Razne novice. Nalim naročnikom! Vse one naroenike, ki jim s 1. oktobrom poteče naročnina, kakor tudi tiste, ki Se dolgujejo narofinino za nazaj, uljudno opozaxiarao, naj poravnajo dolžno naroBninlo, V krog naših mnogobrojnih narofinikov vabimo vse dobro misleBe Slovence. ,,Slovenski Gospodar" stane za celo leto 4 krone, za četrt leta pa 1 K. UpravniŠtvo, * Godovi prihodnjega tedna: 29. nedelja: 1H. po Biiikostih, Mihael, nadangelj. 80. pondeljek: Hieronim. 1. oktober: torek: Bemigij, Skof. 2. areda: Leodegar, Skof. 3. četrtek: Eaudid, mučenik. 4. petek Frančišek Berafineki. 5. sobota: Placid in tovariši. Iz srednješolske služlbe. Gospod dr. J. Kotnik, poizkusni kandidat na celovšiki realki,') je imenovan za suplenta na realko v Gorici. Iz šolske službc. Imenovani so: pro^zoriCna ufiiteliica v Norici Marija Rojnik za definitivno istoučdtelja in šolskega vodjo pri Sv. Joštu na Kozjaku; provizorična uciteljica v Miirzzuschlagu Gabrijela Windisch za staJno učiteljico vi Kapelah; stalna učiteljica v Sčavnici Marij(a( "VVolžato za \ ueiteljieo pri Sv. Ožbaltu na Dravi; provizorifini učitelj v Pobrežju Anton Legat za stalnega učitelja istotam; učiteljica-suplentinja v Pobrežju Amalija Rojko za< uCiteljico istotam; proivizorična učiteljica v Razvanju Mariija Anetzhuber za stalno ufiiteljico istotam; pomožna učiteljica ročnih del v Rogaški-Slatini Marija Kit za učiteljico rofinih del istotam;i provizorigna ufiiteljica v Laznici Lujiza Kollmann z-aj stalno u8iieljico istotam; stalni ucitelj v Rogatcu Franc Pavalec za stalnegia učitelja v Knittelieldu. (— \Prestavljeni so: naduSitelj v Dobjem (Vjalentin Pulko' kot naducitelj iv: Gorico; nadugitelj v Gorici > Jakob KnafIi5 za naducitelja v Dobjem. — Vi za^asni pokoj ste stopile: stalna učiteljica v LaSik!erq| trgu Alb. Suntara in stalnai učiteljica pri Sv. Vfdu tik Planine tfosiplna Bezlaj. — Povodom upokojenja se je izreklo priznanje za mnogoletno, zelo povolano ^Jelovanje na šolskem polju namicitelju Karolu MarČicu v Letušu. * Matevž Rajšp. Pri Sv. Jlurju v Slovtenskih goricah je v soboto, dne 21. septembra zjtitraj, umrl, zadet ocl Kapi, vpokojeni naidu5itelj MatevzRajšp, star 74 let. Rajni je bil vzor pravega ljudskega učitelja. Bil je vselej odlocen katoligan In zvest, zaveden sin sloveriskega naroda. Naši stranJS, našim listom in društvom jo bil posebno nialkjlonjen. Skoraj 50 let je ufeiteljeval našemu nartodu v Slov. goricah. Bllzu 40 let je bil naJduCitelj v St. Jurju v Slov. goricah. Uspeli njegovega uBiteljevanja se poznadaleČ na okVog, Sentjurska župnija nam je ravno po učitelju RajSpu dala mnogo odliftnih mož, ki so se vzgojili pod skrbnim njegovim vodstvom. Rajnega je vse ljubilo. Vse obfeine šentjurske župnije so že predl leti imenovale očeta Rajšpa za Bastnega obSana. Blagi pokojnilč je kot ugitelj živel z ljudstvom in bil tudi ž njim enakih misli. Novodobni, pogubonosni libeijalni nauki niso našli pri RajSpu trohice prostora. Zato pa ga je Uudstvo tudi tako Ijubilo. Pogreb, Iki je bil zelo velifiasten, se je vr&il dne 23. septembra v St, Jurjn. Navzoči so bili 3 duhovniki, mnogo ufiiteljstva ter skoraj vse prebivalstvo obžirne domače Župnije, Vrli prijatelj, katoliSko misleci ucitelj, naj ti bo zemliica lahka! * Nad 500 novih naroCnikov je dobil ,,SIovenski Gospodar" v zadnjih treh tednili. Novi se se vsak dan (oglaSajo. Najbolj sta se postavili župniji: Sv.. Križ na Mursfkem polju, kjer je :rSlovenski Gospodar" pridobil v tem kratkem času nad 60 novih naročnikbv, ki so list tudi vsi vnaprej placali, in Vuzenica, , od koder smo dobili te dni zopet 15 novih prijateljev, tako da znaša število novih nairofinikov v tej obmejni župniji skoro 40, Mnogo je župnij, iz kjaterih nam je d'ošlo po 5 do 10 novih naročnikov. Vsera našim prijateljem, ki se tako trudijo za ratzširjenje naSega lista: Hvala! * Soc. demokratjje poma^ajlo liberalcera. Pri deželnozborski volitvi v Ljubljani, ki se je vr&ila pretečeni torek, sta zmagala liberalca Reisner in Ribnikar ed'ino-le s pomočjo socialno-demokraškili glasov; le na ta način je bilo mogoče, da sta liberalca prodrla brez ožje volitve. Kandidata Slov. Ljudske Stranke sta dobila: dr. Pogačnik 1002 glasova, Ivan Kregar 999 glasov. Glasovi S. L. S. so se pomnožili za 230 glasov. Mi napredujemo, a liberalci mtorajo iskati pomoči pri socialnih demokratih'. * Število katoliško mlslečih učlteliev je na Slovenskem vedno vefi, liberalnih pa manj. Sarno lanskjo leto je fetevilo učiteljev, ki šo člani liberalne u- čiteljske ,fZaveze", padlo na Kranjskem za 53. Kranjski učitelji vedno jasneje spoznavajo, da bodo le tedaj vredni imena ,,ucitelj", ce bodo z ljudstvom enih misli. Slovensko Ijudstvo spoštuje katoliško misleče učiteljstvo in ga posebno veseli, če učitelj ne zametuje verskega prepričanja ljudstva, Tudi na Stajerskem bi bilo želeti, da bi se vrste katoliško mislečih učiteljev pomnožile. Kako lep:e uspehe bi la.hko dosegla šola, 5e bi Šli pod krščanskim praporom roko v roki duhovnik, ucitelj in ljudstvo, Boljse bi bilo ne samo za deco, ampajk zavladala, bi tudi lepa zastopnost med uSiteljstvom in ljudstvom. * V Solnogradu se je vršil od 22. do 25. septembra III. avptrijski prtotialkoholni shod. Glavna predmeta tridnevnih razprav sta bila ,,Alkohbl in vojaštvo" ter .JOskrba pijancev". Tudi zastopnik slovenske protialkoholne organizacije, urednik ,,Bogoljuba", 8. g. Kalan, je podal poročilo o treznostnem gifoanju na Slovenskem. Ker je bil predsednik avstrijske zveze protialkoholistov, dvorni svetnik prolesor Weichselbauer zadržan, je vodil zborovanje slovenski poslanec dr. K r e k. * Zadružna Zveza nara javlja sledeSe: Vse 51anice Zadružne Zveze v Mariboru se opozarjajo na to, dia je gospod nadrevizor Pusenjak za dalj casa uradno odpotoval. Zaradi tega odpadejo pred kratkim naznanjeni uradni dnevi vsafc ponedeljek. Ko se gosp. Pu&enjak vrne, se bo to javilo v listiti. Velika loterija ,,'Slovenske Straže." Zadnji5 že srao opozoriliv ,,S1. Gosp." na veliko loterijo, Eatero s 1554 krasnimi dobitki v skupni vrednosti 20.000 kron prireja ravnokar naša vrla ,,Slovenska Straža" (na korist revnim slovenskim otrokom, featere domovini ho8e ugrabiti tujec. Med dobitki so razni kmetijski stroji velike vrednosti. Žrebanje bo že zacetkom meseca novembra, zato hitite ' z taakupovanljein srečk. — En;a srecka veljai samo eno krono. — Najbolje je, ce citatelji ,,,S1. Gosp." ondi, kjer se srecke v prodajalnah ali tralikah ne dobi, prevzamejo v svojem kra-. ju 'nabiranje onih, ki hocejo kupiti srecke ter na polo papirja v ta namen napravijo toliko takih prostorčkov, kolikor