Edini ilofeniki $v*wwdk >: ▼ Zedinjenih dr jrah :-
Velja u vse leto .. $3.00 Lff Za pol leta......$1.50
list slovenskih delavcev v Ameriki.
1
ITbe only Slovenian Daiijr »s Hi the Oni ted States, g-« m m
lisBMt eteo day trapi sua«/* —i ud Legal Holidays, s— 50.000 Readers. s-
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Claw Matter, September 1903, at the Port Office at New York, N. under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 4087 CORTLANDT.
NO. 118. — STEV. 118.
NEW YORK, FRIDAY, MAY 19, 1916. — PETEK, 19. MAJA, 1916.
VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV.
Posledice irske revolucije. Amerikanec spoznan krivim.
IRSKI REVOLUCIONARJI SO BILI IZDANI. — V-SEH VSTAfiEV JE BILO KAKIH 15,200. — REVOLU CIONARJI SO DOBILI SKORAJ VSA DENARNA SREDSTVA OD SVOJIH AMERIŠKIH PRISTAŠEV.
ANaLESKIM OBLASTIM SO BILI ZNANI VSI NA ČRTI. — BIVŠI AMERIŠKI KONZUL SULLIVAN. — AMERIŠKI NEMCI IN NEMŠKA VLADA. — ODLOČEN NASTOP — NEMŠKI POSLANIK.
Delavske novice.
London, Anglija. 18. maja. — Iz zanesljivega vira se je doznalo, Ha so bili vsi načrti irskih vstašev v vladuili ro-hah. BivM državni podtajnik Sir Nathan je izjavil, da je dobila angleška vlada že tri dni prej.predno se je začela v-.-taja nn Irskem, natančno poročilo, da bo pristal k irski obali nek parnik. napolnjen z municijo in drugim vojnim .'naterialom. Angleži so tudi vedeli, da namerava pomagati vntaši-ni nemška vlada.
Odkod so dobili vladni krogi to poročilo, seveda bivši državni tajnik ni izpovedal.
Angleške oblasti so čisto mirno gledale, ko so se irski v sta-i vežbali.
V'ada je nadalje vedela, kakšne poslediee bo imelo to vefibanje, toda proti Ircem ni nastopila, vedoč, da bi naleMa na hud <wl]>or. Sele tedaj, ko so vsta.ši že zavzeli Dublinski grad. je začelo nanje streljati angleško vojaštvo.
Po mnenju bivšega državnega tajnika, je bilo vseli \ sta:«*v skupaj kakih 15.200 mož. Od teli jih je bilo najmanj tri tisoč v Puhlimi. Vstaši so imeli vsega skupaj s.uihj 1,800 pušk in primeroma le majhno množino mimi-«ije. Sprva je bilo določeno, da naj se začne vstaja dne IG. luarea. Tnla ko se je približal ta dan, niso bili vstaši še do\'6l* prTj>l*avljeni. v sled česar so določili poznejši rok.
Revolueionarji so dobili skoraj vsa denarna sredstva od svojih pristašev v Ameriki, Orožje so dobili deloma od irskih vojakov, ki so bili na dopustu, deloma so ga pa vtihotapili.
London, Anglija. 18. maja. — Pred angleškim vojnim sodiščem se je moral zagovarjati tudi ameriški dr-/a\ljaii .Jeremija C. Lynch iz New Yorka, in oblasti so ga -]>o?ji;»le krivim. »Smrtna obsodba l>o danes izrečena.
T«»zadevno |x>ročilo je j^slal ameriški konznl v Du-l.litm ameriškemu ]>oslaniku. Lvneh se je bil podal pred štirimi leti iz New Yorka na Irsko.
Dublin, Irsko. 18. maja. — Ministrski predsednik \s.jti.th le odj»otoval danes v i ork, kjer s*- bo posvetoval - voditelji naeionalistov. Iz Curka se bo vrnil v Dublin, odtam se bo pa podal nazaj na Angleško.
Bivši ameriški konzul Sullivan je bil zaprt samo o-s*-m dni. Ko so ga izpustili na prosto, mu niso povedali, če -m ga izpustili zato, ker je bil bivši ameriški konzul ali zato. ker mu ne morejo dokazati nikake krivde.
Washington, D. C.. 18. nuja. — Tukajšnje nemško poslaništvo je dobilo «*] svoje vlade sledeče naročilo:
— Zadnji čas se je v Ameriki marsikaj pripetilo, s • iiier se nemška vlada nikakor ne strinja. Nemški konzu-^raj" paziti na to. da ne bodo Nemci v Združenih drsava! več prekrševali ameriških jxwrtav. ampak da se bo-.. > v vseh osirih pokorili določbam dežele, v kateri živijo.
Nemška vlada se nikakor ne strinja s tem, da bi ame-
Newark, X. J.. 18. uiaja. — Public Service Railway Co. danes naznanja. da bo s prvim julijem vsem svojim delavcem priboljčala plačo. To prostovoljno pribolj.šanje bo povečalo družbine izdatke zu 2G2 tisoč dolarjev.
m
B .-Idjjeport, Conn.. iS. maja. — Ker Automatic* Machine Co. ni hotela priboljšati plače in privoliti osiiuuriii delavnik, j<v včeraj za-stavkalo nad stc» strojnikov. Strojniki stavkajo tudi po drugih me stih v Novi Aupliji, vsled česar industrija zelo trpi.
Boston, 31ass.. S. maja. — Na Boslon-Maiiif železnici je zadnji čas zastav kal o nad dva tisoč de-lav
cev. k«jr jim družba ni hotela u-Koditi. Stavka se čuti po celi progi od Ikistona po celi severni Novi Angliji do New Yorka.
Kansas City, Mo.. 18. maja. — Ker so operatorji nepravično postopali z nekaterimi delavci in niso hoteli dati za to zadoščenja, je zastavkalo v Kansa^u nad tri tisoč premogarjev. Med zastopniki unij-skih delavcev in operatorjev se vrše vsak dan dolga pogajanja, toda dozdaj ni pri&lo do nika-kih uspehov, ker kapitalisti ne od-hajo, delavci pa še manj. ker so si svesti. da so opravičeni do kar zahtevajo.
*
Eric, Pa.. 18. maja. — Okoli sto pristaniških delavcev pri Anchor družbi je včeraj zastavkalo, ker jim družba ni hotela povišati plač in izboljšati delavske razmere.
Nedopustna sredstva. I Mehika in Zdr. države.
Newyorska policija je prišla na nenavaden način na sled ljudem, ki so kontrolirali Morffanovo trgo vino.
KI
Ve
>mei nepostavnim potom delovali za Nemčijo in kril« ameriške postave, liotee iti Nemčiji na roko.
Nemčija je odločno proti temu, da bi vprizarjali Nem-<i v Ameriki napade na ameriške tovarne ter da bi javno obsojali postopanje ameriške vlade.
N\»mska vlada obsoja nemško časopisje v Ameriki, ki » a direkten način ščuje Nemce, da naj nastopijo proti vladi Zdnž.»nili držav.
1 z t epi je razvidno, da je ves spor. ki je bil nastal med Xen»ei jo in Združenimi državami končan.
Zade va k lede jMxlmorskih čolnov je poravnana. Aled državama, ki sta bili še pred par tedni tako sovražni, da '►i kn ;do nastala med njimi vojna, je zavladal sporazum.
Združene države bodo zdaj najbrže nastopile proti A^'^li |i ter še enkrat odločno zahtevale, da naj nekoliko o-• ilaži blokado napram Nemčiji.
Ameriška banka vo ustanovila po- Mr. \anderlip, predsednik te družmee v Evropi.	j ban J/, je mnenja, in v tem ga tu-
Newyorika National City Bank Mi drugi podpirajo, da se bo a tem je izdelala načrte, da bo ustanovi- j zvečalo trgovino med Združeni-la podruiiiiee v vseh večjih evrop'U1' državami in Evropo, »kih mestih. Prvo podružnico bo
do d pri i v Genovi. Italija. Dva bančna pod predsednika sta šla pred par tedni v Eusijo, da bosta
Agitatorji »oper vojno kaznovani.
London, Anglija. 18. maja. — V Angliji so aretirali več socijali-
Anjrleška blokada in ameriška trgovina.
Washington, D. C.. 18. uiaja. —
Iz uradnega poročila državnega urada za domačo in nizozemsko trgovino je razvidno, da se je trgovina Združenih držav s severuo-evropskimi državami povečala le z Norveško, z vsemi drugimi se je zmanjšala : to je vsled angleške blokade. Pač pa je trgovina z zavezniškimi državami postala večja za več kot sto odstotkov in so še vedno veča.
V	zadnjih devetih meseeih. kon-čaje se z marcem, je Anglija kupila v Združenih državah za en bilijon različnega blaga, medtem ko je lansko leto v istem času kupila le za $630.000,000 blau-a
Izv 'oz iz Amerike v Francijo je v enem letu narastel iz 224 milijonov dolarjev na $442,000,000.
V	Rusijo .so zadnje leto ameriški trgovci poslali za $128.000.000 blaga; leto poprej pa le za 12 milijonov dolarjev.
V	Italijo preteklo leto za 200 milijonov dolarjev; leto pred tem le za $138.000,000.
Danci so kupili od 1. julija 1915 do 30. man a 1916 v Zdruežnih državah za -t44.000.000; v istem času leto prej pa za $63,000,000. Nizozemska je importirala letos za $26,000.000 manj blaga kot prejšnje leto: Švedska pa za 22 milijonov dolarjev. Edino Norveško-ameriška trgovina je napredovala za pet milijonov.
Uvoz v Združene države je poskočil le iz Južne Amerike; vsi diugi so se zmanjšali. Iz Južne A-merike so Združene države impor-tirale za tristo milijonov dolarjev več blaga kot preteklo leto.
- Mnenje generala Moltke ja.
Berlin, Nemčija, 18. maja. — General Moltke. poveljnik nemškega pomožnega generalnega štaba, je v nekem pogovoru z dopisnikom ogrskega lista 44 A-Vilag" rekel, da je vsak napredek zaveznikov izključen.
44Francozi"', pravi general. 4*so pri Verdunu porabili vse moči kar so jih imeli. Angleži s svojo slabo in neorganizirano armado ne bodo dosegli ničesar. Rusi pa tudi ne morejo pričeti s kako splošno ofenzivo'*.
Prepovedan izvoz makaron.
Washington, D. C., 18. maja. —
Tvrdka J. P. Morgan Co. je dalj časa opažala, da ji zmanjkujejo razne važne listine, kot naročila francoskega vojnega department« za municijo in druge, ter je zahtevala od uewyorske policije, celo stvar investigira.
Policija je vzela pod kontrolo vse telefonske zveze in prisluškovala pogovorom, med katerimi je bil tudi nek pogovor iz odvetniške pisarne Seymour & Seymour, 120 Broadway. Ta pogovor se je zdel policiji sumljiv, ker se je tikal ne kili 44naročil", 44kabel-brzojavk" itd. Detektivi so udrli v pisarno Seymour & Seymour, kjer so našli natančne prepise vseh naročil in kabel-brzojavk. ki jih je Morga-nova družba dobila od francoske vkjde. Prepisi so bili vsi izdelani na Seymour & Seymour pisalnem papirju.
Te papirje so potem prodajali drugim municijskim družbam, da so Morganovo družbo nadzorovale koliko kupčijo dela z evropskimi vladami, po kaki ceni daje blago in koliko dobička napravi. Vsa naročila in brzojavke je preskrbel nek Morganov uradnik. Koliko so za to delo dobili, zdaj še ni znano
To je včeraj izpovedal newyor-ški policijski komišner "Woods, ko se je od njega zahtevalo, da pojasni zakaj policija prisluškuje in kontrolira telefonske pogovore.
Boji pred Verdunom,
Francozi so zavzeli važno poztieijo na višini štev. 304. — Nemci pri poznajo, da imajo velike izgube
Pariz, Francija. 18. maja. — Dnevna in nočna poročila francoskega generalnega štaba naznanjajo, da so se artil- jski in kavale-rijski boji pri Verdunu obnovili.
Francozi so odbili številne nemške napade in osvojili važne pozicije na višini št. 304.
Poročilo se glasi: — Okoli pete ure je naše pozicije pri Avocourtu in na višino št v. 304. sovražnik uprizoril močne napade. Naši oddelki strojnih pušk so Nemce poslali nazaj z velikimi zgubami. -Baje se ni uiti ena petina napadalcev vrnila na svoje prvotne pozi-cije.
Francoski aeroplan je vrgel v noči od 16. na 17. maja na postajo Metz več bomb, ki so napravile veliko škodo na progi.
Berlin, Nemčija, 18. maja. — Nemška uradna poročila glede ver-dunskih bojev naznanjajo, da so Nemci zavrnili vse francoske napade na višini št. 304. in da Fran-eozi niso zavzeli na tej višini ui-kukih pozicij.
Francozi se poslužujejo pri Verdunu groznih plinovih bomb, ki imajo grozne učinke na naše čete. kiju btemu, da nosijo na obrazih proti-plinske krinke.
' ''Dubrovnik".
