh vseh 9 let, zlato priznanje za raziskovalno nalogo Proces agrarne reforme na območju občin Trnovska vas in Dornava ter zlato priznanje iz znanja zgodovine), Blaž Krajnc (državni prvak v judu), Maja Druzovič (zlato priznanje na državnem tekmovanju Turizmu pomaga lastna glava), Žan Markež (zlato priznanje na državnem tekmovanju Turizmu pomaga lastna glava), Anja Col-narič (za odličen uspeh vseh 9 let in zlato priznanje za raziskovalno nalogo Železni gozd) in Špela Sluga (za odličen uspeh in zlato priznanje za raziskovalno nalogo Železni gozd). Slovesnosti so se udeležili tudi mentorji Milan Kunčič, Drago Prelog in Tadej Urbani-ja. Po uradnem delu pa je sledila pogostitev s pico in sokom. Zmago Šalamun Foto: Tadej Urbanija Majšperk • Dogodek ob 60-letnici družbe Talum V tovarni umetnosti razstavlja 20 znanih umetnikov V galeriji Tovarna umetnosti so minulo soboto odprli razstavo umetniških del, ki so nastala na letošnji koloniji Talum 2014; na njej je od 10. junija v Furstovi hiši na Ptuju sodelovalo več kot 20 povabljenih slikarjev, kiparjev in fotografov iz Slovenije, Črne gore in celo Kitajske. Leto 2014 je v kidričevskem Talumu v znamenju velikega jubileja, saj poteka 60 let obstoja podjetja, kar bodo proslavili v septembru. V Talumu od nekdaj gojijo poseben odnos do likovne umetnosti, tako da jim je uspelo ustvariti umetniško zbirko, ki tudi po mnenju strokovnjakov s področja umetnostne zgodovine sodi med pomembnejše v Sloveniji. V Talumovi zbirki so umetnine, ki jih ni v fondih galerij in muzejev, zato so toliko dragocenejše. Večina jih sodi med dela sodobne likovne ustvarjalnosti v Sloveniji, velik del pa predstavljajo dela avtorjev, ki so bodisi iz Ptuja ali pa so z njim povezani. Po več kot 10 letih so zato v Talumu ponovno organizirali likovno kolonijo, na katero so povabili 20 izbranih in v glavnem že uveljavljenih umetnikov, ki so ustvarjali v Fürstovi hiši sredi starega Ptuja. Na likovni koloniji Talum 2014 so ustvarjali: slikar avtodi-dakt Andrej Božič iz Ptuja, akademski slikarji Gani Llaloshi iz Portoroža, Silvester Plotjas Sicoe iz Ljubljane, Žarko Vre-zac iz Ljubljane, Beti Bricelj iz Postojne, Zmago Jeraj, Simona Šuc in Oto Rimele iz Maribora, Kitajka Huigin Wang iz Ljubljane, Simona Zlokarnik iz Ljubljane, Tjaša Čuš iz Ptuja, Dušan Fišer s Ptujske Gore, Mišo Vemič in Naod Zoric iz Črne gore, Jernej Forbici iz Strnišča (Kidričevo), Tomaž Plavec iz Ptuja in Marika Vicari iz Italije, akademski kipar Metod Frlic iz Ljubljane ter fotografi Stojan Kerbler in Srdan Mohorič iz Ptuja, Herman Pivk iz Rakeka in Tanja Verlak iz Muretincev. Razstavljena dela je predstavil umetniški vodja galerije Dušan Fišer, v imenu domačinov se je umetnikom za razstavljena dela zahvalila županja občine Majšperk Darinka Fa-kin, razstavo pa je odprl predsednik uprave Taluma Marko Drobnič, ki je ob zahvali vsem sodelujočim poudaril, da je razstava vrhunskih umetniških del poklon Talumu. M. Ozmec Foto: M. Ozmec Udeležencem likovne kolonije Talum 2014 (na posnetku) se je zahvalil predsednik uprave Marko Drobnič, ki je poudaril, da je to poklon Talumu in njegovi 60-letnici ter vsem zaposlenim. Destrnik • Aktivni v Turističnem društvu Okopavali lan Člani in članice Turističnega društva Destrnik so bili v lanskem letu zelo uspešni s projektom Od lanu do platna. Za omenjeni projekt so ob letošnjem občinskem prazniku prejeli občinsko bronasto priznanje. Gre za obsežen projekt, ki so ga povezali v bogato zgodbo. Posamezne faze pridelave in predelave lanu so med drugim opisali tudi v brošuri, ki je izšla ob koncu lanskega leta. Projekt sodi v aktivnosti društva, s katerimi želijo povečati zanimanje javnosti za podeželje, da bi osvežili turistično ponudbo in obnovili ter predstavili kulturne in naravne znamenitosti na podeželju. V društvu so se odločili, da letos projekt nadaljujejo. Zavihali so rokave in 8. maja posejali lan. Lan lepo uspeva, ob lanu pa na njivi raste tudi plevel. Zato je v soboto, 12. junija, petnajst članov in članic turističnega društva zavihalo rokave in so se lotili okopavanja lanu. Po končanem delu pa so se okrepčali z malico, za katero je poskrbel predsednik društva Ivan Hauptman. Zmago Šalamun Foto: Zmago Šalamun petek • 2Q. junija 2Q14 Spodnje Podravje Štajerski 23 Ptuj • Gledališka premiera v gradu Turnišče Vizionarji za danes in jutri V gradu Turnišče so se 18. junija zbrali ustvarjalci predstave Pita, sodelavci, sponzorji in donatorji ter nekateri drugi, ki si prizadevajo, da bi tudi s tem projektom pospešili oživljanje tega območja, ki že nekaj desetletij propada, ter povabili na sobotno premiero. Kot je povedal režiser predstave in ravnatelj Novega Zato Samo M. Strelec, je ob vsem tem dogajanju, še posebej pa pred premiero mednarodne gledališke uprizoritve Pita, prijetno vznemirjen glede na vse, kar se je v preteklosti dogajalo s tem objektom. Avtor filozofske groteske je Franc Vezela, v njej pa nastopajo slovenska igralca Milena Zupančič in Gojmir Le-šnjak Gojc, Sylvia Bart iz Nemčije in Boris Svrtan iz Hrvaške, pridružili pa se jim bodo tudi glasbeniki in plesalci. Projekt je povezal tri partnerska mesta Ptuj, Varaždin in Burghausen, katerih župani tudi financirajo projekt, sicer pa je producent predstave Novi Zato k sodelovanju pritegnil več kot 30 posameznikov in podjetij. V soboto, 21. junija, na prvo poletno noč, bodo v gradu Turnišče odigrali tri predstave, ob 19., 21. in 23. uri, 5. septembra bo predstava v Varaždinu, 5. oktobra v Bur-ghausnu. »Osnovno poslanstvo te predstave oz. osnovni naš izziv je bilo opozoriti na to razpadajočo krasotico,« je povedal Gojmir Lešnjak Gojc, ki se skupaj z vsemi nastopajočimi na odru in ob odru iskreno veseli vsega, kar ta predstava Foto: Črtomir Goznik S tiskovne konference pred premiero mednarodne gledališke uprizoritve Pita. prinaša in želi sporočiti. Vsem skupaj je veliko do tega, da bi se objekt začel v kratkem obnavljati, da bi se v te prostore naselile neke vsebine, ki si jih ta izjemen prostor zasluži. Kot je povedal Gojc, so se vsi izjemno potrudili, da je prišlo do simpatične enourne zgodbe o človeški norosti, če je to tudi lahko prispodoba tega, da se je ta grad prepustil propadanju. Predstava bo skušala odgovoriti na vprašanje, ali je naše življenje oziroma opazovanje tega življenja in stvari, ki nas obdajajo, iluzija ali resničnost. Zgodba se dogaja v gradu Turnišče. Samo M. Strelec je pred dvema letoma z anonimnim razpisom pozval slovenske pisatelje, naj napišejo zgodbo, ki bi se godila v gradu Turnišče in naj v njej nastopajo tri zgodovinske osebe, Martin Kojc, Rudolf Steiner in Marlene Dietrich. To je bila iztočnica, izbrali so tekst Franca Vezela. Zaplet v zgodbi naj bi bila smrt na ženi med orgazmom, ali bo uspelo, je vprašanje, na katerega si bodo v soboto skušali odgovoriti tudi vsi tisti, ki si bodo predstavo ogledali. Njeni snovalci si želijo, da bi jih bilo trikrat po 200. MG Kidričevo • Pihalni orkester Talum Pod taktirko Toma Hajska Pihalni orkester Talum se je na letoSnjem letnem koncertu predstavil z novim programom in prvič tudi z novim dirigentom Tomom Hajškom,sicer že uveljavljenim glasbenikom iz Ptuja. Številno občinstvo, ki je dvorano restavracije Pan napolnilo do zadnjega, je bilo tudi tokrat navdušeno, saj je bilo to, kar so slišali, prava paša za ušesa. V prvem delu so se kidričevski godbeniki predstavili z odlično izvedbo skladb Copacabana, What a wonderful world s solistom na trobenti Juretom Fa-kinom, Oblivon s solistom na sopran saksofonu Primožem Krajncem, s skladbo Libertango ter z večno zeleno Over the rainbow, ki jo je odlično zapela vokalistka Natalija Tumpej. Zatem so številno občinstvo navdušili tudi mladi in energični tolkalci iz Glasbene šole Karol Pahor v Ptuju, Manca Gavez, Jakob Štrucl in Staš Planinšek. V drugem delu koncertnega večera, ki ga je povezovala Zlat-ka Lampret, pa so se kidričevski godbeniki predstavili še s skladbami Children of Sancez, Sing, sing, sing, Birdland in znano skladbo Glenn Miller in Concert. Navdušeno občinstvo pa je z bučnim aplavzom izsililo še dva dodatka. Kot je povedal predsednik pihalnega orkestra Talum Gregor Sagadin, je Tom Hajšek prevzel vodenje orkestra z novim letom. Kot učitelj klavirja je zaposlen na Glasbeni šoli Karo-la Pahorja Ptuj, na državnih in mednarodnih tekmovanjih pa je kot korepetitor prejel že več prvih nagrad. M. Ozmec Foto: M. Ozmec Pihalni orkester Talum se je na poletnem koncertu prvič predstavil z novim dirigentom, mladim in odličnim glasbenikom Tomom Hajškom. Sveta Trojica • Priključitev čezmejni regionalni mreži muzejev in zbirk Bodo TVojičanom sledili drugi? Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah s promocijo svojega kraja, predvsem na avstrijski strani, vztrajno nadaljuje. Minuli konec tedna je namreč potekala slavnostna vključitev muzeja Frančiškanskega samostana Sv. Trojica v čezmejno regionalno mrežo muzejev in zbirk, ki ji je prisostvovala tudi delegacija iz območja Vulkanland iz avstrijske Štajerske. »Gre za redek primer tako tesnega sodelovanja,« med drugim izpostavil okrožni glavar Aleksander Majcan. »Kot prvi se pridružujemo temu projektu. Je pa v interesu, da se projektu priključijo tudi sosednje občine. In trdno sem prepričan, da bomo to sodelovanje razširili na obeh straneh Mure,« je ob slavnostnem dogodku dejal župan občine Sveta Trojica Darko Fras. Frančiškanski samostan je tako postal del čezmejne regionalne mreže muzejev in zbirk, v katero je vključenih že 48 muzejev in zbirk na avstrijskem Štajerskem. Po besedah župana Frasa so omenjeni projekt, zaradi katerega si v prihodnje obetajo bistveno več obiskovalcev iz Nasmejani obrazi ob predaji listine, s katero se je Muzej frančiškanskega samostana Sveta Trojica slavnostno priključil čezmejni regionalni mreži muzejev in zbirk. sosednje Avstrije, gojili že dlje časa. Okrožni glavar Majcan pa je med drugim dejal, da gre za redek primer tako tesnega sodelovanja. Ob srečanju pa je beseda nanesla tudi na prednosti regionalne politične razdelitve sosednje Avstrije, ki ji je naklonjen tudi župan Fras: »Upam, da bomo tudi pri nas uspeli Projektu se bo pridružil Lenart Občina Sveta Trojica se je kot tretja slovenska občina (poleg občin Šentilj in Cerkvenjak) minuli petek uradno in slovesno vključila tudi v čezmejni projekt Genuss am Fluss/Užitek ob reki, ki so ga obeležili s predajo table. Priključitev projektu pa je napovedal tudi župan občine Lenart Janez Kramberger. nadgraditi to regionalno politiko na način, da bomo na regionalnem razvoju dobili malo več kompetenc, pristojnosti in predvsem financ in se bomo tako lažje in še uspešneje povezovali z regijo na avstrijski strani in tudi z drugimi regijami.« Slabosti odsotnosti regionalne politike je izrazil tudi državni poslanec Franc Breznik: »Predvsem s konstituiranjem teh pokrajin bodo pokrajine na mi-kroravni lahko povedale, kateri so njeni pomembni projekti, ki bodo v prednosti pred ostalimi regijami in državami.