jih rabijo in izpolnijo, na primer: Srečke, Slov. Straže' naroeajo iz  (tu se napiše kraj) 1 2 3 4 Janez Kovač Peter Klepec Marija Unčar Ivan Petek posestnik čevljar hči posestnika sin posestnika 1 K 1 » 2 » 1 » Skupno pet srečk — pet kron — ki naj se pošljejo na naslov Ivan Kovac, posestnik v  T'a z^isnik naj se pošlje »Slovenski Straži", istočasno pa tudi denar po poštni položnici. '— Tudi po društvih agltirajte, *da Ijudje srečke titro naro8e! Naročnikom ,,.S1. Gosp," največ sreče pri sreckanju! * Orel v Pragi. Iz Prage poročajo, da se je tam ustanovil Orel. * Živinski sejmi v Ptuju naj bi se vršili glasom vseh nemšklh koledarjev (mohorskega g. Ornik iz ljubezni do katolišjkih slovenskih kmetov ne upošteva) kakor tudi po najbrž iz koledarjev prepisanem sporofeilu ,,Gospodarskega Glasnika" vsako prvo in tretjo s r e d o v mesecu. Ustrio izrocilo pa trdi, da se taki sejmi vršijo že ob 'torkih, torej imajo daljni kme^ki kupci obButno škodo vrhu jeze, ako se z vlaki od (ialeč pripeljejo v Ptuj na sejem še-le v sredo. Naj se sejemski dnevi bolj natangno obzrianijo! * Za sadjarje. Deželni odt*)r Majerski razpi-suje v današnji številki ^Slovenskega Gospodarja" oddajo sadnih drevesc iz deželmh drevesnic. Na razpolago Je skupno 50.000 kbnoadov jabolčnih, hru&evih in pritlikavih sadnijti drevesc, Naročila se naj vlagajo na deželni odbor do 15. oktobra t. 1. Natancneje v •oglasu. *Vlnslta letlna. Iz poročil, ki priHajajo iz raznih avstrijskih vinorodnili kronovin, je posneti, da letos splogno ne bo ugodna vinska letina,. Na Tirolskem, Goriškem in v Dalmaciji bodo imeli, kakor poročajo listi, letos mnogo bbljšo trgatev kot lansko leto, in tudi vina bodo tam več pridelali. iPri nas na Stajerskem, na Kranjskem in Nižjem Avstrijskem pa bo vinska trgatev radi zadnjega deževja glede dobrote mnogo zaostala za la,nsko. Vina bo pri nas po nekod tudi manj kot lani. Na Ogrskem bo biaje letos vino mnogo boljSe od lanskega, a prideiek bo za tretjirio nianjŠi, ker je uničila mnogo grozdja grozdina plesnoba. Na podlagi podatktav iz posameznih dežel bo letošnja vinska letina v primeri z lansko sledeča: Na Stajerskem letos 400.000 hl, leta 1911 je bilo 402 tisoč 706 lil; Nižje Avstrijsko letos 400,000 hl , 1. 1911 742.300 hl; Koroško letos 80 M, leta 1911 75 hl; Kranjsko letos 110,000 hl, leta 1911 22&9M hl; Tirolsko letos 870.000 hl, leta 1911 583.094 hl; Predarelsko letos 600 hl, leta 1911 920 hl; Gorigko in Gradiš&i.iisko letos 350.000 hl, leta 1911 2521.007 hl; Trst in okolica letos 6.600 hl, leta 1911 7.0S0 hl; Istra letos 465.550 h) , leta 1911 407.467 hli; Dalmacija letos 1,330.000 hl, leta 1911 1,056.920 hl: CeŠko letos 4000 hl, leta 1911 10y340 hl; Moravsko letos 112.500, lani 147.668 hl. Sikupno se bo letos priclelalo v Avstriji okrog 4 milijone hl viaa proti 3'= hl lanskega letat — Iz Hrvaškega se poroBa, da prigakujejo tamošnji vinorejci razun Zagorja in PljeSivice, ugodno vinsko letino. * Pridevanje sladkorja k vlnskemu raoštu. Vi- nogradniki nas povprašujejo, ali se sme letošnjemu vinskemu moštu pridjati sladkorja ali pa se mora naznaniti sladkanje na okrajno glavarstvo. Vinogradnikom naj služi sledeče pojasnilo: Paragrai 5 rtovega vinskega zakona dovoljuje, da sme vsak svoj mošt ali vino sladkjati, 6e se izkaže za to potreba. Letos pa bo sladk.anje potrebno, ker bo imelo vino izredno mnogo Jdsline v sebi, a malo naravnega sladkorja, Kdor hoce svoj moš,t ali vino sladkati, mora prositi pristojno c. kr, okrajno glavarstvo za dovoljenje, navesti mora vzrok sladkanja, n, pr. zaradi nedozorelosti grozdja, gnilobe, toce itd. ter množino za sladkanje namenjenega moSta in sladkorja, Tozadevne prosnje, ki so kolka proste, vloži lahko posameznik za-se ali za ve5 skupaj potom županstva, ali tudi naravnost na pristojno c. kr. okrajno glavarstvo, in sicer v 6asu od začetka trgatve do konca novembra, Glavarstvo reši take prošnje po zaslišanju kletarskega riadzornika takoj ter jih tudi takoj dostavi prošnjiku potom pristojnega županstva, ali ce proSnjik želi, tudi naravnost njemu po poŠti. Prošnja, ki se vloži za sladjc:anje mošta in vica, se glasi približno tako-le: ,,,C, kr. okrajnemu glavarstvu v Mariboru, Podpisani Ivan Bračko, posestnik v St. Petru niže Maribora, hišna §tev, 16, nameravam osladiti svoj letošnji vinski pridelek, in sicer približno 30 hektolitrov z 1% (ali 2, 3) sladkorja ter prosim na podlagi par. 5 vin. skega zaJcona tozadevnega dovoljenja. Vzrok: Nepopolna dozoritev grozdja, gniloba, toca in preobilna kislina (ali premalo sladkorja).. Št. Peter, dne 4.. oktobra 1912. Ivan BraCko, posestnik v Št, Petru, h'iš,na Stev. 16." — Kdor hoče leto&nji mošt sladkati, naj prosi za dovoljenje vsaj 8 dni pred trgatvijo, prosto mu je potem, ce ho5e slaSkati ali ne. Vsak pa, ki je dobil oblastveno dovoljenje, mora najkasneje do 15. decembra t, 1. sporočiti zopet glavarstvu, 6e je svoj mošt ali vino sladkal ali ne, koliko hektolitrov ter koliko sladkorja je porabil. To naznanilo naj se glasi: ,,C. kr. okrajno glavarstvo v Mariboru. Podpisani Ivan Bračko, posestnik v St. Petru, hiš> štev. Ij6 naznanjam, da sem dodal svojemu raoStu na 30 hl 2% pesnega (to je navadnega sl.adkorja). — Ali pa: Podpisani naznanjam, da sem opustil nameravano sladkanje, V Št. Petru niže "Maribora, dne 25. novembra 1912, Ivan Brafiko, posestnik, hiš. Stev. 16." — Kdor bi sladJaal mošt ali vino brez oblastnega dovoljenja ali napovedi ter bi pri prodaji to nalašS kupcem zatajil, se strogo kaznuje. Takia vina se ne smejo prodajati 3cot popolnoma pristna, marveč kot zboljšana vina> Sladkor, ki se prideva moštu ali vinu, ni davka prost. — Natančneje, kako se sladka vino in k'ako se z istim postopa, pa se najde v .,Gospodarskih NoviQa]h" iz leta 1910,. * Zakupna oddaja ovsa in kirulia za III. vojni kor se bo vršila po tem-le redu: v Celju 1. oktobra, v Slov, Bistrici 2. oktobra, v Radgoni in Maritaoru 5. oktobra, v Ptuju 21. oktobra. Ponudniki se naj v to svrlio talioj oglasijo pri pristojnem okrajnem glavarstvu, kjer dobe natančneje podatke. * Cebelarska razstava v Celju je bila v četrtek, dne 19. t. m. zatvorjena, Uspeh razstave je bil v vsakem oziru lep. Ob zatvoritvi so se razdelila darila. Odlikovanih. je bilo 91 razstavljencev. * Vseslovanski čebelarski shod, ki se je vršil pretefeeni mesec v Moskvi na Ruskein, se je sijajn<o obnese,!. Shoda se je udeležilo 200 ru^kih, 320 bolgarskih, 32 eeških, 34 srbskih, 4 rusi.nski in 3 hrvaški Cebelarji, Leta 1913 se bo vrš-il vseslovanski čebelarski shod v Pragi, leta 1914 pa v Zagi-ebu. Za vlč. župnljske in druge urade, posojilnice