Berlin, Nemčija, 18, maja. — Glasom avstrijskega uradnega poročila je bilo na paruiku 'Dubrovniku'. ko ga je potopil nek sovražni podmorski čoln, devetnajst o-seb. med njimi več žensk in par o-trok. Iz morja so potegnili tri ženska trupla.
Na parnikih "Electra" in "Zagreb", ki ju je pred kratkim rav-notako torpediral sovražni podmorski čoln, se je nahajalo tudi več civilnih oseb. Parniki so bili baje potopljeni, ne da bi se jih preje posvarilo.
Avstrijska vlada bo tozadevno pri vseh nevtralnih vladah vložila tozadevni protest.
Še več Krnppovih tovarn.
Berlin, Nemčija, 18. maja. "— Tvrdka Krupp je v okolici Mona-kovega kupila več zemlje, na kateri bo zgradila še par tovarn za
odprlo v Petro gradu. Moskvi in stov, ki so razpečevali neke pam- Kabel-brzojavka ameriškega glav- orožje.
drugdi r^ih mestih bančue fill- fiete, v katerih so se zgražali nad nega konzula v Genovi naznanjaj Krupov^maprave v Eseenu ob-
j vojno. Kaznovani so bili vsak za .da je italijanska vlada za nedolo- segajo nad 150 akrov zemlje. V funtov denarne globe oziro-lče® t«f prepovedala izvažati ma-; teh tovarnah dela okoli fiOjOOO de-

Mehiški finančni stražniki so u-8t~elili ameriškega podčastnika. — Funston se bo posvttoval s konzuli.
El Paso, Tex., IS. maja. — Harry Furman, podčastnik oddelka strojnih pušk 2o. infanterije. je včeraj padel, ko so mehiški finančni stražniki blizu Juareza streljali
nanj.
General Gavira. tainošnji mehiški poveljnik in več drugih mehiških višjih častnikov in uradnikov ie izjavilo, da je bil Furman, ko j«* šel preko meje, opit. kar pa ameriški poveljnik oddelka strojnih pušk zanika in zatrjuje, da je bil popolnoma trezen.
Ameriške in mehiške oblasti so odredile tozadevno preiskavo. Kdo je prvi streljal ni znano. Furman je bil med moštvom in predstojniki zelo priljubljen.
General Gavira trdi. da so ameriški vojaki videli da se je streljalo na Furmana, toda ga luso branili. Koliko je na tem resnice, ni znano.
Brownsville, Tex., 18. maja. — Danes so tu aretirali več Mehikancev in dva Amerikanca. ki so poskušali utihotapiti municijo preko meje za mehiške bandite. Prepeljali so jih v El Paso, Tex., kjer bodo prišli pred sodni j o.
El Paso, Tex., 18. maja. — General Funston je pozval na mejo vse ameriške konzule v Mehiki, da pridejo drugi teden v E1 Paso, da se bo mogel informirati o raznih razmerah, ki vladajo zdaj v Mehiki. — Konzuli v notranjosti Mehike niso pozvani, temveč le oni. ki niso preveč oddaljeni od meje.
Austin, Tex., 18. maja. — Jutri zjutraj bodo obesili dva baudita. ki sta se udeležila napada na ameriška mesta ob *Rio Grande. — Go-verner Furguson jih ni hotel po-milostiti.
Schwab bo razširil svoje tovarne.
South Bethlehem, Pa., 17. maja. Schwab bo poleg svojih sedanjih tovarn sezidal še par poslopij, ki bod ostala $.100,000. — To mora storiti radi tega. ker v teh napravah ne more izdelati toliko orožja. za kolikor ima naročil.
Pozor pošiljatelji denarja!
Tekom vojna smo odposlali hranilnicam, posojilnicam ter posameznim osebam na KRAHJ8XO,
ŠTAJERSKO, ISTRUO, KORO ŠKO, HRVATSKO, in druge kraja v AVSTRO-OGRSKI blizo 7mi-1 i j o n o ▼ kron. Vse to poiilja-tve so dospele v roke prejemnikov ne tako hitro kakor prej ▼ mirnem času, toda zanesljivo. Od tukaj se vojakom ne more denafja pošilja ti, ker jih vedno prestavljajo, lah ko pa to pošlje sorodnikom, ali znancem, ki ga od tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov-Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order" ter pri lošite Vaš natančen naslov 1b aa slob osebe, kateri se ima izplačati.
Gen •
K.	1	i K.	9
5____	.90	I 120-----	17.40
10____	1.60	i 130____	18.85
15____	2.35	l 140....	20 *>
20____	3.05	1 150....	21.75
25....	3.80	1 160____	23.20
SO____	4.50	1 170....	24.65
S5....	5.25	1 180____	26.10
40____	5.05	1 190____	27.55
45____	«.70	I 200____	29.00
00----	T.40	1 250....	86 25
55____	8.15	i 300____	43.90
eo....	8.85	i 850....	50.75
«5____	».60	1 400.,..	58 00
70____	10.30	I 490----	
75____	11.05	i 500____	r>.so
80____	11.75	! 600....	87.t>0
SB— .	12.50	1 700...,	101.50
»0----	13.20	1 800....	116.00
100____	14.50	1 900____	130.50
110....	15.95	1 1000____	142.30
Ker se sda j cene denarju skoraj vsak dan menjajo, smo primorani računati po najnovejših oenah to bomo tadi nakazovali po njih. — Včasih so bo zgodilo, da dobi naslovnik kaj več, včasih pa tudi kaj
l*ima<
dni kasneje In s list ▼
Avstrijske čete v ofenzivi. Obstreljevanje laških mest
AVSTRIJCI SO BAJE KONCENTRIRALI NA 35 MILJ DOLGI FRONTI PREKO 300,000 MOŽ. — NEKATERI PRAVIJO, DA NAMERAVAJO AVSTRIJSKE ČETE VDRETI V SEVERNO ITALIJO. — VROČI ARTILERIJSKI BOJI OB SOŠKI FRONTI. — AVSTRIJSKI ZRAKOPLOVCI. — PARIŠKA POROČILA. — NA ITALJANSKO BOJIŠČE SO DOSPELI RUSI. — AVSTRIJA IN RUMUNSKA.
Ženeva, Švica. 18 maja. — Iz Inomosta poročajo, da s«' nikdar niso vršili med Avstrijci in Italjani tako vroči artilerijski boji kot so vrše zdaj v dolini Sugana in pri Ro-veretn. Avstrijske čete so stopile na celi črti t ofenzivo.
V okolici Gorice in Tržiča imajo Avstrijci vse polno te'kill baterij. V tem odseku se baje nahaja tudi glavni stan nadvojvode Friderika. Avstrijske čete v Adamello gorovju so dobile velika ojačenja.
Berlin, Nemčija. 18. maja. — Pred par dnevi se je začela »>b «*c!i italjanski fronti velika avstrijska ofenziva. Ob celi fronti se vrše vroči artilerijski spopadi.
Urudno poročilo se glasi:
—	Na Doberdobski planoti smo razstrelili zadnje dni več min in precej napredovali. Italjani so bili v tem delu vpj-izorili par vročih napadov, toda avstrijski polk štv. 43 jih je pognal nazaj z ročnimi granatami.
Vroča artilerijska bitka se bije pri Gorici, Tolminu in Bovcu. Italjani tudi ponoči napadajo.
Včeraj zvečer so obstreljevali avstrijski zrakoplovci Bei-etl e, Kormin. Videm, Mestre in Cividale. Zrakoplovci so povzročili največjo škodo v Vidmu.
Amsterdam, Nizozemsko, 18. maja. — Na 35 milj dolgi fronti med Avstrijo in Italijo, so koncentrirali Avstrijci 200,000 vojakov ter začeli s splošno ofenzivo. Avstrijske če te skorajgotovo nameravajo vdreti v Severno Italijo.
Z Dunaja dozdaj še ni bilo oficielno sporočeno, kaj J'' pravzaprav cilj te ofenzive. Vojaški strokovnjak berlinske "Morgen Post" piše:
—	Avstrijski uspehi so veliko več kot pa samo lokalnega pomena. Vse avstrijske in italjanske čete od Soče pa do Gardskega jezera so v boju.
Avstrijci so v dva dni trajajoči bitki več dosegli kot pa Italjani od začetka vojne.
Pariz, Francija, 18. maja. — Vladni krogi z veliko \ncmo zasledujejo ofenzivno prodiranje avstrijskih čet. Nekateri so mnenja, da nameravajo avstrijski generali vdreti v italjansko nižino.
Rim, Italija, 18. maja. — Italjanski generalni štab poroča, da so Italjani odbili vse avstrijske napade in po-sjiLili sovražnika nazaj.
Ženeva, Švica. 18. maja. — Na italjansko bojišče je baje dospelo nekaj ruskih čet. C Tudi te i 'ruske" čete so skoraj gotovo srbske z otoka Krfa. Op. ur.>
Rim, Italija, 18. maja, — Ob italjanski obali se je pojavil včeraj precej močan potres, ki je povzročil veliko škodu. Najbolj sta prizadeti mesti Rimini in Casena.
Berlin, Nemčija. 18. maja. — Iz Aten poročajo, da so francoske čete zavzele utrdbo Dovva Tete in da je grška vlada vložila proti temu odločen protest.
Ker Grška noče dati zaveznikom na razpolago železnic, bodo transportirali Srbe z otoka Krfa po morju v »Solun.
j Berlin, Nemčija, 18. ma-ja. — Avstrijska in rumuu-
vlada sta včeraj podpisali pogodbo. Ta pogodba vsebuje skora j iste točke kot jih vsebuje pogodba med Nemčijo in Rmnunsko.
Rumunska bo eksportirala večino svojega žita v Avstrijo in v Nemčijo.
Pariz, Francija. 18. maja. — Zavezniške čete so začele s splošno ofenzivo ob macedonski fronti. Artilerijski spopadi se neprestano vrše. dočiin stopa infanterija le boli poredkoma v akcijo.
Bolgari so se morali že na par mestih z velikimi izgubami umakniti.
Berlin, Nemčija. 18. maja. — Avstrijska admiralite-ta naznanja:
13. maja se je pojavil nad Valono v Albaniji oddelek avstrijskih zrakoplovov in začel obstreljevati mesto. Povzročena škoda je precejšnja. Kljub temu, da s obile italjanske baterije neprestano v akciji, so se vsi zrakoplovi nepoškodovani vrnili.
Atene* Grško, 18. maja. — Grški ministrski predsednik Skuludis je rekel nekemu časnikarskemu poroeeval- f cn bledeče:
—	Zavzetje grške utrdbe Dowa Tete bo napravilo rebivalstvo zelo mučen utis. Grki, ki so zavezrdkom 'j le malo zaupali, jim bodo v pfihodpje še manj,
r friižflmSfn'-Ti
SjjBiiJpc

: .
GLAS NAHODA, 19, MAJA'1916
\
OLAS HAfiOUA^"'6 bolj Grtil kjerikaica kot pa
(Slovenk Daily.) m& mmnwi by tfefl CLOVmO PUBUflHDTCI OO.
I/)rm BKNFJDIK. Treasurer.
of Boitnwi at th* corporation and addrw—m of above officers: GortUodt Street, Boroagb of Hu Hart««	Zork City. A X.
Wm Mto lot* v«U* Uat m i—rlkn In
__________$3.00
—	1.50
g»lo Into m mesto How York—	4.00
pol leta m mesto New Tork—	2.00
■vropo ee rm leto	4.50
. pol leta------2JS0
. Aetrt leta..............1.70
".LUkt* NAlt* >UA" lanaja veak-i«««*®«!	In praznikov
fa L A B M A K O D A"
t "Voice of tbe People") •IWT dnj except Soodayi ana
Holidays. *who^ript1on yearly »8.00.
Wvertleensieat en
fiopiei »rw podplaa la oaeDnoetl ne
prloMnjeJOL
iJaur a«j ae blagovoli pošiljati m. vu
Money Order. Wrt mvt rm umbl kraja naročnikov pre «bno, da m nam tu<11 prejftnje M-MvaUMe nennanl, da hitreje aaj-__demo naslovnika
i*e$>t»«m In pnilijatram aaredlte ta naslov; «.LAR Nil BO D A"
"• '	_Tork
i	»Ohi \ ortiamOr
«
Naše napake.
Lahko rečemo, da smo Slovenci razen Čehov naj kulturne jsi slovanski narod. Da smo se toliko •povspeli, je pripisati naši vztrajnosti in žilavosti, da pa nismo še bolj napredovaJi, smo v prvi vrsti sami zelo veliko zakrivili.
Vlada se ni za nas nikdar posebno brigala, to se pravi, tedaj ne, ko bi liaon morala kaj dati. Upoštevala nas je samo takrat, ko je bilo treba kaj dobiti od nas.
Izobraževati smo se večinoma sami s svojimi sredstvi. Ive malo jih je med naimi, ki nimajo veselja do napredka in učenja. Ker nismo dobili šol, smo si jih morali sami zidati, izobraževali smo se potom časopisja in knjig. Pri nobenem drugem narodu ni opaziti tako rapidnoga napredka, kot smo napredovali mi zadnjih petdeset let.
