Poštnina plačana v gotovini. Maribor, sobota f4. maja 1938 Štev. 109. Leto XII. (XIX.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo iu oprava: Maribor« Grajski trg 7 I Tel. nredništva in uprave 24*55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman ▼ upravi ali po posti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rac. St. 11.409 99 JUTRA 99 Španski položaj Pariz, 13. maja. Po informacijah iz Barcelone je pričakovati, da se v najkrajšem času prične velika republikanska protiofenziva in sicer v smeri Leride. Republikanci so dobili namreč v zadnjem času velike množine vojnega materiala, topov, tankov in letal, pa bodo skušali sedaj, kakor pravijo nekatere informacije, vreči fran-kovce nazaj iz Katalonije z namenom, da zavzamejo Lerido, ki je postala središče prehranjevanja ter operacij frankovskih čet. Prve priprave za to ofenzivo so navodno že končane in izražajo republikanski krogi upanje, da bodo lahko kmalu prodrli do Leride. Za republikance je ta napovedana protiofenziva važna predvsem radi tega, ker upajo s tem očistiti pirenejske klance manjših frankovskih skupin ter osvojiti one hidroelektrične centrale, ki se nahajajo v Pirenejih in ki jih imajo sedaj v rokah frankovci. S tem je ostala katalonska prestolnica Barcelona brez električne razsvetljave ter brez električne pogonske sile. ( Te napovedi republikanske" protiofenzive prihajajo ravno sedaj, ko zaseda v Ženevi Svet Društva narodov, ki je Pravkar absolviral abesinsko vprašanje in ki je, na tem, da razpravlja tudi o španskem problemu. Republikanska vlada hoče očividno s to protiofenzivo dokazati. da še ni vse izgubljeno, da republikanska Španija še živi, da je v stanju, ki ji omogoča nadaljevanje borbe in celo protiofenzivo. Obenem pa bi hoteli s tem dvigniti moralo prebivalstva in zlasti republikanske vojske, ki je v zadnjem času utrpela precejšnje sunke, ko so frankovske čete prodrle do sredozemske obale ter presedale republikansko Španijo na dva dela. V tej protiofenzivi naj bi bil podan zadnji poskus, da general Franco ne konča letos državljanske vojne v svojo korist. Če bi namreč napovedana republikanska ofenziva ne uspela, potem je izven dvoma, da bo general Franco s prvim prihodnjim ofenzivnim sunkom najpreje likvidiral Katalonijo, odrezal republikansko Španijo od Francije, nato pa obvladal še Va-lencijo ter Madrid kot poslednji središči odpora ter obrambe. Z druge strani pa prihajajo vesti, ki označujejo položaj v katalonski prestolnici radi pomanjkanja živil kot zelo težak in kočljiv. V barcelonskih ječah'se nahaja okoli sedemdeset francoskih državljanov, glede katerih je že ponovno interveniral francoski poslanik, da se izpustijo ali pa da pridejo pred sodišče, ki naj ugotovi njihovo krivdo. Med prebivalstvom samim se opaža neke vrste izčrpanosti, utrujenost, otopelost. Radi Presekane zveze s pirenejskim hidro-električnimi centralami ni električnega toka, ni razsvetljave, ni tramvajskega Prometa. Delavci, nameščenci, uradniki morajo daleč peš v svojo službo, kar želo utruja, zlasti če pomislimo, da trpi Prebivalstvo tudi radi pomanjkanja živil. V Barceloni se je pojavilo mnogo tajnih trgovcev s hrano, ki prekupčujejo z živili proti bajeslovnim cenam. Oblastva |c tajne trgovce z živili sicer preganjajo 'n dajo postreliti, vendar pa je to edini način, da pridejo Barcelončani do neznatnega priboljška k temu. kar prejemajo proti aprovizacijskim nakaznicam. Francovo prodiranje se je v zadnjih dneh upočasnilo in se vrši le s pomočjo Velikega števila letal, ker drugače menda no gre. Zdi se namreč, da je general * tanco potegni! iz smeri Teruela in Ca-stellona večje število edinic, da jih lah- Prelom med Mehiko ter Vel. Britanijo PREKINJENJE DIPLOMATIČNIH ODNOŠAJEV. - MEHIKA ODPOKLICALA SVOJEGA LONDONSKEGA POSLANIKA. — PETROLEJ NI VODA, — MEHIKO CITY, 14. maja. Mehiška vlada je prekinila in pretrgala diplomatične odnošaje z Veliko Britanijo. Mehiški poslanik v Londonu Plimo Vila Michal je bil po mehiški vladi z vsem osebjem poslaništva takoj odpoklican in se je vrnil v Mehiko. Včeraj popoldne je povabil mehiški zunanji minister Eduard Hay angleškega poslanika Owena St. Clair-0’Malleya ter mu izročil noto svoje vlade kot odgovor na angleško noto, v kateri zahteva Anglija odškodnino -h razlastitev petrolejskih koncesij. Mehiški zunanji minister je izročil angleškemu poslaniku ček 361.737 mehiških pesov kot prvi obrok za amortizacijo investiranega angleškega kapitala. Ob tej priliki je izjavil zunanji minister Hay, da je postopanje angleške vlade napram Mehiki vse prej kakor prijateljsko in da je bil radi tega odpoklican iz Londona mehiški poslanec. V posebni noti na angleško vlado navaja mehiška vlada, da je pripravljena odplačati odškodnino iz proste volje, odklanja pa vsakršne odškodninske zahteve angleš kih interesentov na podlagi sklicevanja na mednarodno pravo. Angleški poslanik še ni prejel od svoje vlade 'kakšnih navodil in trenutno še ni znano, če bo dvignil potni list zase in za ostalo osebje angleškega poslaništva. Diplomatični krogi zasledujejo konflikt z velikim zanimanjem, zlasti radi tega, ker so po dolgem času zopet petrolejske koncesije predmet politično diplomatičnega spora. Kakor znano, je mehiška vlada nedavno razglasila razlastitev inozemskih petrolejskih koncesij. Zadevni odlok šefa mehiške vlade generala Cardenasa je tvoril predmet diplomatičnih pogajanj med mehiško in londonsko vlado. Pogajanja pa niso, kakor se sedaj vidi, uspela. Odločitev mehiške vlade glede ekspropora-cije tujih petrolejskih vrelcev gotovo ne bi zbudila toliko pozornosti svetovnih političnih in diplomatičnih krogov, ako ne bi petrolej predstavljal neobhodno potrebne sirovine v primeru vojne. General Garde-nas se tega dobro zaveda in je lansiral v javnost celo vesti, da bi bil primoran spre jeti nemške, italijanske ter japonske ponudbe za eksploatacijo mehiških petrolejskih vrelcev, če bi kanile Anglija, Francija in Združene države ameriške odklanjati nakup mehiškega petroleja ali pa rr šiti kakšne morebitne represalije radi ekspropriacije lastništva tujih petrolejskih družb. Predvsem so radi tega ukrepa mehiške vlade prizadeti svetovni koncern Rockefellerjev Standart Oil co., nadalje skupina Sinclair-Oil, ter skupina Royal-Dutch. Fašistični napadi na italijansko Katoliško akcijo RIM, 14. maja. List »Regime Fascista« se obrača v posebnem članku proti Katoliški akciji, ugotavljajoč, da zavzema delovanje Katoliške akcije v zadnjem času neke oblike, ki so v popolnem nasprotju z duhom fašistične stranke. Nemogoče je, da bi bila italijanska mladina istočasno včlanjena v Katoliški akciji in v fašistični stranki. Po sklenitvi konkordata se je pričela Katoliška akcija vsebolj pečati r, politiko in je pri tem pozabila, da je v Italiji možna samo ena politika, to je politika fašizma in Mussolinija. Madžarska ima vlado „močne roke“ BUDIMPEŠTA, 14. maja. Vladna kriza je bila hitro rešena in je sestava nove vlade sledeča: Ministrski predsednik in začasni trgovinski minister Adalbert Imredy, dosedanji gospodarski minister in predsednik Narodne banke; notranji minister Franc Kerestes-Fischer, doslej predsednik centrale denarnih ravodov in bivši minister v vladi Bethlena in G5m-bosa; vojni minister general E’~en Ratz, doslej šef generalnega štaba; finančni minister Ludvik Remenyi-Schneller, dosedanji finančni minister; zunanji minister Koloman Kanya; minister pravde Edmund Mikecz (kakor doslej); minister za vero in prosveto grof Pavel Tolcky, bivši ministrski predsednik; kmetijski minister Sztraniavsky, doslej predsednik poslanske zbornice; minister za industrijo general Emerih Bangha. V vladi bo dosedanji prosvetni minister Homan kot minister brez listnice, za državnega potliajnika za propagando pa bo imenovan dosedanji državni podtajnik ministrstva za pravosodje dr. Antal. V Litvi ni več zakonite opozicije KOVNO, 14. maja. Nova avtoritarna ustava Litve je stopila z današnjim dnem v veljavo. Nova ustava odstranjuje sistem parlamentarne demokracije in je vsaka politična opozicija nemogoča. ko zbere okoli Leride, kjer pričakuje republikanskega sunka, dočim si ostale frankovske skupine prizadevajo, da s pomočjo letalskih akcij pridržijo iniciativo glede vojnih operacij v svojih rokah. Po najnovejših poročilih so frankovske čete obkolile prostor med morjem in Teruelom ter zajele 10.000 republikanskih vojakov. Z druge strani pa poročajo iz Carigrada, da pluje v zadnjem času skozi morske ožine več ruskih ladij, pol- nih vojnega materiala, ki ga odpravljajo v republikansko Španijo. Navodno so si Rusi izposodili nekoliko grških ladij, ki so plule v zadnjem času skozi morske ožine, natovorjene z vojnim materialom, letali, tanki ter municijo. Ves ta material odpravljajo v smislu poročil v Oran, od koder ga nameravajo ponoči odpremiti v Cartageno oziroma Valencijo. Bratomorni boj sc nadaljuje brez konca... Ubogi španski narod. Medu vvirt — p* »Kmet. list« poroča v št. 19 a: »Tuja družba zlatih in bakrenih borskih rudnikov, v katere okolici vlada velika socialna beda, je objavila pred nekaj dnevi bilanco za pretečeno leto, ki ne more prikriti dejstva, da je družba navzlic ogromnim dividendam nakupičila iz neizplačanih dobičkov tolikšne rezerve, da ne ve kam z denarjem. Poleg glavnice 60 milijonov frankov in poleg rednih rezerv ima družba še za 105.4 milijona frankov specialnih rezerv. Vse te rezerve pomenijo neizplačane dobičke. Družba izkazuje za lansko leto čistega dobička — pomislite zgarani in zadolženi kmetje — čez 107,000.000.— frankov. Mi, ki smo gospodarji na tej bogato obdarovani zemlji, pa žvečemo — slovensko nacionalno jed — v oblicah krompir in kislo zelje!