« Po tiskovni konferenci in predaji tabel ter podpisu listin je sledil še ogled muzeja in zbirk. Monika Levanič Ptuj • 25 let Zelenih Slovenije Kako do novih delovnih mest V salonu Alojzije Strauss hotela Mitra na Ptuju je 13. junija potekala slovesnost ob 25-letnici delovanja Zelenih Slovenije. Slavnostno akademijo so povezali s kulturnim programom in družabnim srečanjem. Stranka Zelenih Slovenije je bila ustanovljena 11. junija leta 1989 v Mostecu pri Ljubljani. Na Ptuju so se poklonili vsem, ki so pomagali pri nastajanju Zelenih Slovenije in niso prestopali v druge politične stranke. „Dejstvo je, da smo preživeli, danes odpiramo perspektivo za naprej, ker pri Zelenih Slovenije ne šteje energija evrskega ali dolarskega bankovca, ampak energija srca. Ne gledamo le na ozko ekonomijo, pač pa na trajnostni razvoj. Želimo omogočiti, da bomo zlata pravila, ki prevladujejo v slovenskem in mednarodnem prostoru, v večji meri zamenjali za zlato pravilo narave. To bo ljudem danes in jutri omogočilo dostojno preživetje. Slovenija je javni dolg v času vlade Boruta Pahorja in Alenke Bratušek in njihove parlamentarne večine povečala z dobrih 20 na skoraj 80 % BDP. Ob tem podatku ni mogoče brezskrbno skomigniti z rameni, češ, saj tudi povprečje EU ne bo daleč od tega. Sto odstotkov javnega dolga je tista številka, s katero je Grčija vstopila v zadnjo krizo. Izjemno pomembno bo torej, da se na napačno politiko v Sloveniji učinkoviteje odzove civilna družba. V razvitih članicah EU je na vrednostni lestvici okolje in z njim povezane dejavnosti na prvih treh mestih. V Sloveniji je okolje po vrednostni lestvici šele na enajstem mestu. Slovenske medije in nevladne organizacije čaka na področju ekologije še veliko dela. Zelena politika bo dominirala v 21. stoletju. Kdor bo razpolagal z naravnimi viri, hrano, vodo, energijo in znal uporabljati znanje, bo uspešen. Zeleni Slovenije vidimo v zeleni politiki največ možnosti tudi za nova delovna mesta in večjo kakovost zdravstva in izobraževanja," je ob 25-letnici Zelenih izpostavil predsednik Vlado Čuš. MG Foto: Črtomir Goznik Vlado Cuš, predsednik Zelenih Slovenije: „Zelena politika bo dominirala v 21. stoletju. Kdor bo razpolagal z naravnimi viri, hrano, vodo, energijo in znal uporabljati znanje, bo uspešen." 24 Štajerski Nasveti petek • 20. junija 2014 Kuharski nasveti Čebula - najpogostejše živilo v kuhinji Čebule in njenih sorodnic, šalotke, pora je veliko različnih sort, tako po barvi, obliki in tudi okusu. V kuhinji je nepogrešljiv dodatek, včasih kot začimba, dodatek pri solatah, pri omakah kot zgoščevalno sredstvo in nemalokrat tudi živilo za samostojno jed sploh v tem letnem času, ko se začne sezona piknikov. Na okus čebule pa vpliva tudi podnebje, tako velja, da bolj kot je podnebje zmerno, blažja in slajša je čebula. Z blanširanjem oziroma kratkim kuhanjem čebula izgubi kislino in dobi blažji okus. Mlečne in smetanove mešanice, ki vsebujejo rahlo prekuhano čebulo, se ne sesirijo tako hitro. Pri pečenju čebule moramo biti natančni, saj le previdno popečena čebula na surovem maslu ali olju je po okusu blaga in sladka. Če pa jo hitro popečemo, zelo hitro porjavi, pri visoki temperaturi celo počrni in postane grenka. Te dni pobiramo popolnoma dozorelo čebulo in si delamo zaloge za jesen in zimo. Mlado čebulo najpogosteje uživamo kar surovo, če jo kuhamo, naj bo čas kuhanja kratek, da ne zgubi nežnega sladkastega okusa. Pri mladi čebuli veliko bolj kot pri ostalih vrstah čebule uporabljamo tudi liste, oziroma zeleni del, tako jo pogosto pre-režemo na polovico in v vreli vodi kuhamo dve do tri minute. Tako prekuhano nato damo v pomaščen pekač, prelijemo z bešamel omako ali potresemo s poljubnim poltrdim sirom in v pečici zapečemo. Tako prekuhana čebula je primerna tudi za čebulni narastek, ki ga pripravimo tako, da beli kruh narežemo na tanke rezine in ga močno pokapljamo z mlekom. Posebej v vreli vodi na hitro prevremo mlado čebulo. V pomaščen pekač nadevamo namočen kruh, tako da dno pekača prekrijemo, čez kruh podevamo čebulo, lahko drugo zraven druge ali bolj na redko, po čebuli Foto: Črtomir Goznik potresemo na maslu prepražene gobe, prelijemo z mešanico kisle smetane in jajc in prekrijemo z namočenim kruhom. Po vrhu prav tako prelijemo s kislo smetano in jajci. Tako pripravljen narastek pečemo v pečici pri 200 oC tako dolgo, da postane zlato rjave barve. Čebula pa je primerna kombinacija zelenjave, ki jo pripravljamo v voku. Narezano pogosto kombiniramo s stročjim grahom, sladkim korenčkom, gobami, cvetačo in podobno zelenjavo. Glede na okus je cenjena tudi srebrna čebulica ali perla, ki je velika za lešnik in jo pobiramo, ko doseže premer 2 do 3 centimetre. Sveža srebrna čebulica je tako blagega okusa kot spomladanska čebula, izrazitejšo aromo razvije šele med sušenjem. Pogosto z njo krasimo poletne zelenjavne solate, jo uporabljamo za mariniranje, vloženo ponudimo v hladnem bifeju ali z njo obogatimo enolončnice. V svetu iz čebule pripravljajo številne jedi, tako jo v Španiji dušijo skupaj s paradižnikom in čičeriko, v Nemčiji jo pripravljajo skupaj s telečjimi jetri in jabolki, v Franciji poznajo čebulne kolačke, nadevane s kostanji, krušnimi drobtinami in sirom. V Veliki Britaniji, pripravljajo čebulni nadev s perutnino in žajbljem, prav tako juho s sirom in opečenimi kruhovimi kockami, Francija pozna znamenito čebulno juho, v ZDA pripravljajo čebulne zrezke s krompirjevo kašo in še številne druge jedi. Čebula se po okusu še posebej ujema z listno zeleno, kumino, mesnimi jedmi, paradižnikom, ribami, kumarami, avokadom, sladko-kislo vloženo zelenjavo, korenčkom, krompirjem, pe-čenkino omako, dušenim sadjem, grahom, poletnimi bučami, ingverjem, baziliko in žajbljem. Pravzaprav s težavo najdemo še kakšno drugo živilo, ki ima toliko možnih dodatkov, s katerimi čebulo lahko kombiniramo in pripravljamo kot samostojno jed ali kot dodatek jedem. Opečeno čebulo na maslu ali olju pa lahko dodamo tudi k surovemu kvašenemu testu in dobimo čebulni kruh, ki je dobrodošla popestritev ob kozarcu domačega vina. Čebula je primerna tudi za samostojne glavne jedi, tako si lahko pripravimo polnjeno čebulo. Izberemo srednje velike podolgovate čebule, jih olupimo, prerežemo na polovico in izdolbemo sredino. Lupine z vdolbinico damo kuhat v vrelo slano vodo in jih kuhamo 2 minuti. Posebej sesekljamo čebulo, ki smo jo izdolbli, jo na manjši količini rahlo prepražimo in dodamo manjšo količino na lističe narezanih svežih gob, gobe pražimo toliko časa, da voda izpari, dodamo namočene drobtine, manjšo količino naribanega sira in na rezance narezano zeleno mlado čebulo ali drobnjak. Začinimo s soljo in peteršiljem. S tako pripravljenim nadevom napolnimo kuhano čebulo, po vrhu nadeva damo žlico sladke smetane z jajci in potresemo z naribanim sirom. Vso sladko smetano rahlo premešamo in dodamo razžvrkljana jajca. Na 2 dl smetane dodamo 2 jajci. V pečici zapečemo pri 220 oC. Tako pripravljeno čebulo ponudimo kot samostojno jed skupaj s poljubno solato. Vlado Pignar Foto: Črtomir Goznik Mihael Lah, mag. farm. Zdravstveni nasveti Zaščita pred soncem Danes bom pisala o zaščiti pred soncem. Ne samo ob morju, bazenu in v gorah, soncu smo izpostavljeni tudi na domačem vrtu, na sprehodu, pri teku, tenisu ipd. Ko spomladi posijejo prvi močnejši sončni žarki, smo takoj boljše razpoloženi. Z nasveti vam želimo pomagati, da bo sonce res le vir zdravja in dobrega počutja in da bomo kar se da zmanjšali njegove negativne učinke. Sonce omogoča življenje na Zemlji; pod vplivom sončnih žarkov smo bolje razpoloženi in imamo več energije, prav tako pa se tvori za zdravje nepogrešljivi D-vitamin. Za sintezo vitamina D telesa ni treba posebej izpostavljati soncu. Zadošča že nenamerna izpostavljenost z vsakodnevnimi aktivnostmi. Pretirana izpostavljenost soncu nič ne pomaga za zimske mesece, saj se vitamin D ne skladišči za toliko časa. Sončni žarki imajo spekter vidne, infrardeče in ultravijolične svetlobe. UV-svetloba oz. žarki so za naše zdravje najbolj nevarni. Posledice delovanja UV-žarkov so akutne in kronične. Akutne posledice poznamo verjetno vsi- to so opekline in alergije. Kronične posledice nastanejo z leti. To so prezgodnje staranje kože in kot najhujša oblika - kožni rak. UV-svetlobo tvorijo UVA- in UVB-žarki. UVB-žarki poškodujejo vrhnje plasti kože, kar se na koži kaže kot rdečica, oteklina, bolečina in pekoč občutek ter povišana temperatura kože. Koža poškodbo vrhnjih plasti regenerira - uničene celice se oluščijo in čez nekaj dni se koža obnovi. Če pa se ta proces večkrat ponovi, koža poškodbe vedno težje sanira in pride do pospešenega staranja kože - koža postane z leti zgubana, zadebeljena in izsušena. UVA-žarki pa prodirajo v globlje plasti kože in poškodujejo celični dedni material. Tudi te poškodbe lahko celice popravijo. Vendar če je teh poškodb preveč in se pogosto ponavljajo, obstaja nevarnost, da poškodovan dedni material vodi v nastanek kožnega raka. Pred škodljivimi posledicami UV-žarkov nas ščitijo oblačila (naj bodo lahka in zračna), pokrivalo, sončna očala in zaščitni pripravki (kreme, geli losjoni). Vedno preverite, da pripravek ščiti tako pred UVA- kot pred UVB-žarki, dermatologi svetujejo, da z zaščitnim faktorjem najmanj 30! Preverite tudi, da je pripravek fotostabilen, odporen proti vodi in pri otrocih tudi proti pesku. Pripravek izbiramo tudi glede na tip kože (suha, mastna aknasta) in glede na polt. Naj opozorim še na dejstvo, da si lahko veliko težav nakopljete z uporabo starih izdelkov! Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., Lekarne Ptuj Tačke in repki Možganski tumorji pri malih živalih Primarni možganski tumorji pri malih živalih so redki. Pojavljajo pa se metastatski tumorji v možganih, kar pomeni, da razsevki rakastih celic iz primarnega tumorja nekje v telesu zaidejo v možgane. Kar nekaj vprašanj s podobno vsebino smo dobili, kjer lastniki operiranih živali sprašujejo, kako lahko prepoznajo znake tumorja v možganih pri svoji živali. Možgani ležijo dobro zavarovani v lobanji in težave v smislu novotvorb oziroma tumorjev pri živalih dolgo časa ostanejo neodkrite. Tumor, ki začne rasti v možganih, v prvih fazah rasti povzroča težave, ki jih lastniki živali in tudi veterinarji ne moremo prepoznati, saj niso specifični za možganski tumor. Pri ljudeh se na primer pojavijo težave z vidom, z branjem črk oziroma teksta, vrtoglavica, nezmožnost odklepanja vrat in še veliko ostalih simptomov, ki lahko govorijo v korist nastanku tumorja v možganih. Dejstvo je, da še pri ljudjeh začetne znake spregledamo, še težje pa je pri živalih. Naš kužek ali mucek je lahko omotičen zaradi ogromno različnih stvari, ne more pa nam povedati, da ne- nadoma tudi slabo vidi. Prav tako mu ne moremo narediti nevrološkega pregleda, saj ne sodeluje. Ko doseže tumor pri živalih tako velikost, da s pritiskom na okoliške centre že močno moti delovanje možganov, takrat lahko posumimo na osnovi kliničnih znakov, ki jih žival kaže, da gre najverjetneje za tumor. Rentgen v primeru diagnostike možganskih tumorjev nima veljave, saj so možgani strukturno prene-žni in se na rentgenogramih ne vidijo. CT-diagnostika je primernejši način, vendar so CT-aparati zelo dragi in zaradi tega tudi zelo redki v veterinarskih ambulantah. Najprimernejši način diagnostike je magnetna resonanca, ki pa je v veterinarski medicini zaradi ekstremne vrednosti