Vsaik, kdor nam je le mogel, nam je metal polena pod noge.
skupnega nasprotnika Nemca.
Kar so napravili liberalci, ni bilo v očeh klerikalcev nič vredno, če so bili »klerikalci za k6rak naiprej, je bila sveta dolžnost vsakega liberalca, napeti vse sile, da se jih potegne nazaj
Vladni gospodje so si meli roke in se zadovoljno smejali.- Skoraj vselej so držali z onim, ki je bil na napačnem stališču.
Zadnji čas nam je vlada pustila celo malo prostosti, češ, saj ni treba stati vedno z. bičem nad njimi, ker se bodo tako al itak o uničili v tem strankarskem boju.
Toda kljub temu in ne glede na te žalostne razmere, ki so vladale pri nas, je bil napredek precejšen. Vprašanje nastane, kaj bi lahiko dosegli, ako bi bile vse slovenske Stranke že vsaj tedaj edine, ko bi «>e šlo za splošno korist slovenskega naroda? Že vsaj enkrat na leto ali pri kaki drugi važnejši priliki naj bi se sestali voditelji strank in elkupno ulkrenili kaj dobrega. Toda o tem ni bilo niti govora.
Nasprotniki so nas ogrožali od severa, zapada in vzhoda, prav dobro smo vedeli, kaika nevarnost nam preti, pa se jim nismo dovolj močno postavili vbran.
Zdaj so gotovo že vsi uvideli, kako brezplodne so bile te borbe. Zdaj je pojenjalo tisto veliko na-sprotstvo in sovraštvo.
Bog ve, ali bodo po vojni toliko pametni, da ga ne bodo obnovili. Ako ga obnove, je usoda našega naroda zapečatena.
Depisi.
Združene države in Anglija.
Novica iz "Wasliingtona, da bo predsednik Wilson poslal Angliji in njenim zaveznikom "ostro in odločno" noto rad! zaplenjevanja in pridrževanja ameriške pošte, kakor, tudi radi angleške blokade, ki ovira trgovino nevtralnih drŽav, je skoro v vseh ameriških krogih povzročila neko zadovoljstvo in odobravanje.
Baje bo "ostra in odločna*'; tako vsaj pravijo državni uradniki, predno so jo videli. Znano je, da so Združene države poslale Angliji, glede oviranja in zaplenjevanja pošte, že par not in protestov, ki pa niso imeli niti najmanjšega uspeha, največkrat — washingtonska vlada še odgovora ni dobila. Predsednik "Wilson in drugi visoki uradniki v "Washing-tonu se radi tega niso popolnoma nič razburjali ali zgražali, temveč bili so mirni in navidez zadovoljni.
Nemško časopisje, nemški A-merikanci, Nemci in oni, ki želije bogve iz kakih vzrokov Nemčij: zmago, so se izražali, češ, poglej te Wilsona, proti Nemčiji in Avstriji tako odločno nastopa in jima grozi s prekinjenjem diplo-matienih zvez, napram Angliji pa ne ukrene niti enega odločnega koraka. Nekateri so pa še pristavili :
— Pa kaj se temu čudimo, saj vemo, kam pes taco moli. Angleški denar ima moč v Washingtonu!
Ti ljudje so predsednika direktno obdolžili "graftanja". Kdor pa trezno premisli in ne Pigeon Creek, Ala. — Delavske gleda samo na eno stran, rnorr razmere so take, da ne vem, kako (viditi. da ako ne bi bilo številnih bi rekel; zasluži se precej, toda'nemških grozodejstev kot potop tTeba je tudi garati, da nam toče j < Lusitanije'Arabiqa', 'Ancone' s čela. Pa kaj se hoče, saj smo za-, in drugih, bi ne bilo treba vlad* to vstvarjeni, da delamo, ako no-'združenih držav Nemčiji pošilja-eemo lačni okrog pohajkovat.. — j ti dolgih not> katere je Nemci Pretekli mesec smo se dobro imeli; ia vedno odgovorilo: obljubila svatbi g. Jožefa Ariha, ki sejo. ijam, da ne bom več" in je na-poročil z gospieo Filipko Gu,bac.fslednji dan zopet potopila parnik Ženin je doma iz Gerova pri Ca- na isti na5in> bi bilo danes že tu. bru; nevesta je pa menda tudi s di skoro gotovo drugače glede hrvatsko-slovenske meje. Na «vat-!anglegkega zaplenjevanja pošte bi je bilo precej Slovencev inHr-;in biokade. Da tega še ni, je to-
vatov. Zabavali smo se imenitno.
raj kriva edinole Nemčija.
Dasi je Alabama "suha", smo vse-j Nemčija se je ^ ostrih ameri_ eno imeli pred seboj -polne čase. ških not ^ividno norčevala. Od-
Novemu paru obilo sreče in zado-
govorila je, da bo vsem zahtevam
voljnostri v iiavoni stanu. Rojakom popolnoma' vstregla. faktieno so
Aurora, Nev. — Pred kakimi petdesetimi leti je bilo tukaj par tisoč prebivalcev, kar še danes pričajo številne podrte hiše. Da
parnikov postajala vedno pogostejša in brezobzirnejša. Ali ni to norčevanje? Ako bi vlada Združenih držav poslala Angliji kako ostro noto
nes je pa tukaj samo okoli sto, ,	„ ^	.
prebivalcev, katerih glavna obrt takrat' ko ^	111 resP<*
je rudništvo; tu je neznaten rad-ltirala n->emh zahtev' ki so bile ob Polena so prav dobro" zadevala j nik z zlatom in srebrom. Plača je f?em tudi mednarodne postave, svoj cilj, toda nas niso prestra-1 sicer dobra, toda zato je tudi živ- bl ™ Anglija^ lahko ravno tako šila. V za vesti, da smo navezan? letenje toliko dražje. Pomislite,1 ro^alf Pa ®e bolJ-. neod^ bl ?
na »amopomoč, da smo obdani jeemenovec stane 15 centov koza-	kdo kaJ cmeriti. Saj to je
okoliinokoli od samih nasprotni- rec! — Naj opišem na kratko mo-iclst<;	ln fifmoobsebl ra"
ko\', smo stopali pogumno naprej je m mojega prijatelja J. P. po-1 ™mIjivo. Ali ni tako tudi v na-in dosegli veliko lepih uspehov. | tavanje iz Calif orni je v Ne\-adoJ vaduem zlvlJenju? Kdo se boj
Če bi nam šla vlada taio na ro-'Ko prišla v Mason, Nev., <z U- moza' kl nekaJ zel° odločno zah-ko kot je šla Nemcem in Madža- panjem, da bova dobila kaiko de- teva' kl Pa ni z istimi zahtevam^ rom, bi bili lahko zadorvoljni a sva bila zelo razočarana, ker Pri dru^h 1jude]l dosegel mka-svojim položajem. Naši uspehi bi taanošnji rudniki vsi apijo spanje ke^a «sPeba in spoštovanja? ee lahko podeaetorili in dandanes pravičnega. Nato sva mislila po- Toraj je bilo dolženje predsed-bi našim vojakom ne bik> treba železnici naprej, toda pregovoril nika in njegove administracije umir»ti za onega, od katerega ni- »aju neki ai-tamobilist, češ, da da je enostranska, namreč stro-so ničesar dobili.	I bova v tem in tem kraju gotovo go proti-nemška tn čisto pro-an-
V prvi vrati jc ovirala naš na- dobila delo, da sva šla z njim. V o- gleŠka, popolnoma krivo, predek avstrijska vlada, v drugi smo se po aievaxlskih prerijah., i Predsednik je moral najprej z pa stramkairetvo, ki je pognalo bipja je brila, sneg je rnel, hiše ni- j Nemčijo zaključiti račune, ki so med nami zelo močne korenine in kjer nobene in seveda tudi kake mnogo večji kot pa oni od Ante je začelo bujno razvijati. \ ^ duše ni bilo videti; in bali glije.
Pred vojno je bilo .posebno na ®mo se, da bo avtomobil odpove-1 Res je, da ne moremo odobra-Kranjskem veliko število strank, ^al službo. Toda z bo^jo pomočjo vati postopanja zaveznikov gle-Klertkalci, liberalci, socialisti. To smo .vseeno srečno prišli v to-le de pošte, ker smo s tem sami precej na škodi, ker ne dobimo važnih trgovskih in osebnih pisem, toda pomislimo kdaj bodo dobili Amerikanci — bodimo nepristran-
so bile tri glavne. Vsaka se je de- podrto mesto in sva jaz in prija-lila zopet na dve ali tri. Bili so telj J! P. res dobila delo. Nikdar klerikalci, ki so vlekli z vlado, in »e bom pozabil te vožnje za de-
klerikalci, ki so bili proti njej. Id-	še zdaj snega leži; pravi- ........ .................
beralci, ki so bili prijatelji socia- Jo, da ostane ponavadi do julija, ski! — ona pisma, ki so se^poWez-
1 * a	t i 1 • 1 ■	LM- . • -1______i Pft7/Jr«ir vsam mMalVnm I	T„1___ ..	_	r
listov in taki, ki so bili njihovi Pozdrav vsem rojakom! — Joim najhujši nasprotniki. Nobene va- Bartol. siee ni bilo, v kateri bi ne bili pre-
Dovoljenje Anglije.
Angleška vlada na protest
bivalci najmanj dveh političnih pre^riča^j.
Vaatka stranka je vlekla na svojo stran in niti tedaj se niso m o- Združenih držav dovolila ameri-gle zediniti, ko je šlo za skupno skemu Rdečemu križu in Odbo-korist slovenskega naroda.	| ru za podporo poljskega ljud-
Meseca septembra leta 1908. ko svta pošiljati jedila in obleko v so Nemci javno pokazali, kakšno Poljsko; pošiljatev ne bodo ovi-mnenje imajo o nas, ko je rdečila rali. ljubljanske ulice po nedolžnem
prelita slovenska kri, so delali previdni možje vseh strank na to,
Irski vojaki za Anglijo?
Ko -se je pričela irska revoluei-da tri se Slovenci združili in že ja g0 metali nemški vojaki iz za-vsaj tedaj, ko bi slo za splošno ko- kopov irsgim vojakom listke sle-rwt v»eh skupaj, skopmo na*to-' deče vsebine:
Pflj-	^	I — Irska je v revoluciji. Angle- _	___________
Toda ne. Nasprotstvo med gki topovi streljajo na vaše žene zagrozi z nečem, kot je Nemčiji i je bilo že tako razvito in otroke. Sir Boger Casement u- zvez; namreč zavstavi lahko po-
Mtk fftlrn Ankivt nnwnnia ' .....*__XT_.'i. ___» ' I.___y._ v...___. ______' • •
i od vlffld** tako dobro pognoje- smrčen. Vrzite proe vaše orožje, šiljanje municije.
nila na dno morja na "Lusitani-ji" in drugih parnikih. Pa kaj pošta; potopilo se je tudi na stotine nedolžnih otrok, žen in civilnih moi, med njimi približrfo 180 Amerikancev.
Ali ni toraj Nemčija veliko večja zločinka kot Anglija?
Z Nemčijo je bilo treba najprej poračunati, potem pa šele, ko so ti računi sklenjeni, bo a-meriška vlada lahko nastopila — proti Angliji, češ, ono smo ukrotili, zdaj pa še ti nehaj s tvojimi nepostavnostimi!
V slučaju, da bi Anglija zavzela isto stališče, kot ga Nemčija pri odgovorih na ameriške note, potem lahko tudi njen Wilson
ni bilo niti govora o kakem Mi vam kličemo "dobrodošli!"
Nazadnje nam je pre- J Ali pa:
Še v meso in _ Ako vi ne boste streljali, mi
Novica iz .Wasliingtona o protestu proti Angliji nas je navdala z upanjem, da se bedo dose-i ne bpmo.	j danje poštne razmere izboljšale,
so jim odgovorili s klici; ako ne čisto, vsaj deloma.
A	1**	&	.A'
T
Ko ze govorimo o stvareh, ki zaloge bodo popisali in zaplenili se tičejo Združenih držav in An- ter sorazmerno po državi trgov-glije, naj obenem tudi omenimo cem v nadaljno prodajo poraz-
nekaj o .mnenju Amerikancev, pravih Amerikancev, in s katerimi vojskujočimi se državami so njih simpatije.	~
Pisec tega članka je imel nedavno priliko govoriti z nekim mladim, zelo izobraženim Ame-rikancem.
Na vprašanje s kom simjjatizi-ra, z Anglijo ali Nemčijo, je odgovoril :
—	Z Nemčijo, se razume.
—	Z Nemčijo?