« Tudi duhovniki V smislu najnovejše odredbe dunajskega komisarja Biirckla morajo sedaj tudi katoliški duhovniki dokazati svoje arijsko poreklo. V duhu posebnega kompromisa med židovsko bogoslovno občino in komisarjem Biircklom se mora izseliti vsako leto iz Avstrije najmanj 25.000 Židov. Kruh V »Novi dobi« št. 19 beremo: »Kruh kot edino prehranjevalno sredstvo malega človeka je predmet največje špekulacije. Že od prevrata sem opažamo, da varirajo v prekomerni ceni vedno samo oni neobhodno potrebni življenjski predmeti, od katerih je mali človek odvisen. To so: moka, meso in drugi deželni pridelki. Ako bi šel povišek cen v prid kmetom, bi se še nekako sprijaznili, ker kmet za svoj trud še nikoli ni bil plačan. Ako pa gre povišek v prid prekup-čevalskim špekulantom, potem je naša dolžnost, da povzdignemo svoj glas v obrambo najprimitivnejših- zaščitnih mer proti izkoriščevanju. Naš slovenski kmet gara od zore do mraka in nazadnje vnovči svoj pridelek pod ceno, pa najsi bo to živinče ali žito, ob 'enem pa opazi visoko prodajno ceno našemu žitu, ki sloni za 100% nad svetovno ceno na žitnem trgu. V zadnjih 14 dnevih je zra-stla cena žitu za 40 Din pri meterskem stotu, kar je dalo ža posledico podražitev kruha. Izgovor na bodočo-slabo letino zaradi slabega vremena ni izgovor, da smo preveč žita izvozili v inozemstvo, kar da opravičuje povišanje cen, sta tako jalova in trgovsko tako špekulativna, da jima normalni možgani verjeti ne morejo. Ako bi imela država od takih poviškov svojo posebno korist, bi človek iz zgolj državnih interesov nevoljno, a končno le soglašal in si v srcu opravičeval svoj odpor proti povišanju, — ako pa vidi, da gre ves presežek cen v korist privatnim prekupčevalskim špekulantom, potem mu pa zastaja razum, da je kaj takega sploh mogoče. Da je cena pšenici na našem trgu še enkrat višja od cene na svetovnem trgu, tega niti spekulativno predvidevana slaba letina ne more opravičiti še manje pa opravičba na prevelik izvoz ne more držati, ker se je pšenico kupilo od naših kmetov po sramotno nizkih cenah, ki niso niti naj-manje v skladu s kmetovim trudom iu znojem. Takemu umetnemu izkoriščevanju kmetov in konzumentov se mora napraviti konec. Nikogar ni, od najvišjega državnega uradnika do najnižjega pati- Selniški Sokoli so dobili lastno telovadišče Ptujsko pismo — Mariborčanom V nedeljo 15. V. popoldan zopet gostujemo Mariboru že od lani pozvani polon-ski diletantje iz Cirkovc na Ptujskem polju, ki smo pri nas kot izrazito kmečka igralska družina gotovo svojevrsten pojav. Res je, in to takoj povdarim, da se ne moremo spuščati saj za zdaj ne, v kake gledališke probleme in si tudi nismo in ne moremo postaviti za cilj, da bi jih razvijali in reševali, kakor tudi ne zasledujemo na odru problemov življenja, človeških usod itd., ker nam zato manjka predvsem igralska tradicija in še marsikaj tistega, kar v gledališkem jeziku imenujemo igralski stil, kultiviranost, način doživetja, stvariteljsko hotenje igralčeva osebnost — in podobno. No, mi se tega prav dobro zavedamo in si tako daleč ne drznemo v mislih, ker slutimo in tudi vemo, kdaj in pod kakimi pogoji vodi pot k temu. V zadrego bi nas pa tudi vsak spravil, kdor bi hotel vedeti, iz kakšnega nagiba se je osnovala naša družina. Mogoče res le radi tega, da igramo, da imamo neko ugodje, kar seveda ne opravičuje še tega, mogoče pa še to ne, ali pa iz neke nagonske težnje po izrazu, kateri se izjavlja pri primitivnem človeku kakor pri otroku predvsem v posnemalni in vnanji tehniki, ki se čisto še dotika ali pa še ujema z oblikami njegovega vsakdanjega življenja. Torej vendar ne tako umetno posnemalna tehnika kot se bi zdelo na prvi mah, oziroma kot jo imajo tisti povprečni igralci, tisti pogospodeni diletan tje, ki navadno obvisijo nekje, ko dalje, višje več ne morejo, navzdol pa nimajo korenin in ostanejo zato slabokrvni ter večni iskalci nekega novega slovenskega gledališkega izraza, ki za čudo pri tem nima nikakih poganjkov iz slovenskega bistva. Tega smo se vedno zavedali in je naše prizadevanje težilo v to prav enostavno, včasih zato okorno in neuglajeno formo, ki smo jo na ta način zaenkrat zavestno očuvali kot izraz tiste vaške prvo bitnosti in še neke pristnosti, ki daje barvo našemu igranju, ki v tem hipu že prav za prav ni igranje, ampak le zaživetje v nekaj takih dogodkov, ki jih hočemo na odru tako obnoviti kot kdajkoli in kjerkoli doma. Torej brez visokih umetniških stremljenj ali kakih gledališko-revolucionarnih gesel kot smo jih zadnje čase tudi že pri nas vajeni, ter brez napovedi po eksperimentiranju, ki ga je tudi mnogo v današnjem gledališkem preoblikovanju. Toliko je bilo potrebno, da smo vnaprej povdarili, ker so se nekateri tako hudobno obregnili od nas: da smo vse drugo, samo kmečki ljudje ne, da odjedamo kruh poklicnim umetnikom in še nekaj političnega-protidržavnega so nam hoteli podtakniti; pa kdo bi vse našteval! Povdariti pa še moram ob tej priliki to. V kolikor je naš uspeh, je predvsem uspeh igralcev samih. V naši družini nam reč ni režiserja v tistem pomenu kakor jih imajo gledališča. Vse je namreč le delo vseh skupaj, vsi sodelujemo ter odločujemo, vsi zapovedujemo in se pokoravamo. Vsak se po razgovoru sam skuša vživeti v celoto in s skupno zamislijo, kritiko m nasvetom pripravimo delo, tako da se ne more reči, da ima kdo kakšne posebne zasluge. Da so pa ravno ti preprosti ljudje včasih nadvse iznajdljivi in polni domislic in da naravnost soustvarjajo, bo verjel le tisti, ki je že kdaj na tak način sodeloval v enakem ali podobnem vaškem občestvu. Princip neke vrste samouprave in samoodločbe, upoštevanje vsakega posameznika ter tesnega sodelovanja od autorja do prvega in zadnjega, je med našo polonsko družino. In v toliko se najbrž najbolj razlikujemo od poklicnih gledališč ter seveda še po onem, kar sem že zgoraj povdaril. Drugače povedano, ravno tako smo, kakor kadar si zapojemo: brez dirigenta in strogega podvrženja posameznikovim željam, toda zato vedno pripravljeni, da .se zlijemo v celoto. Na tej stopnji kot smo trenutno, ne moremo polagati takšne važnosti vsebini in izvedbi. Zato nam še najbolj odgovarja delo, ki je revialnega značaja, fo- škega delavca, ki bi soglašal s takim nesramnim navijanjem cen predmetom, od katerih je mali človek življenjsko odvisen,« Dolgoletna želja članstva je bila, da dobi naša edinica lastno letno telovadišče. V poletnem času ni bilo primerno vaditi po sobanah. Vsi so si želeli gibanja in razvedrila na prostem, v naravi, kjer je sonce, na sveži zrak — tja, kjer se utrjuje zdravje in krepi moč. Ta davna želja je sedaj izpolnjena. Sokolsko društvo Selnica ob Dravi je kupilo primerno zemljišče ležeče izven naselja, in prilično 200 m oddaljeno od glavne ceste. Telovadišče obdajajo lepa polja, na severno stran proti vasi so sedaj v pomladni cvetni plašč odeti sadonosniki. Prav hvaležni smo bratu starosti Grahorju Viktorju, na čigar pobudo je bil nakup izvršen. Ob 25 letnici delovanja Sokola v Selnici je dobilo društvo lastno letno telovadišče. Bratje so uredili in primerno pripravili telovadišče. Postavili so drog, kro- rej nekakšni prizori, slike; če hočete Fo-xov tednik vaških dogodkov, navad in šeg v širini domačega okvirja in lokalne folklorne barve. To, kar smo do zdaj počeli, so ie skromni začetki, ki so včasih naivni in primitivni, toda vendar pristnejši, četudi v enostavnem izrazu, kot pa tisti, na vasi že tako oguljeni trški diletantizem, ki celo v vasi s par hišami postavlja na oder Slehernika in podobna dela, ki potem ravno zaradi mrcvarenja izgubijo vso lepoto, vso globino in resnost, da je potem le še korak iz misterija v harleki-nado. V tem se greš! na vasi! Vaška inteligenca je svoje odrsko delovanje prevlekla z lakom in preskočila tisto osnovno stopnjo, iz katere bi še le stopnjema in smotrno mogla začeti svojo lastno rast. To je namreč tista važna osnova, ki nosi v sebi kmečko prvobitnost in tisto enostavno, toda njej določeno obliko, iz katere bi lahko izšel slovenski pode- J. F.: taka ml fkmi&ot (Slika iz 1. 2138). Bodite uverjeft, da smo Vašega obiska veseli vsi člani mestne družine, jaz pa si poleg tega štejem še v posebno čast, da nosim priimek našega odličnega gosta.« »Res?« se začudi gost. Oba se nasmehneta, priklonita in iskreno stisneta roke. »Kak slučaj! Ameriški Zemlich in tukajšnji Zemljič! Oba potomca naših zem-ljakov, očetov te dobre zemlje. Tajno prelivanje usode zbira in spaja naše raztresene ude, in vedno bolj čutim, da res ni kri voda...«, reče gost, ko se oba sloka in slična si moža usedeta. »Kri ni voda in ima svojo večno besedo. A vendar... v minulosti; recimo dvesto let nazaj, je ta nekam okrepene-la. ,Sosed gre mimo soseda, vas proti vasi, Slovenec, Hrvat, Srb se medsebojno koljejo za svoje namišljene kulturne predpravice’, čitam nekje zgodovinska poročila. Naša kri je v tujini, in tudi na ameriških tleh od te strani v precejšnjih odstotkih zvodenela. Le prav redki so očuvali svojo bitnost.« »In vzrok,? Kot v vsakem pojavu, obstoja nedvomno tudi tukaj?« vpraša živahno sociolog. »Hm ... vzrokov je mnogo in so Vam kot sociologu podrobno znani. Zato se ob Vaši navzočnosti ne morem spuščati na to zanimivo polje in bi rad slišal Vašo merodajno besedo.« »V splošnem Vam seveda rad ustreženi. Sicer je pojav popolnoma razumljiv in splošen. Temeljna in večna resnica nam dosledno izpričuje, da gon boja za lastni obstanek kaj rad prevpije in ge, dvojno igrišče za odbojko in veliko tekališče v obliki elipse. Člani, zaposleni čez dan, so opravili vse to delo v zgodnjih jutranjih in večernih urah. Motika in lopata sta peli pesem dela v ranem jutru in poznem večeru. Ob 3. uri zjutraj ali ob 23. ponoči si lahko gledal brate, kako vršijo svoje delo za Sokola. Žalostni so bili obrazi bratov, ki so želeli delati, a so morali počivati, ko se je nebo preveč solzilo. Vsi delajo, vsak po-edinec hoče nekaj napraviti, da bo prostor lepo urejen in pripravljen za naš praznik, letni nastop in svečano otvoritev letnega telovadišča 22. maja 1. 1938. ob društvenem srebrnem jubileju. Delavci, obrtniki, dijaki, so naši vaditelji. Skrbno in marljivo vabijo svoje oddelke, da bo nastop Sokola v Selnici ob 25. letnici čim lepši. želski oder. Komaj na tej je danes naša igralska skupina! Korak čisto nazaj je bil vsekakor potreben, pot navzdol h koreninam narodovega življenja! V nedeljo vam bomo pokazali kos življenja Poloncev tam iz vasi Cirkovce in sicer v treh slikah, pod naslovom »Franček se ženi« ali »Čigav je grunt«. Autor Korže je v nje strnil nekaj pisanosti in tistih ocvirkov polonske frazeologije, ki v poskočni šegavosti brez kakih razglabljanj nudi preprostemu igralcu udejstvovanje in tisti smeh, za katerim že nič več ni in ki je že samemu sebi namen; tako, kot je mnogo stvari na svetu. Teh par stavkov vnaprej javnosti, in tistim, ki bi mogoče zopet radi kaj podtaknili našim igralcem, ki takih metod še niso vajeni in ki so v vsem ostali tako skromni kot so bili in ki so ravno zato še občutljivi za tisto žalitev, ki izvira iz gledanja zviška nanje radi tega, ker so iz vasi. A, Debenak. prepleta moralna čuvstva; v strahu za obstoj lastne individualnosti otrpnejo tudi elementi krvne vezi. Tako je bilo, kot je razvidno iz socialne zgodovine, v 20. stoletju, zlsati v zadnjih treh desetletjih njegove prve polovice, ko je pognalo narode, pred vsem male in zato najbolj izkoriščane, v kruto borbo za zgolj telesni obstoj, v krvavo igro, izzvano po takratnem družabnem in gospodarskem redu... po modernem kapitalizmu. Seveda se lahko smejete bleščečemu pridevniku moderni« — vrine sociolog —' »kakor se smejemo vsi. A je le res, da je ta moderno vladal in ščitil svoje interese... svojo sebičnost in samoljubnost ter se maskiral v vse mogoče upravne oblike od demokratične konstitucije do takozvanih fašističnih diktatur, le da se obdrži in podaljša svoje življenje... Pa si predstavljajte, ljubi mi soimenski in krvni brat, takratno visoko noto potajenega in glasnega krika, sličnega bolj živalskemu tuležu! In Vas vprašam: Kaj naj zahtevamo od človeka... od takratnih, pod življenje rimljanskih plebejcev potisnjenih množic, ki so morale gaziti skozi tako močvaro?