naprav praktično ni. V Sloveniji ima magnetno resonanco ena klinika v Ljubljani. Vprašanje, ki si ga vedno zastavimo, je, kaj bi zgodnja diagnostika možganskih tumorjev pri malih Foto: Črtomir Goznik Emil Senčar, dr. vet. med. živalih prinesla koristnega. Praktično nič, saj je terapija le kirurška, kar pomeni odstranitev tumorja iz možganov, ali terapija z obsevanjem, najpogosteje pa eno in drugo, oboje pa je povezano z velikimi finančnimi stroški. Vse omenjeno pomeni, da diagnosticiramo možganske tumorje komaj takrat, ko so že v napredovali fazi. Simptomatika takrat postaja vedno bolj karakteristična, lahko pa diferencialno diagnostično uporabimo tudi določena zdravila, ki zmanjšujejo oteklino in s Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. tem tumorsko maso in na tak način zanesljivo postavimo pravilno diagnozo. Zdravljenja praktično ni, skrbimo le za lajšanje simptomov. Terapija na začetku privede do izboljšanja kliničnega stanja živali, ki ga lahko vzdržujemo nekaj časa z uporabo injekcij in tabletk, vendar se tragičnemu koncu na žalost ne moremo izogniti. V teh primerih je zelo pomembno sodelovanje lastnika in veterinarja, da se odločita, kdaj je treba žival ev-tanazirati, da se ne muči in ne trpi bolečin. Pravočasna diagnostika bolezni je zelo zaželena, saj le tako lahko prihranimo muke živali in je ne trpinčimo predolgo z neuspešnimi terapijami. Emil Senčar, dr. vet. med. Foto: ES petek • 20. junija 2014 Naše akcije in zanimivosti Štajerski 25 Iščete svoj stil Za ljubiteljico hitrosti preobrazba v drznih barvnih odtenkih Marjanca Gaiser je doma na Ptuju, kamor se je preselila iz Vidma, mama treh otrok, stara 37 let, po osnovnem poklicu kmetijska tehnica, ki je pozneje študirala tudi ekonomijo, danes pa dela kot tajnica v enem od ptujskih podjetij. Pri delu ji zelo pomaga tudi znanje tujih jezikov, saj je družina nekaj časa živela v tujini. Prosti čas namenja družini. Uživa pa v vožnji z motorjem Hondo 700. Za akcijo Iščete svoj stil se ni prijavila sama, še danes ne ve, kdo je izpolnil prijavnico. Izziv je kljub temu sprejela, saj so te preobrazbe trenutki za dušo in dobro razpoloženje. V kozmetičnem salonu Neda so ji kožo površinsko očistili, s pilingom odstranili odmrle celice in uredili obrvi. Ima mešani tip kože, ki je za nego zahteven, po strokovnih nasvetih jo bo skušala negovati tudi doma. Priporočili so ji uporabo hidratantne kreme in v poletnem času tudi zaščitne kreme z višjim faktorjem. V Frizerstvu Stanka Jožice Pepelnik, s. p., je frizerka Sabina Vajda Marjančine že tako kratke lase nekoliko zredčila in sfazonira-la, pobarvala pa s čokoladno rjavo barvo. Lase je posušila s fenom in jih oblikovala s pearl stylerjem. Vizažistka Minka Feguš je obraz najprej prekrila s pudrom. Veke je senčila s turkizno zelenimi toni, v zadnjem kotičku pa jih je še obrobila s črnim črtalom, ki ga je nato rahlo zabrisala navzven. Na trepalnice je nanesla črno maskaro, z mareličnim tonom pa je poudarila ličnice. Na ustnice je nanesla naravne tone. »Veselje do kontrastov me je pripeljalo do odločitve, da se pri današnji kandidatki lotim preobrazbe na način 's sedem-stotke na visoke petke'. Namreč Marjanca kot ljubiteljica hitrosti in pravih motorjev je tisti del sezone, ki je primerna za vožnjo motorja, oblečena v motoristično opremo, škornje in rokavice, na KOLEKTIV SALONA inosKo m ze nsKo Slomškova 22 10 % popust v juniju * glavi pa ima zaščitno čelado. Pod opremo si težko omisli kaj drugega kot športno majico in športne hlače. Glede na vse to bi lahko rekla, da je v osnovi oseba, ki prisega na športni slog oblačenja, črno barvo in kratko pričesko. Da pa bi si preobrazbo zapomnila, čeprav ne ve, kdo jo je prijavil, sem iskala kose oblačil in obutve v barvah. Sezona vročih, dolgih dni kar kliče po barvah. V trgovini Modiana, ki se je iz Lackove ulice preselila v blagovnico na Novem trgu, sem se odločila za drzno barvno kombinacijo, za obleko v zelenem odtenku, h kateri sem kombinirala tanko veliko turo. Lanena poletna obleka je v osnovni silhueti enostavna, ravnega kroja, z nekaj zanimivimi detajli in šivi. Zanimivi so tudi žepi na sprednjem delu. Ruta, ki sem jo dodala kot zanimiv staj-ling, lahko pri Marjanci v posebnih trenutkih nadomesti čelado, ki si jo lahko zveže okrog glave po zgledu dam iz šestdesetih let Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Marjanca prej ... ... in pozneje prejšnjega stoletja, ko so drvele na svojih vespah. Poletni salonar-ji živih barv so le še pika na i današnje preobrazbe, najdete pa jih na policah trgovine Alpina,« je o Marjančini preobrazbi povedala stilistka Sanja Veličkovic. Pri pedikuri si lahko izberemo tudi masažo stopal - klasično ali refleksno, zanjo se je odločila naša današnja kandidatka. Zaradi nezdrave prehrane, premalo gibanja ali stresa se na živčnih končičih stopal nabirajo kristalč-ki sečne kisline in kalcijevih soli, ki zavirajo normalno delovanje raznih organov. Terapevt to zazna kot drobnozrnat pesek, ki včasih kar škriplje pod prsti, oseba, ki jo masiramo, pa to občuti kot bolečino. To je največkrat pokazatelj, da je organ, ki ustreza boleči coni, oslabljen, prekrvavitev je znižana. Z vztrajno obdelavo teh con kristalčki na stopalu ob gnetenju razpadejo. Ti razbiti delčki se absorbirajo v sistem za izločanje odpadnih snovi, od tod pa zapustijo telo z znojem in sečem. Tako z refleksno masažo stopal dobesedno odplavimo nakopičene toksine iz telesa in odstranimo blokade, ki so zapirale energetske kanale. Tako se začne neoviran pretok energije po telesu, izboljša se delovaje žlez, okrepi se krvni pretok in človek se počuti popolnoma prerojen. Refleksna terapija Foto: Črtomir Goznik Marjanca v obleki iz Modiane, čevlji so iz Alpine. stopal je tako primerna za pomoč ljudeh kot preventiva, je poveda-pri zdravljenju najrazličnejših la kozmetičarka Silva Čuš. bolezenskih stanj ali pri zdravih MG Gostilna Ribič s svežim vetrom v jadrih Na levem bregu reke Drave se bohoti z zgodovino prepojena zgradba, v kateri že več desetletij domuje Gostilna Ribič. Skozi zgodovino je bila lokacija zaznamovana z dejavnostmi, ki so pomembno vplivale na življenje in utrip meščanov. Gostilna je obdržala in si dodatno ustvarja sloves med gurmani. S svojo ponudbo jedi iz sladkovodnih in morskih rib, jedi iz piščanca, sladic iz domače slaščičarne in s ponudbo vin iz Ptujske kleti pomembno zaznamuje kulinarično kulturo mesta Ptuja. Naša ponudba se spreminja, kot se spreminjajo letni časi. Velik poudarek dajemo sezonskim jedem in tradicionalnim dnevom, v katerih se zvrstijo tematske kuhinje. Prenovljen gostinski vrt razpolaga s 130 sedeži, gostinski del v objektu pa v dveh etažah ponuja dinamične prostorske rešitve za več kot 120 gostov. S pomlajeno in strokovno izobraženo ka- drovsko zasedbo želimo z gostilno Ribič ostati prepoznaven del Ptujske gostinsko-turistične ponudbe, s prijaznimi cenami pa dostopni gostom iz Ptuja in okolice. Prednost lokacije med levim in desnim bregom Drave, ki nas umešča v središče dogajanja, pa želimo izkoristiti kot temelj za povezovanje z vsemi turističnimi segmenti Ptuja. Letos smo se odločili ponovno oživiti pred leti že tradicionalno Ribško noč, ki jo pripravljamo to soboto, 21. junija, pred gostilno Ribič, na peš mostu in Dravski ulici. V bogati programski vsebini bo našel vsak nekaj zase. Poskrbljeno bo najprej za otroško animacijo, nastop Aerokluba Ptuj s športnimi letali in doskokom padalcev na peš most, vožnjo s kočijo in konjsko vprego po starem mestnem jedru, seveda pa ne bo manjkalo glasbenih užitkov dalmatinskega melosa, slovenske narodno-zabavne glasbe ter popestritve z modno revijo za otroke in odrasle. Tradicionalno kulinarično ponudbo gostilne Ribič bomo ta večer nadgradili s tuno velikanko in dobrotami z odprtega žara. Z jasnimi razvojnimi cilji želimo v Gostilni Ribič razvijati sodobno kulinariko, sprejemljivo tako domačim kot tujim gostom. 26 Štajerski Na sceni petek • 20. junija 2014 Usta na usta • Oživljanje gradu Turnišče Oživljanje gradu Turnišče: Je mogoče! Pojutrišnjem ne bo več izgovora, da se v gradu ne da ničesar narediti Na Turniščah so vikendi še posebej pestri. Prejšnjo soboto so otroci skupaj s svojimi starši iskali zakopan zaklad. Pot do njega so jim razkrila sporočilca in uganke, obešene na drevesih v parku. Najvztrajnejši pustolovec ga je na koncu vendarle našel in izkopal, njegovo vsebino pa je pošteno delil tudi z drugimi. Ta dan smo videli veliko srečnih in igrivih otrok, kar dokazuje, da je tovrstno druženje v neokrnjeni naravi še vedno prava odločitev za kakovostno družinsko preživljanje prostega časa. Sobotno dogajanje smo nadaljevali s filmskimi projekcijami. Najprej je bil na sporedu film Rdeče klasje srbskega režiserja Živojina Pavlovica, s katerim smo se vrnili v komunistični čas prejšnjega stoletja. Čeprav nas je med gledanjem dodobra shladil veter, smo dogajanje na platnu vztrajno spremljali, saj smo z veliko radovednostjo pričakovali še dokumentarec o avtorju Pite, Francu Vezelu, glasbeniku, kantavtorju in pop rokerju, kakor se opredeljuje sam. Zgodbo o njem je zrežiral petindvajsetletni scenarist, režiser ter pesnik in pisatelj Tomo Novosel iz Slovenj Gradca in nas navdušil s prikazom necenzurirane pristnosti Ve-zelovih sorodnikov, nekdanjih sodelavcev, učencev in prijateljev, ki so spregovorili o njem. Malo pred polnočjo pa smo vrhunec večera doživeli s pre-miero 3D prostorske animacije Za CRKnT (Za celovito rekonstrukcijo kompleksa našega Turnišča) s podnaslovom Tako bi lahko bilo! Idejni vodja Samo M. Strelec jo je napovedal že lani jeseni. Zbral je ekipo strokovnjakov, ki so poleg svoje redne službe, družinskih in drugih obveznosti pol leta volontersko ustvarjali približno 9 minut dolg prikaz o možnostih oživitve, razvoja, uporabe in prepoznavnosti turniškega kompleksa. Damir Dimovski, Franci Žižek, Igor Unuk in Mihael Tosch, ki je prispeval avtorsko glasbo, so nas naravnost navdušili, saj so nam s sliko pokazali potenciale, ki jih skriva kompleks. Film si lahko ogledate na socialnem omrežju Facebook Grad Turnišče. Jutri pa bo v veliki g.rajski dvorani na ogled to, kar smo pripravljali dobro leto in pol. Igralci pod režijskim vodstvom Sama M. Strelca so pred premi-ero edinstvene filozofske komedije Pita, po kateri nič več ne bo tako, kot je bilo. Skupina prostovoljcev je skupaj z igralci pokazala, da je z jasnimi cilji, s pristnim odnosom do dela in ohranjanjem kulturno-zgo-dovinske dediščine mogoče narediti marsikaj. Mesec dni druženja na Turniščah je med drugim dokaz za to, kaj vse se da v gradu, pred njim in v parku početi že danes. Občani smo za en mesec vzeli stvari v svoje roke, da bi pokazali, kaj in kako JE MOGOČE. Mi smo še pripravljeni delati, a zdaj je na potezi lastnik. Nasvidenje na Piti, na prvo poletno noč, jutri zvečer ob 19., 21. in 23. uri! Projekt PITA podpirajo: Mestna občina Ptuj - Mesto Vara-ždin - Mesto Burghausen - Av-tovleka Kodran - Antikvitete Trop - Aleksander Kelnerič, s. p. - Bike ek - Center interesnih dejavnosti Ptuj - Cestno podjetje Ptuj, d. d. - DIGI Tisk - Družina Pihler - Furstova hiša - GK, d. o. o. - Hostel Sonce - Ina Erc - Klub Ptujskih študentov - Mestni