—	Gotovo da! Ali naj mi A-merikanci, ki smo res le Amerikanci, simpatiziramo z Anglijo, ki je že toliko in toliko zla naredila Ameriki? Pomisliti se mora. koliko ovir so Angleži delali našim pradedom, ko so se prvi naselili tu, da se niso mogli razvijati kot bi se spodobilo. Sploh je pa znano, da je Anglije resen namen Združenim državam škodovati kjerkoli ji bo mogla; to vidimo danes pri angleški blokadi. S to blokado ima res Anglija glaven namen sestradati Nemčijo, toda poleg tega se Angležem tudi radosti srce ko vidijo, da vsled tega trpi naša trgovina. — Simpatiziramo pa Amerikanci s Francijo, Belgijo in Srbijo in jih pomilujemo. Ako bi se bila ta .ojna med Nemčijo in Francijo, ali Nemčijo in Rusijo, bi gotovo vsi privoščili zmago Franciji, o-/iroma Rusiji. Toda zdaj pa, ko se •^edajua vojna bije takorekoč med Nemčijo in Anglijo, je vsakega oravega Amerikanca želja, da bi bila Anglija poražena. Kake posledice bo imela eventualna nem Ska zmaga na Evropo, nas ne bri-^a: vemo le toliko, da bi bil angleški poraz blagoslov za Ameriko. —
Tako se je odrezal Amerika-aec. Mislimo, da se egoistični a-tneriški značaj popolnoma zrcali v tej izjavi.
—ič.
Gospodarski pregled.
— Kako je v Bolgariji? Pomladansko vreme je tam za setev zelo ugodno. Sicer je bilo manj padavine, vendar se nadejajo, da bodo precej po voljno polje obdelali. Vlada je v to svrho marsikaj dobrega ukrenila. Skrb za
delili.
—	Avstrijska vlada si zelo prizadeva, da bi se čim več rastlinskega olja produciralo v državi. Radi tega se je dogovorila z tovarnami za olje, da da kmetom na razpolago potrebno seme, ki se jim bo po žetvi vrnilo. Določila se je prevzemna cena K 100 z aq. ki ostane tudi za slučaj miru. Tovarne so se zavzele, da bodo tudi dobro ohranjeno slamo od kmetov prevzele po 10 K q. Ministrstvo je izdalo tozadevno knjižico v poduk producentom, ki se lahko dobi iz ministrske knjižnice.
—	Na Češkem popis krompir-liih zalog slabo kaže. Radi tega je vlada odredila, da se sme le 18 q semenskega krompirja za 1 ha porabiti.
—	Švedska je strogo prepovedala izvažati škrob.
—	Sladkorna centrala je izdala na producente sladkorne pese okrožnieo, v kateri jih poživlja, da preko vseli ovir čini največ polja obdelajo za peso. ker s tem si zagotovijo tudi važno vlogo za po vojski v narodnem gospodarstvu in tudi domovini ob tem u-^odnem času zelo opomorejo, ulcubai.
Pomanjkanje premoga v Španiji
Vsled vojne je dovažanje premoga iz drugih dežel v Španijo ^clo ponehalo, vsled česar je dežela v velikih zadregah. — Glasom španskega kostumnega poročila je leta 191 o od drugod premoga 1,595.028 ton. ]. 1914 pa 2.313,630 'onj toraj 716.(102 ton manj. Zdaj ■o Spanci pričeli kopati iz svojih •ovov, iz katerih ga pa ne morejo oliko dobiti, da bi odgovarjalo ljihovim potrebam.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnini srcem naznanjam sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da mi je dne 10. maja odvzela neizprosna smrt mojo nepozabljeno soiprogo
FRANČIŠKO JAREC, rojeno Zupanec.
Zemeljske ostanke ranjke. smo izročili materi zemlji dne 13. maja
Mu bo veselje napravil.
—	Sem slišal, da se bo vaš nečak oežnii. — Mu bodete kako veselje napravili ?
—	Da, brzojavil mu bom, da sem nevarno zbolel.
Izkušnja je pogovore rodila, potrdila in ohranila.
Otroci.
—	"Billv, ali si si umil^roke, kot sem ti naročila ?"
—	"Da. mama!''
—	'" Res ?"'
—	"Moja častna beseda!"'
—	"Pokaži!''
—	"Mama. ali se ne zaneseš na mojo častno besedo?"
pravočasno obdelanje polja je v po katoliškem obredu na p okopa-prvi vrsti poverila kmetijskimi lišču sv. Trojice v Brooklynu. zadrugam in županstvom. V zase- Ranjka zapušča dva brata in se-denih krajih pa bo vojaštvo setevvstro tu v Ameriki, dva brata in
K J-...
in drugo izvršilo.
Nakupovalne družbe centralnih sil pa pridno tam nakupujejo koruzo in krmila in se že izvažajo poleg teh tudi jajca (100 vagonov), kože itd. Uvaža se pa zadnji čas manj, ker so se izvozne prepovedi zveznih držav razširile tudi na več novih predmetov. Pomanjkanje kave, kakoa, sladkorja in riŽa je tudi tam radi tega vedno bolj občutno.
V Nemčiji že zdavnaj kupljen sladkor še dosedaj ni dospel tja. Radi tega si bolgarske sladkorne tovarne še posebno prizadevajo, da bi kmete navdušile za produkcijo sladkorne pese. Nadejajo se, da se bo 150,000 dekarjev polja zanjo odločilo, ker njih prizadevanje tudi poljedelsko ministrstvo podpira.
Tudi usnja tam zelo primanjkuje in se po 33 levov 1 kilogram plačuje v trgovini na debelo. — Petroleja imajo še precej, a raz-pečavati ga ne morejo, ker jim manjka prevoznih vagonov, tako da so radi tega že marsikje po deželi brez luči in celo tudi v Sofiji. Pred vojsko so rabili ruski in amerikanski petrolej, sedaj pa rabijo izključno rumunskega.
—	Ogrska vlada zahteva tudi za kavine pošiljatve transportno dovoljenje. Omejila je tudi pošt-no-paketni promet ne le glede kave, ampak tudi glede fižola, graha in leče. Tamkaj tudi snujejo, kako bi odpravili ali -vsaj omejili število krajevnih sem-nj'ev. Poljedelski minister je to vprašanje že 1. 1912. sprožil v trgovskem ministrstvu, češ, da v modemi trgovini semnji niso* take važnosti in koristi, pač pa iz splošno ekonomičnega stališča — škodljivi, ker se izguba na času in delu vsled pohajanja semnjev ne da pokriti s tem, kar koristijo. Osobito se pa ta zguba kaže ob času vojske, ko delavnih moči tako manjka. Kadi tega bodo prepovedali izdajati dovoljenja za nove letne ali tedenske semnje, število obstoječih pa bodo reducirali in na nedelje priložili
—	V Nemčiji bo tudi nakup kave v zunanjih državah prevzela nakupovalna centrala. Domače
dve sestri ter stariše pa v starem kraju.
Tenrpotem se iskreno zahvaljujem vsem onim. ki so mi bili v pomoč za časa žalosti ter ranjka spremili k večnemu počitku.
Ostane naj vsem v dobrem spominu, Tebi, ljubljena, pa naj bode 1 a lika tuja zemlja!
Simon Jarec, žalujoči soprog.
Brooklyn, N. Y.
(18-20—5)
Mi vam pomagamo
Da se bodete zamogli tudi vi okoristiti s električno razsvetljavo, naredimo vam sledečo ponudbo:
Mi hočemo plačati vse stroške za napravo električnih luč v vaši trgovini, kakor tudi od zunaj veliko svetilke in elektrr • y znake. Potem nam vrnete v malih tedensk.f. aii mesečnih obrokih.
Ali zamore biti boljša ponudba? Telcfonajte ali pa pridite danes.
The New York Edison Company
At Your Service
General Offices: Irving Place and 15th Street Branch Office Show Rooms lor the Convenience o( »he Public _ 424 Broadway	*15! E 86th Street1
12& Delanccy Street	West 42<1 Street	'21 E 125th Street }
10 Irvine Place	*36J E 14<>ih Street
*Opcn until midnight
Nek vzrok mora bili, da vsak Slovenec kupi svoj Phonograph in plošče v na5i prodajalni.
Vzrok je ta:
Ker je to slovenska trgovina. Ker damo mi našim odjemalcem naj-ugodnejše pogoje.
Ker imamo mi najboljšo zalogo strojev in slovenskih p!o5e v za pad ni Pennsyl-vaniji.
Ker se v sad ko počuti domaC-ega v tej prodajalni. Z enim samim obiskom se bodete prepričali o tem.
Ker mi prodajamo Phonographe in plošče celo Da obroke i»o 50 centov na teden, kar pač lahko vsakdo zmore.
Nihče naj ne prikrati sebi kakor tudi ne svoji družini tega veselja in zadovoljna. ki je združeno z lastovanjem gramophona, posebno, če se potroši za vso to zabavo le par centov na teden.
Pridite in obiščite nas in naš slovenski vodja vam bo z veseljem razložil vse pog.ije in če ne morete priti osebno, potem piiite po naš katalog. Mi imamo Columbia stroje oil $15.00 naprej do 'J00 dolarjev.
Ml imamo največjo in najboljšo zalogo slovenskih plošč v zapadni Pen n sv Iva ni j L Tukaj navedemo nekatere izmed mnogih: E 1G00 Držimo skupaj. Polka hitra.
Sezidal sem si vinski liram.	G5e.
K 1030 Polka na poskok.
Tiček in tirica. Narodni napev.	6oe.
E K^H Veseljaška polka. Natočimo v čase svoje.	U5e.
E 1S26 Krsten boter
Rajbnšku ženitvanjsku pismu!	73c.
K 1827 Kolut na Balkanu.
Cirkus "Zawatta" (z godbo).	75o.
E 1828 Naše babnee
Oj Present, kje je poezija tvojga časa!	*	75c.
K 6121 Kako je Jerala "frajtar"' postal.
Na shodu ljubljanskih.	7oo.
Seveda poleg teh imamo 5e na stotine drugih plošč, ki jih pa ne moremo tu navesti radi pomanjkanja prostora. Ako,nam pišete po imenik vseli plošč, L'a. vam takoj pošljemo popolnoma zastonj.
Ni vam potreba poslati denarja vnaprej, mi vain pošljemo plošče C. O. D. bodisi kamorkoli v Združenih Državah.
PITTSBURGH PHONOGRAPH COMPANY,
1.131 PENN AVENUE,
PITTSBURGH, PA.
Zdravje moč In
krepost.
ZASTONJ
Zdravniška knjižica Kažipot k iJravju.
Ta knjižica pove enostavno, kako sr nekatere bolezni, kakor je sifilis ali zastruplje-nje krvi, mozolji, kožne bolezni, stare rane, kapavica, živčna slabost, moška onemoglost, semeno-tok, mehurne in ledvične teškoče, nalezljive in druge moške ter ženske bolezni na spolno-urinarnih organih, vspešno zdravijo privatno doma in z majhnimi stroški
Pove tudi o našem vspešnem zdravljenju drugih bolezni, kakor so nerednosti želodca in jeter, žolčnica, zapeka, zlata žila, revmatizem, katar, naduha in slične teškoče.
ALI TRPITE
na katerem izmed sledečih simptomov: bolečine v križu, bolečine v zgibili, glavobol, izguba apetita, kisloba v želodcu, po vračanje hiane, bljuvanje, žolčno rigauje, nečist jezik, smrdeča sapa, izguba spanja, slabe sanje, slabost in nagla razburjenost, nervoznost in razdražen ost, onemoglost olj jutrih, črni kolobarji pod očmi, sramežljivost in izogibanje družbe, nemarnost, bojazeu in tugaf — Ti simptomi so znamenje, da vaš telesni sistem ni v Tedu in da bujote zdravniških nasvetov in pomoči.
srčna potre-
pove svežosti,
katere bi moral znati vsak mo5ki in vsaka ženska, posebno pa tisti, ki še namfr ravajo ženiti. Iz nje lahko spoznate vzroke svojega trpljenja in kako bi se vase teškoce obvladale, čitajtc to knjižico, kažipot k zdrs se z njo.
ravju, in okoristite
Pošljite ta kupon še danes.
DR. J. RUSSELL FRIGE CO.. s 1000 Madiioa & Clinton Sts., Chicago, III.
Cenjeni doktorji Pošljite mi takoj vaSo zdravniško knjižico nonoinoma 1 zastonj in poštnine prosto.	1 n - 1
Ime
fittv. in ulica ali Box Nc.

Sas, h*.... .... &M: i iM-^tk






GLAS NARODA, 19. MAJA 1916
Kratka zgodovina naše nove domovine.
ii
BOJ ZA NEODVISNOST
Leta 1774 je kralj, ko m> stopile
vHjavo wawwieluisetUke "nepre-fnljivf' določb*', imenoval za vo-ičkejra «roveruerja v Mass. treiie-ila iiajje. V Boston je prišel rna-i meseea 1774 in pozval ljudske otopnik*-. da bi s«" koncem okto-ra v iSalueinu sešli; toda se je, ij je slišal o jezi kolonistov, pre-ti^lil in hotel zborovanje prekli-iti m se zaprl v utrjen del inert \ lioMou Neck. Ljudski za opiuki mi v pa zbrali kljub tent. da je guverner zborovanje reklieal. <"*. da se shoda ne mo-• prej razpustiti. da se sestane. {(■•Ij so >»*je \ Salemu, potem v
f'oiieordu in fambrid^e-u. V Cam-bridyre-u ^o izvolili "obrambni od-Im»1'*ki je imel nalogo zbirati vo-lakv in preskrbeti veejo množino streljiva. ki bi lahko potrebovali \ kateremkoli slueaju.