« »Ne morem se duševno vživeti v razkroj takratne »kulturne« zgodovine, niti ne razumem, kako je moglo človeštvo prenašati to sramoto,« pristavi uradnik zamišljeno. »Vidim, kako smo Zemljiči istosmer-ni,« se pošali gost in dobrohotno premeri soimenika, kateri mu ta pogled vrne s prošnjo, da naj nadaljuje. »Seveda se ne morete vživeti. Jaz tudi ne. Ta pesem preteklosti se v ničemur ne zlaga s simfonijo našega stoletja, z umirjenim človeštvom, ki je končno spoznalo veliko resnico sožitja tudi brez naporov, brez prevarnih gesel o nad- in manjvrednosti narodov, o naravnih privilegijih te ali one rase, o se- LNP. ISSK Maribor bo jutri odigral svojo revanžno tekmo proti ljubljanskemu Hermesu, in sicer s pričetkom ob 15.30 na Rapidovem igrišču. Ob priliki tekme med Hermesom in Železničarjem so se lahko ljubitelji nogometne igre prepričali, da so Hermežani odlični nogometaši, ki predvajajo tudi lep nogomet. Njihova glavna vrlina je hitrost, kar je zlasti pri nogometni igri odločilnega pomena. ISSK Maribor seveda ne bo imel kar tako lahkega stališča. Igralci morajo predvsem upoštevati važnost tekme ter igrati tako, kakor znajo: Z elanom ter požrtvovalnostjo. Neodločen rezultat ali celo poraz bi imel za posledico, da si bo naslov prvaka LNP priboril drug nasprotnik. — SK Železničar se bo jutri podal v Kranj, kjer nastopi proti SK Kranju. Tudi za Železničarje je jutrišnja tekma eminentne važnosti in upamo, da se igralci tega zavedajo ter se bodo vrnili v Maribor z dvema točkama. Tretja tekma v tekmovanju za prvenstvo LNP bo jutri v Celju, kjer sta si nasprotnika Čakovački SK in SK Celje. S stališča mariborskega nogometa bi si Mariborčani želeli zmago SK Celja, vendar se to najbrže ne bo zgodilo. Rezultate jutrišnjih tekem za prvenstvo LNP, kakor tudi rezultate liginega tekmovanja bo objavila jutri zvečer Radoličeva svetlobna reklama na Trgu svobode. Šcšlatti Florjanovo. Letošnji gasilski praznik so gasilci kljub solzavemu vremenu proslavili dokpj slovesno. Tradicionalni izlet k Sv. Florijanu ni izostal. Ob pol devetih, predno so čete odkorakale na izlet, se je pred mestnim Gasilskim domom izvršilo odlikovanje, katerega je prejel najstarejši šoštanjski aktivni gasilec g. Janko Ritošek, ki že nad 50 let deluje v gasilski organizaciji. Gasilska zajedni-ca ga je odlikovala z zaslužnim križcem. Čestitamo! Za našo mladino. Pred nedavnim je Šolarska kuhinja zaključila svoje zimsko poslovanje. 250 otrok ie v preteklih mesecih prejemalo opoldansko toplo okrepčilo. Kuhinja je razdelila med mladino obeh tuk. šol 4475 litrov mleka. Osebne vesti. Pomožni davkar g. Viktor Mlakar je premeščen v Kozje, od lam pa pride v Šoštanj g. Franc Černe. Sirite ..Veternik'* lekciji, nadvladju. Končno je človek dokazal, da ni žival, ni rastlina... da res ima možnost dostojno živeti... In v tem je tudi zasluga za moj obisk ali če hočete: za obuditev krvnih vezi.« Uradnik molči ko da bi o tem globoko razmišljal in imel še nekatere pomisleke. Nato se obrne h gostu z vprašanjem o njegovem vtisu o mestu. »Slišal sem o tem mestu že doma in na potovanju po evropski celini, zlasti v okviru naše velike slovanske družine. Nisem pa si mislil, da bo napravilo name tako globok vtis. Morete biti nanje ponosni.« »Delamo in vsi tekmujemo za njegov razvoj. Danes je to mogoče, saj smo že davno prebrodili socialna in narodnostna trenja in vsestransko utrdili temelje demokracije; napolnili smo votlo sredino, izrezali iz nje trhle dele, jo napolnili z elementi življenja in obudili speče sile k jakemu produktivnemu poletu, k zanosu, samozavesti, smotrenosti. In zdaj hitimo, da nadoknadimo, kar je preskočila naša preteklost. Vsi hitimo, ker vemo čemu.« Kot udarci v kremen, kot iskre so privrele te besede iz uradnikovih prs in zabrnele po sobi kot velika napoved nadaljnjega razvoja. Tudi Zemlichu žare oči: »Skoraj, da bi ta vaš napredek imenoval drznost, četrtmilijonsko mesto, a take naprave, take tehnične in, kot berem, tudi znanstvene novote! Edinstven pojav! Mi, svoječasni smeli Američani, vas zavidno občudujemo, češ, odkod tolike energije in sposobnosti... Jaz vem, da je to pred vsem v osvoboditvi dela. Vendar ne more biti vzrok samo v tem, sicer bi bil ta pojav tudi pri nas in drugod. Tukaj vmes je še nekaj, kar bi rad iztaknil...« (Se nadaljuje.) Odločilne tekme za prvenstvo LNP V finalnem tekmovanju za prvenstvo LNP bodo jutri v nedeljo 15. maja odločilne tekme. Deveto kolo prvenstvenega tekmovanja je zlasti velikega pome- na za oba mariborska kluba, to je ISSK Maribor in SK Železničar, ki imata poleg Čakovačkega SK največje izglede, da si priborita letošnji naslov prvaka jtsmutaika ftoiiiika $kl@pi s snoinje seje V mestni posvetovalnici je bila sinoči tretja seja mestnega sveta mariborske mestne občine, ki jo je otvoril in vodil mestni župan g. dr. Juvan. Za snočnjo sejo je bilo s strani mestnih svetnikov Veliko zanimanje, tako da so bili mestni očetje skoro polnoštevilno zbrani. Po uvodnih formalnostih je mestni župan dr. Juvan poročal, da so bili v smislu pravilnika izžrebani iz upravnega odbora Mestne hranilnice mariborske dosedanji člani: Grčar, dr. Jan, Eržen, Pagon, dr. Miler in Hohnjec. Za volitvi je bilo postavljena sporazumna lista in so bili na novi izvoljeni v upravni odbor Mestne hranilnice naslednji mestni svetniki: Hohnjec (namestnik Jemec), dr. Miler (Žitnik), Grčar (dr. Jan), 2 e b o t (Kovačič), W u r z i n g e r (Golež), in prof. Prijatelj (dr. Pihlar). Nato je mestni župan odgovoril na svoječasno interpelacijo m. s. Petejana in Grčarja o nočnem delu v mariborskih pekovskih obratih. Župan je dejal, da je mestna občina prejela lani okoli 70 ovadb proti mariborskim pekovskim mojstrom, ki jih je mestna občina kot obrtna oblast radi prekrška uredbe o nočnem delu kaznovala na skupno 14.000 dinarjev. Globe pa je banska uprava znižala na polovico, v Beogradu pa so jih v celoti črtali. Nadalje ie župan povdaril, da v postopku glede nočnega dela v pekovskih obratih ni dovolj jasnosti in je zato treba počakati na tozadevne odločbe ministrstva. Sledila so poročila posameznih odse- • kov. Prvi odsek: Mestni svet je na predlog odseka zavrnil tri prošnje za oprostitev nabave jezdnega konja v smislu zakona 0 ustrojstvu vojske, dočim so ostale zadeve prvega odseka, predvsem personalne zadeve, obravnavali na tajni seji, hi je sledila javni. Za drugi odsek je referiral m. svetnik Al j an e 1Č. Mestni svet je odobril^ 15 prošenj za redno ubožno podporo, 10 za zvišanje ubožne podpore, 4 za vzgojne prispevke, 4 pa za Sprejem v oskrbova-lišča. Sledilo je poročilo m. s. S t a b e j a, ki je poročal za tretji odsek. Mestni svet je ugodil prošnji •odbora za postavitev spomenika kralju Aleksandru I. Ujedinitelju za postavitev spomenika na Trgu svobode. Sklenili so, da se tranzitni promet na Trgu svobode zapre in bodo le hiše ob vzhodni strani imele svoje dovoze. 1 rg svobode se bo reguliral, vendar ne j ■smejo stroški za ureditev tega presegati 150 dinarjev za kvadratni meter. — Za parkiranje avtobusov za izlete pa mora ostati prostor ob gradu, kjer ima Putnik svoje prostore. Regulacijo Trga svobode bo mestna občina izvršila kakor bodo dopuščala finančna sredstva. Pri otroškem dnevnem zavetišču v Magdalenski ulici se bo uredil vrt za otroško igrišče ter se bo zidal kopalni bazen. Stroški bodo znašali 72.000 dinarjev, ki se bodo krili od prihrankov lanskega leta. Mestni svet je odobril parcelacijo zemljišča Antona Tavčarja med Kopališko in Fran čiškansko ulico, prav tako parcelacijo mestne parcele za podaljšanje Vošnjakove ulice. Zadeva novih uličnih in hišnih tablic se je preložila na eno izmed prihodnjih občinskih sej. Glede preimenovanja ulic je občinski svet soglasno sklenil: Naziv cesta se v bodoče uporabi le za važne tranzitne prometne žile, ki vodijo v okolico, ulica služi predvsem le lokalnemu prometu, nabrežje je ulica z eno nezazidano stranjo proti Dravo in prehod služi predvsem peš-prometu. V cesto se prekrstijo sedanje ulice: Gosposvetska ulica v Gosposvetsko cesto, ker vodi skozi celo koroško predmestje. Jadranska ulica v Jadransko cesto, ker je ta cesta preložena Tržaška c. Vrbanova ulica od Gosposvetske ceste Proti zapadu v Vrbanovo cesto. Ostali del Koroške ceste dobi drugo ime. Ka-cijanerjeva ulica se rezervira za poznejšo prekrstitev po članu vladarske hiše. Zaenkrat obdrži svoje ime. V ulico se prekrsti Kamniška cesta, ker je to lokalna ulica. Slovniško in imensko se popravijo sledeče ulice: Raičeva ulica (ne Rajčeva ulica), Stegen-škova ulica (ne Stegenjškova), Studenška ulica (ne Studeniška), Pobreška cesta (ne Pobrežka). Prehodi so: Tkalski prehod, Volkmar-jev prehod, Mesarski prehod, Splavar ski prehod, Žički prehod, Minoritski pr'e-hod. Spremenijo se nazivi sledečih ulic: Dajnkova in Poljska ulica dobita skupno ime Žolgerjeva ulica, ker ni razloga za delitev po imenu. »Nova« ulica pri Ruški cesti se spremeni v Hlebovo ulico. Ulica »Ob brodu« se spremeni v Oreško na brežje. Miloš Obiličeva ulica se spremeni v ulico »Pri parku«, ker je ljudstvo dejansko tako imenuje. Motherjeva ulica vzhodno Kraljeviča Marka ulice odpade. Del te ulice med tovarno Hutter in Meljsko cesto se druži s Kacijanerjevo ulico. Kopališka ulica obdrži svoje ime, ker je imenovana po starem kopališču ob Dravi, ne pa po sedanjem mestnem kopališču. Že sprejeta označka »Ulica 6. 9. 