kino Ptuj - Perutnina Ptuj, d. d. - PGD Turnišče - Ptuj - Plinovodi, d. o. o. - Radio Tednik Ptuj, d. o. o. - Talum Kidričevo, d. d. - Telekom Slovenije - Tenzor, d. o. o. - Terme Ptuj (Sava hotels & resorts) - Ultramarin, d. d. - Vargas-al - Vinarstvo Ivan Kramer - Vinarstvo Turčan, d. o. o. - Vital, d. o. o. - Vitoslava Cafuta. Mateja Renko Filmski kotiček Zlohotnica Pravljice za male otroke imajo seveda več funkcij, od umirjanja otroka, do razplamtevanja domišljije, nikakor pa ne gre pozabiti vzgojne plati. Čeprav obstajajo že od nekdaj, pa so tiste, ki so pred digitalno dobo najbolj zaznamovale našo družbo, predvsem od Andersena, bratov Grim in podobnih. Le kdo ne pozna Sneguljčice, Trnuljčice in podobnih? Toda trajati je moralo precej dolgo, da so v njih pred nekaj desetletji odkrili, da so pravzaprav škodljive za male punčke, saj jih že v rani mladosti učijo, da morajo moške ubogati, jim ugajati, saj bodo sicer brez moškega nepopolne. Šele poljub moškega jih bo prebudil v ženske, recimo. Ali pa, da ne omenjamo tiste slovanske pravljice, v kateri mora hči 12 let molčati, da ji bodo vrnili njenih 12 bratov. Aha. Tovrstna simbolika škodljive vzgoje je prav v oči bijajoča, zato je prav osvežujoče videti film, kot je Zlohotnica, kjer so pravljico končno posneli tako, kot jo je prvotni avtor tudi napisal. Srce v konfliktu je edina stvar, o kateri je vredno pripovedovati, je dejal Faulkner, zato je moralni črno-beli ekstremi-zem izginil tudi v filmih in najbrž nikjer toliko kot v Zlohotnici. Skratka, film pripoveduje pravljico o Trnuljčici, toda tokrat s strani hudobne čarovnice, ki je glavno junakinjo uročila. Čarovnico spremljamo od njenih otroških let in razumemo njeno preobrazbo v zlobnico, motive in hotenja, ki se z druge strani ogledala prav čudovito zliva- jo z izvirno pravljico, na kateri sloni. Razen seveda razrešitve uroka, ki pojem 'resnična ljubezen' razume v veliko bolj življenjskem in ganljivem smislu in pravljico, predvsem pa film, dvigne v nekaj več. Enake prizore iz pravljic zdaj razumemo drugače. V pravljicah ženske vedno žrtvujejo del sebe, kajti to je cena, da užijejo srečo z moškim, toda ta isti princip je tokrat prikazan precej drugače, v smislu, da moški žensko s tem zapelje in nato zlorabi (da ne rečemo posili) ter ji tako za vedno odreže krila. Film je tehnično seveda dih jemajoč, a kljub vsej svoji osupljivi lepoti in čarobnosti prikazanega sveta najbolj pritegne Angelina Jolie. Ne glede na njeno siceršnjo medijsko izpostavljenost je po štiriletnem odmoru znova dokazala, da je najbrž edina ženska v Hollywoodu, ki razume, kaj pomeni žlahtni ženski filmski šarm, kakršnega je nazadnje premogla Audrey Hepburn. Ob karizmi Joliejeve zbledi tudi tona posebnih učinkov, toliko bolj, ker igralka poleg vsega premore tudi talent, saj izvrstno razume, kakšna je Zlohotnica v resnici. Matej Frece Maleficent Igrajo: Angelina Jolie, Sharlto Copley, Elle Fanning, Sam Riley, Imelda Staunton, Juno Temple, Lesley Manville, Brenton Thwaites Režija: Robert Stromberg Scenarij: Linda Woolverton, John Lee Hancock Žanr: pravljični akcijski Dolžina: 97 minut Leto: 2014 Država: ZDA J OVEN (21.3. - 20.4.) S Prestop Sonca v znamenje Raka 'g (21. junij) prinaša veliko zvedave .g in radovedne energije. Prenova S vas čaka doma in končno se boste 'CO -a morali odločiti, kaj si pravzaprav "s želite in kje so vaše meje. Finanč-pozdno stanje bo v vašem primeru zelo zdnipestro in zanimivo. Zavedali se Zveboste, da iz majhnega raste veliko. i TEHTNICA (23.9. - 23.10.) Sprehod po gozdu vas bo notranje umiril. Veliko bo priložnosti za romantične večere v dvoje. Dokazali boste lahko, da ste po naravi zelo romantični. Na delovnem mestu boste imeli v igri več želez, toda bodite previdni in poleg intuicije uporabite tudi diplomacijo. Poglobili se boste vase. BIK i. (21.4. - 20.5.) * Napredovali boste besedno in v komunikaciji. Nakazano je, da boste našli v sebi moč in ustvarjalno energijo. Tako časa za počitek ne bo, ampak se aktivno soočite z obveznostmi življenja. Sprostila in z energijo vas bosta napolnila narava in sveži zrak. Odločili se boste in stopili korak naprej. k J Finančno stanje se vam bo popravilo in spremljala vas bo sreča in radost. Zanimivo je, da se znajdete v vseh oblikah sodelovanja in da vas bo mnogo ljudi povprašalo po nasvetu. Odločni boste na delovnem mestu, kanček kreativno-stipričara čarobnost. Ljubezen in romantika bosta šli z roko v roki. r^h RAK 'Zj W (21.6. - 22.7.) Kresnica (23. junij) bo za vas dan, v katerem najdete svoj smisel in prijetne trenutke. Ustvarjalna energija bo tista, ki bo božala vašo dušo, našli boste navdihe v komunikaciji. Zdi se, da boste veliko na poti in doživeli uspehe na delovnem mestu. Partnerjevi namigi vam bodo v pomoč. A m (24.10. - 22.11.) Ugotovili boste, da imate srečo v sebi. Pogumno boste stopali naprej po svoji poti in pri tem ugotovili določeno lepoto. Navdih boste našli pri srčnem izvoljencu in skupaj vama bo uspelo. Na delovnem mestu bo izstopala individualnost, šteli bodo skupinski uspehi. Počasi se daleč pride. STRELEC T)\ (23.11. - 21.12.) V tem tednu boste zelo pridni, delovni in marljivi. Obveznosti se bodo kopičile in tako boste imeli polne roke dela. Nekaj več poudarka boste morali dati svojemu zdravju. Preberite si kakšno knjigo o zdravi prehrani. V ljubezni boste plesali po taktu partnerja. Odzovite se klicu narave. KOZOROG (22.12. - 20.1.) Nakazanaje neka novost, ki vam bo podarila veliko energije. Oseba nasprotnega spola vam bo naklonjena in našli boste neki smisel. Poleg romantike bo tu tudi kreativna in umetniška energija. V ljubezni boste našli neko motivacijo in nasvete. Skozi delo se boste LEV (23.7. - 22.8.) Pred vami je zelo prijeten in umirjen čas. Če se odpravljate na morje, vas čaka ugodna romanca. Za vezane bo veljalo, da se bodo morali s partnerjem pogovoriti in mu povedati svoje mnenje. Usodo boste vzeli v svoje roke na delovnem mestu in pokazali javno svoje ambicije. « DEVICA (23.8. - 22.9.) V vašo bližino bodo prihajali ljudje, ki vas bodo osrečili in vam pokazali še drugo pot. Začetek tedna bo morda nekoliko bolj nemiren in naredili boste pri sebi določen obračun. Slabe stvari morate pozabiti in dobre zapomniti. Partner vas bo koval med zvezde in omenjeno vam VODNAR (21.1. -18.2.) Pred vami je zelo pustolovski teden, v katerem boste imeli veliko časa zase. Lahko se odpravite med tabornike in iščete svoj zaklad. Pestro in zanimivo bo v ljubezni, čeprav morate biti v tem obdobju bolj dojemljivi. Največ aktivnosti doživite doma, to bo tudi oaza sreče in priložnosti. RIBI (19.2. - 20.3.) Kljub povečanim obveznostim si boste vzeli čas zase in za vse tiste dejavnosti, ki so vam blizu. Za svoja dejanja boste v veliki meri postali odgovorni in v pogledu službe se vam odpirajo novosti. Komunikacija in intelektualni izzivi bosta paradna konja tega tedna. Ljubezen; pogovorite se. petek • 20. junija 2014 Za kratek čas Štajerski 27 UMETNIŠKA VEČDNEVNA PRIREDITEV PRISILNI JOPIČ NAŠ SMUČARSKI SKAKALEC (GREGA) PAJČOLAN, TANČICA IZPOVE-DOVALEC INDIJSKI PESNIK LJUDSKA DUHOVNA KULTURA RIMSKA BOGINJA PLODNOSTI SLAVKO OSTERC POLITIČNI KOMISAR MED NOB ZEM. DOBA NAŠA POSLANKA SDS VAS NA KOPRSKEM NEVRO-PSIHOZA RADOVEDEN OPAZOVALEC ATLAS (ZASTAR.) HRVAŠKO MESTO OB CETINI RAZPOLAGANJE MARX GRM KRHLIKA DOMOVINA, OČETNJAVA TRŽIŠČE IGRALKA (BETTE) PISATELJ SVEVO FR, KRATKA PESEM VAS PRI ČEPOVANU SORTA PŠENICE DRŽAVNI PRORAČUN NOGOMETAŠ (VILI) KRAJ PRI BLOKAH ZORAN DIDEK NAPOTNIK ZAKOVICA UMIRANJE, POMOR IGRALKA RINA VINOGRADNIK ŽIVAL ŽENSKEGA SPOLA DEBELEJŠI KONEC DEBLA TRST ZORAN ARNEŽ SOL OCETNE KISLINE NAS KOMORNI TRIO TISKANJE KAVČUKOV MLEČNI SOK PODOBA GOREČE MOLIVKE NAPAD, NAVAL, NASKOK UGANKARSKI SLOVARČEK: BATE = vas pri Cepovanu, BORDONAL = ostrešni tram, KALIDASA = indijski pesnik, LAI = francoska kratka pesem, MOR = umiranje, pomor (star.), ORANTA = podoba goreče molivke, ROSTRA = rimski govorniški oder, ROŽNO = kraj pri Brestanici, VOAL = pajčolan, tančica. 'V^VIV 'VINVdO 'SVHIVl 'SUVN 'ZN3U01 'JLV133V 'VNUIU 'V3IWVS 'dVNIA 'QZ '333S10d TV339 'NI 'IVI '01V1I 'SIAVO '3dl 'HdV» 'VDVIOdZVd TNIS 'VZOdA3N 'dSO '"I3dl VA3 '>IIAOdaV>l 'VdODTlOJ 'IVNOOdOa TlIV! '033dS 'aVdDO 'ONZOd :ouABiopoA 3MNVZIHM 3! A3IIS3H Presezi svoje meje" „Volja dela čudeže" Poletna preobrazba družbe Radio-Tednik Ptuj se počasi približuje koncu. Kandidati so se v tem tednu družili v Ljudskem vrtu, kjer so tekali in izvajali različne vadbe za moč. Včeraj so se udeležili brezplačnega predavanja o tehnikah sproščanja, dihanja in koncentracije. Povedali so, da so v teh štirih tednih povečali fizično pripravljenost, zato vaje iz tedna v teden lažje premagujejo. Izgubili pa so tudi že nekaj kilogramov. V minulih dneh so obiskali fitnes v naravi v Skorbi, ki vsebuje kar deset različnih rekvizitov za razgibavanje. Jutri ob sedmi uri zjutraj bo znova na sporedu tek na mestnem stadionu. V nedeljo pa bodo kondicijo nabirali na skupnem pohodu na Donačko goro. Trikrat tedensko je pridno trenirala 39-letna Nataša Ur-lep z Brega pri Majšperku, ki so se ji začeli kilogrami nabirati po tretjem porodu. Od novembra lani jih je sicer izgubila že 13, nato pa se je številka na tehtnici ustavila. Korenito je spremenila pre-hranske navade in z jedilnika črtala kruh, sladkarije in sladke pijače. Pri izbiri upošteva glikemični indeks živil, ki pomeni, kako hitro se hrana spreminja v krvni sladkor. Na domači mizi so tako živila z nizkim glikemič-nim indeksom do 50, to pa so predvsem sadje in zelenjava. Njeno telo se je že privadilo na spremenjen način življenja, zato sploh ne pogreša več sladkih dobrot, prav tako je ne premamijo razne priloge, ki jih pripravlja za svoje najbližje. Osebni trener Tomaž Pivec ji je svetoval več gibanja. V času intenzivne vadbe je že izgubila dodatne tri kilograme. „Zares se trudim in sem vesela, da mi hujšanje uspeva. Vadba je kar naporna, ampak iz tedna v teden zmorem več, tudi tečem vedno raje. Tomaž nas spodbuja in vodi, res obvlada svoje delo." Pije samo vodo z limono, njena razvada je le kava in malo sira ob večerih, kar pa ni tako huda pregreha. Nataša je sicer mamica treh otrok, 19-le-tnega Elvina, 9-letnega Tarika in 6-letne hčerke Toje. Zaposlena je v podjetju Boxmark, skupaj z življenjskim sopotnikom pa se ukvarjata še s podjetništvom in gostinsko dejavnostjo. Prosti čas, ki ga ni veliko, preživlja na vrtu. Izlete pa po navadi izkoristijo za poslovna srečanja. 17. januarja prihodnje leto bo praznovala 40. rojstni dan. Do takrat želi izgubiti še vsaj deset kilogramov in plesati v obleki, ki jo bo izbrala, ne da bi pri tem razmišljala, kako bo skrila odvečne kilograme. Njen moto je: „Živi in pusti živeti." Tadej Strmšek iz Zgornjih Jablan je v Štajerskem tedniku prebral vse o Poletni preobrazbi. Najprej se je obotavljal, nato pa je le zbral pogum in se prijavil. „Želel sem si spremembo in to se mi je zdela idealna priložnost za oblikovanje telesa, večjo kondicijsko pripravljenost in samozavest." Klica Tomaža se je zelo razveselil in začel redno trenirati. V preteklih letih je kolesaril in se sprehajal s svojim psom, a za redno vadbo ni nikoli našel časa ter potrebne motivacije. Vadba s Tomažem se mu zdi zelo primerna, dovolj intenzivna in raznolika. Najraje telovadi ob ponedeljkih v Ljudskem vrtu, ko ob teku skupaj z udeleženci izvajajo še vaje za moč. Njegova slabost glede prehrane so bili v preteklosti sladkarije, kruh in gazirane pijače, ki pa se jim je uspel odreči. Sedaj se prehranjuje bolj zdravo, ima več obrokov na dan, tudi zajtrk. Ker je voznik kamiona, po navadi zmanjka časa za malico, zato jo vzame s sabo. V tem času je izgubil že šest kilogramov, namerava jih še petnajst. Tadej se ob vikendih zelo rad druži s prijatelji ali obišče koncert dalmatinskih klap. Poleti se skupaj odpravijo tudi na morje. 