itd. lOb novem letu je navadno velikansko dela v tiskarni, tako da ga tiskarna komaj zmr^guje. Stranke morajo včasih po 14 dni Cakati na izvršitev. Zato prosi podpisano ravnateljstvo vse vlč. župnijske urade, 'da že zdaj pogledajo, če bo treba za velikonočno izpraševaoije naroSiti spovednih, oziroma obhajjilnih listekov, ali če se bodo rabili kmalu kuverti itd. ter naj vse take re8i takoj zdaj naročijo, da se delo opravi naprej in se ne nafkupiči vse za mesec december in januarij. Istotako prosimo tudi p. n. posojilnice, d^a pregledajo tudi že zdaj svojo zalogo tiskovin, hranilnih in posojilnih knjižic, kuvertov itd. in da že zdaj naroSijo vse potrebno. jMnogokrat se hranilne knjižice in druge tiskovine naročijo še le tedaj, ko nobenega komada več ni v "zalogi in potem pridejo zavodi v zadrego, ker po zimi se rabi za izvršitev naročila Večkrat po 14 dni. fAko torej p. n. župnijski uradi, posojilnice in drugi zavodi potrebne tiskovine že zdaj naro5ijo, storijo s tem samim sebi in nam veliko uslugo. Narociti je treba zdaj tudi črnilo. ker se po zimi radi mraza ne more pošiljati. Ravnatelijstvo tiskarne sv. Cirila. * Za Slovenska Stražo eo darovali st»novalci drug« gnbe v ssmeniš6u v Mariboru prvi dvekron^ki nnvec. — Gg. cstsbaj Jožef in Gajšek Karol gta darovala za Slov. Stražo 2300 obrabljenih znamk, Hvala mladim rodoliuboml * Izksz posredovalnice občeslovenskega obrtnega dru-tra v Celju. Išžejo se: 4 učenci za mizarako fbrt, 4 za kovaško obrt, 6 za pekarsko obrt, 1 nčenec za kolarsko obrt, 1 za fkalsko obrt. I za sed larsko obrt, 2 DŁr<n<a ?.& krojažko obrt. Nadalje išže 6 učencev klju čavničarske mojstre Opozarjamo stariše, posebno retnejše, ki želijo dati svojega Bina v uk kakemn obrtniku. da v»čina mnjstrov zeoraj naved«nih obrti provsame užeDce za celo učno dobo v popolno oskrbo, tako da imajn stariM skrbeti k večjemu Je za oblek*. Posebno priporočamo m; jstrs, ki išče učenca za tkalsko obrt. Dntični je v.l narodnjak, ki bi vzgojil nčpnca v spretnoga in naroriDega obrtnikn. Ker ima raz« velike mebani^ne delavnice ie razra drnga podjetja, želi dobiti fanta, kateremu bi labko po nekaj letih zaupal to dela'nico v nadzorstvo in oekrbo. Starišj ki b^čete z.asigurati svojemu sinu eksistento ne zamudite ugf.dne prilikf Mariborski okraj. m Maribor. V torek, dne 24. septembra, to je na obletnioo sinrti nepozabnega Slomšeka, je vl6. g. prof. dr. Lukman služil v kapelici na m^.riborskem mestnem pokbpališfiu, kjer počiva truplo velikega apostola, sv. mašo. Slovenska Straža je položila na grob krasen venec svežih rož s trobojnim trakbm, na baterem se je blestel napis: ,,Apostolu SLovencev — Slovenska Straža!" — Danes dopoldne se je vr&ila v stolnici lepa cerkvena slovesnost ria fcast spominu nesmrtnega Slomšeka, m Maribor. Cesarju je dal mariborski Orel letos tri rekrute. Odvzeta sta nam naSelnik in podnačelnik ter še en brat. Na zdar! m Sv. Magdalena-Maribor. Meseca avgusja 1912 je bilo 11 porok, 33 rojencev, 33 mrliftev; v k'atolišk.o cerkev so se vrnile 4 osebe. m Studenci pri Mariboru, Izvrstno priponofiilo za bodoče obcinake volitve so napravili Nemci v Studencih pri Mariboru s tem, da so imeli preteklo nedeljo, dne 22. t, m. protestantovsko ,,,službo božjo". Upamo, da bo to izvrstno priporoCilo za bodofte ob8inske volitve. m Selnica ob Muri. Dne 18. septembra je zgorela ko6a Leopolda Fakiga, kj stanuje v Crniščinah pri Strasu. Raznesla se je takoj govorica, da je sam zažgal. Na podlagi teh' govoric je bil FakiS v CrniŠSinah od orožništva prijet in se ga je izročilo mariborskemu okrožnemu sodiŠ8u. m Sv. Lenart v Slov. gor. Naš župan Sollag pa res skrbi za dobre ceste. Pojdite in poglejte tisto cesto, ki pelje prooti Setarjevi. Par volov rie potegno trebušastega nemčurskega fiinfarja iz blata. In 'tudi za brvi skrbe ti velenemci prav lepo; tista brv na Gobovnici bi bila že tudi popravila potrebna, a prej je že ne bodo popravili, dokler se ne bo kak nemčurski trebušftek sk.opal v mrzli vodi. Temple in šole znate staviti za slovenske kmečke žulje, Kaj nam koristijo kmetora šulferajnske nemške šole, ceste pa zanemarjate, namesto da bi na cesto pavozili pfcrodec, rajo blato nanje navozijo, da človek še peg ne more priti naprej. In za svoje napise na raesnicah in krčmaJi lepo skrbe, da ne bi bilo kaj napafeno napisano v njihovi germanšcini. Posebno se odlikujejo Sollagg, Krainz, Schifko in drugi. m Sv. Benedilrtv Slov, gor. SlomŠekova slavmost dne 22. septembra se je dobro obnesla, Prihitelo je dokaj Ijudi, vecinoma domacinov, poslu&at naše vrle tamburaše in pevce. Po^asltili so nas s svojim obiskom zastopniki Antonov^anov, prihiteli so lantje od Sv. Lenarta, da, imeli smo celo goste iz Dunaja in Koflaha, TamburaŠi kakbr pevci so svojo rialogo vkljub temu, da se vmddjo še-le kratek cas, izvrstpo regili, Govor e. g. Bosina, ki nam je oSrtal Slomšeka kot pisatelja, pesnikla in rodoljuba, je vzbudil splo&no zanimanje in navduSenje za slovensko stvar. Tudi vrli igralci in igralke so svioje vloge izvrstno rešili in izzvali raed gledalci mnogo smeha. Želeti bi bilo, da bi se domačini za take domaSe, narodne prireditve nekoliko bolj zanimali kakor se je zgodilo tokrat. Kajti veliko smo jih pogreSali, ki bi bili lahko prišli, posebno taklh, ki drugače kaj radi zabavljajo, 8eŠ: pri nas pa se nikdar niS ne priredi. Sedaj smo se potrudili in se pridno viadili ter jih povatoili, pa jih vendar ni bilo. m Sv. Benedikt v Slov, gor. VeŁ odbornilkov — če kdo želi, navedemo priliodnjift njili imena — ki so se udeležili takratne ob2inske seje, ve, trdi in priča, da seje g. nadučitelj v resnici obrnjl do občine za neko podporo njegovemu sinu, da je dal tozadevni predlog na glasovanje g. župan" Vakaj sam, pa seveda ž njim ni prodrl, ker je bila večina nasproti. In vendar v zatlnji Številki tega lista g. Vakaj z lastnim podpisom zatrjuje, da se pri občini o tem nič ne ve. G. Vakaj, mi pa ostanemo vkljub temu pri svoji prvotni trditvi in pokličemo, ge želite, zoper Vas na pri5o VaŠe odbornike, Vprašamo pa Vas poleg tega: Kje je pri Vas samostojnost? Ali bi pod'pisali tudi Vašo lastno smrtno obsodbo, Ce bi g. nadužitelj rekli? m Sv. Martln pod Vurbergom. Tukajšnje Gospodarsko izobraževalno društvo je priredilo na kvatenio nedeljjo pre',dstavo ,,|Trije tički", "katera se je prav izvrstno obnesla. Igralci so dobro rešili svoje vloge. Poseb.no se Se zahvalju}enio našim faranom kakor tudi našim sosedom od Vurberga, od Sv. Barbare in od Št. Janža; tudi se zalivaljujemo naSemu pevskerau zboru in gg. organistojna od Vurberga in od St, Janža, katera sta se udeležila