1930« se ne da vdomačiti. Magdalenska ulica se spremeni v Jerovškovo cesto. Prelogova ulica med Vilharjevo ulico in Liningerjem je še brez hiš ter je nedostojna delovnega rodoljuba. Zato se ime lahko prenese kam drugam. Ker poteka ta projektirana ulica točno čez hallstat-tsko pokopališče, se nazove po narodu, ki je bil ustvaritelj tega predzgodovinskega pokopališča po Ilirih za Ilir-’sko ulico. Tatenbachova ulica postane »Ulica Kneza Koclja«, po slovenskem panonskem knezu, ki je vladal tudi današnjemu mariborskemu ozemlju. Vrbanova ulica od Vrtne ulice naprej ostane Vrbanova cesta; ker pa ta del ni povezan s spodnjim delom Vrbanove ulice med Vrtno ulico in Vodnikovim trgom se da temu samostojnemu delu ulice novo ime Pipuševa ulica. - Na novo se prekrstijo: V Meljskem predmestju: Ulica med Oreško ulico in Meljsko cesto v Predilniško ulico. V Koroškem predmestju: Del Gajeve ulice med Vrbanovo cesto in Rozinovo ulico, ki nima več zveze z Gajevo ulico ob Smetanovi ulici v Bernekerjevo ulico. Ulica med Medvedovo ulico in Gosposvetsko cesto, vzhodno in vzhodno s Ko šarjevo ulico v Apostelovo ulico. Ulica med Tomanovo in Kosarjevo ulico, vzpo redno in severno Gosposvetske ceste v Glaserjevo ulico. V Magdalenskem predmestju: a) Ulica med Tržaško in Jadransko cesto v bližini Ptujske ceste v Čolnikovo ulico. — Sklepanje o prekrstitvi ulic med Fooho-vo ulico in Rapočevo ulico vzporedno Ljubljanski ulici proti Jadranski cesti se odloži. Gosposko ulica med Glavnim trgom in Slovensko ulico obdrži svoje ime. Mestni svet je nato odobril predlog m. s. Kovačiča, naj mestna občina izda primerno brošurico, v kateri bi se občinstvo seznanilo z zaslugami mož, po katerih se imenujejo mariborske ulice. Tudi naj bi mestna občina po vzorcu mestne občine Zagreb postavila v vsaki ulici tablice z življenjepisom moža, čigar ime nosi ulica. Za IV. odsek je poročal m. s. H r a-stelj. V smislu zakona sta m. s. Pogačnik in dr. K o v a č e c pregledala mestne blagajne ter našla vse v redu. Glede porabe dohodkov iz socialne davščine je mestni svet sklenil, da se uporabijo za omiljenje brezposelnosti in prenesejo v fond »Pomožne akcije«. Mestni župan se pooblašča da lahko razpolaga s proračunsko rezervo do din 50.000, in sicer lahko sam podpiše do največ 1000 din. Zvezi bojevnikov v Ljubljani je mestni svet odobril 10.000 dinarjev kot prispevek mestne občine za postavitev spomenika Neznanemu slovenskemu vojaku na Brezjah. V svrho večje likvidnosti Mestne hranilnice mariborske bo Mestna hranilnica najela pri Narodni banki posojilo v znesku 10 milijonov din po 3%, in sicer je to posojilo predujem Narodne banke na račun obveznic Priviligira-ne agrarne banke iz naslova kmečkih dolgov. Mestna hranilnica ima namreč za 14 milijonov obveznic PAB, ki bi se v smislu uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov amortizirale v teku 20 let. S tem, da najame Mestna hranilnica pri Nar. banki posojilo na račun obveznic PAB, ki se obrestujejo prav tako s 3% bo pri šla Mestna hranilnica do sredstev. Mestni svet je pooblastil Mestna podjetja, da podpišejo zadevne menice, ki jih zali teva Narodna banka. Nato je mestni svet v načelu odobril prošnjo Zadruge nameščencev MP za prevzem garancije za posojilo 3 mil. din. Pogoje bo mestni svet preciziral pozneje ko bo zadeva zrela. Mestni svet je nato odobril prodajo 1200 m- zemljišča ob državnem mostu po 500 din za m2 Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani in sicer pod pogojem, da plača kupnino v gotovini ter da začne zidati reprezentančno palačo leta 1939 in da bo zgradba leta 1940 gotova. Za omenjeno parcelo se je potegoval tudi Pokojninski zavod v Ljubljani, ki pa je ponudil le 400 din za nr. Pokojninskemu zavodu se proda parcela ob vogalu Marijine in Vošnjakove ulice, in sicer 990 m! po 350 din za m. Kupnina gre v fond za zidanje zasilnih stanovanj. — Branjevcem, ki so se morali z Glavnega trga preseliti na Vodnikov trg, in Trg svobode se znižajo pristojbine in bodo plačali oni, ki imajo stojnice v prvi vrsti po 5 din na dan, v drugi vrsti pa 1 din. od m2. Nato je mestni svet odobril zadrugi »Mariborski dom«, ki je kakor znano svojčas kupila občin' sko zemljišče ob Sodni ulici, kjer je nameravala zgraditi trinadstropno poslovno hišo, prodajo omenjene parcele zavarovalne zadruge »Drave«, ki bo še letos dogradila trinadstropno poslovno hišo. Mestna občina bo v najkrajšem času razpisala dela za zgradbo zasilnih stanovanj Pregljevi ulici. V smislu načrtov gradbenega urada se bo tamkaj zgradil blok 10 hiš, z 200 enosobnimi stanovanji. Letos bo dograjenih pet hiš s 100 stanovanji. Vsaka hiša bo enonadstropna, podkletena in solidno .zgrajena, tako da se pozneje lahko napravijo večja stanovanja. Gradbeni stroški za vsako hišo znašajo 460.000 din. Zgradba vseh pet hiš pa stane 2,300.000 din. Za kritje stroškov ima mestna občina na razpolago 1,600,000 din iz odkupnine za vojašnice, 300.000 din dobi za prodajo zemljišča Pokojninskemu zavodu, 400.000 din pa bo treba še najeti. Mestni svet je nato odobril še prošnje Miloša Oseta in Franca Kranjca za dovoljenje pavšala za uvoznino, nakar je poročal za V. odsek podžup. F. Ž e b o t. Mestni svet je odobril tri prošnje za podelitev dovolila za obrt gostilne, in sicer Ludviku Čolniku v Tvorniški ul. 30, Rozi Križničevi v Dajnkovi ulici 10 ter Krstu Celarju v Frankopanovi ulici 2. Za Mestna podjetja je naposled poročal m. s. Stabej. Odobrene so bile številne prošnje za prenos hišic v delavski koloniji na nove stanovalce. Prav tako so bili odobreni stroški za ureditev centralne avtobusne postaje na Glav. trgu, ki znašajo okoli 400.000 din. Podaljša se vodovodno omrežje do Splo šne stavbene družbe na Teznem, v Meljski cesti in v Beorgajsld ulici. Javna seja je bila končana ob 19. uri, nakar je sledila tajna seja. V tajni seji mestnega sveta so bili sprejeti v članstvo mestne občine Jakob Erbus, Felik Kušar in Metod Zemljič. V smislu sklepa tajne seje mariborskega mestnega sveta so napredovali: mestni veterinar Fr. Lužar, inž. Ivan Lah, vodja konskripcijskega urada Fr. Kramberger, tehnični oficial Fr. Bezlaj, mestni uradniki Franc Wokau, Ivan Andlo-vec, Ivan Mavrič, Planinšek-Pertot Vera ter mestni poduradnik Vilko Bosin. REPERTOAR. Sobota, 14. maja ob 20. uri »Dva tucata rdečih rož«. Znižane cene. Zadnjič. Nedelja, 15. maja, ob 15. uri: »čigav je grunt«. Gostovanje Cirkovčanov. Izv. Ob 20. uri: »Trubadur«. Gostovanje M. Vlahoviča. Red B. Zadnjič. Pevec največj-ga formata, kar jih je kdaj pelo v mariborskem gledališču, nastopi jutri v nedeljo zvečer. Komorni pevec, tenor Marion-Vlahovič, stalni gost Skale v Milanu in državnih oper v Rimu, Parizu, Dunaju, Berlinu, na raznih operah v Ameriki gostuje v nepreklicno poslednji predstavi »Trubadurja«, ki se s tem odloži z repertoarja za dolgo let. »Trubadur« za ab. B izjemoma v nedeljo. Nedelje in prazniki so, kakor znano, izven abonmana. Tudi topot je bila zadnja vprizoritev in z zadnjim gostovanjem za vrstni red B določena na danes v soboto. Šele v zadnjem hipu pa se je doznalo, da je voj. godba za soboto oddana izven Maribora. Zato in ker »Trubadurja« iz več vzrokov ni mogoče več odložiti, se je za soboto namenjena predstava morala preložiti na jutri nedeljo zvečer. Zato pa ima vrstni red B to posebno zadoščenje, da bo deležen gostovanja našega največjega jugoslovanskega tenorista in svetovno priznanega komornega pevca Mariona Vlahoviča kot Manrica. Konrad Henfein je prispel nenadno v London in sicer v največji Ljnosti. Med drugim je bil na kosilu pri Churchillu. Sprejet bo tudi pri Chamberlainu in Halifaxu. V Londonu menijo, da je Henlein prišel tjakaj prečej samovoljno. P tujske Moviu Letos proslavlja ptujski Sokol 30-lelni-co svojega obstoja. Ta jubilej bo proslavljen z okrožnim zletom, ki bo dne 22. maja t. 1. v Ptuju. Ptujski Sokoli in vsa narodna javnost se pridno pripravljajo, da čim slovesneje proslavijo ta zelo pomemben praznik. Za predvečer priprav-ja ptujski Sokol s svojimi oddelki slavnostno akademijo, ki bo na Tyrševem trgu. Na dan zleta samega pa bo spored sledeč: Ob 5. zjutraj tekme edinic iz ptujskega okrožja in sicer za članstvo in naraščaj. Ob 8. uri skušnje za popoldanski javni nastop. Ob 11. povorka skozi mesto. Popoldne pa bo javen nastop na letnem telovadišču. Po nastopu prosta zabava. Ker je čisti dobiček namenjen gradbi sokolskega doma, je upati, da bo vsa narodna javnost podprla prireditev z vsemi svojimi močmi. Zdravo! fe Pesniške liiOIl Sv. Marjeta. Tukaj imamo jutri v nedeljo 15. t. m. veliko slavnost blagoslovitve gasilske brizgalne. Ob pol desetih sprejmemo pri pošti drage goste, nakar bo po maši na prostem pred cerkvijo blagoslovitev gasilske brizgalne. K temu gasilskemu slavju prispe tudi veliko Mariborčanov ter okoličanov, da dajo s tem priznanje marljivi prizadevnosti šmarjeških gasilcev. Huuitotske'm tkatMmm Tatvine železnih vagonskih delov na Teznem K včerajšnjemu poročilu še sledeče: Komisija strokovnjakov iz delavnice drž železnice na koroškem kolodvoru je našla ogromno ukradenega materiala v skladišču v Bohovi. Ukradeno blago ie prevzela neka Č. M. Med raznimi deli ukradenega litega železa so nekateri komadi dolgi nad 2 m in težki 50—100 kg. Vso ukradeno robo so delavci naložili na tovorni avto in odpeljali v delavnico na koroški kolodvor, da se škodo strokovno oceni. M. G. se je zagovarjala, da ni spoznala, da so ukradeni komadi 'teli železniških vozov. Tatvine, ki so se vršile skoraj leto, bodo sedaj gotovo ponehale. Aretacija ptujskega in celjskega poverjenika Rožetove »Privredne zadruge" Kakor smo že včeraj poročali, je mariborska policija izdala zaporno povelje proti nekaterim funkcionarjem »Privred-ne zadruge«, ki pa so se aretaciji izognili na ta način, da so pobegnili. Na zahtevo mariborske policije pa so orožniki aretirali zastopnika »Privredne zadruge« za ptujski srez 32 letnega Jakoba Gregorca, ki so ga včeraj popoldne pripeljali v Maribor k zaslišanju. Giegorec je pri zaslišanju na policiji izjavil, da se ne čuti krivega, ker je ravna! po navodilih »ravnatelja« Josipa Rožeta. Tudi ni imel pojma, da »Privredna zadruga« ni bila registrirana in tudi ni vedel za manipulacije »Privredne zadruge« oziroma njenega »ravnatelja« Josipa Rožeta. Policija je aretiranega Jakoba Gregorca, izročila v zapore mariborskega okrožnega sodišča. Mariborska policija je izdala tudi za celjskim poverjenikom »Privredne zadruge« zaporno povelje, ki je pa celjska oblastva niso mogla izvršiti, ker je poverjenik neznano kam odpotoval. Obtežilni material proti »Privredni zadrugi« in njenemu voditelju »ravnatelju« Josipu Rožetu se dan za dnem množi ter obsega že cele knjige. Počastitev odličnega obrtniškega voditelja Danes na predvečer svojega letnega občnega zbora priredi Zveza obrtnih društev za dravsko banovino v Laškem časten večer svojemu častnemu predsedniku Jakobu Zadravcu iz Središča. Neposredni povod za to izredno počastitev je 40-letnica Zadravčevega javnega delovanja. Ko je Zadravec po dovršeni šolski teoretični in mojstrski strokovni izobrazbi kot 241eten mladenič leta 1897 prevzel očetov pekovski obrat v Središču in kot član obrtniške stanovske družbe pri šel v novo,.