Mrvir pozneje so pri neki seji sklenili. da se preskrbi še l'J.000 mo/. Pozvali so tudi sosednje kolonije. du mobilizirajo vsaj 20.000 mož.
Med tem < asoin ko so zbirali vojake m jih vadili v orožju, m> pa drugi spravljali skupaj muuicijo :u j<» skladali v skladišča v Con-eordu. Woreestru, Salemu in nekaterih drugih mestih. Ko je «ro-v»-iiivr (iajfe to v aprilu leta 1775 /.v* del. je hot»-l poslati v Coueord ^on angleških vojakov in jim na-rovil »miriti w streljivo. Gage je /••lel. da bi ostala njegova namera tajna, toda kolonisti so jo izvedeli, in naroeili svojim vojakom, da so pripravljeni.
Angleški vojaki, ki jih je Gage hotel poslati v <oneord. so korakali sko/i majhno vas Lexington. Uji-r «*u .iili iz/a hiš. dreves iu gr-i nt »a im napadli kolonijski vojaki in jih deloma pomorili, druge pa na/.;i.! zapodili. < 'elo noč s<« Angleži bežali in drugega dne ob solnč-neiii zatonu prišli v Boston. Kolonijski vojaki so pa drli /.a njimi, med potjo mi s« jim pridružili še • i' U^i in -O, aprila .p- bila pred B<»-stwiiom v*-lika uinožiea revolucionarje ki je obkolita Boston in imela t;ik<• v mestu zaprto angleško armado in governerja.
Ko s<» to zvedeli kolonisti v V< rmontu. ->«> prigrabili za orožje iu 10 maja 177'». pod poveljstvom Kthaua Alleiia zavzeli trdnjavo I'ieonderoga.
#
< itatelji s,, še gotovo spominjalo da so delegati na prvem kongresu leta 1774 v Philadelpliiji sklenili IU. maja 1775 se spet sestati. du bodo videli kitk us|»eli bodo imeli njihovi protesti.
1'rediio s»j pa sešli. se je zgodil oni inipad na angleške vojake. ki so imeli namen razstreliti kolonijske munieijske zaloge, kolonisti so par dni pred zasedanjem kongresa obkolili Boston in cela Nova Anglija je bila v orožju. Ko lonisti tedaj svoje delegate vpra sa!i kaj naj se ukrene. S tem je i».istal kongres takorekoč nekaka vlada. Kongres je pričel takrat od loeati iu je imel v rokah usodo vseli naselbin.
Sklenili so pričeti z revolucijo iti enkrat za vselej napraviti konec ai.gleškeuiu nasilju. Za poveljnika kolonijske armade so izvolili George Wasliingtona, ki je bil takrat delegat na kongresu. Njega so iz volili, ker je |>okazal svoje vojašk^-zmožnosti \ francosko-indijanski vojni: in pa tudi zato. ker se jim j«- zdelo spodobilo, da je glavni po veljnik iz Virgitiije, kajti Vjrgi ni.ia je bila najbolj obljudena.
Washington je to častno toda odgovorno mesto dne 16. junija sprejel ju s,- 21. istega meseca odpravil v Boston: t<nia nt bil še na poloviei pota. ko je čul vest o Bunker Hillu.
Na ozkem polotoku, severno od Fiostoiui. je bila majhna vas Charleston n: zadaj za vasico pa dva ^'li'-a. Najbližnji grič Charles-townu je bil Breeds Hill, za ujim je bil pa Bunker llill. s katerega se je lahko videlo na Boston in prista
u išče. kjer so stale angleške ladje. Biti gospodar ua teh dveh gričih je bilo zelo velike strategies vrednosti. Ko so Amerikanci zvedeli, da namerava Gage gri-ea zasesti in utrditi, so poslali 16. junija ponoči 1*J00 mož. pod poveljstvom koionela PreseOtta. da bi zasedli Bunker Hill. Prescott je pa namesto Bunker Ililla pomotoma zasedel Bre»-d* Uj|| pričel z utrjevanjem. Ko se je zdanilo, so jih Angleži zapazili in pričeli streljati nanj iz ladij. Amerikanci ho pa kljub hudemu dežju krogel delo nadaljevali iu do poldne sko-ittli
strelili kak strel. (Jajje je poslal proti griču 2500 mož. Ko so prišli skoro čisto do zakopov. katerih ui-so videli, so jih Amerikanci pozdravili s takim ognjem, da so An geži bežali na vse strani. Častniki so moštvo komaj spravili skupaj in uprizorili drugi napad. Amerikan eem je zmanjkalo munieije in so se pričeli braniti s puškinimi kopiti in kamenjem. Bitka je bila ne-od ločilna.
Angleži so se pa tedaj prepričali. da imajo kolonisti resen namen pričeti / revolucijo.
l>va tedna po tej bitki je Wash inpton prišel k armadi in 3. julija
1775	prevzel poveljstvo. Armada se je nahajala v zelo slabem stanju : brez discipline in dobrega o-rožja. Toda železna volja in potrpežljivost novega poveljnika, ki je bil tudi izvrsten strateg, sta do-sejrli, «la je svoje vojake izvežbal discipliniral, dobil dobro orožje in zadostno množino munieije. med tem ko je Angleže skoro osem mesecev držal zaprte v Bostonu.
Medčasno je pa kongres, boje«' se. da ne bi Sir Guy Carleton. tedanji kanadski goveruer. napadel New Yorka od strani jezera Chainplain, poslal dve ekspediciji proti njemu.
Ena, pod poveljstvom Kicharda Molitgomey-a. je šla ob jezeru Chainplain iu osvojila Montreal. Druga, pod Benedictom Amoldom. je šla pa po gozdovih v Maine in z velikimi težkočami došla v Que bee. Tam se je Arnold pridruži) Montgomery-ju in sta v noči 31. decembra 1775 skupno napadla (^hlebce, takrat najbolj utrjeni ameriško mesto, in ga skuro osvo jila. Toda Montgomery je bil ubit Arnold pa ranjen, in šest mesecev potem je ameriška armada, ker ui imela sposobnih poveljnikov, bežala iz Kanade.
Po osemmesečnem veŽbanju in pripravljanju je Washington na padel Angleže in pričetkom marca
1776	zasedel višino Dorchester, južni del Bostona. Angleški po veljnik v Bostonu je bil llowe. — Angležem ni preostajalo drugega. k«»t boriti se ali pa izprazniti me sto. Boriti se ni kazalo, ker so bil' od vseh strani obkoljeni; ua eni strani je bil Washington, na drn-
pa Bunker llill. na katerem so v jarkih ležali Amerikanci. Howe je ker mu drugega ni kazalo, spravil svoje eete na ladje in se 17. in area odpeljal z njimi ua Halifax. W ashington je bil takrat prepričan d*i bodo Angleži zdaj napadli New York, in je svojo armado razpo
stavil po gričiii v Brooklyuu. •
V kongresu je 1">. maja 1776 delegat Lee predlagal, da se kolonije odpovedo angleški kroni in si ustanove lastno vlado ter tako postanejo samostojne države, toda ne kateri delegati so ugovarjali, češ. da bi bil ta korak prehiter iu bi lahko imel slabe posledice. Zato so to preložili do prvega julija. — Sklenili pa so. da Thomas Jefferson. Benjamin Franklin. -John Adams. Roger Sherman in Robert U. Livingston, ki so veljali za najbolj izobražene može. spišejo nekako ** proglašen je neodvisnosti" in ga imajo pripravljenega za vsak slučaj. Predsednik tega odbora jr bil Jefferson.
In i. julija je kongres sprejel Lee-jevo predlogo : in takrat so Združene kolonije postale svobod ne iu samostojne državice.
Zdaj je bilo treba ** proglašen j« neodvisnosti" sporočiti posameznim državam. Poslali so jim prepise dokumenta, ki ga je spisal Jefferson in njegov odbor. Pennsylvania je bila prva. ki ga je dobila: namreč S. julija opoldne. Dokument so prebrali množici, ki se je zbrala na dvorišču državne hiše. Množica je bila zelo navdušena: šli so ven in strgali iznad vrat angleški grb in v znamenje veselja pričeli zvoniti z zvonom, ki je vise: v stolpu državne hiše in naznanjali svetu, da "so vsi ljudje enako vstvarjeni", in da **je dal Stvarnik vsem ljudjem pravico do življenja in svobode".-
Par dni nato je bilo " proglase-nje" prebrano armadi, ki se je nahajala v New Yorku.
Wasbingtonovo pričakovanje, da bodo Angleži napadli N. Y. se je kmalu uresničilo. Še julija meseca se je general Howe utaboril z 25.000 možmi na Staten Islandu. Avgusta je armado premestil na Long Island in se pripravljal na napad na majhno Waehingtonovo armado, ki se je nahajala na brook lynskih višinah. Washington je vedel, da se ue bo mogel angleški premoči zoperetavljati in je neke meglene noči svoje vojaštvo pre-
Hudsonu iz New Yorka do White Plain*: vzel trdnjavo Washington 116. nov. 1776 : osvojil trdnjavo Lee: in Washington je bežal s svojimi četami \ Newark. N. J.
Med tem ko se je Washington umikal iz White Plains do Haekeu-saeka v New Jersey, jc pustil v državi N. Y. v North Castle u 7U00 mož ter jih podredil Charlesu Lee-ju. -
Ko je enkrat sam svojo armado srečno spravil v New Jersey, je naročil Lee-ju. da mu slejj, česar pa Lee ni hotel storiti, ker se mu jc'zdelo Wasbingtonovo počet j t nespametno. Ker so Angleži, takrat pod poveljnikom < 'ornwalJisom. vedno močneje pritiskati za Wasbingtonovo armado, je bil Washing ton primoran svoje umikanje nadaljevati. Iz Newarka je šel do New Bruuswicka, potem v Trenton in preko Delaware v Penusyl-vauijo.
Lee je šel preko Hudsona v Mor risi own, kjer ga je doletela kazen za njegovo uepokoruost. Neke no či. ko se je nahajal izven svojega tabora, so ga vjele angleške stra že in ga odpeljale v angleški ta bor. Zdaj je prevzel poveljstvo nad temi 7000 možmi Sullivan, ki jo takoj hitel za Washiugtonom ii se mu pridružil. S tako ojačeno av mado se je Washington obrnil in na sveti večer zopet šel preko re ke Delaware, korakal v groznem mrazu in snežnem metežu devet milj do Trentona. kjer je napadel sovražnika iu odpeljal s seboj 1000 ujetnikov nazaj v Penn.sylvani.jo
Ta zmaga novega poveljnika in njegove vojske je navdala Ameri kance z nepopisnim veseljem. K on jres jc dal ua razpolago večje -svote denarja in število prostovolj cev se je povečalo. Dne 30. decern ira 1776 je Washington znova ua oadel Trenton iu ga popolnoma o svoji!.
Med časno so Angleži v okolici r rent ona dobili ojačenje in Wash ingtouovo vojsk«5 v mestu skoro -"isto obkolili. Washington videt la se ne bo mogel dolgo braniti je neke temne noči vojsko natibem spravil iz Trentona v Priiiceuton
Corn wall is, angleški poveljnik ni prej vedel, da so Amerikanc apustili mesto, dokler jih niso od «adaj napadli. Angleži so potem šli v New Brunswick, Washington na v Morristown. kjer je ostal s svojo vojsko celo zimo.
< Dalje prihodnjič .
klo: in se pričakuje, da bodo z lom gotovi koncem septembra 1916.
Večje število višješolcev.
Iz zadnjega letnega izvestja u-n i verze v Moskvi je razvidno, da je bilo na tej univerzi 1. januarja ll»l6 — 11.184 dijakov, ali 2. 055 ve<" kot prejšne leto.
Razmere na železnicah.
Razmere na ruskih železnicah se najbolj vidijo v sledečem dogodku :
Železniški minister je ob neki priliki potoval iz Petrograda v Cerkas. Po noči so morali ua postaji Bali mah ministrov privatni voz pripeti k drugemu vlaku. Po pomoti so pa delavci ta voz pripeli k napačnemu vlaku-; in prihodnje jutro se je pa minister znašel namesto v Cerskasu v — Kijevu. Minister se j<» malo popraskal za ušesi in pripomnil, da mu je zdaj jasno, zakaj včasih blago, ki jc namenjeno v Moskvo pride v Petrograd ali kam drugam.
stine cesarskemu zastopstvu dokazali. da ni. preduo si je pridobil sedanje državljanstvo pripadal nobeni državi, ki se nahaja z Neni-eijo ali -s katerim njenih zaveznikov v vojni.
Za smeh in kratek čas.
Podmorski čolni.
Do leta J!J05 ni Nemčija imela niti enega podmorskega čolna. — Prvi jc bil spuščen v morje 30. avgusta 1905; in tudi takrat so to naredili kot za nekak poskus: šeU februarja 1907 so ga vpisali na mornariško listo.