25-letni vodnar je prepričan, da volja dela čudeže. Estera Korošec Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Nataša Urlep Tadej Strmšek Pojasnilo V minuli petkovi številki Štajerskega tednika se nam je prikradla napaka, saj smo zapisali, da ima udeleženec Srečko Krajnc dva sinova. Srečko je ponosni oče sina in hčerke. 28 Štajerski Doma in po svetu petek • 20. junija 2014 Piše: Dani Zorko • Gor in dol po Patagoniji (21.) Odiseja brez uspeha Cordobo kot mesto vsi kujejo v zvezde in meni vseeno ni uspelo odkriti čemu. Kot vsako milijonsko mesto je res veliko, vendar nima neke duše, ki je lastna recimo nekaterim evropskim mestom. Dolge nakupovalne ulice in nekaj tlakovcev pred cerkvico naredijo name posebnega vtisa, je pa res, da so bile vse stavbe zgledno urejene in ne bi mogel najti kakšne razpadajoče vile, kot lahko to vidiš na primer v Mariboru ali v Ljubljani. Odraz neke dežele je tudi podeželje, zato me je vleklo iz mesta. Malo sva povpraševala naokrog in vsi so nama svetovali, da se zelo splača obiskati park kondorjev, ki je kakšni dve uri iz mesta. Med drugimi zanimivimi zadevami so ponujali tudi obisk ene vasice, katere ime sem pozabil, zgrajena pa naj bi bila v alpskem stilu. Tam so seveda kraljevali Nemci, največji družabni dogodek pa je predstavljala prireditev Oktoberfest, ki so jo Evropejci uspešno izvozili tudi v Južno Ameriko. Načeloma nisem neki pticio-ljub pa sem si vseeno rekel, da bi šel raje pogledat kondorje, saj večje ptice roparice načeloma nimaš priložnosti videti kar tako. V parku Quebrada del Condorito živi Andski kondor, redka ptica z razponom kril čez 3 metre, ki je simbol več držav v Južni Ameriki. S Carolino so naju pustili na nekem bregu sredi ničesar, pešačiti pa sva morala še dobre pol ure, da sva prispela do vhoda na to hvaljeno območje. Tam sva se v eni koči morala vpisat in seveda poba tam ni imel niti približnega pojma, kje je naša država, pa čeprav je bil Španec. Saj je res bolje, da ga dajo delat nekam v divjino kot pa na neko pametno delovno mesto. Dobila sva nek zemljevid z opornimi točkami, ki naj bi opozarjale na zanimivosti. Hodila sva že dve uri, a nisva srečala niti mravlje, kaj šele ptiča. Tu in tam se je prikazal kak pohodnik, edina zanimi- Foto: Dani Zorko Namesto kondorjev sem našel konje. vost pa je bila tabla, ki je opozarjala na prisotnost pume na tem območju. Ta je pa dobra - v parku ptičev delajo reklamo za mačke. Vsaj vreme nama je bilo naklonjeno. Po dobrih treh urah sva prispela do nekega prepada, kjer naj bi v skalah gnezdili kondorji ... Ja, figo. Malce razočarana sva se odpravila nazaj, kjer pa se je mojster v vstopni koči nekam potuhnil. Je že vedel zakaj. Naslednji dan se nama je obetal boljši dan, saj sva se namenila v Alto Gracio, kraj, ki je nastal v 16. stoletju pravzaprav iz ranča. Je slabe tri ure vožnje iz Cordobe, kakor vsakič pa je C pSETi D 1 O Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. NAŠIH TOP POP 5 5. ALMA MERKLIN - Z MANO GREŠ 4. TABU - MALE VOJNE . SEVERA GJURIN - ALI JE ŠE KAJ PROSTORA TAM NA JUGU 2. PERO LOVŠIN - TKO ZLO BOLI 1. MI2 - STARA DUŠA VAŠIH TOP POP 5 5. NINO - POLETJE 4. SKATER & AVION & DJ TIME- VEDNO OB TEBI 3. VLADO KRESLIN - KDO SI 2. VESNA - KOMAJ ČAKAM, DA BO PETEK 1. DEJAN VUNJAK - O, SLADOLED NAŠIH TOP POP 5 Glasujem za skladbo pod številko: VAŠIH TOP POP 5 Glasujem za skladbo pod številko: Ime in priimek: Tel. Glasovnico poštljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj treba tudi tukaj prečkati hribe in prelaze ter se peljati skozi divjino, da nekam prideš. Nameravala sva obiskati muzej Ernesta Guevare, ki je kot otrok preživel 12 let v tem kraju in iz njegove hiše so naredili kar muzej. Ernesto ali 'Che' je bil vodja socialistične revolucije v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja, ki ga je podpirala predvsem Kuba s Fidelom Castrom na čelu, postal pa je simbol upora in revolucije za ljudi po vsem svetu. Deloval je po vsej Južni Ameriki, ker pa je bil ideološko najbolj navezan prav na Kubo, so ga tam tudi pokopali. Njegov grob zdaj krasi ogromen kip, dobil pa je tudi lasten mavzolej. V Evropi ga poznamo predvsem kot gverilskega upornika in vojaka, malokdo pa ve, da je bil možakar tudi vladni diplomat, fizik in celo študiran zdravnik. Kakorkoli že, ne moreš biti na tej celini, ne da bi vsaj povohal del njegove zgodovine. Po vročini sva prispela do njegove bajte, ki pa bi jo naj odprli šele ob dveh popoldne. Lepa reč. Osvežit sva se šla k umetnemu jezeru sredi mesta, nekaj pojest in ko sva prišla ob uri nazaj, je bilo še vedno zaprto. Kljub temu da je šlo za dokaj odročen kraj, se je v tisti uri, kar sva zaman čakala na odprtje, obrnilo vsaj dvajset ljudi. Saj ne moreš verjeti, ampak že drugič v dveh dneh nisva našla tistega, kar sva šla gledat. Bila je sobota in zvečer sva šla na sprehod. Že od daleč se PTUJSKA TELEVIZUA Petek 20.0B. 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Kuhinjica, jion. 9:50 Evropa moja dežela: Umetnik, pon. 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:35 Info kanal 11:00 Glasbena 8 (slo) - 26. oddaja - pon. 11:30 Modro - Don. 12:00 Reei TV Ormož 13:00 Info kanal 16:30 Kuhinjica lilo na kavo: I 18:05 Motoscena: Z motorji po snotski, pon. 18:35 To bo moj poklic: Policist, pon. ■ 19:05 Unescovtek. pon. 19:25 Glasbena 8 (tuja) - 25. oddaja, pon. PROGRAMSKA SHEMA PeTV 21:00 Poletni utrip: Grad Turnifče, pon. 21:30 Življenje skozi objektiv: Zupan, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:20 Info kanal Nedelja 22.06. 9:00Ptujska krvnika, pon. 1:20 Kuhinjica, pon. " {lodro, pon. J:45illou.. 10:15 Sola, da se ti zrola.non. :00 Glasbena 8 (slo) - 26. oddaja, pon. 11 20:20 Široko oko: Proračun M0 Ptuj 11:30 info kanal 13:00 Zemlja in mhOobrote slo. kmetij, pon. 13:30 Info kanal 14:00 Gostilna >Pri Francet« - 84. oddaja 15:00 Info kanal 16:30 Kuhinjica 17:30 Info kanal 18:00 Ptujska kronika, pon. 22:00 Reei IV Gorišnica, pon. 23:00 Info kanal Sobota 21.06. 9:00 Ptujska kronika, pon. 9:20 Kuhinjica, pon. 9:45 Modro, pon. 10:15 Soia,nase ti zroia, pon. 10:55 Glasoena 8 (tuja) - 25. oddaja, pon. 11:30 Zemlja in mi: Dobrote slo. kmetij, pon. 12:00 Ptujska kronika 12:20 Široko oko: Proračun M0 Ptuj, pon. 12:40 Rojstvo novega življenja, pon. 12:55 Film CampuS: Sladic ne maram..., pon. 13:00 Pregled tedna 13:20 Povabilo na kavo: Darja Gavez, pon. 14:00 Reei IV Ormož, pon. 15:00 Info kanal 16:00 Ptujska kronika, pon. 16:35 Kuhinjica 17:00 Shranjena učenost, pon. 17:15 Ptujske odrske deske, pon. 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:20 Cista umetnost - 32. oddaja, pon. 55 Film CampuS: Revolucija, pon. 18:20 Po zdravje: Kako obvladati stres, pon. 19:00 Ptujska kronika, non. 19:20 Glasbena 8 (tuja) - 25. oddaja, pon. 20 HHPMI 19:00 Preeled tedna. pon. 19:25 Glasbena 8 (slo.) i 19:55 Film Campus: Raj 2ygñuislía kronika - pon. ■Poli maratonH 2012.1 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Koncert Terrafolk, pon. 21:20 Ptujske odrske deske, pon. 22:05 Motoscena: Z motorji po Škotski, pon. 22:35 Info kanal Ponedeljek 23.06. 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Kuhinjica, pon. 10:05 Info Kanal 10:55 Glasbena 8 (tuja) - 25. oddaja, pon. 11:30 Modro, pon. 12:15 Info kanal 15:55 Evropa moja dežela: Upokojenec 16:00 Pomurski tednik 16:35 Kuhinjica 17:00 Široko oko: Proračun M0 Ptuj, pon. 17:30 Pregled tedna, pon. 17:50 Povabilo na kavo: Darja Gavez, pon. 18:30 To bo moj poklic: Tehnik in..., pon. 19:00 Dan življenja, pon. 19:25 Glasbena o (tuja.) - 25. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Zeleno, pon. 20:40 Sport(no): Teniški klub Term Ptuj, pon. 21:15 Motoscena: Z motorji po Škotski, pon. 22:05 Info kanal Spramljata nas lahko tudi na 12 in SIDL TV PTUJSKA TELEVIZIJA MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. številki 02 749 34 tO, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov ¡ustina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. ŠtajerskiTEUNH TOP'/AVTOMOBILI Foto: Dani Zorko Jezuitska cerkev v Alti Gracii HajdoSe 22,2288 Hajdlna (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 . MESA VOZILA Z GARANCIJO Foto: Dani Zorko Mali Che Guevara čaka mamo iz trgovine. je slišala zanimiva glasba. Ko sva prišla do trga San Martin, sva imela kaj videti. Kar na spomeniku so imeli računalnik in zvočnike ter vrteli glasbo, na trgu pa se je v ritmu tanka sukalo na desetine parov. Prizor za sladokusce. Tango je tipični argentinski ples iz 19. stoletja, ki pa ga večina ljudi sploh več ne zna plesati. Poznamo več vrst tanga, kot so novi tango, odrski tango, urugvajski tango ., ampak ljudje na trgu so znali dobro korakati. Ko sva poskusila še midva, sva končala v dveh minutah. Že v Buenos Airesu sva se poskušala malo učiti tega plesa, a tu rabiš res veliko vaje. Ljudje so si prav prinesli plesne čeveljce in obleke ter lepo elegantno uživali v plesu. Lepo in fino, ampak vseeno imam raje Golico in našo polko. Nadaljevanje prihodnjič O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA LETNIK CENA« OPR. 2010 12.990 1.LAST.,VL.KLJUKA KOV. ČRNA 2009 13.890 1.LAST., ODLIČEN KOV. SIVA 2011 15.990 VSA OPREMA, ODUČEN KOV. SIVA 2011 15.990 1.LAST., ODLIČEN KOV. ČRNA 2010 12.990 1.LAST., ODLIČEN KOV. BR0MZA 2011 10.490 1 .LAST., VSA OPREMA VEČ BARV 2011 10.390 1 .LAST., TOP OPREMA VEČBARV 2008 5.990 ODLIČEN, MALO KM KOV. RDEČA 2010 8.990 1.LAST., KLIMA KOV. SREBRNA 2006 5.490 0DUČEN.AVT.KLIMA VEČBARV 2011 10.490 1.LAST., ODLIČEN KOV. SREBRNA 2010 8.490 1 .LAST., SLO KOV. ČRNA 2011 12.990 1 .LAST., TOP OPREMA VEČBARV 2010 9.290 1.LAST., ODLIČNA KOV. SREBRNA 2005 4.990 0DUČNA KOV. SIVA 1999 1.490 2.LAST., AVTOM. KOV. SREBRNA Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ AUDI A31.6 TDI SPORTBACK 5 VRAT AUDI A4 2.0 TDI NAVIGACIJA SLO BMW 318 D TOURING LUXE NÄVI USNJE BMW 320 D X-DRIVE 4X4 KARAVAN BMW 320D TOURING CITROENC4 GRANDPICASS01.6HDI CITROEN C5T0URER1.6 DIESEL HDI CITROEN XSARA PICASSO 55.000KM FORD CMAXTDCI DIESEL FORD C-MAX1.6 DIESEL TDCI FORD C-MAX1.6 DIESELTDCI NOV MODEL OPEL ASTRA GTC COUPE OPEL INSIGNIA SPORTS TOURER 2.0 CDTi RENAULT LAGUNA 1.5 DCILIM0 TOYOTA COROLLA VERSO NA PUN SL0 VW LUP01.2 TDI 08:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 Lenart-Preko zelenih gričev 11:30 Utrip ¡2 Ormoža 12:30 Polka in Majolka 13:30 Ujemi sanje 18:00 16. praznik Občine Cerkvenjak 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:00 Ulrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV 08:00 ŠKL 09:00 Ob zaključku oŠ Hajdlna 11:00 11. praznik Občine Videm 13:00 19. praznik Občine Dornava 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 Veseloigra - Štajerc v Ljubljani 18:30 16. praznik Občine Cerkvenjak 20:00 9. dan gasilcev GZ Starše 21:30 Glasbena oddaja 23:00 Video strani SIP 08:00 Dan OŠ Velika Nedelja 10:00 16. praznik Občine Cerkvenjak 11:00 Ptujska kronika 12:00 Seja sveta Lenart - ponovitev 18:00 Markovci - Oddaje iz preteklosti 19:00 Ptujska kronika, ŠKL.... 20:00 Koncert MoPZ Rogoznica 21:00 Ujemi sanje. Polka in Majolka program v živo tudi preko spleta; www.siptv.si Uredništvo: www.siptv.si 02 754 OO 30; ¡nfo@siptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 O0:OO Kmečki praznik v Leskovcu 10:30 Oddaja iz Ptuja 10:50 Ujemi sanje 16:00 11. praznik Občine Videm 20:00 Koncert MoPZ Rogoznica 21:20 Dan OŠ Velika Nedelja 23:00 Video Strani petek • 20. junija 2014 Poslovna in druga sporočila Štajerski 29 Dobrodelna glasbena prireditev vsi SKUPAJ SMO enakost-prijateljstvo-sopomoč... 