širšo okolico, se je kaj kmalu na raznih straneh pokazal vpliv njegove odločnosti, iniciativnosti, stanovske samozavesti in nacionalnega ponosa. Od te dobe dalje ga neprestano srečavamo v javnem udejstvovanju: kot tajnika središke obrtne zadruge, organizatorja Zveze slovenskih obrtnih zadrug, ustanovitelja središkega Obrtnega društva, strokovne nadaljevalne šole in Zv. obrtnih društev, kot neumorno delavnega člana Zbornice za TOI in strokovnega predavatelja na neštetih obrtniških zborovanjih in anketah, na drugi strani pa kot agilnega nacijonalnega in vedno naprednega delavca v središkem občinskem odboru, ormoškem okrajnem za-stopu, ptujskem okrajnem šolskem svetu, v Giril-metodovi družbi in Sokolu itd. Kje je pomembnejši kraj v naši banovini, kjer Zadravca ne bi poznali in si ne bi želeli videti ga v svoji sredini nacionalni ljudje, posebno pa obrtniki? katerim je ostal odkrit in zvest prijatelj in dober svetovalec vse do danes. Jubilant je v svojem delu za blagor stanu in naroda doprinašal in še dopri-naša neprecenljive žrtve, vendar njegova podjetnost, veselje do dela nj popušča. Želimo, da bi ta energija še dolga dolga leta ne popustila. V najlepše zadoščenje in spodbudo za bodočnost naj mu bo počastitev, katere bo danes deležen s strani najzavednejšega dela obrtništva. Častitkam obrtništva se pridružuje vsa naša nacionalna javnost z iskre nim priznanjem ogromnega jubilantovega dela. T"*1"------------------- 1 učiteljišč tudi meščanske šole in bo gotovo kaj lep pogled, ko bo v skupini Inižješolcev istočasno telovadilo nad 600 oseb tako učencev kakor tudi deklet. (Vseh dijakov in dijakinj bo nastopilo okoli 1.500. Vse vaje so sestavili tukajšnji telovadni učitelji in tudi godba k vajam je delo domačih šolskih glasbenikov. Svira vojaška godba pod vodstvom kapelnika J. Jiraneka. V spored, ki so ga dijaki prejeli, se je vrinilo par pomot. V točki 1. je popraviti, da so vaje na godbo pesmi: »Jaz sem Slovan z dušo, telom«, ne pa »Hej Slovani!«, v 7. točki pa, da deklice višjih razredov ne delajo prostih vaj, temveč nastopijo z rajalnimi poskoki. Telovadni nastop naše mladine 2e javljeni telovadni nastop mariborskih srednjih in meščanskih šol je preprečilo hladno vreme letošnje muhaste pomladi. Ker šolsko leto hiti h koncu in je vendar že pričakovati lepšega vremena, so se šolska vodstva odločila prirediti telovadni nastop v ponedeljek, 16. t. m. Nastop bo, kakor je bilo že razglašeno, na letnem telovadišču Sokola Matice, kamor bo dostop samo iz Gospo svetske ulice. Starši in prijatelji mladine in telovadbe se vljudno vabijo, da poselijo prireditev in si preskrbijo vstop nice-že po dijakih, da ne bo prerivanja pri blagajni. Letos nastopijo skupno z dijaki treh tukajšnjih gimnazij in dveh Danes ponoči nov vozni redi Danes ponoči bo na naših železnicah uveljavljen nov vozni red, ki bo ostal v veljavi do prihodnjega poletja. Z jutrišnjim dnem bo uveden nov vozni red tudi po vseh sosednjih državah, kjer bo prav tako veljal eno leto razen Nemčije, ki dobi z dnem 2. oktobrom poseben zimski vozni red. Velikih sprememb novi vozni red n$ bo prinesel. Brzi in mednarodni vlaki bodo skoro vsi ostali v dosedanjih trasah razen popoldanskega iz Maribora, ki ,je preložen za 15 minut prej. Po novem voznem redu bodo vlaki iz Maribora odhajali: proti Ljubljani odn. Zagrebu ob: 2.50 (kakor dozdaj), 5.00 (5 min. prej), 9.16 (4 min. prej), 13.05 (nov vlak do Poljčan), 13.43 (15 min. prej), 14.17 (2 min. kasneje), 18.01 ,1 min. prej), 21.10 (sezonski brzi vlak, kakor lani) in 21.40 (po starem); proti Čakovcu odn. Murski Soboti ob: 5.32 (nespremenjeno), 8.37 (prav tako), 11.38 (26 min. pozneje), 16.55 (5 min. preje), 21.40 (po starem); na Koroško ob: 4.00 (do Ruš, 30 min. ;prej), 5.41 (1 min. pozneje), 10.40 (nov dnevni vlak), 13.38 (18 min. pozneje), 14.30 (do Ruš, 2 min. prej) in 18.46 (2 m. prej); v St. Ilj in Avstrijo ob: 3.13 (kakor dozdaj), 7.00 (8 min. prej), 8.12 (sezonski brzi vlak, kakor lani), 10.00 (kakor prej), 13.00 (5 min. prej), 16.30 (po starem), 18.41 (ob delavnikih do Št. lija, 3 min. pozneje) in 20.50 (po starem). V Maribor pa bodo po novem prihajali: iz Ljubljane odn. Zagreba ob: 2.53 (kakor doslej), 5.13 (l uro 23 min. prej, brez daljšega postanka v Celju), 7.34 (nov vlak iz Poljčan), 7.48 (sezonski brzi vlak il min. prej), 9.13 (5 min. prej), 11.44 (4 min prej), 16.08 (1 min. prej), 17.20 (2 m. prej), 22.16 (1 ntin. pozneje); iz Čakovca odn. Murske Sobote ob: 6.10 (26 min. nrej), 8.50 (2 min. prej), 14.05 (16 min. prej), 18.36 (3 min. pozneje), 21.57 (1 min. pozneje); s Koroškega ob: 4.55 (samo z Ruš, 29 miti. prej), 7.29 (1 min. prej), 12.29 (3 m. pozneje), 16.45 (nov dnevni vlak), 20.35 i.2 min. prej). — Samo z Ruš do Mariborskega kor. kolodvora vozi še posebni vlak s prihodom ob 15.26; iz Št. lija in Avstrije ob: 2.30 (nespremenjeno), 7.38 (samo ob delavnikih iz .St. lija, kakor doslej), 8.22 (1 min. prej), 21.14 (kakor po starem), 13.18 (16 min. prej), 17.40 (kakor dozdaj), 20.42 (sezonski brzi vlak, 1 min. pozneje) in 21.25 (1 min. pozneje). Kino Union. »Pogumni že najnaravnejša veseloigra, dve uri smelu in ! zabave. Heinz Riihmann, Hans Moser, iTheo Lingen, Gusti Huber. Iz veterinarske službe. Premeščeni so: za veterinarskega svetnika na bansko upravo v Ljubljani Filip Kulterer, doslej v Konjicah; za veterinarskega svetnika k sreskent načelstvu Maribor levi breg; dr. Zvonko Zemljič, doslej v Veliki Ki-kindi; za višjega veterinarskega svetnika 6. skupine pri sreskem načelstvu Maribor levi breg s sedežem v Košakih na posebno službovanje pri tovarni \Voge-rer dr. Anton Lampret, doslej v Mariboru; za višjega veterinarskega pristava pri sreskem načelstvu v Slovenskih Konjicah dr. Maks Kozinc, doslej v Konjiču. Za družbo sv. Cirila in Metoda. Podružnici CMD v Mariboru sta koncem aprila razposlali nad 200 okrožnic s položnicami za »dr. Lasičev obmejni sklad« ki se bo ,-jrabil v narodno-obrambne na mene. Prejele so okrožnice naše najuglednejše in povoljno situirane osebnosti. Zadeva zasluži vso pozornost, in odziv je do danes zadovoljiv. Ako pa je kdo naslovnikov morda okrožnico s položnico kot »tiskovino« djal v stran, ga podružnici prosita, naj se kot zaveden narodnjak spomni čim prej CMD, ter gmotno pripomore, da bo dr. Lašičev sklad častno uspel. Borza dela išče učenca čevljarske obrti, dve restavracijski kuharici, terce-mentarskega pomočnika. Kopališče na Mariborskem otoku se odpre v nedeljo dne 15. t. m. Avtobusi vozijo vsako uro od 9. do 19. ure pri zadostnem številu potnikov, po 15. juniju pa od 8. do 20. ure, v slučaju slabega vremena avtobus ne vozi. Cena voženj je znižana ter stane povratna vozovnica z vstopnino v kopališče Din 4.50, enostranska vožnja stane Din 3.— isto-tako z vstopnico vred, za otroke od 4 do 10 leta Din 1.— brez vstopnine. Blago za v volni, svili in pralnem blagu prinaša okusno, dobro in ceneno T ekttilana BUdef eldt Podaljšanje Gregorčičeve ulice je že zdaj važno vprašanje v zvezi z opustitvijo starega mestnega pokopališča. Že med tem bi se začasno lahko zopet odprla stara cesta, ki vodi mimo hiše po-kopališčnega čuvaja in vrta šolskih sester na počezno ulico k Sokolskemu telovadišču in do ljudskega parka. Svojčas se je ta cesta uporabljala tudi kot dohod na malo vojaško vežbališče. Treba bi bilo odstraniti samo leseno pregrajo in bi bila vsaj bližnjica kot pešpot brez posebnih stroškov na razpolago prometu že med tem, ko se odloča vprašanje podaljšanja Gregorčičeve ulice. Velikodušnost. V dr. Lašičev obmejni sklad je darovala Posojilnica v Mariboru 500 Din, tovarnar g. J. Hutter pa 1000 Din. Obema iskrena hvala! Specialiit za kožne in epolne bolezni UNIV. MED. Dr. VLADIMIR MILAVEC vodja dermat. odd splošne bolnice Maribor, Gosposka ul. 36 (Palača banovinske hranilnice) Ordinira od 11. do 12. in od 13. do 15. ure Ljudska univerza. Prihodnja prireditev je v petek, 20. maja. Predvajala se bosta dva velika kulturna filma »Življenje na otokih Fidži« in pa »Avstralija«. V soboto ob 16. uri je predstava za mladino. Uvodno predavanje ima g. prof. Baš. Obsojen radi oderuštva. Mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča je obsodil danes dopoldne 35 letnega Ivana P. na 3 mesece strogega zapora ter 600 dinarjev globe, pogojno za dobo 2 let, ker je lani 9 strankam izposodil denar v znesku od 100 do 2500 dinarjev za 40 do 300% obresti. Strahovalec Dravske doline pred sodniki. Meseca januarja t. 1. so bile na Cip !žatu, Smolniku, Janžovi gori itd. izvršene številne tatvine, dokler niso orožniki aretirali storilca v osebi 24 letnega delavca Valentina Štrukla, ki je kradel vse kar mu je prišlo pod roko. Oškodoval je razne posestnike za okoli 5000 dinarjev. Danes dopoldne je bil Štrukl pred malim kazenskim senatom radi omenjenih podvigov obsojen na 1 leto in 6 mesecev ro-bije ter na izgubo častnih pravic za dobo 3 let. Nočno lekarniško službo imata od danes naprej Remsova lekarna na vogalu Aleksandrove in Meljske ceste in Mina-fikova lekarna na Glavnem trgu. Pohištvo, spalnice, kuhinje, stole vseh vrst, kupite zajamčeno in najceneje pri tvrdki ..OSNOVA" SJSra«, 6 Učiteljski abiturijenti! Sestanek radi kolonije bo v nedeljo 15. t. m. ob 10. uri na učiteljišču. OBUA. Nalagajte svoje prihranke v Mestno hranilnico v Mariboru. Društvo stanovanjskih najemnikov in poslovnih lokalov ima svoj redni občni zbor dne 15. V. 1938. ob 10. uri dopoldne pri Povodniku v Jurčičevi ulici. Najemniki udeležite se ga polnoštevilno in pokažite s tem svojo zavednost! Dostop imajo tudi najemniki nečlani. Oblastni odbor Jadranske straže v Mariboru ima v nedeljo dne 15. t. m. ob 10. uri dopoldne v mestni posvetovalnici svojo 13. redno letno skupščino, katere se udeležijo delegati vseh krajevnih odborov in poverjeništev njegovega področja. Vsi člani odbora, kakor tudi odborniki mestnih odborov Jadranske straže ter mnogobrojno članstvo so napro-šeni, da se skupščine udeležijo, da tako združeni spet enkrat manifestiramo za naše morje, za Jadransko stražo in njeno ideologijo ter da ponovno povdarimo potrebo zveze Slovenije z našim morjem. Na skupščino vabi tudi vsa narodna društva Odbor. Gostilna »Weber« v nedeljo pomladanska veselica železničarska godba, dirigent Maks Schonherr, ples, dobro vino, Tscheligijevo pivo. Gasilska četa Sv. Marjeta ob Pesnici priredi v nedeljo 15. maja t. 1. pred gostilno Kramberger veliko javno dobrodelno tombolo z lepimi dobitku Po tomboli prosta zabava. Za avtobusne zveze in Maribora in nazaj je poskrbljeno, tja ob 9. in 13. uri nazaj ob V220. Organizacija tekstilnih tehnikov, absolventov tekstilnih šol prosi vse članstvo iz Maribora in okolice, da se sigurno udeleži članskega sestanka v nedeljo dne 15. maja točno ob 10. uri v Aljaževi sobi hotela Orel. Udeležba obvezna. Odbor. »Zveza gospodinj« ima svoj ustanovni občni zbor v četrtek, dne 19. 5. 1938. ob 20. uri v zav. »Vesna«. Prav lepo vabljene vse, ki se zanimate za gospodinjstvo. Rdeči križ Radvanje pri Mariboru spo roča, da priredi dne 3. julija t. 1. veliko dobrodelno tombolo v Radvanju ter vljudno prosi, dr bi druga društva na ta dan ne priredila kakih večjih prireditev. Novi žlvinozdravnik. Višji veterinarski svetnik v p. Zavadilik Bogumil se je naselil kot praktični žlvinozdravnik v Mariboru, Trg Svobode št. 6, I. nadst. Nagradno sobno streljanje priredi L kolesarsko društvo tekstilnih delavce v v Mariboru v nedeljo dne 15. t. m. v društvenem lokalu, Meljska cesta 10. Začetek ob 9. uri dopoldan do 6. uri zvečer. Vsi strelci dobrodošli. Tri lepe nagrade. Tombola v Hotinji vasi! na binkoštno nedeljo 5. junija 1938. 