Pričetkom dvajsetega stoletja, t. j. 1. januarja 1901 so bile samo štiri države, ki so imele podmor ske čolne oziroma so jih delale Največ jih je imela Francija : nam reč štirinajst, izmed katerih jc bi lo samo šest dogotovljenili. Ns drugem mestu so bile Združene dr žave. ki so jih imele šest. Potem je prišla Anglija, ki jih je imela šest v delu. pa nobenega dogotov Ijeuega. In četrta je bila pa Italija z dvema podmorskima čolnoma.
Toraj prvi nemški submarin j« bil dovršen v jeseni leta 1905: dali so mu ime "U-l ", ' ta črka "1" pride od Cnterseboot**^. Stro kovujaki so se prepričali, da je to izvrstna naprava, in leta 1907 jt nemški državni zbor že dovolil 6.250,000 uiark za gradnjo novih podmorskih čolnov. Leta 1910 je državni zbor dovolil še trikrat
več. namreč 17.750.000 mark in leta 1913 pa zopet 25.000.000 mark za nabavo uadaljnih čolnov.
Glasom nemškega uradnega porodila je nemška vlada dala za nabavo podmorskih čolnov 133 milijonov 500.000 mark: liajbrže pa še več. kajti nemška vlada je vedno manj povedala koliko je izdala z:i obrambne s vrhe kot je pa v resnici.
Pričetkom leta 1914 je bUo vseh podmorskih čolnov, dogotovljenili
Hrbtenica.
I č i tel j je učencem razlagal dele loveškega telesa. Prihodnji dan je vprašal:
"Kdo mi zna povedati, kaj je hrbteniea?"	4
l)nl«rfi se nihče ne (»glasi: kouč-' no nekdo dvigne roko.
—	"No toraj povej ti", pravi
Učitelj.
"Hrbteniea je kost. Na enem koncu te kosti sedi vaša glava, ua drugem koncu pa vi."
Oče brivec.
"lvaj, ti hočeš poročiti onega gospoda, ki se sam brije.' Glej. da mi pojde-š izpod oči. ti nesrečna Sp«da ! "
Ako je tako prijazen.
Gospodična, ali vas smem poljubiti?
—	Da. alio ste tako prijazni.
Tako neumen pa vseeno ni.
—	Ali si že slišal? Gospod N.. ki je zadnji mesec bankerotil, je znorel.
—	- Pa menda vendar ni svoje dolžnik«; plačal ?
Ne. lako neumen pa še vseeno ni.
katoliilro
Novice iz Rusije.
Eusko časopisje.
V Pcrogradu izhajajoči listi i-uiajo naročnikov kot sledi:
"Kopejka" J 70,000: Borzni buletin jutranja izdaja 52,000: popoldanska izdaja 119.000. večer na 109.000: "Večerni čas-" 1H5. 000: "Selški vestnik" 102.000; I »' v delu. na svetu nekaj čez štiri-"Petrograjski list"' h0,000; "Se-jsto. Gotovo je, da se je število lajni čas" 76.000; "Beseda" 45.1 podmorskih čolnov od takrat vsaj 000: "Dan" 40.000; "Zemščiua"za enkrat pomuožilo; natančno 7.000; "Kuski prapor" 3,000: — "Petr. buletin" 1.900. — Dalje tiskajo v Petrogradu tednik Ogo-nek, ki ima nad pol miljona naročnikov. — Največji ruski list je pa "Ruski Svet" (Russkove Slovo), ki ima nad tOO.OOO naročnikov.
Ičitelj petja: "Gospodična. pojt<? to vrstico kolikor morete na lahno — ali pa še lalmeje!"
svete Barbare
ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.
Sedež: FOREST CITY, PA.
likarptrirtao da« 21. januarja 1902 v državi Pannaylvaaia.
O LAVNI URADNIKI |
Petdaedmlk! JOŽmr PBTRRNBL. Box US. Wlllock. Pa. L podpredsednik: KAKO L. ZALA (t, Box 647. Toreat City, Ps. H. podpredsednik: LOUIS T AD CELA U, Box 835, Boek BprlagB, Tajnik:: JOHN TELBAN. Box 707, l oreit City. Pa. II. tajnik: JOHN OSOLIN. Box 492. Forest City, Pa. Blacajnlk: MARTIN MUHIČ. Box S37. Forest City. Pa.
JOSIP ZALAK, 1004 North Chicago BL, Jollat, Ul.
VRHOVNI ZDRAVNIKI
Dt« MARTI JI IVRG, »00 Oblcaao SU Jollst. Ul«
NADZORNI ODBORI
Pn&sedBikT IGNAC PODVASNIK, 47S4 Hatfteld St.. PlttsbarcS. P«u L nadxornlk: JOHN TORNlC, Box 622. Forest City. Pa. n. aadaornlk: FRANK PAVLOVClČ. Box 705, Conemancb. Pa. IU. aadaorcik: ANDRBJ SLAK. 771S lssler At«.. Cierslaad, Okla.
POROTNI ODBORI
FrFAsaOalk! MARTIN OBRBŽAN. Box 73. Bast Mineral. Kaas. L parotnik: MARTIN fiTHFANČlO. Box 7ft. Franklin. Kaas. IL psrotnlk: M1HARL KLOPČlO. >28 Davsoa A?t., R. F. D. h « Hi, Detroit, Mich.
DP RAVNI ODBOR t
mtadslS! ANTON HOČRVAR. R. F. D. No 2. Box 11 BrtOaepert. a L s?rsrnlk: ANTON DEMflAR. Box 1B5, Broagbton. Pa^ II. ppraralk: PA VRL OBRBOAR. Box 402. Witt. 1U.
Dopisi naj R poiiljaj« I. tajnika Ivan Tslban. P. O. Bex 1ST, firM
Fm
Drafttrsne glasUel **mti'AU lAlOOA."
IŠČE SE ORGANIST
za sloveusko /.ujuiijo sv. Cirila v New Yorku. Pbiča f><> dogovoru. Tozadevna pisma naj se pošiljajo* ua sledeči naslov :
Rev. I.enijfiius Snoj, lil N;iss;iu Ave., Urooklyn, N. Y.
(27-4 -Jx v t)	j
Suhe dežele?
Rojakom naznanjam, da pošiljam vsakovrstne pijače! to je piva, žganja in vino. Pišite po cenik!
JOHN LANICH, box 1024 Cheyenne, Wyo.
liatl bi izvedel za naslov svojega bratranca MARKA ŽAGAR. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za n jogo v na-slov. da mi i .*• v i. al: naj se pa sain oglasi.— Miehael Žagar 1M K. ;">:{. St., t'loveland, O.	i 1«—
Kriminali v Rusiji.
Glasom ruskih statistik
se je
število ni znano, ker so jih vse države za d u i.j čas naskrivaj gradile.
Predpisi za potovanje v ID Nemčijo.
Xemška vlada je poostrila ob
št4'\ilo kriminalnih slučajev v Ru-	potovalne predpise glede
siji znižalo skoro do polovice. — just°Pa v Nemčijo. Bistvene pre To pripisujejo največ splošni pro-	^ sledeče:
hibieiji. Opaža pa se. da so se zlo-1 ] Za vsak vstop v ^mčijo po-činstva vsake vrste pričela doga 'trebel1 ^ nov viz,Jll» potnega li-
jati med otroci; kaj je temu vzrok. še niso dognali.
Za izobrazbo.
Glava rstva v guberniji Perm so odločila v izobraževalne svrhe 1.200.000 rublje v. Iz te svote se bo porabilo 200.000 za gradnjo
*ta od strani kakega nemškega di plomatičnega ali konzularnega za ?>topstva.
2. Cesarska zastopstva v ino-! zemstvu smejo le take potne liste vizirati, ki so izdani ali vizirani od pristojne oblasti njih uradnega sedeža, ali ki so opremljeni z \*i-zom v isti deželi poslujoeesfa di
Čudna trgovina.
Pred kratkim časom sem šel mi-' ino neke trgovske hiše in sem opazil na oknn napis, katerega sem pr -mišljal več. kot pol ure. predno sem prišel ua to. kaj to pomeni; mislil sem si: >aj vendar znam či-tati, pa tega ne razumem. Pisano je bilo tako le: Groceries in Vino; po dolgem premišljevanju sem se spomnil, da mora biti to isti prostor. kjer se dobijo v nedeljo popoldne suhe kranjske klobase in kislo vino. in po nadaljuem premišljevanju sem prišel do zaključka. da takim ljudem, kateri pripadajo k družinam, da imajo po dva ali po tri sode kislega vina v kleti in nobenega krompirja, la napis ne da toliko preglavice kot pa meni. Kadar hočete kupiti hišo. oglasite s«.* pri
JOSEPH ZAJEC 1378 E. 49th St. Cleveland, Ohio.
Tel. Central U494 R
IŠČE SE
gozdarje za delati drva v Melleu, Wis. .20 za klaftro. Lep les. Charcoal Iron Company o!' America, (12-2r»—f>)	Melleu, Wis.
EDINI SLOVENSKI SALOOM ▼ Duluth, Mina.
Rojakom Slovencem nainanjaa. ds se nahaja moj SALOON pol bloka od Union postaje na desni strani W. Michigan St. ite*. 41» Za obilen posest se priporoči JOS. 8CHARARON.
novih ljudskih šol: 200,000 za na- plomatit;nega aIi konzularnega za pravo vee srednjih sol; drugo pa stopnika dotične države, katere o-za izboljšanje razmer v ze obsto-
ječih šolah.
Ruska sufragetska liga je v vseh večjih krajih napravila šole. v katerih poučujejo mlade deklice. ki ne smejo biti mlajše kot šestnajst let. v gospodinjstvu, kakor tudi v drugili stvareh.
Zanimanje za napredek.
Vse rusko časopisje se z vso v-nemo zanima za napredek. Prina-
blast je izdala potni list.
S. Imetelj potnega lista mora priti osebno po vizum potnega lista k uradu.
4.	Imetelj potnega lista mora izročiti eesarskemu uradu dve fotografiji. ki odgovarjati fotogra ? fiji v potnem listu.
5.	Potni list se sme vizirati le. ako je povod in namen potovanja v Nemčijo neoporekljiv in je potovanje potrebno. Potrebo mora
šajo obširna poročila o novih in ' imetel j potnega lista vrjetno ob stranih industrijskih podjetjih, razložiti, pri kupeijskili potovanjih poljedelstvu, živinoreji itd. Iz teh a predložitvijo kupčijskih li»tin in poročil je razvidno, da celo v Si- z navedbo kupčijskih hiš. katere biriji. ki ima tako neprikladno namerava obiskati. Tudi pri poto-geografieno lego. se opaža vse- vanjik na obiske svojcev ai prija-stranski napredek. To velja zla- teljev mora biti dana nujna posti za tomsko in enisejsko guber- treba obiska,
nijo. Blizu mesta Tomsk je pri- 6. Imetelj potnejra lista mora tvrdka Lubtnsky and Wee- (s predložitvijo rojstnega lista ali ▼a$jo tovarno za je- kake morebitne .državljanske li
grlu.
Dr. KOLER,
€38 Pean Ave., Pittsburgh, Pa.
HRVATSKI ZDRAVNIK
L»r. Koltrr je naj-st^rejfii hr\-uttski zdra.vnšit. špt*viju-liat v ritlwbursfhu. ki ima lHletno urak so v zdravljenju tajnik moških bolezni.
Sifilis ali zastrupljanje krvi zdrahi s slflso* itim ki ga je izumel dr. prof Erlieh. Ce j-mat»- mozolje :«li mehurčke pi» tele-ixpadanje la«. bolečine v kosteh, pridite in izčistll vam bo kri. Ne eakajte. ker ta bolezen se na laze
Izgubo semena nenaravnim potom, zdravim v par dneh, kapavec aH tri-per In tudi va<? drt»»re posledice, ki nastanejo radi izrabi ji vanja bani etra ee-be. Kako«" hitro upazite, da vam po-n^-huj.- mofeliu zmožnost, ne čakajte, tem več pridite m jas \ am jo bom zopet povrnil.
S>uttenje cevi. ki vodi i r. mehurja ozdravim v kratkem <~-aeu. Iljdrocelo ali kilo ozdravim v 3>J urah In sicer brez operacije.
Bolezni mehurja, ki povzročijo bolečine v kri tu in hrbtu in včaaili tudi liri spuščanju vode. ozdravim a gotovostjo.
Reumatizam, trganje, bolečine, otekline. srbečico, i krof le in druqe koine bolezni, ki na*»ta:tejo vsled ueelate krvi ozdravim v kratkem času iu ni potrebno letati.
Uradne ure: V ponedeljkih, sredah iti petkih od ii. zjutraj do 1». popoldne. V torkih, četvrtkib iu sobotah od S. ure zju truj do i ure s večer. — Ob nedeljah pa do d veli popoldne.
8 poetu ne delam. — Pridite osebno. — Ne poubite Ime ln številko:
Slavno znauo **SCHLITZ" pivu ztkij lahko uart»tite \»o po^ti.