26.6.2014 v Termah Ptuj Nastopili bodo: Gadi, Dejan Vunjak, Ana Karneža, Rebeka Dremelj, Tanja Žagar, Victory, Alfi Nipič, Pajdaši, Slovenski muzikantje. Vstopnice za prireditev se prodajajo preko prodajne mreže Eventim (Pošta, Petrol, Big bang, trafike, ...). Obiskovalci Term Ptuj, ki boste na dan koncerta kupili celodnevne vstopnice za kopanje v Termalnem Parku Term Ptuj, bodo le te veljale tudi za ogled koncerta. Organizator prireditve: Družba Radio-Tednik Ptuj, v sodelovanju s SAVA Hotels&resorts - Terme Ptuj, Centri za socialno delo ob podpori Ministrstva za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti, Sožitje -zveza društev, Zvezo prijateljev mladine Slovenije, drugimi socialno-humanitarnimi organizacijami. Člani povabljenih organizacij bodo ob prireditvenem prostoru lahko ponujali svoje izdelke. eventim.si + PRODAJA VSTOPNIC NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI IZBERITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačne nagrade. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste ostali naročnik vsaj 6 mesecev. ^ POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE IZPLAČA - izmed vseh, ki se boste na Štajerski tednik ^N^naročili v času od 6. 5. do 18. 7., bomo izžrebali enega izmed vas in vas popeljali na izlet - OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE NERETVE (10. 10. 2014). Skupaj z vami bo potovala še ena oseba, ki jo izberete vi. Prav tako bomo izžrebali enega izmed vas, naši zvesti naročniki, ki nas prebirate že dalj časa in tudi vam omogočili OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE NERETVE ^ » i sopotnikom^ 2 Izbirate lahko med nagradama: ^ 1. BREZŽIČNA VREMENSKA POSTAJA S3308 z zunanjo enoto ali 2. PLAŽNA BRISAČA S TREMI ŽEPI - 70x215 cm Vsak novi naročnik bo o prevzemu nagrade pisno obveščen po pošti. Slike so simbolične Štajerski (Rradioptuj 89,8 1043 NAROCILNICA ZA Štajerski1 Želena nagrada (označi): Q] \2\ Ime in priimek:_ Naslov: Pošta: Davčna številka: Telefon:_ Podpis:_ Datum naročila: S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 6 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnje leto nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj,« . .. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj [OBIRANJE. ¿i* POTOVflLnfi RGEnCIJfl V [MUKE REKE KGBEuVE (^■ao.asoiD-s m 1. DAN, 10.10.2014: SLOVENIJA - TROGIR - KANJON CETINE -OMIŠ - NEUM Prvi postanek bo v enem najlepših dalmatinskih mest Trogir, ozke uličice utrjenega starega mestnega jedra, stisnjenega med kopnim in otokom Čiovo si bomo ogledali z lokalnim vodnikom, ne bomo izpustili s strani UNESCO-a zaščitene trdnjave Kamerlengo, utrdbe sv. Marka, mestne katedrale in obzidja. Nadaljevali sledi po jadranski magistrali do Omiša, reke Cetinje, Omiške Dinare, Radmanove mlinice, kjer si bomo ogledali stare mline ter si privoščili degustacijo okusnega dalmatinskega pršuta in domačega kruha »ispod peke«. Po ogledu bomo pot nadaljevali skozi hrvaški turistični biser pod planino Biokovo - Makarsko rivijero, mimo Bacinskih jezer (panoramski postanek) in doline reke Neretve do Neuma, sledi večerja in zabava z živo glasbo in animacijskimi vložki. Nočitev. 2. DAN, 11.10.2014: NEUM - DOLINA NERETVE - NEUM Po zajtrku vožnja v dolino Neretve. Za začetek neretvanske pustolovščine si bomo ogledali zelo zanimiv Arheološki muzej Narona, Po potepu skozi zgodovino si bomo privoščili vpogled v zanimiv vsakdan prebivalcev te zelene doline. Gostoljubni domačini nas bodo pričakali s tipično domačo »dalmatinsko marendo«, travarico, lozo in suhimi figami. S tipičnimi neretvan-skimi plovili, »ladami« se bomo nato odpravili na zanimivo plovbo po zeleni reki Norin, rokavu reke Neretve. Vmes bomo kakšno zapeli ob spremljavi žive glasbe. Na ladah se bomo lahko okrepčali z okusnim dalmatinskim pršutom, sirom in drugimi dobrotami pod katerimi se bodo šibile mize. Po okrepčilu bomo začeli z »berbo« v nasadih, bogato obloženih s sočnimi sadeži (3 kilogrami mandarin so vključeni v ceno aranžmaja, preostanek ob doplačilu na kraju samem). Sledi pristno domače kosilo, po katerem bo sledila zabava ob živi glasbi. Za odlično glasbo in veliko dobre volje bo poskrbela popularna glasbena skupina Versi iz Metkovica. 3. DAN, 12.10.2014: NEUM - MEDUGORJE - SLOVENIJA Po zajtrku se bomo iz Neuma odpeljali proti notranjosti BiH. Pot nas bo najprej vodila do svetovno znanega romarskegasredišča MEDUGORJA. Tukaj bomo imeli na voljo 3 ure časa, tako da se bodo lahko interesenti odpravili na t.i. »brdo ukazovanja«, hrib, kjer naj bi se po pričevanjih domačinov prikazovala Marija. Udeležiti se bo mogoče tudi svete maše. V okolici Medugorja je pred leti zrastla ETNOGRAFSKA VAS HERCEG z etnografskimi in drugimi posebnostmi pokrajine Hercegovine. Sledi degustacija domačih vin. S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIK PTUJ IN KORISTITE UGODNOSTI: 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti o gradnji, dopustu, gospodarstvu, urejanje okolice, avtomobilizmu, financah, zdravju, kulinariki ... Tv priloga TV OKNO - 48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma 20% popust pri naročilo malih oglasov ogled brezplačne gledališke predstave konec leta 2014 Avtobus zvestobe (predbožični izlet evropske prestolnice) dodatni popusti pri zakupu izletov preko agencije Turi-stagent (obiranje mandarin v dolini reke Neretve 10. 10. 2014 3 dni samo 165,00 €, plačilo na obroke) Praktična darila za nove in obstoječe naročnike Vstopnice za prireditve in gledališke predstave POSTATI NAROČNIK STAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! . d. SC Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 2Q. junija 2Q14 Prireditvenik Petek, 20. junij 3:00 Hajdina, pri OŠ: poletne igre SOS, skupnosti občin 5:00 Cerkvenjak, gostišče Pri Antonu: 16. občinski praznik, srečanje starejših občanov, ob 20.00 turnir v malem nogometu med zaselki za pokal občine 5:00 Ptuj, grad: podelitev priznanj grajskega vinskega ocenjevanja in novinarsko ocenjevanje vin, društvo VTC 13 6:00 Slovenska Bistrica, grajska kuhinja: kuharska delavnica, kulinarični izlet v Idrijo 7:00 Benedikt, Dom kulture: odprtje 2. samostojne razstave ročnodelskega krožka KD Benedikt 7:00 Podlehnik, Zakl: odprtje ceste Zakl, Strajna, Rodni Vrh, pri Milanu Vidoviču 8:00 Apače, športni park: 17. občinski praznik Kidričevo, turnir v igranju petanke 8:00 Slovenska Bistrica, Mestni park: Bistriški tabor, ob 180. obletnici rojstva dr. Josipa Vošnjaka, pevski zbori in male pevske skupine, pihalne godbe, folklorne in gledališke skupine 8:00 Središče ob Dravi, Sokolana: zaključna prireditev OŠ Središče ob Dravi 8:00 PGD Polenšak; operativna vaja, sledi gasilska veselica z ansamblom Donačka 8:00 Ptuj, gimnazija; predstavitev knjige Rak na duši 9:00 Cirkulane: prva Haloška kresna noč, koncert rock skupine Kvinton, viničar Stane Kocutar o opravilih v vinogradu po Vergilu, ob 22.00 v Pristavi, domačija Pivec, kurjenje kresa in druženje 9:00 Ormož, grajsko dvorišče: festival Ormoško poletje, Glasbeni večer Gimnazija Ormož 9:00 Ptuj, CID: odprtje razstave udeležencev tečaja fotografije 9:00 Šmartno na Pohorju, OŠ: gledališka predstava Hočemo občino, KUD Šmartno na Pohorju 20:00 Lovrenc na Dravskem polju: 17. praznik občine Kidričevo, nočni turnir v malem nogometu 20:30 Ptuj, DomKULTure Muzikafe: koncert ženske vokalne skupine Katice, slovenske ljudske pesmi 20:30 Stoperce, pred domom krajanov: kino na platnu pod zvezdami, predstavitev preteklih gledaliških del, gledališka skupina KPD 20:30 Velika Nedelja, pred gradom: romantična komedija na prostem Dijaški dom za babice Sobota, 21. junij GG GG GG 9:GG 9:GG 1G:GG 1G:GG 11:00 15:00 16:00 16:00 17:GG 17:00 17:00 18:00 18:00 18:00 19:00 2G:GG 2G:GG 2G:3G 21:3G Benedikt, Dom kulture: 2. samostojna razstava ročnodelskega krožka KD Benedikt, do 19.00 Kidričevo, športni park Njiverce: občinsko gasilsko tekmovanje Cerkvenjak: 16. občinski praznik, dan odprtih vrat izletniške kmetije Breznik, prijateljske nogometne tekme ob 10.00, turnir v namiznem tenisu ob 16.00 Ptuj, Spuhlja, večnamenska dvorana: razstava vezenin in drugih ročnih del Društva gospodinj Marjetice, do 18.00 Starše, kmetija Selinšek: Praznik sivke, voden ogled polja sivke, žetev in destilacija, uporaba, izdelava domače zobne kreme, sladic iz sivke, do 17.00 Kidričevo, restavracija Pan: odprtje likovne razstave, DPD Svoboda Kidričevo Ptuj: Na-mesto, modne revije Sanje Veličkovič, do 17.00, ekipa modelov in fotografov Hoče, Pivola, Botanični vrt univerze v Mariboru: predavanje Pokrovne trajnice in njihova uporaba v vrtu Ormož, grajski park: Ormoško poletje, Rožmarinkin festival, ob 18.00 koncert Čuki, ob 14.00 teden ljubiteljske kulture Ptuj, pred gostilno Ribič: Ribiška noč, preleti letal, modna revija, rimska vojska, klapa Lanterna in ansambel Golte PGD Polenšak; uradna slovestnost ob 80-letnici, sledi zabava z ansamblom Štrk Gerečja vas, pri Zajškovi kapeli: mašna slovesnost ob prazniku patrona Alojza Skorba: veselica s srečelovom, ansambel Razum, ŠD Skorba Trgovišče: predaja gasilskega vozila, zabava z ansamblom Šank kvintet, PGD Trgovišče Podlehnik, večnamenska športna dvorana: 8. občinski praznik, osrednja slovesnost Ptuj, grad: muzejska noč, brezplačen ogled muzejskih zbirk med 18. in 24. uro, mečevanje z lady Martino, delavnica za otroke Moj grad, 20.00 voden ogled razstave Pohištvo - veščine in skrivnosti mizarskih mojstrov Slovenska Bistrica, grad: poletna muzejska noč, vina in kulinarika, delavnice, viteške igre, pripovedovanje zgodb Turnišče, grad: oživljanje gradu Turnišče, premiera predstave Pita, ob 19.00, 21.00 in 23.00, ob 00.00 Jazz ladies, skok v prvo poletno noč z zabavo Studenice, samostan: grajski večer s kresovanjem Velika Nedelja, pri gradu: Ormoško poletje, Večer s tamburaško skupino Pika Poka, KD S. Gregorčiča Stoperce, pred domom krajanov: kino na platnu pod zvezdami, predstavitev preteklih gledaliških del, gledališka skupina KPD Ptuj, grad: predstava Michael Kohlhaas, MGP Nedelja, 22. junij 9:GG 14:GG 15:00 15:00 19:00 19:00 19:00 2G:3G 2G:3G Benedikt, Dom kulture: 2. samostojna razstava ročnodelskega krožka KD Benedikt, do 19.00 Cerkvenjak: 16. občinski