15 tombol. Din 1.100.—, 10 koles itd. Pevsko društvo »Zarja« na Pobrežju vabi na svoj koncert umetnih in narodnih pesmi, ki bo v nedeljo 15. maja ob '/=20. (8.) uri pri Rcnčlju. Na svidenje! Tombola Sokola I. bo jutri 15. maja na telovadišču Sokola I. v V. okraju. Krasni dobitki. Ne zamudite prilike in oskrbite si tombolske kartice pravočasno. Tablice samo po Din 2.50. Po tomboli narodna veselica, pri kateri igra godba Drava. Vstopnine ni! V M a r i b o 1033. M*r?bor<*5 >>V e č e f n i le« Jutra Stran 5- Slavna lenu n* a po! C;|a se zanima za „konzuia“ Kiausa Menda prvokrat v zgodovini mariborske policije se je zgodilo, da se Scotland Yard iz Londona zanima za mariborsko policijo. Prispelo je namreč pismo, v katerem prosi slovita londonska policija mariborsko policijo za razne podatke o Edgarju Klausu. Mariborska policija je odposlala zadevni dopis banski upravi v Ljubljani, ki bo sedaj odločila o tem, v koliko bo mogoče ustreči londonski policiji. Edgar Klaus čaka še vedno na svojo usodo v celici pri »Grafu«, kjer pridno sestavlja razne črtice. Maribor- ska policija pa čaka na odgovor oziroma poročilo berlinske policije, ki bo odločilno za nadaljnjo usodo »konzula« Klausa. Poročilo iz Rige ni prineslo za Klausa nikakšnih posebnih obremenitev, marveč je pojasnjeno le to, da Edgar Klaus ni bil danski konzul v Rigi in da ni bil nameščen pri nobenem tamošnjem konzulatu. Tudi se je »konzul« Klaus, ki mu od začetka ni hrana pri »Grafu« nič kaj prijala, popolnoma uživel v svoj novi položaj in si želi rajši ostati pri »Grafu« kakor da bi ga izgnali v Nemčijo. Od 10 oseb jih ima 7 zobni kamen. Tudi Tebi grozi z izpadom zob! SARGOV Varuj se ga! KALODONT PROTI ZOBNEMU KAMNU Bolgari za svoje prireditve ne pozna jo bombastične velikomestne reklame. Ne štejte nam v zlo, če bomo v njihov prid malo skromnejši v vabilih. Cim več besed, tem več njihovih stroškov. Zato pridite raje brez mnogih besed in počastite naše brate na njihovem koncertu. Album slovenskih književnikov, ki ga je pred leti izdala Tiskovna! zadruga v Ljubljani, je edinstvena literarna in kulturna zgodovina Slovencev v obrazih. V njem se vrste s Trubarjem na čelu slovenski posvetni in cerkveni pisatelji, pesniki, učenjaki in politiki, ki so z uma svetlim mečem dvignil našo kulturo do sedanje višine. Album lahko imenujemo film oblikovalcev slovenske kulture štirih stoletij do današnje dobe. Vsaka naša hiša bi morala imeti to knjigo, ki je tudi zelo pripravna za darilo. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Dalmatinova ul. 10 in v njenih trgovinah v Ljubljani, Šelenburgova ul. 3 in v Mariboru, Aleksandrova cesta 13. Cena broš. izvodu Din 130.—, vez. Din 160.—. Plačljivo tudi v mesečnih obrokih! Za Izlet v Graz, ki ga prireja Putnik v četrtek, dne 19. maja je zadnji rok za prijave do ponedeljka zvečer. Cena vožnje in vizuma le Din 100.—. V Celovec in na krasno Vrbsko jezero z modernim avtokarom Putnika v nedeljo, dne 22, maja. Vožnja in vizum le Din 130.—; Takojšnje prijave pri Putni-ku Maribor-Celje-Ptuj. Ženski odsek društva »Jadran« priredi v četrtek dne 19. tm. ob 20. uri Ljudski univerzi materinski večer. Sodelujejo gdčna. Cerinšek Josipina, gdč. J. Kalc, gč. Škapinova, Klemenčičeva, E. Vrabčeva in drugi. Pevski zbor »Jadrana« nam bo zapel nekaj lepih pesmi. Dobiček te prireditve je namenjen revnim obmejnim materam. Dolžnost vsakogar je, da se tega večera udeleži. Zlasti je vabljeno k prireditvi naše zavedno narodno ženstvo. Odbor. Počitniški dom Kraljice Marije na Pohorju priredi v nedeljo 22. maja tombolo. Krasna darila so razstavljena v izložbi tvrdke »Weka« na Aleksandrovi c. Motoklub Maribor priredi jutri 15. maja krasen majniški izlet na »Pack-strasse«. Odhod ob 6. uri zjutraj iz Grajskega trga. Člani, in gostje najvljudneje vabljeni. Odbor! Za koncert bolgarskih pevcev dobijo vsi organizirani zbori dijaške vstopnice. Zadnjič sta se te ugodnosti poslužila samo dva zbora Iz Maribora. Zakaj ne več? Legitimiran >dposlanec jih dobi samo pri Putniku. SOletnico svojega obstoja obhaja letos moška podružnica CMD v Mariboru, ki hoče ta pomemben dogodek proslaviti s svečano akademijo na praznik Vnebohoda dne 26. maja. Druga narodna društva v Mariboru se naprošajo, da ne prirejajo ta dan nikakih izletov in s tem omogočijo svojemu cenj. članstvu častno udeležbo akademije CMD, Smrtna kosa. V splošni bolnišnici sta umrla trgovski potnik Franc Pogačnik, star 48 let, in 631etna najemnica Alojzija Blažičeva. V Novi vasi je izdihnil v 33. letu svoje dobe železničar Franc Šunko. Žalujočim preostalim naše toplo sočutje! V nedeljo od II.—12. ure promenadni koncert v mestnem parku. Igra godba žel. del. in uslužbencev. Veliko obrtniško zborovanje. Obrtno društvo v Mariboru priredi v nedeljo, dne 22. maja t. 1. ob 9. uri dopoldne na verandi pivovarne Union v Mariboru veliko obrtniško zborovanje, na katerem se bodo razpravljale najvažnejše in pereče stanovske zadeve. Vse obrtnike in prijatelje obrtništva vabimo k polnoštevilni udeležbi, ker moramo z manifestant nim nastopom povdariti svojo skupnost in složnost. Triptiki. Glasom navodil, ki so prispela včeraj od strani Centrale Priznanih avtomobilskih klubov v Parizu, mora Jugoslov. avtomobilski klub z jutrišnjim dnem t. j. 15. majem prenehati z izdajanjem avstrijskih triptikov. Od 15. maja naprej se bodo izdajali le še triptiki za Nemčijo. Vsi do 14. maja 1938 izdani avstrijski triptiki veljajo 1 leto t. j. do zapadlosti istih tudi za vožnje čez staro mejo Nemčije (Altreich) v Veliko Nemčijo (GroBdeutsches Reich). Kopanje je užitek, kopanje je naslada. Prijatelji in ljubitelji vode se že veselijo na kopališče na Mariborskem otoku. Iz leta v leto narašča njih število. Sveža voda poživlja telo. Posledica tega je po-čutek apetita, žeje, želje po dobrem, sočnem zalogaju. Nič skrbi, dragi kopalci! Majcenova restavracija Vam nudi vse, česar si poželi žejno grlo ali še tako izbirčen okus. Več glej v današnjem oglasu! Šahovske novice. Medklubski brzo-turnir, ki je bil odigran v torek med šahovsko sekcijo SK Železničar in UJNŽB se je končal z zmago SK Železničarja v razmerju 52Vs: 28V2. Mestna tržnica. Prejeli smo: Poedini klici gospodinj glede ureditve trga so gotovo upravičeni in hvalevredni. Zaležejo pa gotovo manj kot skupne prošnje in protesti. V prihodnjih dneh je usta- Dunajska vremenska napoved predvideva za jutri v nedeljo 15. maja sledeče vreme: Lepo, v prostih legah južno vzhodni vetrovi. ukreniti vse potrebne korake, da se bodo upoštevale želje gospodinj. Vse žene in gospodinje, brez ozira na to, če so članice ali ne, pozivamo k udeležbi na ustanovnem občnem zboru »Zveze gospodinj«. — Skušajmo rešiti tudi po tej organizaciji toliko važno vprašanje našega živilskega trga, da ne bo prepozno!« — Gospodinja iz periferije. §asfi4fdatstte'toteeto Na petkov svinjski sejem v Mariboru dne 13. t. m. je bilo pripeljanih 268 svinj. Povprečne prodajne cene so bile: 5—6 tednov stare od 65—100 din po komadu, 7—9 tednov 110—130, 3—4 mesece 150 —210, 5—7 mesecev 300 do 390, 8—10 mesecev 420—490, 1 leto stare 710—820 din. Mesne cene: 1 kg žive teže 6.50— 7.75, 1 kg mrtve teže 8.50—11.25 din. Prodanih je bilo 153 rilcev. 0 U*h tk Okitu 51 nevest... hitavstva Limona kot zdravilo. Limona ima v sebi obilo kalija, fosforja in pa rastlinskih kislin. Marsikdo se je že s pridom poslužil limone pri obolenju vratu zaradi des-infekcijskega delovanja limoninega soka. Limonin sok pa lahko tudi škoduje, če ga zauživamo v preveliki in nerazredčeni množini. Nekateri zdravniki priporočajo limonin sok kot dobro sredstvo za pre-prečenje davice in drugih vratnih bolezni. Vsekakor pa bi bilo svetovati, da pri vsakem obolenju najarej pokličemo zdravnika in ga vprašamo za svet. Limonina koža sc priporoča onim, ki trpe zaradi premočnega utripanja srca. Proti bronhijal-nemu katarju v vratu se priporoča naslednje sredstvo: V pol litra vode kuhamo pet minut žlico medu, nakar to zavrelico odstavimo z ognja in izcedimo vanjo sok cele limone. To pijačo potem uživamo hladno ali toplo, vsake pol ure po eno veliko žlico. To sredstvo je prav dobro in uspešno tudi proti revmatičnim bolečinam. Limonin sok se nasvetuje tudi proti ledvičnim boleznim. Imenuje se Joseph Durana, ni ne velik ne majhen, ne debel ne suh, ne grd in ne lep, star 45 let, »bančni ravnatelj«, ki je znal posebno sladko govoriti raznim »jesenskim« gospem in gospodičnam, ki bi si rade zagotovile lagodne in prijetne zadnje dneve ob strani pametnega gospoda tovariša. Tako se je primerilo, da je imel Durand kljub svoji zakonski družici 51 nevest, med katerimi so se najmlajše sukale okoli 50 let. V svojo pisarno je izvabljal razne vodove in ločenke in jih prepričeval o ugodnostih, ki jih njihovo premoženje dobi v njegovi banki, kjer se bo z njim upravljalo tako, da bo čim več donašalo itd. Prijazni besedi in 'jubečemu pogledu ter skrbečemu poštenemu obrazu so kmalu zaupale, znosile so mu vse, češ, čim več bo videl, da imam, tem rajši me bo vzel. Prve obresti so dobivale v redu, nazadnje pa je vse skupaj izginilo. Posloval je pod tujini imenom, stanoval pri svoji sestri, tako da mu niso mogli dolgo do živega. Nazadnje so ga vendarle spravili pred sodišče. Na svetu je premoga ie za 3700 let Po zadnji cenitvi Mednarodnega urada dela v Ženevi znašajo sigurne in povsem verjetne svetovne zaloge premoga in antracita še najmanj 4600 milijard ton, kar bo zadostovalo, računajoč po povprečnem izkopu v zadnjem desetletju, še za 3700 let. Pretesni čevlji. Dama: Ti čevlji me tako strašno tišče, da ne morem v njih niti prestopiti. Prodajalec, ki se skoraj ne vidi izza novni občni zbor društva »Zveza gospo- kupa škatelj: »Oprostite, gospa, to so dinj«. Prav ta organizacija bo morala I vendar isti čevlji, v katerih ste prišli. Drobne — poučne Naočniki se ne zarose, če jih namažemo z mešanico glicerina in mazavega mila, potem pa skrbno zdrgnemo z mehko usnjeno krpico. Na isti način ravnamo s šipami in svetilkami raznih vozil. Tobak se v mošnjičku ne izsuši, če položimo v mošnjiček košček jabolka. Poceni sl napravimo muholovec, ako namažemo na močan papir gosto peno dišečega mila. Lesk iz suknjičev odpravimo, če jih dobro zdrgnemo s krpo, ki smo jo pomočili v kis ali pa v salmijak. Invalidska. Invalid (brez nog svojemu sosedu): »Ni treba, da mi verujete, prepričal bi vas pa Ie rad, da si nisem že dvajset let pral nog.