Ml POŠILJAMO PIVO
luKlisi v katerikoli kraj v Ze<tinjene države.
S tem uhvestimu na.M rojaki-. iJa nam je dana tuko u^otiua pri lika. da lahko jmšljenio ol>eezuaiio "SCHLITZ" pivu v kterikoli kraj, kjer s«* nahajajo.
t'eiia eueiuu vuilMiju |>i\a ^ siekleuieami j»- .
Cena enemu zalmju piva - PJO stekh*nte:tmi je ----
Zahtevamo !e	de|H>zita ztt mali za I jo j in	za veliki za-
hoi. da se nam vrnejo prazue steklenice. Seveda, ta depozit potem vri-emo ali ^a pa i»urabimo za naplaro pri pribudujih narueilih.
>It plaeaniu prevozne »troške pri |K»<iljatvah. kakor tudi »V vrnete prazne steklenice.
Kdor je kilaj prej pil "Sl'HLlTZ" pi\<». l«> takoj naročil, ker kakovost lega piva je poznata iti kdor ua- Imi iK.k*asiil s prvim aaru f'lom. ne Ikj poteui vef- ptl drugega piva Pošljite eek jh- ilaue>» 1'i.šitf v slovenskem jeziku ua la nasl«»v:
PAUL WUESTHOFF COMPANY,
lltli & Pike Sts..	PITTSBl'IMiH, PA.
Dalmatinsko-Kalifornijska vinarska zadruga
je edino domače podjetje, ki ima veliko &kladi>re vsako vrstnega vina in žganja v mestu New Yorku. Vse naše blago je pripravljeno po domačem načinu in j« zdrava in naravna pijača, najboljše vrste. ZA VSAKO POŠILJATE V J.VMClMO. Cene so bledeče:
KDEfA VINA:
Ttaret »od 52 galon le......$26.00
Zenfandcl bod 52 galon le ... $28.00
Barbera sod 52 gakrn le____$32.00
Kurgendy sod 52 galon le____354)0
Opol sod 52 galon le........$10.00
BELA VINA:
Kiesling sod 52 galon le......37.00
Hoek sod 52 galon le.......$35 JO
Sati teme »od 52 galon le____$10.00
VINSKO ŽGANJE:
Sod 27 do 28 galon____$2.15 galona
Sod 50 do 52 galon____$2.10 galona
Vsakemu, ki naroči od nas petkrat eno in isto blago, mu je po&ljemo Šestič zastonj. Torej pri petib sodih vina iste vrste, dobite Sesti sod ZASTONJ.
Z naročilom pošljite Money order ali pa gotov denar v priporoči
Za trgovce so bosebue rene.
DALMATINSKO-KALIFORNIJSKA VINARSKA ZADRUGA 140 Liberty Street, Ap. A. Hew York, N. Y.


f
iŠF
Jogislovanska
el--:
=a
Katot. Jedneta
B
ltiitorportrana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota,
Sedež V ELY. MINNESOTA.
GLAVNI URADNIKI:
PKdieduik: J. A. O REM, 507 Cherry Way or box 57. Brad
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BAL ANT, Box 106, Pearl Arc., Lorain,'
Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICB, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik - LOUIS COSTELLO. Box 583, Salida, Cola,
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St, Joliet, 111
NADZORNIKI:
MIKE ZrXU'II, 421 — 7th St.. Calumet. Mich. PETER SPEHAR, 42*2 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O.
JOHN KliŽi^NIK, Route 2, Bur ley, Idaho,
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISH LA R, 308—6th St., Rock Spring«, Wyo, G J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Waah.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, itav. 1,
Ely, Minn.
LOUIS C1IAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, itev. 2, Ely, Minn JOHN GRAHEK, at., od društva Slovenec, štev. 114, Ely, Minn.
V« dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne poiiJjatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vac pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode osiralo.
Društveno glasiloG L A S NARODA",
Ciganček.
Spisal Ksaver Meško.
Farme na lahke in poljubne obroke.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Naročnik M. B. — Vožnja
Xnv Yorka do CU*.vclanda j >.ti»ne .fl.'t.lO y,u odraslo oseb
Mi la^ i j. iuo 2000 akrov ventin f' ,m1 <1" lL> P« polovico, kosu v u;ijviTji slovaški nasflbi-i l,!VVu/ P?*«*™ se ra.--ima pri i! v Am.-riki. ki m nahaja v Clark I mu,,Jsl kol*mi	*****
Co. v državi Wisconsin. Ta z«'uil,ia meji s farmami slovenskih farmer-j-pv in ju prodajamo v kosih po
(Nadaljevanje). Dostikrat mu je ponesrečilo, a euj, po dolgem naporu jih je slišal zveneti iz stru. — S prirodo je sanjal njen tihi. skrivnosti — polni sen. Pogovarjal se je z valovi potoka, ki so klokotali in šumeli globoko med raztrganim skalovjem, in s<« je slišalo njihovo šumenje <ror do vrlia. kakor bi vrelo v velikem kotlu, visečem nad nevidnim, a visokim plamenom. /. njihovo zamolklo govorico se je pogovarjal dolge ure.
Le enega ui mogel zaigrati — pesmi Leničine, ki jo je slišal ob tihem pomladanskem večeru.
Cestokrat jo razmišljal in sanjaril o tem čudovitem spevu, poskusil ga je. a zaigrati ga ni mogel — onega neznanega, neu-mevnega, kar je bilo v njem, niso zapele strune. Opetovano je prosil y.t- Lenico. naj mu pove vendar, kaj je pela tistega večera.
—	Pesem, saj si slišal. A kaj >i hotela povedati z
njo ?
Leniča se je pa smehljala zamišljeno in sama zase.
—	Saj sem ti že lvkla, da tega ne uineš še. Počakaj!
Otožen je poslušal mehki glas Leničiu. zamišljeno ji ji' gledal v velike svetle oči. v krasno lice. v drobne, snežnobcle zobe: in dasi je bil malo nevoljen. ker mu ni marala povedati, mu je bilo vendar tako mehko pri srcu- in tako nežno v bližini mladega dekleta. Nekaj se mu je zganilo v srcu. globoko nekje na dnu se mu je za valovilo nalahko in natiho — IZ, in zazdelo se mu je. da bi mu bilo
■ro-
ti
kosih
40. Ot^, MJ in več akrov na lahka in dolgotrajna odplačila. Našim kupcem postavimo na zahtevo tudi hišo in lilev ter očistimo tudi nekaj zemlje, a \sc na dolgotrajna odplačila.
Poleg omenjene zemlje last n jemo še čez dvajset tisoč akrov zemlje v t'!; ' k t'o., toda. če hočete zt-mijo v bližini svojih rojakov, potem nam pišite takoj po nujna pojasnila. Naslovite:
Homemaker Land Company Dept. 3 *	Tioga, Wis.
■ ora, «-« vza me le bost,
.!<• {>ii vec blaga, potem ]>ji | m d kure. Natančne j izvedeli na postaji.
Kj
pisal i/ Collinwooda. Ohio, in s. daj ne vem, kje se nahaja. CV k<i<» Izmed rojak jv ve za njegov naslov, prosim, naj mi ga javi. ali naj pa sam oglasi svojemu prijatelju: Anton Kalar, l»<»x Conemaugh, Pa.
Ohio, j treba v tem hipu samo prijeti | o, za sji in bi zagodel ono čudovito.
A ko je bil sam. ko ni videl pred seboj cvetoče era obraza Le-ničinega, ne njenih čudovitih oči. ne njenega sladkega nasmeha, ko ni slišal mehkega njenega glasu, •util v srcu tudi tiste mehko-kakor ob njej. duh ne ist« usil je. a ni
i šlo.
A pridejo leta. in umem skrivnost pesmi Leničine. In godem venomer to njeno pesem; tako je nežna in mehka, tako čudovita Lepše ne poznam...
i m
i
stl
ie je moj prijatelj FRANK KO- pr0ŽU0Hti _ poskusil a n I A K ! Pred enim letom mi je -ift
POŠTA ZA AVSTRIJO.
Parniki,- ki vzamejo avstrijsko pošto. odplujejo: "Frederick VIIr. 31. maja. "Ilellig Olav" 8. junija. "United States"' 22. junija. "Oscar II." 29. junija. Izrežite ta seznam, da se bodete vedeli ravnati.
POZOR ROJAKI!
N*]»c*luj« muli« t* (taik* lur. kakor tod M nwrfkr brke in fcrtdo. Od Usm >cu truuia t tednik kmm (ivti m "kJni luj* k»ltor »ud Botkm krut' brki in brvlt to n«£>odo ndptdtl lr l> K««io*UMm. kosti bol *)■ Lrr&oje v rokah rt<j|r*h in * lui.i:. v c<n; h ooeh pu|x>lnMitt ozdrm i'm. rane. 'iwklirir bul«, tur«, krast« in črtate jxHne nojf k .rje	cubltM v p«r d*rh po
polnomt Mairimn: Krdur ti' moj« idritil« brca ral il mu jMt>' .m cm iZ W. Pu<te t»k«l p« r.mk kr)il<c« in	Koltdu tapoUjU« 4 c«ot»
* a«k»k m pelUuoe.
JACOB WAHČIČ,
1092 E. 64. St.. Cleveland, O.
V ZALOGI Imamo še nekaj
OGLAS.
Cenjenim rojakom priporočam avoja
NARAVNA VINA.
SOPROG! KISE DOBRO P 0 Č U T I JO.
-o-
Popolnega zdravja se zanio-remo še le potem veseliti, ako na-t ran ji organi, posebno pa želodec. vršijo svojo dolžnost. Zato moramo paziti, da zastrupljene stvari, ki ostanejo v želodcu, tudi \siik dan iz želodca odpravimo ", pravi II. II. vou Schlick. tovarnar Bolgarskega Krvnega Caja.
liolgarski Krvni Ca j je danes že od sto in sto tisoč preiskušen in deset ti>oč jih je. ki jim je to
Sosed Dvornik je dobil uovegr pastirja. Našel ga je na sejmu nekje zunaj na svetu in ga j»-prignal s seboj.
Leksej ga ni maral: že pri pr vem srečanju s«' mu Pavle ni do-padel. IJil je srednje postave, ši rok. neokoren in kakfTr se je doz-devalo, nekoliko bedast. Obraz je imel rdeč in sirov: oči so gledalf lokavo in neodkritosreuo: ko se je nasmejal, so se pokazali veliki redki zobje. Govoril je počasi, a glasno in raskavo. kar je delo mu-zikaličnem ušesom Leksejeviin ze-ilo hudo.
Le k sej u se ni dozdeval h* zo-peni. čutil je tudi nekak tajen strah pred njim. zato ni šel na pa ! ši nikoli k njemu, v vasi pa se ga ognil vsakokrat, ko je le mogel. Ce se je približevala kdaj na gori živiua Dvornikova njegovi, je odgnal to nalašč v stran, da se ji' odtegnil družbi Pavletovi. Ljubša mu je bila samota, in rajši je govoril s svojimi gosi i m i.
Pavle je opazil kmalu, tla ga Leksej ne mara. in to spoznanje ga je navdalo z jezo.
— t'a j. fantalin ponosni, se že še snideva. in poplačam ti tvoj napuh!
I Kakor Lekseja samega ni maral tudi njegove godbe. Dan na
''■■-BL^f	dan na kupe zahvalnih pisem. Na
Wfcl	primer naš rojak Ivan Nedin, —
HHMb	4341 Wood St.. Wheeling. W. V a
^MMMSBBHHfcl piše:
"Ne moremo biti brez Bolgar-
J^^^^flv^	-kega Krvnega čaja. ker jako do
liro deluje pri meni in tako tudi
T^B^p	pri moji ženi. Posebno pa še to.
ker moja žena je morala prej ve-
„ ...	..	dno rabiti pilule, ker drugače ni
%x ,	sla redno na stran. Odkar pije
Najbolj«* staro belo vinoRies-	. ^
ling 10 gal. $6.50, 27 do 28 gal. |V<ll,o ••
Eno veliko škatuljo Bolgarskega Krvnega Oaja. ki traja za pet
zdravilo vrnilo zdravje.
II. H. von Schlick dobiva ^\dtux je slišal mehke in otožne ne-
1 od i je, a omilile se mu niso. Než-
$15.50. 50 gal. $27.50. Staro rdeče j ▼ino Zinfandel 27 do 23 galon
$14, 50 galon $25. Lansko belo,	, , ,
■ IM 1 O a i ai i trt	mesecev pošljemo za en dolar ka-
vino 27 do 28 galon $14, 50 galon norkoIi.
rdeče vino 27 do "28 galon
$25,
$12.50, 50 galon $22.50. — 100 j proof močan tropinjevec 4^ gaM $12, 10 gal. pa $25. Pri omenjenih je vitet tudi Tojni davek n vino. — Potovalni agent je ro-
Marvel Products Co.