naše veselice s celim pevskim zborom. m Sv. Lovrenc nad Mariborom. Preteklo nedeIjo, to je dne 22. septembra, se je vršil v gostilni gospoda Autorja zelo lepo obiskan shod. Na povabilo gospoiJa A. Ha,uptm,ana, so se zbrali na^iipliviiejšd in naiuglednejši možje iz vseh sosednih občin. Poslanec -PiSek in gospod A. Hauptiroan sta j:oro5ala o novi zakonski vladni vodni predlogi. Živalina razprava ki se je razvila, je trr/jala tri ure. Sklcnile so se važne resolucije in vsi zborovalci so izrazili željo, cla se o prvi priložnosti zopet skliče shodj, na Katerem. bi se posvetovalo o krajevnih gosjiodarsldh zadevah, posebno o ribstvu in cestah. m Razvan]e. NaŠ pristaS nam pise, da sumijo tamošnji kmetje, da nasprotniki nalasČ ovajajo slovenske kmete, naj se jim naloži osebno-dohodninski davek, Mnogo zadolženih kmetov se spravi s tem no vira davkom v denarno stisko. To je pa že od sile, d.a liberalei in nemškutarji na deželi niti napram u- bogemu slovenskemu kmetu ne poznajo več bratoljubja! m Fram. 601etnico je obhajal preteklo soboto g. Matevž Koren, kmet v Morji, nad' 20 let župan te ob8ine, naŠ vrl pristaš in narofinik ,,Slovenskega Gospodarja" od zacetkan Mnoga Se leta naj Bog Vas žiyil m Sv. Peter niže Maribora. Dekliška zreza priredi 29. septembra po večerničab v samostanski šoli Slomšekovo slavnost. Prijazao Tabimo vse častilce Slomšekove. Vstopnina 20 vin. m Sv. Martin pod Vurberjom. Naznanjamo, da bomo 29. t. m. po veiernicah zopet ponavljali igra BTrij<: tički". Ptujski okraj. Ptuj. Za soboto, dne 21. t. m. so sklicali socijalni dtemokrati v restavracijo ,,,Elefant" shod" železničarjev. Govoril je tudi Kopač iz Tfrsta. Sa>i tega shoda pa je bil popolnoma drug, kakor bi človek mislil, ce je preje 8ital plakate. Po no6i, oziroma Še zjutraj, so povsod trosili svoje ,,Josefeblatter." Mi jim le kličemo: škoda za papir in za trud! iTukaj ne boste nifi opravili. — SreOke »Slovetiske Straže" se prodajajo v Ptujii v kmecki posojilnici. — V petek okrog 9. zveeer je začelo goreti na' podstrešju Senčarjeve trgovine. Dobro je bilo, da se je ogenj hitro zadušil, ker bi bila sicer neva/rnost veliKa za mesto. Gasilcem ni bilo treba priti na lioe mesta. p Ptujske novice. Umrla je v Ptuju dne 21. septembra M. Remitz, hišna posestnica v MeŠ6anski ulici; bila je vsled svoje delavnosti in miroljubmosti povsod priljubljena. N. v m. p.! — Letošnja trgatev obeta zelo malo; kar je nekbliko zrelo, gnije, drugo grozSAje pa je še skoro frdo in kislo. — Vteliko SlomŠekovo slavnost priredi Kr6e\insko bralno društvo v ptujskem Narodnem Domu v nedeljo, dne 29. septemb^ ra. Na vsporedu je slavnostni gov<or vlS. g. dr. 1. Hohnjeca, deklanmcije in petje ter igra: ^Nekfaiaj in sedaj", alegoriSna slika v čast Slomšeku. Zacetek ob 544, uri popoldne. p Cirkovce. V sobbto, dne 21. septembra 1.1. okbli y25. ure popoldne je nastal ogenj v iškednju, hiš. Štev, 48. V trenotku je prodrl ogenj 6ez slamnato stre. ho in v Setrt ure je bilo 11 gospodarsklti poslopij v ognju. Zgorela so enajstim gospodarjem gospodarska poslopja, seno, slama, itd., dvema tudi maniši, s slamo kriti koci. Živino so kbmaj rešili, nekaterim je zgorelo tudi gosplodarsko orodje, Nekaj jih le prav ob8utno zadetih, ker so bili z.a malo svoto zava.nova^ni, škoda je toliko ve8ja, ker so bili poljski pridelki že deloma spravljeni in znaša nad 30.000 K. Akoravno so ljudje hitro prihiteli, da zabjanijo pred ognjem druiga poslopja, vendar se ni dalo mnogo dose8i, ker ]e nastal mo8en veter (krivec), Pri vsej nesre8i je bila sreca, da ni bil jug, ker potem bi bilo gotovo zgorelo pol vasi t Župnijskim gospodairslnm poslopjem, in bila bi v nevarnosti tudi župnijska cerkev. DomaSa brizgalnica je bila hitro pri požaru, pa žalibog ni imela pravega voditelja, vrlo dobro je delala šikolska požarna bramba in omejila, da se niso vžgale sosednje hise, Prihitela je tudi požarna bramba od Sv, Lovrenca na Dravskem polju in iz Podove. Navadno je pri takih nesre6aJi med Ijudstvom velika zme^njava, pa še yegja je bila, ker požarni brambovci se niso razumeli v s\t)ji nem§8ini, eden je hotel imeti ,,boser", drugi vode, zopet ,,feier", gori, ta ,,§prieen" itd. Požarne brambe naj imajo na Slovenskem med Slovenci le slovensko poveljevanje in bodov vsakem oziru ve6 ižobrega storile. p Ormož. Lepo se je obnesla SlomSekova slavnost preteceno nedeljo, Obširni prostori g. SkorfiiCa so bili natjačeno poini. Goste ]e pozdravil predsednik Sever. Slavnostni govornik g. dr. Hohnjec, kateri je bil živahno pozdiravljen, je v svojem govoru orisal delovanje Slomšekovo od pjegovih mladih let do prezgodnje smrti. Kongno se Še spominja velifiastriega ljudskega tabora, kateri se je vršil ravno v tem mestu pred dtobrimi 40 leti. Govor navdušenega mlaciinoljuba je bil spremljan z viHarnim ploskanjem. Za tem so fantje in dekleta izborno predstavljali igro: ,,,Tri sestre". .Po igri se je vrSila na dVori&f.u telovadba Orlov, kateri so proste vaje pod spretnim vodstvom središkega načelnika Creeka izborno izvajali. Potem se je začela v dvorani in drugih prostorih gostilne prosta zabava s Saljivo poSto, srefiolovom itd. Dan, posveSen Slomšelcu, ostane v neizbrisnem spominn vsem udeležencem. Uspeh naže prireditve je bil neprifiaJcovano lep. p Sredlšče. Dne 20. septembra je ob.bajal srediSiki rojak 6. g. M. Sinko dijamantno sv. maŠo. Ker je poseben prijatelj mladine, so ga ta dan vsa mladinska društva, Marijina družba, Dekliška z\reza in Orel proslavila s tem, da so v obilnem številu pristopila k' sv. obhajilu, fetero so prejeli iz slavljencevih rok, ter vsa sv. obhajila darovali za preS. gosp. jubilanta v zahvalo za milosti, katere mu je Bog podelil, ter prosili se nadaljnje božje pomoči na vefier n]egovega življenja. C. g. iubilantu: Se na mnoga leta! Ob tej priliki ]e poidielil 8. g. slavljeneo DekliSki zvezi in Marijini družbi ,50 K, Iskrena hVala! p Sv. Bolfenk pri SretTdšSu. V torek, dne 17. t. m. so prišli ogrski žandarji po nekem opravilu k' nam na Stajersko in so šli potem proti ve8eru v neko tuicajšnjo gostilno, da se nekoliko okrep8ajo. Pridruzili so se jim nekateri ,,napredni" Bolfendani, ki so hoteli piti na stroSke žandjaTjev in zato so se pri plajfiilu nekaj sporekli, akoravmo so hoteli žandarji pla^ati polovico stroSkov. Nato so žandarjem odvzeli orožje '1n streljali s pušikami okoli loglov, Sdokler ni priS«l poklicani Župan in središki orožniki, da so naredili red. Zadeva še pi končana. Žalostno pa je, da mora zavoljo nekaterih divjakov priti Sv. Bolfenk ob dober glas, p Valika Nedelja. Mkdeniška in DekHška zreza priredi dne 29. t. m. pv večeroicah t vrtnih prostorib gostilne g. A. Mikl, »ko bi pa Treme ne dopnščalo, y šoli 81omšeko o veBelico. Na vsporedu je govor o Slomšeku, igra nVe8eli god", razne deklamaeije, petje itd. Castilci blagega Slomšeka in prijatelji poštene zabave, priditel p Ž-ilale pri Rogatcu. V nedeljo, doe 29. septembra po večernicah 86 »rši v stari *oli podučni čebelarski sh< d. G. vori potovalni učitelj g. J. Jnrančič. Ob enem bo tndi tistanOTitev čebelarske podružnice. Ljntomerski okraj. 