« fenka »Tudi na to mislim, gospa —« in se je nasmehnil. Ko se je pa poslovil, je njegov zadnji pogled ujel Lenko pri delu. Dobro je to opazila in srce ji je veselo zaigralo. »Ali zdaj sem se spomnila, marmca, kar mi je danes zjutraj pravila Mina o gospodu Vavren.,« je zaklicala živahno I. O’M »No.« »Da bi b: co-pod Vavrena fleten 111 d^ver. a ;o b ne bil tako visok in ponosen ...« »O sama zavist in ljubosumnost.« In mama se je pomenljivo ozrla po hčeri. 11. Pribort ie pisal. C' r tal. popravljal, premišljeval 111 na novo pisal. Tako se je po-glohil v s;vme delo. da ni slišal niti hru- pa, niti šuma, ki se je razlegal skozi okno pod lopo in s trga v njegovo sobo. Ta soba je bila pravo študentovsko bivališče, ne velika, brez okraskov in lepega pohištva. Štiri postelje in ob vsaki črna skrinja. Poleg tega dve večji mizi, ena manjša, pri kateri je pisal Fribort, in zadaj ob steni polica za knjige. Na zidu sta visela v rjavih okvirjih dva kolorira-na bakroreza po francoskih originalih in med njima gitara na zelenem traku. Fribort je prebral prav zadnje stavke svojega na čisto prepisanega izdelka, ko se je oglasil v prvi sobi mirni glas gospodične Elis, ki ji je odgovarjal votel bas. Fribort je hitro spravil polo v svojo mizico: vstopil je mlad mož, visoke, ie-koliko sloke postave. Ta nepravilnost je b:!a posledica neprestanega, sključenega sedenja in neravne hoje. »Ah, pozdravljen, Špina! Kod se pa vedno potepaš?« »V parku sem bil,« in sede na skrinjo. Nato je vzel z velike mize kos kruha m se ga z velikim tekom lotil. Fribort je molče gledal svojega tovariša, ki se je kmalu oprijel knjige in se poglobil v njo. Njegov obraz je bil rjavkast, čelo nizko, nos nelep, in predvsem mu niso pristojali veliki neenaki zobje. »Špina!« je povzel za trenutek Hanak. »študiram,« ga je nevoljno zavrnil tovariš; toda ni preteklo niti pet minut in že je frčala knjiga v kot in študent je poskočil. »Hudič vzemi vso filozofijo!« »Zakaj se jeziš?« »Kdo bi se pa smejal? Trudim se kakor norec, dobim nazadnje kakšno primo in končno moram vendarle v kuto! Frater pa res ne bom. ne pa ne!« in naglo je premeril nekajkrat nevelik prostor. »Kakšne muhe so ti pa naenkrat šinile v glavo? Pojdi sem, fant, pridi — semle priznaj, ti si za- stopi.« »Nehaj no!« »Ne boš se mi izvil ljubljen!« Rjavo lice neizkušenega, prostodušnega filozofa se je še bolj pomračilo. V zadregi je bil. »Kdo ti je to povedal? Kaj — ti —« Toda glas in izraz njegovega lica nista prepričevala. »Zaupaj mi vendar, prijatelj!« »Pusti me! Tebi zaupati!« Tako osorno dobričina Špina še nlkoii ni odgovarjal. Obrnil se je in sedel spet na skrinjo. Fribort je videl, da je razdražen in je zato umolknil. Vzel je klobuk in vprašal: »Ali je Marinka v trgovini ali sama gospa?« »Ne vem,« je zabučal Špina in v lice mu je stopila temna rdečica. (Dalje.) h fmtp &4M§6M Spomenik radgonskim žrtvam in Maistrovim borcem. Na torkovi seji 10. tm. je poživljeni pripravljalni odbor za postavitev spomenika radgonskim žrtvam ter Maistrovim borcem razpravljal o nadaljnjih ukrepih. Po mnenju arh. Kol-garia bi bil najprimernejši sejmiščni prostor pred cerkvijo, ki bi ga primerno olepšali. Prav bi bilo, ko bi izvedenci in strokovnjaki sporočili pripravljalnemu odboru svoje nasvete. Nov vozni red. Po novem voznem redu, ki stopi v veljavo v noči od 14. na 15. t. m. odhaja iz G. Radgone v smeri proti Ljutomeru prvi vlak zjutraj ob 5.15, drugi dop. ob 10.25, nadalje ob 15.01 in 17.50. Nov vozni red pa ne prinaša dobrih zvez za potovanje v Mursko Soboto, kjer prične s 1. junijem poslovati okrožno sodišče, v področju katerega je tudi G. Radgna. Pri vseh vlakih iz Gornje Radgone je treba čakati na zvezo z Mursko Soboto po celi dve uri! HIŠO v centru občine Pobrežje kupimo. Ponudbe ie poslati na občinski urad Pobrežje- 2770 Takoj naprodai nova dvo- družinska HIŠA s 600 m’ vrta, z električno napeljavo. Vprašati Studenci Gozdna ulica 5. 2943 Prodam krasno Mali oglasi titazno JEDiLNt IN SfALNfc ‘jUBfc sperane, politirane pleskarje ter kuhinjske, najmodernejše opreme do nainižjih cenah. Mizarstvo in zaloga Pohištva Kompara Aleksandrova 48 JOS. TICHY IN DRUG Koiices eiektrotehnnično oo djetje, Maribor Slovenska ul. 16, tel. 27—56. ‘zpeljuje elektroinstalaciie stanovanj skih hiš. vil gospodarskih objektov, zaloga motorjev lestencev svetilk, blektroin-; stalacuskega blaga oo kon xurt-čnili .-t-nah , ; POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev. Vetrinjska ulica 22. nasproti tvrdke V. Weixl 9-t CENJENIM DAMAM se priporoča, da si ogledajo oblike in cene v salonu »Olga«, Kopališka 2. Išče se naslednic.^________________ 1819 MILOSTiVA! Vaš krzneni plašč ih ostalo kožuhovino Vam shranim čez poletje najskrbneje, ob enem Vam temeljito popravim po znižani ceni Peter Semko, krznar in izdelovatelj unif. čepic. Maribor, Gosposka uli ca 37. 2633 SADIKE mesečne in orjaške iagode, karfiolo. zelje, papriko, sladko planinke, kane. hortensije ter razne zelenjadne in cvetlične sadike nudi vrtnarstvo Jemec, Prešernova ul. 2657 HALO! Kam pa greš, Stefan? Šai ne vem, kam bi... Ti si poštenjak, pojdi z menoj v Mlinsko ulico k »Framski kapljici«, bom jaz! dal za liter, a gostilničar bo nama veselo zaigral._________________2837 KDOR HIŠO ali POSESTVO v Jugoslaviji proda ali menja za Avstrijo, nai se takoj zglasi v posredovalnici »Ra-pid<;, Maribor. Gosposka 28-Odgovor v znamkah 3 Din-2930 DOBRO VINO od 5 litrov naprei 8 Din sredo in soboto 1/i3—,Ad. Puh. Meljski hrib. ob Dravi. Steklenice se lahko oddaio Gregorčičeva .8, ali knjigarna, Gosposka 28- 2931 ŠPORTNO VOLNENO ROČNO TKAN.NO kupite najcenejše pri izdelovalcu F- Schneveis. Nova vas. Zelena 21. 2934 DNEVNO OCVRTE PIŠKE fine domače suhe klobase po *ajnižjt ce*ii. Izborna tu- j ; okoliška in ljutomerska vina, j čez ulico, kakor vedno, že i do 1 itra naprej po Din 8—. i-Plzenski dvor«. Tattenba-chova 5- 2937 KAM PA V NEDELJO! | Na koncert k Žižeku v Krčevino 11. Dobiš dobro kapljico in dobre klobase. 2938, BUČNO OLJE, sveže in dobro, priporoča tovarna bučnega olja, Maribor, Taborska ulica. - 2865 KRZNENE PLAŠČE jopice in drugo kožuhovino prevzamem v shrambo čez poletje. Obenem izvršim popravila ceneje. Plačljivo v jeseni. Železnik, krznarstvo, Maribor. Kopališka , ul. 2880 DOBRO 1DOČO ŠPECERIJSKO TRGOVINO ali trafiko iščem. Pismene ponudbe pod »Takoj« na upravo. , 2814 POKROMANJE, PONIKLO-V.4NJE VSAKE VRSTE. dobro in poceni ' izvršuje • Ruda ■ Maribor, Trstenjakova^___________________ 2821 OPOZORILO! Opozarjam one, ki raznašajo o meni neresnične vesti in na ta način škodujejo moji eksistenci, da bom p^oti vsakomur sodno postopal. Franc Župevc, pek. Marija Brezje. _____________2825 VINOTOČ GLOBOV za Kalvarijo 7 otvorien. 2911 VSI SE ČUDIJO - veliki izbiri lepih oblek po! neverjetno nizkih cenah. —j Grajska manufaktura, Ve- j trinjska 10- 2941 V nedeljo popoldne pristne PRLEŠKE POGANCE. pristna vina. Se priporoča gostilničar Klemenšak, Pobrežje._____________________2951 CE HOČETE DOBRO VINO piti, morate v sostilno »Prešernova klet« priti- Trafenik v Gosposki ulici. 2954 NE POZABITE^ da sP pri Jelenu Sv- Peter, točijo samo pristna vina, vsako nedeljo ocvrti piščanci, topla iri mrzla Jedila po naj nižji ceni. Še priporoča Gostilničarka M. Jelen. 2955 TRGOVINO ODDAM. Marija Škvorc Studenci, Pušnikova - 5. 2963 Posest Naprodaj HIŠA. 3 sobe. kuhinja, lokal, delavnica, pralnica, drvarnica, klet, 2 stavbeni parceli, ozir. vrt, vogalna lega. Betnavska cesta 1. 2881 HIŠA z dvemi stanovanji naprodaj. Tezno, Trubarjeva 8. 2833 KUPIM PARCELO v centru, približno 500 do 600 m5. Ponudbe z navedbo cene na upravo pod »Takojšnje plačilo«.________2874 Naprodaj nova ' | DVOSTANOVANJSKA HIŠA. Vprašati Pekre 107, pod Kalvarijo. • _ _ ' ^ 28771 DVE NOVO ŽIDANI HIŠI Z VELIKIM VRTOM j naprodaj. Vprašati Rupert Donik, Tezno, Maistrova 193. 2878___________I STAVBENE PARCELE | v centru,- prvovrstni prostor ugodno na prodaj. Valjak. kino^ »Union«, Maribor., 1317 KUPIM MALO HIŠO Z VRTOM (sadovnjakom), primerno za letovanje, v bližini Maribora. Ponudbe na upravo pod »Solnčna lega«. 2819 HIŠA s 500 m5 zemljišča na obroke mesečno 500 din. Cena 13 tisoč din. Zg. Radvanje, Fir-mova 18._________________2834 NOVO HIŠO, j dvodružinsko, prodam. Vpra-: sati v gostilni Pliberšek, Stu- j denci, Kralja Petra cesta 51. ____________2835____________ POSESTVO, j 26 oralov, pri Ptuju 120.000. Posestvo, 10 oralov, Pobrežje, Maribor 150.000. Novo-sgradba, dvodružinska, ob Gosposki ulici 180.000. Hiša i blizu stolnice 200.000. Vila, petsobna, pri parku 300.000. Trgovska Iiiša 500.000. Družinske hiše ali posestva pri Mariboru od 20.000 din na- j prej prodaja Posredovalnica Maribor, Aleksandrova cesta 33.________________ 2922 PRODAM NOVO VILO! Nadstropno. 6 zasebnih par-ketiranih stanovanj, vrt. letni donos Din 40.200. 10 minut do trga in cerkve v Mariboru, cena 350-000 Din. Posojila na prvem mestu ie 200.000 Din. Vprašati Maribor. Sme-r a nova ul- 59-_________2924 PRODAM NOVO VILO ( s kletjo. 6 sob, 5 kuhinj, verando, povsod električna na- j peljava in vrt, na Teznu, prr avtobusni postaji, cena Din I 170.000. polovica na obroke, j Vprašati Maribor. Smetano- ' va ul- 59._______________2925 NOVOZGRADBA. Studenci, 2 sobi, kuhinja, pralnica, vrt, 38.000. — Novozgradba, dva stanovanja po 2 sobi. kuhinja, gospodarsko poslopje, z delavnico, vrt, 48.000. — Moderna vila. novozgradba, 3 stanovanja, vrt in parcela, 185.000. — Priložnostni nakup: velika novozgradba, 8 modernih stanovanj. 450000. — Velika izbira posestev v okolici Maribora. Ptuja. Posredovalnica »Rapid«, Gospo-ska 28.__________________2932 Spomnite se CMDI POSESTVO vinogradno in sadonosno. 5 oralov. 40 minut iz Maribora. Vprašati pri vratariu v mestni klavnici 2946 HIŠO dve sobi. kuhinja. 1000 m3 zemlje, prodam. Firmova 36, Zg. Radvanje. 2964 Sobo odda KRASNO SONČNO SOBO oddam stalnemu gospodu. Kosarjeva 52-1., konec Koroščeve. 2873 LEPO, OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom oddam. Koseskega 35. 2823 SOBO S ŠTEDILNIKOM oddam. Ribniško selo 42. ____________2829 ___________ SOBO, prazno, veliko, oddani in sprejmem učenca ali učenko za špecerijo. Vprašati Krčevina, Aleksandrova cesta 7. 2836 Kuoim LEPO, SONČNO SOBO takoj oddam. Naslov v upra vi. 2910 Dobro ohranjen OPALOGRAF, šapirograf ali slično kupim. Ponudbe na upravo pod »Opalograk. 2824 STEKLEMCE BUTELJKE vsako množino kupi A. Senica, Tattenbachova 5. 2936 Kupim dobro ohranfeno železno zložljivo. POSTELJO. Ponudbe pod »Postelja« na upravo lista. 2967 Prodam OBEDN.CA — POHIŠTVO tudi posamezno, veliko stoječe ogledalo, umivalnik z marmornato ploščo in različno radi preselitve poceni na prodaj: Maistrov* ul. 3. pritličje. desno. 