praznik, turnir v tenisu, streljanje z zračno puško ob 11.00 Ptuj, Spuhlja, večnamenska dvorana: razstava vezenin in drugih ročnih del Društva gospodinj Marjetice, do 18.00 Starše, kmetija Selinšek: Praznik sivke, voden ogled polja sivke, žetev in destilacija, uporaba, izdelava domače zobne paste, sladic iz sivke, do 17.00 Sv. Trojica: 8. praznik občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah, križev pot DU, 15.00 diplomski orgelski koncert Anite Kralj z gosti, v cerkvi sv. Trojice Dornava, cerkev sv. Doroteje: samostojni koncert otroške skupine Dorotejini otroci Kidričevo, restavracija Pan: osrednja prireditev ob 17. občinskem prazniku, srečanje občanov pod šotorom, vol na žaru in ansambel Veseli svatje Ptuj, CID: zaključni koncert mladih kitaristov, ob 16.00 mlajši učenci, ob 20.00 koncert starejših učencev Sobetinci, pred gasilskim domom: 31. pokalno gasilsko tekmovanje Hvaletinci 2. predavanje o poletnih aktualnih zeliščih in njihovih učinkih, Vesna Forstnerič, društvo Sapiencia Poljčane, Dom športa in kulture: prireditev ob dnevu državnosti Ptuj, refektorij minoritskega samostana: Harfonija, letni koncert učenk razreda harfe zasebne GŠ v samostanu sv. Petra in Pavla, gostji Suzana Menoni Planinšek in Karmen Ivančič Ptuj, Stara steklarska: predstava gledališkega studia, Pepelka - Pepelka - Pepelka Stoperce, pred domom krajanov: kino na platnu pod zvezdami, predstavitev preteklih gledaliških del, gledališka skupina KPD Velika Nedelja, pred gradom: romantična komedija na prostem Dijaški dom za babice Ponedeljek, 23. junij 9:30 Benedikt, Dom kulture: 15. občinski praznik, glasbeno-lutkovna delavnica za otroke, UD Musica Levares 17:00 Lenart, športna dvorana: prireditev ob dnevu državnosti in zaključek šolskega leta 17:00 Majšperk, telovadnica OŠ: zaključna prireditev in šolska proslava ob dnevu državnosti 17:00 Sv. Trojica, športna dvorana: proslava ob državnem prazniku in zaključek šolskega leta, OŠ in vrtec 19:00 Hum pri Ormožu: maša za domovino in kresovanje 20:30 Stoperce, pred domom krajanov: kino na platnu pod zvezdami, predstavitev preteklih gledaliških del, gledališka skupina KPD Torek, 24. junij 10.00 19.00 2G:GG Terme Ptuj: Zabava Skool's Out - DJ-i: N!K, Timo G, Vito Markeen in Tadej T, nastopila bo tudi plesna skupina Mambo. Pester glasbeno-plesni program bodo spremljale še športne igre, akrobacije, nastopi žonglerjev, skoki s skakalnice ter različne nagradne igre Terme Ptuj: Zabava Skool's Out - nočno kopanje, koncert skupine Kingston. Ptuj, Mestna tržnica: osrednja slovesnost ob dnevu državnosti, kulturni program Mestni kino Ptuj Petek, 20. junij: 17:00 Kako izuriti svojega zmaja 2; 18:50 Kako ne umreti na zahodu; 21:00 Poti. Sobota, 21., in nedelja, 22. junij: 17:00 Kako izuriti svojega zmaja 2; 19:00 Na robu jutrišnjega dne; 21:00 Poti. V družbi Radio Tednik Ptuj verjamemo, da so otroci naše največje bogastvo, zato želimo za njih narediti nekaj več. Skupaj z občinami organiziramo prireditev, kjer bodo otroci prepevali slovensko narodno ali zabavno glasbo z imenom Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Z nami bodo peli in se veselili otroci osnovnih šol občin: Juršinci, Markovci, Gorišnica, Destrnik, Trnovska vas, Hajdina, Sveti Tomaž, Cirkulane, Središče ob Dravi, Dornava, Podlehnik, Sveti Andraž, Ormož in Mestne občine Ptuj. Vabljeni tudi vi, da se skupaj poveselimo. Prireditev bo potekala v posameznih sodelujočih občinah. Na pred-tekmovanju se bo predstavilo do 12 posameznikov ali skupin, učencev OŠ, ki bodo izvajali slovensko narodno ali zabavno glasbo. Sledil bo finale 12 najbolje uvrščenih skladb z vseh predtekmovanj. Trije najuspešnejši udeleženci prireditve bodo posneli CD in nastopili na Orfejčkovi paradi. Zmagovalec bo prejel tudi praktično nagrado. Na zaključni finalni prireditvi bo vstopnina 3 EUR (otroci imajo prost vstop) insebo donirala v dobrodelne namene, s čimer bo izpolnjen osnovni cilj prireditve: druženje, zabava, solidarnostin prijateljstvo. Za informacije o sodelovanju na prireditvi pokličite 031331 979. Bojan Arnuš, s. p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 OO 550 UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET! PRODAJA VOZIL Znamka Letnik Cen£> Oprema Barva RENAULT CLI01.216V AUTHENTIQUE 2005 4.280,00 e SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA SEAT IBIZA 1.9tdi REFERENCE 2008 5.800,00 € 81.000prev. KOV. SREBRNA NISSAN NOTE 1.416V ACENTA SP0RTY 2008 6.200,00 € prvi LAST. KOV. ZLATA fiat punt01.2 sx 2002 780,00 € klima KOV. SREBRNA citroen xsara picasso 2.0 hdi sx 2003 2.580,00 € avt. klima K0V.b0rd0 TOYOTA C0R0LLA 2.2 d-4d VERSO SPORT 2007 9.000,00 € 86.000 prev. kov. Črna renault grand scenic 1.616v exp. 2010 8.990,00 £ prvi last. kov. zlata opel meriva 1.416vt enj0y 2011 8.990,00 € 5.000 prev. KOV. RJAVA mercedes- benz cabri0 320 clk avantgarde 2003 8.800,00 € usnje KOV. SREBRNA renault espace 2.0 dci privilege 2007 6.999,00 € SERV. KNJIGA k0v.sv. modra citroen c41.616v vtr 2006 3.990,00 e SERV. KNJIGA kov. črna smart f0rtw0 coupe pure 2002 1.950/10 e klima rdeča chevrolet ave01.2 direct 2006 2.980,00c serv. knjiga kov. srebrna peugeot 2061.4x-design 2005 2.590/10 € klima kov. srebrna renault cli01.216vst0ria 2007 3.450/10 c serv. knjiga kov. srebrna volkswagen pol01.4 c0mf0rtline 2004 3.390,00 e serv. knjiga kov. srebrna renault grand scenic 1.5 dci authentique 2004 3.700,00 e prvi last. kov. b0rd0 peugeot 307 2.0 dynamique cc 2005 3.990/10 e prvi last. kov. modra peugeot 2061.4x-design 2005 2.750/10 e serv. knjiga kov. srebrna volkswagen golf 2.0 sditrendune 2008 6.790/10 e prvi last. k0v.b0rd0 PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. AVTOHlSA petovia avto ORMOŠKA CESTA 23, 2250 PTUJ (za trgovino LIDL). TEL.: 02 749 35 49, zan.horvat@ahpa.si ODKUP,PRODAJA, MENJAVA UGODNO FINANCIRANJE (DO 7 LET BREZ POLOGA). ZAVAROVANJA DO 50 % POPUSTA. LETNIK CENA BARVA OPREMA FORD (MIH PCI MERCEDESBENZ C RAZRED C 220 cdi CFTROEN C3 EXCLUSIVE 1.6 HDI CITROEN C5 TOURER 2.0 HDI Dynamique FAP SMART PORTWO F Coupe CDi RENAULTMEGANE 1.5 DCI EXPRESSION RENAULT SCENIC 1.5 DCI EXPRESSION RENAULT ESPACE EXPR. 2,016V AVTOM, PUN 01/2012 9.199 BELA I.LAST., NAR. SERVIS.SERV. KNJIGA 11/2011 12.999 ČRNA 1.LAST,NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA 7/2009 12.999 ČRNA I.LAST., NAR. SEIS 9/2010 7.199 T.SIVA I.LAST., NAR. SERVIS 09/2010 8.999 SVE1L0 MODRI 1.LAST., NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA 02/2011 5.999 ČRNA 1.LAST., NAR. SERVIS 04/2008 4.499 BELA I.LAST., NAR. VEUKI SERVIS 7/2010 8.499 ČRNA IM., NAR. SEIS 10/2007 6.499 T. MODRA IM., NAR. SERVIS,PRED. NAPLIN 09/2011 11.999 ČRNA 1.LAST., NAR. SERVIS, 1/2012 7.299 BELA IM,NAR. SERVIS 08/2011 12.999 HO Si IM, AVT. KLIMA, 10/2009 7.599 ZLATO RJAVA 1.LAST..AVT. KUMA 2/2009 7.999 T. MODRA UASUVTKUMA PEUGEOT 201 alto 1,61 VWTOURAN 1,6 TDICDNF0RT1JNE RENAULT G. SCENIC 1.5 DCI DYNAMIQUE VW GOLF VI COMFORT 2.0 TDI GARANCIJA NA PREVOŽENE KM, PRED NAKUPOM VOZILA BREZPLAČEN PREVENTIVNI TEH. PREGLED, ZA VSA VOZILA DO 1. LETA JAMSTVA (GARANCIJE). ILIRIKA Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si www.tednik.si Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina GSM 051 626 075. email: vilko.gerecnik@siol.net REPUBLIKA SLOVENIJA Upravna enota Ptuj RAZGLAS O RAZGRNITVI SPLOŠNIH VOLILNIH IMENIKOV ZA IZVEDBO PREDČASNIH VOLITEV V DRŽAVNI ZBOR Na podlagi 21. člena Zakona o evidenci volilne pravice (Ur. l. RS št. 01 /07-UPB1 -ZEVP-1) obveščamo volivce, da so splošni volilni imeniki za območje upravne enote Ptuj, sestavljeni za izvedbo predčasnih volitev v Državni zbor, ki bodo potekale v nedeljo, dne 13. julija 2014, razgrnjeni in volivcem na vpogled do 27. 6. 2014, na Upravni enoti Ptuj, Slomškova ulica 10, Ptuj, v času uradnih ur. Vsak volivec ima pravico pregledati razgrnjene splošne volilne imenike in zahtevati popravek: • če sam ali kdo drug ni vpisan v volilni imenik volišča, na katerem ima pravico glasovati; • če je vpisan kdo, ki nima volilne pravice ali nima volilne pravice na območju tega volišča; • če je vpisana oseba, ki je umrla; • če je nepravilno vpisano osebno ime ali drug podatek, ki se nanaša nanj ali na koga drugega. Popravek splošnega volilnega imenika lahko zahteva volivec ustno ali pisno pri Upravni enoti Ptuj, najkasneje do 27. 6. 2014. mag. Darka Valent, načelnica O OMiklavž o.t ODKUP, PRODAJA. MENJAVE VOZIL, UGODNA FINANCIRANJA LEASINGI, POLOŽNICE Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENAc BARVA AUDI A6AVANT 2,0 TDIDPF 2010 15.780,00 KOV. ČRNA FIAT 500 1,28V POP 2012 8.700,00 BELA FIAT CR0MA 1,9 JTD MULI JET LIBERTY 2010 6.980,00 KOV. SREBRNA FORD FIESTA TREND 1.4TDCI 2011 7.280,00 BELA JEEP GRAND CHEROKEE 3,0 CRD OVERLAND AVT. 2007 12.990,00 KOV. SIVA MERCEDESBENZ C-RAZ. C 200 CDI T AVANTG. 2005 6.990,00 ČRNA OPEL ASTRA KARAV. 1,7 CDTI COSMO 2005 3.680,00 KOV. ČRNA OPEL INSIGNIA SPORSTOURER 2,0 CDTI 2010 12.780,00 BELA PEUGEOT 3008 PREMIUM 1,6 HDI 2011 12.250,00 KOV. BELA PEUGEOT 5008 ALLURE 1,6 HDI 2011 12.780,00 BELA RENAULT CLI01.5 DCI EXPRESSION 2010 5.690,00 BELA RENAULT MEGANE 1,5 DCI EXPRESSION 2012 8.980,00 KOV. SIVA ŠKODA 0CTAVIA C0MB11,6 CR TDI DPF ELEGANCE 2011 11.780,00 KOV. SREBRNA VW GOLF TRENDLINE 2,0 TDI 2009 9.980,00 KOV. ČRNA VW GOLF VARIANT C0MF. 1,6 TDI 2011 10.780,00 BELA VW PASSAT VARIANT 4MOTION 1,9 TDI TREND. 2004 5.100,00 KOV. SIVA VW SHARAN 1,9 TDI BASISUNE 2004 4.300,00 ČRNA ODKUP VOZIL V ENI URI PVC okna, vrata, senčila ROLETE, MK Q / f» PVC OKNA SENČILA f^i / VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si NOTESDENT zobozdravstvo Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti) tel.: 02 780 67 10 - brezplačni pregled brez čakalnih dob - bela zallvka že od 25 € - prevleke že od 140 € - proteza že od 350 € - brezbolečinske oblike zdravljenja - garancija na storitve in material V www.tednik.si www.radio-tednik.si Milena Zupančič Gojmir Lešnjak Gojc Sylvia Barth Boris Svrtan V filozofski komediji avtorja Franca Vezele in režiserja Sama Na gradu Turnišče ob 19., 21. in 23. uri. Barbara Bedenik, Tomaž Bezjak, VitosJa^a^afuta, Ana Ekart, Jasmina Erjavec, Angela Fischer, Nejc Janžekovič, LvaMJarnec, Andraž Jug, Brina Klampfer, Patrik Komljenovic, Jagoda KraljJNOvak, Vid Kralj Novak, Zvone Lešnik, Hans Loefler, Aleš Miložič, Branka Nikl Klampfer, Rajko Novak, Svit Pivec, Sandra Požun, Mateja Renko, Tajda Špes, Nuša Topolovec, Mihael Tosch, Stanka Vauda Benčevič. petek • 2Q. junija 2Q14 Oglasi in objave Štajerski 31 Mali oglasi STORITVE PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. Kvalitetno izvajamo vsa pleskarska, fasaderska, keramičarska in suhomontažna dela, Knauf sisteme ter talne obloge. Svetujemo in nudimo inovativne rešitve. GSM: 051 205 373. IZVAJAMO fasaderska (izolacijske fasade), slikopleskarska, keramičarska in druga zaključna gradbena dela. Kakovostno, ugodno, z garancijo. Branko Cvetko, s. p., Vičava 131, Ptuj. Mail: branko.cvetko7@gmail. com, gsm 041 359 028. Urejamo subvencije. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. Servis TV, LCD, plazma, električni aparati, gospodinjski aparti (odvoz-dostava). Servis, zagon, nastavitev peletnih gorilnikov. Prodaja peletov, dostava. Ljubo Jurič, s. p. Borovci 56, Markovci. Gsm 041 631 571. u»* roletarstvo ARNUŠ PVC okna, vrata in senčila Mariborska c. 27b, Ptuj 02 788 54 17 041 390 576 www.roletarstvo-arnus.si KMETIJSTVO ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. UGODNO prodamo bukovo hlodovino za drva in jo dostavimo na dom. Informacije na tel. št. 0590 73 000. KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, rjave, cepljene, začetek ne-snosti, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. PRODAM drva, kamion, 13 kubičnih metrov, cena 500 €, možna dostava. Tel. 041 544 270. PRODAM ječmen na njivi. Če je potrebno, organiziram žetev. Pokličite na tel. št. 041 529 225. PRODAM stiskalnico za grozdje, pnevmatska, 800 l, inox. Tel. 041 557 021. PRODAM suho luščeno koruzo. Tel. 031 244 074. PRODAM macesnove plohe, cca. 1,5 kubičnega metra. Tel. 740 21 59. PRODAM kosilnico BCS. Tel. 031 492 024. PRODAM opaž, ladijski pod, bruna debeline 12, 16, 29, 25 mm, možna dostava. Tel. 051 890 761. PRODAM oglate bale, možen prevoz, cena za komad 2 €. Gsm 031 839 764. KUPIM traktor, lahko je Ursus, Deutz, Ferguson, Zetor, Univerzal ali Štore. Na številko 031 851 485 lahko pokličete za informacije. PRODAM od 30 do 50 kg težke prašiče ter jurko, šmarnico in kvinton. Telefon 764 52 31. PRODAMO suho luščeno koruzo in gorične sterbre - sohe, dolžine 3 in 2,80 m, ter tri 1000-l sode, nerjaveče. Tel. 031 474 766. PRODAM prašiče domače reje, težke okrog 150 kg. Tel. 041 579 080. PRODAM dve telički simentalki, stari 14 dni in 5 tednov, ter bikca simental-ca, starega 10 dni. Tel. 031 840 282. PRODAM bikca in teličko, simentalca, za nadaljnjo rejo. Tel. 041 893 546. NEPREMIČNINE PRODAM garsonjero, enoinpolsobno in dvosobno stanovanje na Ptuju. Tel. 041 647 745. NA OTOKU Krku ugodno prodamo novo zgrajene apartmaje, že od 929 €/m2 dalje. Več informacij na www. apartmaji-cizici.eu. GSM 041 646 909. PRODAM gradbeno parcelo, 20 arov, v bližini Ptuja. Tel. 031 287 139. DOM-STANOVANJE ODDAM v najem stanovanje, 60 m2, opremljeno, v okolici Ptuja. Tel. 031 623 079. PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041 767 760. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. OSAMLJEN MOŠKI brez obveznosti, redno zaposlen, iščem prijateljico srednjih let za resno zvezo. Tel. 051749 072, kličite od 7 do 9. ure. Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabnapovršina-470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.< 02/749 34 10 Pred kratkim še vedra in upanja polna, s tegobami v zdravju, a ne zares bolna je naša ljubljena mama bila, a danes, čez noč je od nas odšla. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in botre Frančiške Čuš IZ SAKUŠAKA 58 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo gospe Lizi za nesebično pomoč, Društvu upokojencev Juršinci, godbeniku za odigrano Tišino, pevcem za odpete žalostinke, g. Janku Vučinu za molitev, govornikoma za poslovilne besede, p. Lovrencu Anželu in g. župniku za lepo opravljeno sveto mašo in cerkveni obred ter podjetju Mir. Žalujoči njeni najdražji Za vedno zatisnil si oči, mislili smo, saj samo spiš, a tebe nič in nihče ne prebudi, grenka žalost v naših srcih ždi. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, tasta in dedka Jožeta Mahoriča IZ GRAJENŠČAKA 48 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter nam izrazili ustno in pisno sožalje. Žalujoči: žena Zinka, hčerka Janja z Davidom, sin Robi s Tatjano ter vnuka Tia in Tian SPOMIN Mineva 15 let, odkar nas je zapustil Janez Petek IZ NOVE VASI PRI MARKOVCIH 25 Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob s prižgano svečko. Vsi njegovi Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. V SPOMIN 22. junija bosta minili žalostni dve leti, odkar smo se poslovili od drage Justine Smigoc 21. julija pa bodo minila tri leta, odkar smo se poslovili od dragega očeta Jožeta Smigoca IZ TRŽCA 4 Težko dojemamo, da vaju ni več med nami, naše misli vedno znova odhajajo v naš skupni dom, kjer smo preživljali srečno otroštvo in mladost. Hvala vsem, ki se ju spominjate. Sinovi z družinami „Nekdo je v nas položil sanje in moramo jim verjeti," je rekel Mavrični angel, „da bomo našli mir, srečo, - ljubezen ..." ZAHVALA Ob izgubi našega ljubljenega Sebastjana se iskreno zahvaljujemo gospodu župniku, govornikom, pogrebnemu zavodu, vsem, ki so s cvetjem, svečami ali s kakršnim koli dobrim dejanjem pospremili našega dragega Sebastjana na zadnji poti. Ljubi Sebastjan - Sebo! Naj te angelčki spremljajo v nebesa! Mama Kristina, ata Ivan, David in Klemen z družinama ter vsi žalujoči KMALU V STAJERSKEM TEDNIKU! Mali oglasi ,. oa«&Ütóte«3ú območja. Štajerski TEDNIK mame Sveta Trojica • Odprtje zdravilnega parka S pomočjo točk ozdravela domačinka Minulo soboto je na trgu Svete Trojice v Slovenskih goricah potekalo odprtje Zdravilnega parka Sveta Trojica, ki se razprostira na območju cerkve, samostana ter Trojiškega jezera. Gre za 20 energetskih točk, na katerih so bile opravljene geomantične meritve, ki so pokazale zelo dobre rezultate, saj točke po besedah vodja izvedbe projekta Jožeta Žela dosegajo maksimalno potrebno na- ravno sevanje za ozdravitev številnih bolezni. Z rednimi obiski zdravilne točke in s pomočjo drugih alternativnih pristopov pa naj bi ozdravela tudi domačinka, ki naj bi zaustavila raka na bezgavkah. r v. Kaj je geomentija? Geomantija je ena najstarejših ved, saj so njene zakonitosti poznali že v času pred našim štetjem. Ukvarja se s preiskavami blagodejnih (pozitivnih) ter škodljivih področij in linij, ki so lahko vesoljskega ali zemeljskega izvora. Ta znanja so v preteklosti s pridom uporabljali pri umeščanju v prostor vseh pomembnejših objektov. Foto: arhiv občine Investicija zdravilnega parka je po besedah vodja projekta Jožeta Žela ocenjena na dobrih 16.000 evrov in jo delno financira Evropska unija. »Projekt zdravilni park je nastal v okviru projekta Tematska pot: pot po naravnih energetskih točkah Sveta Trojica ob finančni pomoči Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja,«« je še pojasnil Žel. »V letu 2009 so območje Trojiškega jezera in cerkve sv. Trojice raziskali radioste-zisti pod vodstvom Igorja Zirnfelda in naleteli na okrog 50 zdravilnih točk. Na podlagi navedenih meritev je občina od strokovnjakov, ki se ukvarjajo z geomantijo, tako prejela pobudo, da bi del teh točk ustrezno označili, saj so meritve pokazale zelo dobre rezultate, saj točke dosegajo maksimalno potrebno naravno sevanje za ozdravitev,« je pojasnil vodja projekta Jože Žel. Občina Sveta Trojica je nato 20 energetskih točk, ki so okrog Trojiškega jezera in samostana, ustrezno označila ter opremila s klopmi. Velikost parka je celotno Trojiško jezero - pot okrog jezera, ki je dolga približno tri kilometre, ter stopnice (186 stopnic) s križevim potom, ki vodijo s cerkvenega dvorišča do kapele pri jezeru. Zdravilne točke pa so tudi v samostanski kleti, na samostanskem vrtu in pred kletjo. Slovenija, Podravje • Turistična sezona se je začela Ob močno povečanem prometu se pričakujejo zastoji na koncu štajerske avtoceste pri Ptuju, pred predorom Karavanke ter na cestah Koper - Šmarje - Dragonja, Koper - Izola - Portorož, Kozina - Starod in Postojna - Ilirska Bistrica - Jelšane. V poletnem času je najbolj obremenjena primorska avtocesta med Ljubljano in Koprom, zato je ob morebitni prometni nesreči ali nujnem intervencijskem posegu pričakovati daljše zastoje. Najbolj obremenjeni mejni prehodi bodo Sečovlje, Dragonja, So-čerga, Starod, Jelšane, Obrežje in Gruškovje. Delavci Darsa bodo na najbolj prometnih odsekih dela večinomaustavili. Do zaključka del, predvidoma konec julija, bo oviran promet na štajerski avtocesti med Šentrupertom in Vranskim. Na Darsu vsem svetujejo, naj se, če je le mogoče, na daljšo pot odpravijo izven največjih konic, torej zvečer, ponoči ali zgodaj zjutraj. Kot še navajajo, so informacije o stanju na cestah dosegljive na spletnem naslovu www. promet.si, sveže informacije pa tudi na telefonu 1970 oz. avtomatskem odzivniku 080 22 44. (sta) Foto: arhiv Občine Ob Trojiškem jezeru in samostanu je 20 zdravilnih energetskih točk, ki naj bi zdravile številne bolezni. Izredno zdravilno moč pa naj bi imela točka pri kapelici ob jezeru, ki velja za eno izmed močnejših točk v Sloveniji. Spet pričakovani zastoji pri Ptuju Letos se je zaradi nekaterih praznikov v juniju ter s tem povezanih krajših počitnic v sosednjih državah poletna turistična sezona že začela. Tako se je že v sredo promet povečal iz Avstrije in Nemčije proti Hrvaški, v nedeljo pa je še več prometa pričakovati v obratni smeri. Foto: M. Ozmec Točke za zdravljenje vseh vrst raka? Na podlagi geomantičnih meritev je za vsako točko določen namen zdravljenja in potreben čas, ki naj bi ga preživeli ob točki za učinek. »Na točkah se bodo lahko ustavili naključni obiskovalci in sprehajalci Trojiškega jezera ali turistične skupine, predvsem pa tisti, ki bi jim blagodejne energije zemeljskega in kozmičnega sevanja lahko pomagale pri lajšanju ali tudi ozdravitvi nekaterih bolezni,« je še dejal Žel in dodal: »Posebej je treba poudariti izredno zdravilno moč točke pri kapelici ob Trojiškem jezeru, saj znaša njen premer 15 metrov. Je ena izmed kakovostnejših in močnejših točk v Sloveniji. Zelo intenzivno deluje na izboljšanje in zdravljenje bolezni raka. Tukaj naj bi se zdravila tudi domačinka, ki je z rednimi obiski zdravilne točke in s pomočjo ostalih alternativnih pristopov zaustavila raka na bezgavkah.« Sicer pa naj bi bile označene točke poleg zdravljenja vseh vrst Napoved vremena za Slovenijo Junija toliko dežuje, da zadnji koreninici zadostuje. raka namenjene tudi številnim drugim boleznim, in sicer hrbtenice, ušes, nosa, grla, kolkov, nog, jeter, žolča, vida in sluha, ožilja, srca, pljučnih obolenj, astme, depresij, stresa, sklepne revme itd. »Ob tem še enkrat poudarjamo, da priporočamo za tiste, ki se bodo odločili za zdravljenje, da se obrnejo na kontaktno osebo oziroma poznavalca zdravilnih točk, ki je naveden v zloženki,« je še opozoril Žel. Sicer pa naj bi že številni zgodovinski viri in ustna izročila pričali, da je veliko ljudi, ki so se zatekli po pomoč k Sveti Trojici, tod tudi čudežno ozdravelo. »Iz starih pisnih virov je zaslediti, da naj bi domnevno na mestu, kjer je sedaj kapelica, ljudje videvali tri lučke, na podlagi katerih je tudi prišlo do graditve kapele in pozidave cerkve sv. Trojice,« še pove Žel. Monika Levanič NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID - OKNO OKNA-VRA TA-GAR. VRATA l\/tl 'OltS, , ,, Hardek 34g. 2270 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; -BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI ZELO UGO Danes dopoldne bo še deloma jasno, nato pa se bo oblačnost od severa povečala. Popoldne bodo v notranjosti Slovenije nastajale krajevne plohe in nevihte. Prehodno bo zapihal severovzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja. Zvečer se bo od severa zjasnilo. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 14, ob morju 16, najvišje dnevne od 22 do 26, na Primorskem do 28 stopinj C. Obeti V soboto in nedeljo bo večinoma sončno.