1 LJutomer. Lepo se glasi geslo: ,,Svo]i k' svojim". A kdo od Muropoljcev ter prebivalcev Slovenskih goric se ga drži? Nasprotniki pa, o tem smo prepri6ani, poznajo, kjer se gre za žep, le svojce. Kako se obnaSajo naši nasprotniki proti poMenemu kme6kemu ljudstvu, je pokazal 18. av,gust, ko je bila znana slavnost v logu. Taki, ki bi naj bili izkazali hvaležnost preprostemu Ijndstvu, so nam pokazali oSitno svoj kisel strankarski obraz. Za danes nikogar ne imenujem, le to rečem, ljudsko migljenje naj tudi tisti spoštujejo, ki od ljudstva žive. 1 Gor. Badgona. Na&e Bralno društvo je minulo nedeljo, cline 22. t. m, obthajalo lepo Slomšekovo slavnost, Slavnostni govornik: doma6i kaplan vl6. g. Ivan Luskar je v krasriem govoru razložil pomen Slomšekovih slavnosti ter njegove nevenljive zasluge za slovensfci narod. Mla|tl'enič> Jak. Slavic je deklamiral pesmico: ,,.Slom§eku v spomin". Peter Potočnik, organist, ]e na kratko razložil pomen igre in na podlagi Slomšekovega izreka: ,,Kam se nagne mlado drevo", izpregovoril mladini nekaj lepili besed1. Nato je sledila igra: ,,Don Manuel ali Ave Marija", kojo so uprizorili fantje Mladeniške zveze. Lepo so rešili vsi fantje svoje vloge. Pevski zbor pa je zapel nekaj mi8"niH pesmi, Nato je sledlla prosta zabava s Šaljivo pošto, tamburanjem in petjem. Tako smo proslavili velikega in nesmrtnega Slomšeka, h koji sla.vnosti je vkljub precej neugodnemu vremenu priglo vse polno ljudi. Lepa hvala pa tudi vrlim mlad!enkam, k'i so tako krasno okin6ale slavnostni prostor, osobito Slomsekovo podobo. 1 Sv. Križ na Murskem polju. Lepo se je obnesla pri nas SlomSekova slavnost minulo nedeljo. Nova dvorana za do-uštvene prireditve, od zunaj in znotrai z venci ozaljšana, je bila natlageno polna najve8 doma«5ega, aveliko tudi sosednjega občinstva iz:Ljutomera, Veržeja, Sv. Jurija ob Š6avnici in od drngod. Bralno društvo, ki je priredilo tp slavnost, se čuti dolžno, zahvaliti se javno pred vsem načelstvu in nadzorstvu križevske posojilnice, ki je blagovolila s skromno pomo6jo Bralnega druStva pozidati na svojem posesfvu prostorno društveno dvorano. Zalivaljuje se Bralno drustvo nadalje tobema govornikoma g. VI. PuŠenjaku in 6. gx. Fr. Stuhecu, od" katerih je prvi govoril, kolika pridobitev za križevsko mlaaino je nova dvorana, pozival navzo8e k sodelovanju pri Slovenski Straži, drugi pa pripovedoval, kjaksna naj bo slovenska mladina po želji rajnega, nepozabnega Slomšeka, Hvalo je dolžno Bralno društvo tudi vsem tistim, ki so brezplaSno pomagali staviti dvorano, bodisi z vožnjami, poda.van]em, denarjem ali kakorkoli. K lepemu gmotnemu uspeliu te slavnosti pa so veliko pripomogle one gpspe, gospodigne in gospodinje, ki so darovale dru&tvn razno pacivo, za kar jim bodi na tem mestu izrecena sr8na zalivala, Kon6no gre Kvala neumornim razpro'dajalkam cvetlic, peciva, razglednic in drugih re8i društvu v korist, kakor tudi vsem dekletom, ki go napletle toliko množino vencev, vsem pevoem In Igraloem, PoSastil je ns&o slovesnost slavni pevski zbor od Sv. Jurija ob ŠSavnici in ]e pri prosti zabavi dovršeno po'dal velikb mičnih pesmi. Hvala mu! — Odbor Bralnega društva. 1 Iz Murskega pplja. V Liutomeru imamo celo vrsto obrtnikov in trgovcev, ki se kažejo nam kmetom povsod prijazne in naBonjene, to so Franc SrSen, Ferdinand Herzog, Lenc, priden lesni trgovec in mizar Jožef Velnar, gostilničar Franc Sever in drugi. Pri teh tudi dobim },Slovensk«ga Gospodarja" ter sem dobro postrežen. Upamo, da se nam trgovec g. Alojz Vršig ne bo izneveril, akoravno njega sin" predseduje novemu liberalnemu pevskemu drustvu? Ljudstvo je dosedaj zmiraj rado zahajalo v to hišo. Tudi vsi brez izjenie spoštujento vrlega Heparia Franca Rižnarja, ker je zelo dober in vrl obrtnik, ki zasluži nago podporo. Opazovaleo dolgih let. 1 Mala Nedelja. Umrl je tukaj nagle smrti Iv. Karba. posestnik in dolgoletni Ion6ar pri Mali Nedelji, star 67 let. V ponedeljek, dne 9. t. m. zjiitraj je še vestpo v svoji dela\mici opravljal svoje delo. Ob y*10. uri pa ga je pri delu nagloma zadela kap. Popoldne je bil previden s sv. zakramenti za umirajo8e in v sredo zve8er ob 9. uri je mirno v Oospodu zaspal. Pogreb se je vršil v soboto, dne 14. t. m. zjutraj ob navzočnosti do-inačega 8. g. župnika in 8. g. kaplana, Pogreba se je udeležilo veliko ljudstva, kateri so ranjkega čislali in spoStovali. Sveti mu ve8na Iu8! 1 S». Juri] ob S^avBici. Tukajšnie bralno društvo in podružnica Slovenske Straže priredita v nedeljo, dce fi. oktobra ob vsakem Tremenu skupno »eliko slt^noBt v prid 81ov. Straži. 8 slavnostjo je združen tndi mladfniški shcd Spored se vrši pribliŽBO tako-le: Zjutraj ob pol 10. nri cerkveni govor, govori velei. g. dr. Hohnjee, nb 10 nri slnvesna sv. maša potem takoj mladeniškn zborovanje t društrenih prostorih. Popoldne po večerni<:»h ravno tam SlomSeko a slavnost, govori, p«tje, dellamaeii*, gled igra itd. \»tančni spored še pride. Prosta zabara t novi gostilni g. Laababerja 1 Gornja Radg-nia. Dekliška zveza priredi t nedeljo, dnp 29. t. m. pop. po večerni at> na vrtu gostilne g. Kampuš SlomSekovo slamost z deklamacijami in gled. igrama ^Marijin otrok" ter Slomšeku ob petdesetletniii". Med p sameznimi toikami petje SlomfiekoTih pesmi ip taraburaoje V slučaju neugodnega vremena ge vrši' slavnost t čitalnici. Vstopnina 30 vin. Slovenjgraški okraj. s Marnberg. Kakor je že poro8ala .