2850 Prodam krasno, pritlikavo PALMO. primerno za parkr ali balkon Naslov v upravj. 2871 j STARA, LESENA OGRADA iz lat in točilna miza v zelo, dobrem stanju naprodaj. I Križnič, Maribor, Dajnkova ulica 10.________________2883 : PLATO-VOZ naprodaj. Studenci, Franko-' panova 2. 2816 DOBRO IDOČA TRGOVINA MEŠANEGA BLAGA v magdalenskem predmestju s stanovanjem poceni naprodaj. Satler, Magdalenska uli-ca 34-2._________________2818 NOVI AVTO znamke »0pel-01ympia« radi bolezni naprodaj. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Najnovejša tipa«. 2832 SOBO z dvema posteljama, even-tiielno s kuhinjo .separirano. Oddam. Koroščeva 22. 2917 Poceni naprodaj ____________ OPREMLJENO SOBO oddani- Lešnikova, ul. 4, Kr- j čevina, ob Tomšičevem dre-1 voredu. 2926 Oddam OPREMLJENO SOBO. Vrbanova 53. 2935 Oddam' OPREMLJENO SOBO Sprejmem SOSTANOVALCA. Koroščeva ul. 8. Plochl- 29;-l GOSPODA sprejmem kot sostanovalca, postelja čista, ali mlad par brez otrok oventuelno s hrano, pri magdalenskem parku- Naslov v uprav:. 2952 SOBO IN KUHINJO oddam. Praprotnikova ul- 17-_____________2953 ___________ SOBO IN KUHINJO oddam mirni stranki- Einspic-ler.ieva 26. -'957 SOBO -N KUHINJO oddam. Pekarna Mulec, Radvanjska cesta- W rsašem Hip IIIIIII I II--r " HIŠO z dvosobnim stanovanjem, vrtom in pritiklinami oddam s 15; junijem za 400 din. Pobrežje- Verstovškova ul. 25. 2838 ^ Lokal PROSTORE pripravna za mizarstvo, iščem v prometni ulici v Mariboru. Cenjene ponudbe na upravo lista pod »Točen plačnik«- 2820 ■miiiiin— v novi hiši- Metelkova 53. Magdalena 293) SOBO s posebnim vhodom oddam z, oskrbo ali brez. Gosposka ul. 37. .h 2949 OPREMLJENO ŠOBO oddam. Klavniška 2-1, Melje-2950 SOBO oddam gospodu- Meljska cesta 43. 2956 Cisto, opremlieno SOBO oddam eni osebi- Magdalen-ska ul. 42-__________2961 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom oddam. Krčevina, Sernčeva ul. 2'. 2969 Stanouanie GOSPOD išče stanovanje z vso oskrbo-Ponudbe s ceno na upravo »Večernika« pd šifro »Maj«. . 2916 1Š030 IN KUHINJO išče vpokbjenec brez otrok-Ponudbe pod »Mirna stranka«' na Upravo. 2948 Službo išie ViNlCAR strokovno izobražen, s 3—4 delovnimi močmi, išče vini-čarijo. Vstop takoi- Vprašati v občinski pisarni. Limbuš-2927 Siužbo dot MOTORNO KOLO NSU, 200 ccm, z električno razsvetljavo, malo rabljen, poceni naprodaj. Vprašati v trgovini Kramaršič, Valvazorjeva 36, vogal Frankopanove ulice. 2912 ŽENSKI CRNI PLAŠČ, moški trenškot, pernica, blazine z gosjim puh-perjem-Vprašati Trg svobodo I- 2918 Prodam radi selitve ŽELEZNO POSTELJO z madracamii, kuhinisko mizo in več vrst nagačenih ptic. Meljska 41-1. 2958 Oddam takoj SOBO IN KUHINJO in sobo s štedilnikom”. Tržaška 5, zraven gostilne Žohar. 2858 Veliko, komfortno STANOVANJE v II. nadstropju oddamo s 1. julijem. Informacije v Zadružni gospodarski banki, Aleksandrova 6. 2869 PRODAM AVTO, dobro ohranjen, 4-sedežni, »Fiat« Din 12-000- Betnavska c 1, Maribor. 2954 ~ UMIVALNIK z ogledalom za brivce, kopalnico, vrtna garnitura, miza otroška postelja, stenska ura in razno radi odpotova-nja ceneno naprodaj, Ob jarku 6-1. 2960 MALO MANSARDNO STANOVANJE oddamo takoj. Aleksandrova j cesta 6. , 2870 j Samostojna gospa sprejme starejšega gospoda V VSO OSKRBO. Bolfehkova 13, Studenci. 2879 STANOVANJE, sobo in kuhinjo, oddam. Studenci, Radvanjska cesta 28. 2826 ODDAM SOBO in KUHINJO in sobo s štedilnikom- Na-sipna 58 Pobrežje. 2758 Eno- in dvosobno STANOVANJE oddam- Maribor. Smetanova ulica 54, v gostilni. 2923 SOBO IN KUHINJO oddam- Studenci Cankarjeva 5. 2940 1ŠCEM GOSPODIČNO k 4 letnemu dečku s perfektnim znanjem nemščine in po možnosti srbohrvaščine. Naslov v upravi_________ 2828 KROJAŠKEGA POMOČNIKA za velike komade sprejmem takoj za stalno. Pučnik Fran kopatiova 10. 2849 TAPETNIŠKEGA POMOČNIKA sprejmem.. Pismene ponudbe na upravo’ »Večernika« pod »Stalno«. • 2882 BLAGAJNIČARKO, zmožno slovenskega in nemškega jezika, čedne zunanjosti, zgovorljivo in trgovsko naobraženo za stalno mesto sprejme kino Union, Maribor. ___________2913___________ Samostojno POMOČNICO spreijmem takoj. Aleksandrova 36, Kaušek. 2919 IŠČEM FOTO-POMOČNtCO za trajno službo. Foto-Kie-ser. Vetrinjska ul. 30- 2920 TRGOVSKEGA POMOČNIKA mlajša, dobra moč. sprejmem s 1- junijem. Geratič. Sv-Lovrenc na Pohorju. 2908 ŠTEPARICA ALI ŠVILJA čedna in poštena, dobi mesto lepe bodočnosti. Ponudbe poslati na »Večernik« pod »Sreča na deželi«. 2947 HRANILNICA ri a\t^cr d a i Centrala: MARIBOR Gosposka - Slovenske uiiee »tDRAVSKE BANOVINE MARIBOR »ajtoofj varna nalotba timnarla. ker Jamil wa vloga pri tel hranilnici Dravska banovina s emllm »vojim premoženjem m z vso svojo davino moijo — - Hranilnica 11 v r i u I a vse v denarno stroko spadajoče posle tožno m limantne Sprejema Podružnica: CELJE 1'llllllll'lillllllilllllllllilllllllllUlliillllliiliillllllllHtliltllUlllllHlllliillllllllll PIIIPIIP^ 'Mm i iiwiwaaa'ji .a • a pere sam-pere prizanesljivo Runovinai denarnih NAGDAD H kateri točki navodila o uporabi Radiona spada posamezna slika? .■esaaszsamiE-cM u Navodilo za pranje z Radionom, ki je tiskano na hrbtni strani vsakega zavitka, ima 6 točk. Potrebno je, da točno doženete, katere točke Radion navodila predstavljajo te slike. Vzemite v roko zavitek Radiona in prečitajte pazljivo vsako točko navodila, pa ga primerjajte s temi slikami. Nato vnesite v prazne kroge na teh slikah Številko tiste točke, ki po Vašem mnenju spada k posameznim slikam. Napišete v spodnjem desnem kotu tega oglasa čitljivo Vaše ime in natančen naslov. Izrežite cel oglas in ga pošljite kot tiskovino v odprti kuverti frankirano s 25 para brez vsakega drugega obvestila na: Jugoslovansko d. d. Schlcht-Lever, oddelek reklama, Osijek. POZOR: Poslednji rok za vpošiljatev je 31. maj. Din. lo.ooo.- 5.000.- 3.000.- 2.000.-1oo.- 1. nagrada 2. nagrada 3. nagrada 4. nagrada 2oo nagrad po Skupaj Din. 40.000.- za pravilno rešitevI Ugotovitev pravilnosti rešitev, žrebanje in delitev dobitkov izvrši posebna ocenjevalna komisija, katere člani so: Dr. Mato Perič, kr. javni notar Kamilo Krvarič, direktor „Hrvatskega Lista" Inž. Ante Safner, direktor Jugosl. d. d. Schicht-Lever Dragan Gregurovič, šef reklame Jugosl. d. d. Schicht-Lever Glavni dobitniki bodo objavljeni 19. junija. Navodilo o uporabi obeta pr! nagradnem tekmovanju dobitek, točna izpolnitev istega pa prinaša uspeh pri pranju perila! Stran 8. 3EUSPgr TTflEEnHI Veliko izbiro manufakturnega blaga po tovarniških cenah dobite samo v ČEŠKEM MAGAZINU iiARiBOR ULICA X. OKTOBRA Trgovci/ Svoie blago oriporočate naiusoešneie in najučinkoviteje v „Veierniku“. saj je ni dru ~ine v Mariboru in bližnji okolici, ki ne bi čitala ..Veternika". Rešite se revme v tfaraid nskih Top^cah Celokupno zdravljenje to je: stanovanje, žvep ene ali blatne kopeli, prvotazredna preskrba v >rvi Kopalški restavraciji s taksami stane do 15. junija dnevno od Din 60-— ELIZABETA EM Zahtevajte, dokler še imamo sobe na razpolago prospekte in pojasnila od ravnašeljstva radioaktivnega žveplenega kopališča ‘' n4 04 Varaždinske Tool €© Obrtniki! 41 < I O Nudite aeio ? tičete kiiDcaPotom malih oglasov v ,,Velerniku‘' si lahko takoi Domagate, sai ie .,Veternik*' koa eaim obmejni slovenski anevnik v vsem ob-meinem ozemliu močno razširjen. Ma/ pojož dar domu na o tar Za birmo l Restavracija ...Mariborski otok“ Vas vabi na svoje letoinjo OTVORITEV ki bo v soboto 14. maja 1938 Priljubljena restavracija, ki si je s svojo izvrstno domačo in dunasko kuhinjo,. solidnimi cenam ter točno in stiokovno postrežbo priborila sloves prvovrstnega gost nskega podjetja, ki vam nudi ob vsakem času slastno jedačo in pijačo. Na zalogi je stalno p vo ležak, po želji tempariraoo iz znane pivovarne Union. — Cvrte in pečene piške, mrz a in topla jedila tudi po naročilu' — Okusen sladoed! Skratka vse, kar si Vaše dobropočutje zamore zaželeti. — Vse po skrajno n zk h, konkurenčnih cenah dobite v restavraciji ..Mariborski otok". Za številen obisk se pri loroča Franc Hacen restavrater in lastnik kavarne „0rient“. Perilo Moda Krojaški pribor Svilo za obleke, otroške kombinate, nogavice, rokavice kupite najcenejše pri 2439 F. KramarSii Sirite ..Večernik Maribor. Gosposka ulica 13 » IX I 619/38 8 Dražbeni oklic Dne 22. junija 1938 ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: Zemliiška knjiga: POBREŽJE vi. št. 937 Cenilna vrednost: Din 36 564’— Najmanjši Donudek: Din 24.3' 6'— Pravic:, katere bi ne pripuščalo dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitclja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IX.. - 531 ene 20. aprila 1938. Vam pošilja Iz Londona svetovalko* iz Londona prihaja direktno posebej za to izvežHana speci-aHstin a, c'a vam jrinese scoročiia najnovejših odkrtii iz salona ELIZABETE ARDEN. Da'a Vam bo brtz* plačne nasvete, o a rešujete probleme e-pote po na1,novejših metodah. Ne zmudite edinstvene prilike, ki se vam nudi dne 19 , 20. ia 21. mafa 1938. Prosimo cenj dame, da se pravočasno prijavijo navedene dni. Specialna zaloga PREPARATOV ARDEN FRAMC WEILER Maribor Gosposka ulica 29 Telefon 28-20 naprodaj! Vprašati pri lastniku AVGUSTU LOBNIKU, Sp Radvanje št. 38 2962 Vinotoč v graščinski kleti na Vurbergu ofvorlen Točijo se samo prvovrstna lastna vina -Lep razgled - Avtobusna zveza Sv. Martin Uprava graščine Zgornji Ptuj IX I 3535/37 12 Dražbeni oklic Dne 27. junija 1938 ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi it. 11 dražba nepremičnin- Zemljiška knjiga: FRAM vi. št. 10 Cenilna vrednost: Din 900.64650 Vrednost pritiklin; ad a) Dm 225.070' — , ad b) Din 19 428'— Najmanjii oonudek: Din 450.323*50 Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je ofilasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi sc jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitclja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okraino sodišče v Mariboru, odd. IX.. J 830 dne 93. aprila 1938. Radi smrtnega s učaja prodam skoraj popolnoma nov tovorni avto znamke 2864 1 „Ose blitz‘‘j in luksuzni avto Vprašati Aleksandrova 17, Matz Širite „Večernik“! KOLESA raznih znamk kakor tudi šivalne stroie dobite po najnižjih cenah in na mesečne obroke po din 100-— pri mehaniku Draksler-iu Vetrinjska ul. 11 Tužnim srcem naznanjamo, da je naša draga mamica, stara mamica, sestra, svakinja, gospa Marija Dekleva vdova fin. nadpreglednisa v pok. dne 13. maja 1938 ob 2 h po dolgi mučni bolezni preminula. Pogreb bo v nedeljo 15 maja ob 16. uri iz mestne kapele na magdalensko pokopališče na Pobrežju. MARIBOR, PRAGERSKO, BREŽICE, TRST, GORICA, dne 13. maja 1938. Rodbine Dekleva, Ule, Zlobec in Merhar S91* POLČEVLjL SANDALETI SANDALI OPANKI in vse druge vrste 808 Velika izbira Dobro blago Zmerna cena izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.