^arburgerca", v istini pobirajo med kmeti podpise marnber&ki mogotci in njihovi hlapci protestantovskega značaja zoper zcfr.avnika g. Appela, Da bo g. deželni odbornik' profesor RobiS v Gradcu ob nastavljanju distriktnih zdravnikiov vedel, od kod ta gonja zoper starega, ljudomilega, nad vse postrežljivega zdravnika, rojenega Marnberžana in Nemca, javno pribijemo, da le zaradi katoliškega verskega prepriSanja in življenja g. Appela, ki ni, pa nikoli ne bo trobil v Soberjev rog. Torej pozor vam, ki zapeljani podpisujete proteste zoper kVSČanskega moža in vestnega zdravnika. ' s Sv. Duli na Ostrem vrlm. V nedeljts, dne 22. t. m. se je vnel po službi božji dimnik na tukaiSnjem šolskem poslopju'; precej Ijudi je prihitelo na pomoB in k«r je v taki sili vsak junak, je nevarna re6 srečno iztekla brez škode. — Meseca oktobra nas zapusti fant Rudolf Nudl, voditelj lantovskega društva, ter bo odslej služil cesarjui pri vojakih. Marljivo se je trudil za novo zastavo za Alojzijevo društvo n.aših hrabrih fantov. — Dne 6. oktobra se vrši po službi božji pouSljiv govor za Katolisko izobraževalno druŠtvo, s Šmartno pri Velenju. Prav zelo lepo se je v nedeljo, dne 21. septembra, vršil pri nas po 1. opravilu v Društvenem domu shod S. K. Z. Shod je otvoril kot predsedoiik vl8. gospod župnik Cizej s prisrBnim pozdravom. Poslanec dr. VerstovŠek poro8a o državnem in deželnem zboru. Poro8ilo se vzaime soglasno na znanje in poslancu! izre8ejo volilci svoje .popolno zaupanje. iNato zakljuSi gospod predsednik shod. s Iz dobravske okolice. ,,Kdor iš<5e, ta najde", pravi pregpvor. Takb je tudi zdaj našel, kar je že dolgo iskal, neki šmiklavški liberalec. Prav napredni bratec mu je privošcil nekaj prav gorkih v gostilni pri kolodvoru v Dovžali, tako, da jih ne bo zlahk(a ptozabil, potem ga je pa Se postavil na zrak, da se je tam ohladila njegova, že itak prevro8a liberalna kri, s Dravska dolina. GospoHge ob8inski predstojniki remšniški, sentjanžki in gradiščanski, lepo vas, ki se javno kažete Slovence, v vas lasten dobrobit prosim, pisite tudi svoje uradne vloge na c. kr. okr. glavarstvo v svojem jeziku, kakor vas ga je uBila do. bra mati» Veste zakaj? Ker romajo vasi akti v spakjedrani, nepopolni, vŠasi celo nerazumljivi nems8ini, gospodom uradnikom, žandarjem, ob8insldm tajnikom itdi, iz rok v roke, ki se vam porogljivo smejijo. Kdor zani6uje se sam, podlaga je tujgevi peti. Župarii, vi ste najmanj od koga odvisni, nastopite kot možje za svoj rod! s Dravska dolina. Nasedejo pri nas nekateri osebno posteni možje v svojo veliko škod^o, ker zaupajo preve8 liberalcem ali pa nemSkutarjem. Danes v svarilo dvoje zgledov: Vnet pristaS ,,Narodnega Lista" je istega leta 1909. naro8il marsikomu, a ne pla6al. Sedaj pa tirjajo za precejgnjo svoto vse tiste, ki ga niso vraSali iz strabu pred ,,gospodi" Dra^ke doline. Ti prisiljeni riaro8niki spoznavajo sedaj sami pošteno ravnanje ,,Slovenskega Gospodarja", ki se je temu ali onemu poslal v par stevilkah sicer na ogled, pa je ostavil dopošiljanje, od "koder ni bilo trdnega naro8ila. Ni se usiljeval nikomur in Ijudje nimajo zavoljo njega nobenih pla8il. — Nemškutarjem pa je zaupal in se mo8no opekel dober, poSten slovenski kmet, ko je podpisal nemško, torej sebi res nerpzumljivo pogodbo s slovenjegrasKim glavarstvom. Po tej pogodbi mora prepustiti za bornih 200 K pesek na svojih njivah in pašnikih za dobo 10 let, kolikor ga ho8ejo rabiti za državno cesto ob Dravi. Ker takega drobca ni blizu, bi ga bil na kubi8ni meter drago prodal. Tudi so mu zamol8ali, da bodo z njegovim peskom cesto na treh mes1<ili prelagali, torej nenavadno veliko porabili njegovega mjaterijala, ter mu Se dvoje kolovozov izpodkopali, Isti kmet je Šel v svojji zaupljivi dobroti na limanice glede peska tudi neraskemu inženirju nemške tvrdke, ko je zidala novmost. Nauk: varujte se liberalcev in nemSkutarjev! 6 Sv. Martin ob Paki. V nedeljo, 29. septembra se priredi 81om- šekova slavttost. Ob 1U. uri slovešna sr. maša s pridigo o Slomšekti, ob 3. uri popoldne se sl»Tnost nadaljnje ra rrtu g Franca PirtnSek t Rečici. Na vsporeda je slavnostni govor, deklamacije, petje, siečoloT, ribji lo? itd. V nedeljo vse na slavnostl b Št. Peter na Kronski gori. Naš poelanec dr. Verstovšek priredi v nedeljo 29. septembra po rani maši pri nas shod K. Z. Pojdimo ga p^lnfat. s St. Janž pri Dravogradu. V nedeljo, dne 29. septembra po pozni 8v. maši priredi pri nas Kmečka zveza političen sbod. GoTorit pride naš poslanec dr. Versto^šek. Voliloi pridite na shod! Konjiški okraj. Konjlce. S 1. septembrom t. 1. je prevzel tukajšnjo gostilno v Narodnem domu zavedjii Slovenec gospod Zdravko Vasle, bivSi gostilniCar in urar v Mozirju. Izvrševal bo gostilniško in urarsko obrt in ga kot zavednega Slovenca in vestnega obrtnikja kar najtopleje priporoSamo. k Prihova. Dne 19. t. m. so bile pri naa obfiinske volitve za ob8ino GruSovje. V novi odbor so izvoljeni slede8i možje, k.i so vsi vrli pristaži Kme6ke zveze: Anton Pu6nik, iP|a(vel Kokolj, Franc Brglez, Mihael Krajnc (v III. razredu); Franc Cernec, Mlakar Alojz, Anton Brglez, Jakob Rebernak (v II. razredu); Jožef Jesenek, Jakob Sitatr, Karol Humer, F. Flis (Dobrova) v T. razredu. Opazili smo pri teh volitvah veliko malomarnost in nezavednost volilcev III. in II. razreda, ki so ostali doma ali so se pa dali od grngiji pregovoriti, da niso prišli na volišče, 8etudi je bilo deževrio vreme in. torej za volitev ugodno. Iz ^asi Razkotec n. pr. ni cobeden volil; edini, ki je bil prišel, ni imel ptaoblastila, pa tudi ne volilne pravice. Zato pa tudi ta vas nima nobenega odbornika, nima 81oveka, ki bi se potegoval za njihove koristi in pravice. Ker ste sami tako hoteli, se vam ni zgodila nobena krivica* k' Zreče. Sami8na Krajnc Marijat je v ponedeIjek zvecer iz Lo8 prišla obiskat svojo sestro, gospo AVinterjevo, a po polno8i je- tu nepri&akovano umrla. k" Grušovje. Zadnji teden so bile pri nas obginske volitve, Agitiralo se je in se Še agitir,a proti sedanjemu uglednemu in vrlemu županu s tem strašilom, da bode baje morala občina po zopetni (7kratni) iz-volitvi g^ PuSnika za župaria pla8evati imenovanemu 40 vin. pokbjnine (penzijona) na dan. Prosimo slavno uredništvo, naj pove, ali se nahaja kje takšna državna ali deželna ali občinska postava? (Opomba urednistva: Tako neumne postave ni!) Dokler pa ni pokojnina doloSena v postavi, je župan ne more dobiti. Obči.nski odbor pa take postave ne more skleniti, ker je c. kr. okrajno glavarstvo (iri deželni odblor?) ne potrdi. Kdor še sedaj veruje takim kvantam, je podoben 8udaku, ki ho6e kupiti na sejmu 5 krav za en groš. k ii6e. Bralno društvo priredi v nedeljo, dne 29. septembra 1.1. po večernicah (v sludaju, da bi ta dan deževalo, pa naslednjo nedeljo, 6 oktobra) Slomšekovo slavnost s predavanjem, petjem, gledališko predstavo ter z godbo na vrtu gostilničarja Janeza Eliac v Drsževasi. Celjski okraj. c Celje. T.ukaj se naselita, kakbr Čujemo, v kratkem nova slovenska obrtnika, en tapetnik in en dimnikar. — Pripravnica n,a celjski nemŠkl gimnaziji, ki bi naj skrbela temu zavodu za narasčaj, ima letos cele 4 u8ence. Pa za te se vzdržuje poseben učitelj! Avstrijsko bogastvo, slava tebi! — Mestno elektrarno v Celju je sklenil ustanoviti obSinski svet, Prora8un znaša 93,000 K. Delo bo izvršila družba za elektriSno industrijo v Weizu. c Hmelj. Na hmeljfskem tržiScu v Zatcu je bila trgovina preteSeni teden zopet posebno živahna. Dnevno se je prodalo 600—800 bal. Kot kupci so prišli zope#poleg domaaSih tudi zastopniki pivovarn iz tujine. Najbolj se je povpraševalo za sredniim hmeljem, katerega cena se je znatno zvišala... Cene so bile na žateekem trgu sledeče: 120—125 K za slab hmelj, 125 do 135 za srednji, 135—140 za sreJdpje dober in 140 do 154 K za prima in izvleSek. Cene so za 50 kg. Cene postajajo vedno trdnejš«. — Naktipovanje na deželi je postalo zeto omejeno, Hmeljarji namre8 trdneje drže svoje blago in zahtevajo zelo visoke cene, katere pa kupci ne sprejmejo. Promet je postal mirnejši, ker primanjkuje vre8 in vagonov za razpošiljanje. Zaloge trgovcev so skoraj prenapolnjene. Sicer pa so zaloge na dleželi že ve8inoma poprodane. Cene so tudi na deželi višje, Tam, kjer se je pred 8 dnevi placevalo po 112-120 K 50 kg, se plačuje sedaj že 132 do 145 K, c Teharje. V nedeljo, dne 22. septembra, so obhajala naša društva Slomšekovo slavnost, Bil je tolik naval, da se je izkazala društvena, soba za premajhno in jih mnogo ni našlo prostora. Gospod kaplan je v kratkem opisal pomen SlomŠeka za spodnjeŠtajersk« Slovence, nato je bila deklainacija in mladenka Gajšek je v daljšem govoru slikiala iri poveličevala vrline našega Slomšekia'. Saljivi sre8olov je spravil zborovalce v dobro voljo. Igra pa, ki so jo dekleta vrlo pogodile, nas je pqu8ila, da imamo pred vsem skrbeti za kmecki stan, katerega se ne smemo nikjer sramovati. Z najboljšimi vtisi in sporaini na nepozabnega Slomšeka so se konBno zborovalci razšli. o PetrOTČe. Slomšekova slavnost in mladinsko zborozaoje obenem se je vršilo v nedeljo v našem Draštv. donra, v. katerega je prihitelo od vseh fcrajev mnogo ljudstva, Slavnostni govor ]e imel državni posla|nec dr. K o r o Š e c. V proslavo Slonisekovo je govorila v imenu mladinskib. organiza«ij jpredsednica ' Z. S. D. Micka Drev. Predajvale so se tudi Slomšekove pesni. Slavnost je poveličeval združen žalsko-petrovliki peivjski in tamburaški zbor. Tudi vse dorugo, kar je služilo v prospeh prireditve,,! je bilo , dobro urejeno, tako da so s slavnostjo zadovoljni obiskovalci in prireditelji. o St. Peter v Sav. dol. Pri nas smo imeli 22. t. m. dve slavnosti: ofihajajli smo spomin na slavnega Slomšeka in Siponnin na ravnokar minoli evhari^tični kongres na Dunaju. Govorila sta nam poslanec dr. A. Korošec in župnik dr. J a n 8 i 8. Zraven tega| še so bile deklamacije in petje Slomgjekovih pesmi. Tako smo se tudi rai na le,p na8in [ pridružjili obilnim Slomšekovim 8astilcem. c Solčava. Dne 22. septembra je umrl na Stiftarjevem v 84. letu svoje starosti Ignacij Stiltar, po doma8e MartinBev Nace, Bolehal je samo nekaj tednov na Srevesnem raku. Pogreb se je vršil v torek dopoldne. Bil je irtož stare korenine, globokega verskega prepriSanja in zato v svoji bolehnosti ve&krat previden s sv, zakramenti. Zaradi svojega zdraivega in prisitno domažega obna6afi.ja je bil obBe priljubljen. N. v m. p.! c Sv. Mihel nad LaSJdm, Na strmera hribw nasproti železniški postaji LaSki trg kraljuje naS Sv. Mihel. Priprosti kmeti8 Jurij Jarh je leta 1637, daroval ta hrib, imenovan »Oljska gora" in sp.rožil misel, da se ondi pozida cerkev. Stoletja so miriula, kmeti6 Jarh in drugi so za njim pomrli. Sv. Mihael jih je gledal s svojega trona, s petjem svojlh zvonov jih je spremljal vse, ki so jib.' doli ob bistri Savinji nesli in položili k ve8nemu požitku tam pri Sv. Martinu in pozneje pri Sv. Krištolu. Vse se je spremenilo doli ob Savinji in okrog po hribih, le on je ostal neomajni mogp8ni zaŠČitnik ter nam s svojlmi zvonovi naznanja vesele in žalostne dogodke, ki jih' vidi nad nami. Zato hitimo vsako leto ob Smihelovem v njegovo veli8astno svetiSSe na gori, svetišSe naHiangplja zaŠSitnika, kakor pravi nadpis nad glavnimi vrati. Tam se mu zahvaljujemo in priporočamo mi dolinci in hribovci. Pa tudi od dale8 ga pridejo romarji 8astit. Med temi z veseljem omenim samo naSega milostljivega nadpastirja, ki so pred mnogimi leti kot majhen deček prišli s svojo materjo castit svojega patrona in zaš8itnika ter so ene no8i prenoBili pri njem pocl prižnico. Leta 1910 . dne 20. oktobra pa sq našega Sv. Mihaela odlikoviali sv. OBe sami ter mu podelili dovoljenje, da vsi romarji, ki ob Smiheloyem obišfeejo svetišče nadangelja zaŠ8itnika, pod navadnimi pogoji prejmejo popolni odpustek. Pa tudi na cesarski Dunaj jq dospel njegov stoves, V leto&njem poletju so ga obiskali odli8ni gospodje od osrednje komisije. Niso se mogli 'dovolj naBuditi veli8astnemu sveti&Su, vse so si fotografirali in vzeli slike seboj na DupaJ z obljubo, da bodo Sv. Mihaelu izposlovali izdatno podporo iz državne blagajne. Zadnje pismo od osrednje koraisije pa pravi, da se celo Njih c» k'r. Visokost, prestolonaslednik Franc Ferdinand mo6no zanima za Sv. Mihaela nad Laškim. Te vrste sem zapisal v 8ast sv. Mihaelu, ki ga pojdem v nedeljo, dne 29. septembra, Sastit tje na hrib, in; pa tebi, bralec, ki bo§ hitel tod mimo v železniskem vozu, 'da; pogledaš takrat sk.ozi okno veliSastno cerkev z dvema zyonikoma inveS, d'a 1e to spomenik, ki si ga je postavil priprosti, a verni k.metič Jurij ,Tarh leta 1637. - M. S. c Laško. Slomšekova slavnost v nedeljo, dne 22. septembra, se je lepo obnesla, Dvorana je bila natlaSeno polna, Slovenski tržani in tudi okoli6ani so v castnem Številu obiskali slavnost, ikar nam pri8a, da duh Slomšekov v paSem Ijudstvu živi. Cast in slava takemu Ijudstvu. Prisr8no hvalo pa tudi izrekamo vsem, ki so nam pri slavnosti kaik.orkoli šli na roko! Hviala Bralnemu društvu za oder, hvala preblagemu g, Konradu Elsbacherju, ki nam Še nikdar ni 8esa odrekel, in njegovi gospej soprogi, ki je to pot n.aSe. ga ,,Blažeta" tak.o lepo oblekla, g. Cetini za pianirio, dragim sose3oni ŠmarjeSanoni kakor tudi našim pevoem in pev^kam. Dokler SlomSekov duh bo vzgajal dosti Blažetov in Nežic, ni se treba bati, da bi padle na§e meje. c Smarje pri Jelšah. S 1. oktobrom se bo otvorila med postajama Smarje inMestinje postajica Stranje. Na tem postajaliŠ8u boda obstajaii vsi me^ani vlaki rogaške železnice. c Smarje pri Jelšah. SlomŠekov spomin smo pri nas preteklo nedeljo obnavljali tako-le: V cerkvi je 8. g. kaplan Fr. Sinko siavil Slomšeka kot apostola slovenskega naroda. Apostol nam je Slomšek z besedo, spisi, z deli, s skrbjo za mladino, s svojim zgledom. V Habjanovi natlaSeni dVorani pa se je vrsila izvencerkVeria , slavnost Izobraževalnega društva. SlomŠekova velika in krasn,a podoba je bila lepo okrašena in gledala na 300 svojih slavilcev. Marija Smole je prisrSno deklamovala: ,,A. M. SlomšeKu", Fr, Stiplo'šek pa Slomšekbvo: ,,Vesela pesem nedolžnega mladeniSa". Sljavnostni govornik SlomSekov, 8. g. župnik Fr. Gomilšek, sara Vnet Sastilec in posnemovaJec nesmrtnega Slomseka, je vzbujal iste 8ute Ijubezni, hvaležnosti in posnemania v mnogobrojnih poslušalcih. Slomšek je delOval neumorno na to, da ostane slovensko ljudstvo zvesto veri in naroOjno zavedno, skrbel zlasti za mladino, Hotel, da postarie narod mogoSen, slaven in sreSen. Slomšek' je bil tudi ljubitelj poštenega petja in izvrsten Sblnik". Zia SlomŠeka se imamo zahvaliti njegovi izvrstni materi. Pela se je navduseno Slomsekbva: rPreljubo veselje" in ,,Glejte, že solnce zahaja" ter Laharnarjev umetni ..Pozdrav". Možka in ženska poilruznica, kakor posnemamo iz poroBila, sta skupno poslali lansko leto Slovenski Straži 105 K. Prodajale so se tudi sre8ke. c Pežarna tramba v Eaplji vasi pri Sv. Parla pri Preboldn priredi dne 29. t. m. veliko vrtno Teselico n» yrtu g. F. Šlander t Eaplji Tasi. Na vsporedu je veseloigra v enem dejaoja, veliki Breiolor, rinska trgatev, streljanje na dobitke, konfeti itd. Pri reselici ivira polnošteviina godba iz ^Veselega kota". c Trbovlje. SlomSekovo slavnoBt priredi Emetijsko bralno drnštvo dne 29. sept v prostorih draštrenega doma. Začetek ob 8. uri popoldne. Spored: Go»or o Slomšeku. (Dr. Korošec). EoodejaDska šaJoigra: rZapirajte vra«au. Prosta zab»Ta, srečoloT, Sdjiva pcšta itd. 8odeluje tamburaški klub Oria. Vstopnina: I. prostor l'2O K, II. progtor 1 K, III. prostor 80 vin., stojišža 40 vin., sedeži na galeriji 1 K. Vstopnina Bamo k prosti zab«vi 20 vinarjeT. c Vojnik. Izobražeralno drnštro vabi na SlomsekoTO slavnost, katero priredi v nedeljo, 29. t. m. po večernieah t prostorih g. Vr*čkota. Spored: 1. SlavnoBtni goTor. 2 Deklamacija. 3. rLjndmila" igra t petih deianjib. Prijatelji poštene zabave pridite. c Motnik. Naše kat. bIov. izobraž*v»lno drnStTo priredi v nedeljo dne 6. oktobra ob 8. nri pop. predstavo. Na vsporedu je S. Gregorčičeva deklamacija rNaš čolnič otmimo" in igra .Trije tički", bnrka v dveh dejanjih. Igra se bo ponavljala tndi v nedeljo, dne 18. oktobra ob 3. uri popoldtie po ravno istem vsporedu. c Loka pri Zidanem mostu. Prihodnjo nedeljo, dne 29. septembra bo pri nas nstanovni ihod pododbora Kmečke iveze Govorit pride nai deželni poslunec Piček. Volilci, pristaši K. Z. pridite t ebilnem številu. Zborovanje se vrši pe rani maši v drnštveni sobi. a up jhn je splaval po — Savi. Grozdje gnije, mnogo ga je Se nezrelega, cene mo&tu ne bodo posebno ugodne, Edino upanje je ge, 8e se bo vreme izpremenilo na bolje. BoljSe vrste, kakor: žlalitnina, traminec, silvanec, burgundec itd, bodo dale Se dokaj dobro kapljico, a slaba je z ril8ekbm (rizlingom) in šiponom. Pametni vinogradniki bodo letos mošt sladkali, samo prosimo uredniš,tvo, da nam pojasnite, kako se mora pri oblastih napraviti tozadevno proSnjo. (Citajte spis ,,Pridevanje sladkorja k" vinskemu mostu" v dajia&nji številki ,,Slovenskega Gospodarja" med ,,Raznimi novioami". Op. urednistva.) b Baihenburg. Shod Osrednje zadruge, ki se je nameraval vršiti prihodnjo nedeljo dne 29. septembra, se radi raznih zaprek" ne bo vršil. b Brtžice. Na Slomšekovo slavnost 29. t. m. vabita podružnica b81ot. Btraže" ter izobraže?alno drnštTO. Na vsporedn je poleg slavnostnega govora žive slike in deklam&cije, igra .Prisiljen stan je zaničevan", ter šaljiv srečolov, vmes pa petje zbora in samospevi. Zaietek ob 8 popoldne. Vstopnina po 40 in 20 vin. Vabimo na letošnii jplavni občni zbor ,,SJov. StražecS ki se vrši ir nedeljo, dne 13. oktobra V MaribOm v dvorani >Narodnega doma«. — Z ob8nim zborom je združena Slomš,ejl<bva slavnost mariborske poiSružnice. — SloVenci od blizu in daIe8! 13. oktobra v Maribor! _____ Duhovnlške spremembe. Ca^t. gosp. 3r. Anton Pinter je nastavljen za kaplajna v Slov. Bistrico, in 8astiti gospofdi Ivan Zagar ]e pa prestavljen iz Slov. Bistrice v Vojnik. Sv. Martin pri Velenju. Ker se je dne 22. sep. tembra morala igra odložiti, zato se vrši predstava z ravno istim sporedom kot bi se bila imela vršiti prvi8, dne 29). septembra ob !43. uri popoldne. s Velenje. Tu je umrla dne 19). t. m. grofica Bianca Mensdorlf Adamovi8 v 75. letu starosti. Pogreb je bil v nedeljo, dne 22« t. m. popoldne. Bil je nad vse veličasten. Udieležilo se ga je nebroj ob8instva. Zastopano Je bilo jako Številno tudi visoko plemstvo. Zflasti je bilo mnogo kmefikega ljudstva, ki je spostovalo udano grolico. Zastopan je bil obcinski odbor velenjski, udeležil se je plogreba državni poslanec dr, Verstovšek, deželno-sodni svetnik' dr, Kotnik itc?. Pogreba se je udeležila požarna bramba; njeni 81ani so nosili krsto, radalje so pri&li iz Celja veteranci in godba. Sprevod je vodil vl8. g. župnik Cizej v spremstvu velenjskega in škalskega g. kaplana. Na grobu je govoril 8. g. župnik ganljivo slovo v slovenskem jeziku. Njegov govor Je napravil na navzo8« globok vtis, Pokojnici blag spomin! Vojska na Balkanu? Od vseh strani se poro8a z vso resnostjo, da v kratkem izbruhne na Balkanu \iojska. ,Vse balkanske državice se pripravliajo na bojni ples s TurBijo. Na bolgarsko-turSki meji je prišlo dne 24. septembra do manjsega boja med turškimi in bolgarskimi 8etami. V vojnem odseku avstrljske delegacije je vceraj govoril poveljnik mornarice, MonttekuKoli o nasih bojniti ladjah, Montekukoli je zahteval, naj se stavijo odslej Še ve8je bojne ladje. Tržno poročllo. Za jabblka plaSuijejo sadni trgovci slede&e: rane vrste 10—16 vin., pozne 12—24 vin., sadje za mošt 8—12 vin. 1 kg.. Na Dunaju pa je najnižja cena za 1 k"g jabolk 30 vin, — Posamezni vinotržci obljubujejo za letosnji vinski mošt, ki bo imel 10—14% slaidlkorja, 28—36 vin. za, liter. Mariborski vinotržci obljubujejo, ikakor se nam poroca, 8 vin. nad stopi.nje sladkorja, to |e, Se ima most 10% slad•kor]a, hbcejo plafeati 28 vin. za liter. — Cena ovsu in koruzi je zopet posko8ila, in sicer pri ovsu za 20 vin. pri 100 kg, pri koruizi pa za 40 vin. Cene so slede6e za 50 kg: pšenica 11—12 K, rž 9'50-10 K je8men 8'SO-ll K, oves 9'45^-ll'2O K, koruza 10-11 K, krompir 3-4'SO K. Laško-turška vojska v Tripolisu se vrši že eno leto, Italijani so v teku enega leta primeroma zelo malo dosegli, pa8 pa so iSabili (od Turkov iri Arabcev mnogo gorkih udarcevu Listi pwro8ajo, da so v zadnjem boju pri Derni tudi Italijani imeli na stotine mrtvib.. Turki trdijo, "da so Italijani bežali. okraj. b Brežice. Naši vinogradniki gledajo z žalostjo v prihodnjost. Upali so letos na dobro vinsko letino,