9 Marvel Bldg,
Pittsburgh, Pa. j BOLGARSKI KRVNI ČAJ KOLAČE, 125 KOLAČKOV V KKI C*1 jdKATULJI 1 DOLAR.
ni glasovi mu niso zbujali v duši mehkih in blagih čustev, ker jim je zapiral vhod v dušo skrbno in nameroma. Večkrat ga je razjarila godba Lekšejeva tako. da si je mašil ušesa z rokami, da ni slišal glasov, ki so se topili tako čudovito nad vso dolino. Hitel je v stran, niti pogledati ni maral tja prek. kjer je sedel na skali ali pod drevesom mali tuuzik in je godel. Ce pa se je okrenil kdaj vendarle v ono stran, se mu je za-bliskalo v oeeh sirovo in sovražno.
Včasih ga je prevzela zavist in jeza s tako nebrzGano močjo, da je so pel glasno in hropeče in je stiskal roke v pesti. Ko se ni mogel premagovati več, je skočil pokoncu in je zazugal s po vzdignjeno pestjo proti malemu mu-aka.
— Ti, ali nehaš!... A Leksej je godel dalje. Na-
• .. ... /
vadno ui slišal divjega vzklika, če pa ga je kdaj. se ni nienil zanj. Pavle pa je škripal z zobmi in je kuhal še večjo zavist in novo jezo in sovraštvo v hudobnem srcu.
Nekega popoldne je sedel Leksej na skali visoko nad dolino. Smreke naokoli so bile majhne in so stale redko, a bolj strani in dol proti dolini so se črnili vse-povprek gozdovi. Skalovje je padalo malo korakov dalje navpično v prepad, globoko spodaj pa je šumel in ječal v ozki kameuiti strugi gorski potok.
Mali muzik je bil ves zaglob-ljen in zatopljen v svoje pesmi. Ni opazil, kako se plazi nekdo od drevesa do drevesa, od skale do skale, in prihaja tiho in oprezno bliže in bliže.
—	Kaj igraš venomer?
Leksej se je prestrašil, je planil pokoncu in je strmel ves zavzet v Pavleta, ki je stal le dva. tri korake strani in ga je motril z lokavim pogledom in se je smehljal.
Leksej u se je zazde! ta smehljaj na prvi pogled sirov in sovražen in spreletelo ga je še bolj neprijetno.
- Kaj pa naj delam? Dolgčas mi je.
Pavle je stopil bliže.
—	Kako čudovito to gode. kako poje.
Stegnil je veliko, nerodno roko po goslih. in Leksej je videl, kako mu je zaplaiutelo v očeh.
—	Daj mi poskusiti, mali. Leksej je odtegnil gosli.
—	Saj ne znaš.
—	A poskusim naj. Mali muzik ga je meril z napol
nezaupljivim napol tesnim in bo ječim pogledom. Ko ga je videl tako pred seboj, ko mu je gledal v lokave, neprijazne oči in je vi del. kako stega s poželjivostjo ploščato roko po goslih, mu je prišlo, da naj beži aii da naj za-kriči in pokliče na pomoč, ker namerava Pavle nekaj zlega.
Pogledal je nagloma proti dolini: daleč s-podaj so se belile hiše. više gor so se črnile šume in so molčale, sicer ni bilo videti nikjer žive duše. Pri srcu mu je postajalo težje in tesneje.
—	Daj. Leksej.
—	A saj ne znaš. Pokvariš je.
—	Ne pokvarim. Pokažeš mi. kako treba...
—	Tega se ne naučiš v četrt ure.
—	Nič za to.
Pavle se je nasmejal prisiljeno in hripavo. Lekseja je izpreletelo po vse m telesu, kakor bi ga udaril po glavi, in bi se mu razlila bolečina od temena do pet.
—	Daj!
Pavle je prijel gosli .trdno in močno jih je oklenil z veliko roko. Mali muzik mu je pogledal v oči in je spoznal, da Javle ne izpusti plena izlepa. Vendar jc poskusil še in je prosil.
—	Pusti. Pavle! Zagode m ti najlepšo, kar jih znam.
—	Ne. daj! ... Vse sem slišal že.. . Daj *
Stisnil je gosli, da so zaškripale.
—	Zlomiš jih. Pavle... Zavoljo Boga...
Da jih ne bi zlomila, jih je muzik izpustil. ,
—	Pavle, imej usmiljenji' z njimi - ničesar ti niso storile.
Pavle jih je ogledoval radovedno. smehljajoč se venomer z o-nim lokavim, neprijetnim smehljajem. Z nerodno roko je brenk-nil zdaj ob to. zdaj ob ono struno. Prsti njegovi so bili debeli, raskavi in okorni: strune so se oglašale v neu bran i h zvokih. — Kakor bi jim bilo tesno, in bi se žalostile in bi tožile, ker se jih dotika, jih muči in jih skruni neumetniška roka.
—	Ne ubogajo me kakor tebe.
Leksej je opazil, kako je za-
plamtelo spet v očeh Pavletovik kakor jeza in sovraštvo.
—	Ne marajo me, — je mrmral zlovoljno in je pritiskal krepkeje ob strune.
—	Bolj nalahko. Pavle. Potrgaš jih... Usmili se, Pavle.
—	Ne snem ti jih. norec ciganski.
Lekseju so se zabliskale oči, roke so se mu stisnile v pest.
—	Kaj me zmerjaš, Pavle?... Kaj sem ti storil?
Pastir ga je pogledal po strani in se je vznemiril nehote, ko je Videl, kako rde ciganeku lica od razburjenja, in kako mu podrhtavajo ustnice.
—	Nisem menil tako hudo, ne bodi jezen, — je mrmral v zadregi. In kakor bi se hotel umakniti Lekseju. je stopil za korak v stran.
Malega mnzika niso pomirile besedo Pavietove. S plamt^ira pogledom je. meril tovariša.
—	Daj jih sem in idi od mene!
—	Saj grem — a glej, kdo prihaja tam gor iz doline.
Leksej se je okrenil proti dolini. kamor je pokazal Pavle z očmi. Prijetno mu je zaplalo v srcu: nekdo pride, pokliče ga, in Pavle mora vrniti gosli takoj in mora oditi in ga pustiti pri miru.. .
A kje prihaja kdo?... Glej. ne vidi nikjer nikogar.
V tistem hipu so zazvenele strune z rezkim vzkrikom. Leksej je prebledel. bliskoma se je obrnil proti Pavletu. a videl je le še. kako so se gosli preobrnile nad -— prepadom — struue so plapolale v zraku, ker so bile pretrgane — treščile so ob skalo, da je zaječa-!o v njih, in so izginile v globo-čini.
Leksej je stegnil obe roki. a je obstal bled in prepaden na mestu. Ni se mogel ganiti, tudi misliti ni mogel v prvem hipu jasno. Čutil je; da gosli ni več, da so v prepadu, v strugi, polomljene, izgubljene.
Tudi Pavle je obstal nepremično na mestu. A hipoma se je — zdrznil in stopil nekaj korakov od prepada. Leksej se ga je domislil šele zdaj in ga je pogledal s pogledom, da je Pavle prebledel in je pograbil naglo debelo palico, ki jo je poslonil poprej ob skalo.
—	Ti si je. — se je izvilo Lekseju hropeče. Dvignil je roke in se je zagnal proti Pavletu.
—	Kaj morem jaz za to. če so mi padle po nerodnosti v potok.
—	Lažeš. sam si jih vrgel! — tat. ropar, morilec!
Zaletel se je v nasprotnika, da bi ga ptlrl na tla. Pavle je dvignil palico, a preden je mogel zamahniti. mu je ovil mali muzik roke da ni mogel udariti in je mora! pa lie o izpustiti. Polotil se ga je strah pred divjostjo cingančkovo in njegovim obupom. Leksej ga je rinil proti prepadu, in Pavle je spoznal, da ga trešči brez milosti v globočino, ee ga pririne do kraja skulovja. Strah mu je povečal moči. S silnim naporom se je o-tresel fantka: zgrabil ga je z obema rokama za rame in ga je treščil na kamenito zemljo, da je Leksej jeknil od bolečine in je obležal kakor nezavesten. Ne daj bi se brigal dalje za muzika. je! pobral Pavle naglo palico in je! pobegnil navzdol, proti lesom. Ko se je Leksej zavedel in se je dvignil. je bil oddaljen že več sto korakov.
(Konec prihodnjič).
DR. BUKKI'S MEDICAL INSTITUTE
407 East 58tb St. NEW YORK,	N. Y.
Starokrajski slovenski zdravnik.
Zdravi uspešno bolezni ieiudca. pljuč, jeter, mehurja in vse notranje bolerni. ku-kor slabokrvnih t. revmatizem, tajne to-
lezni. Iwzjast, bolezni na maternici, kožne bolezni in otroške bolezni.
Zdravnik sam govori slovenski.
Odprto je Tsak dan (tudi v nedeljo) od devetih zjutraj do sedmih zvečer Med prvo Ave in A»r. A. Bliz I. Ave. Pišite ali pridite oeebno.
ISCE SE PEVOVODJO.
Katerega veseli in je zmožen, I naj se oglasi glede pojasnil na na- j slov:
Tony Zalar. Box ")">,	South View. Pa.'
POZOR!
HIPN0TIZEM
Izšla Je Tsezkozl zanimiva knjiga, kakorsne še nimajo Slovenci ne tu ne v stari domovini. Kdor jo bo naroČil, jo bo z užitkom prebral ln dobil vpogled v marsikatere stvari, o katerih do-ztlaj Se siti til nI.
Knjiga ima preko sto strani, opremljena je z dvanajstimi krasnimi slikami. V njej so natančna navodila za hipnotiziranje, v njej so nadalje pojasnjeni pojavi, katere smatra navaden človek za nenaravne.
Stane 60 centov. Tri knjige $1.50.
Oni, kl ni ž njo zadovoljen, naj Jo vrne ln dobil bo denar nazaj.
Naročajte prt: -SLOVENSKA KNJIGARNA", P. O. Box 1611, New York, N. Y.
Vaše dete je v nevarnosti, če joka.
Baby's Safety
Rr«.'.'mrr^nc:-d fur !nu '
a;> .i remedy fjr Wind
Colu. Grip:.-!" in T' v Bowels. lr.fajuuTi arxi Te«h.ir.g	.
t PRICE 35 CT3
| Royal Mfg. Go.
j Ouquesne, Fa f
t
Directioiu tn»»dr
Dete joka. ker Čuti NOTRANJE bolečine.
NE PUSTITE, DA BI DETE JOKALO!
NE PUSTITE, DA BI DETE TRPELO!
Izrežite tole sliko in i<lite v lekarno 1< r kupite steklenico BABY'S SAFETY za :;5 centov.
TO BO MORDA REŠILO DETETOVO ŽIVLJENJE.
BABY'S SAFETY je najbolje zdravilo zoper KRČE, GRIŽO, NADLEGO Z ZOB-MI, KOLCANJU IN ZAPRTIJI.
To bo olajšalo vašemu detetu in bo tlo-bro spalo.
Ako ne morete dobiti originalno v lekarni. potem pošljite nam papirnati dolar v navadnem pismu in mi vam bomo poslali tri steklenice BABY'S SAFETY ter natančno navodilo. Poštne stroške plačamo mi. Pišite na:
Royal Mfg. Co.
Dep. C.
Duquesne, Pa.
| Pozor!	Pozorl |
V zalogi imamo iz starega kraja importirane A
i
FRANK SAKSER,
New York, N. Y. £
SRPE.
Cena 60 centov s poštnino.
82 Cortlandt Street,
K j t* je AXTOX ŠIVEC / Doma je izpod Slivnice pii Cerknici na Notranjskem. Od tukaj je šel dne -5. marca v Cleveland. O.. rn cd takrat nam ni nič znano o njeni. Culi smo. da je bil na tist.i železnici, ki je bila ponesrečena. Tukajšnje društvo "Slovenec" št. "Jt> 8. I). P. in P. D. bi rado zvedelo zanj. Zato prosimo, ako kdo vn, da ga naznani, ali naj se pa sam oglasi- društvenemu tajniku: Frank Poženel. R. F. D. 1. Kckhardt Mines. M d.
IM-L'2—.")
Kadu !>i izvedela za naslov svojega brata JOIINA GAŠPER-<'!<'. Doma j<* u. vasi Prem na Notranjskem. .Pred tremi leti je bival v Ccloradi. potem je pa šel v Alabamo in odtam pa nekam v Pennsvlvanijo. Prosim cenjene rojake, če kdo ve zanj. naj sni javi, ali naj se pa sam oglasi svoji sestri: Helena Fa-tur. It. H. liox 190. Cotumbu«, Ohio.
Nov uzoren pisalni stroj!
TCc „ No,
The Standard VisibU Writer
KUPITE GA SEDAJ!
NAZNANILO IN PRIFOKO-
GUfO.
Cenjenim rojakom v Clevelan-du„ Ohio in okolici naznanjamo, da jih bo obiskal naš potovalni zastopnik
- w	t.
kateri j« pooblaičea pobirati aa ročnino ha ui list, knjige ia droge > iiiio stroko spadajoče pod« ter isdajtti prsroreljaTaa potrdila, Tiled t«Mr ca rojakoae maj
Da, triumf na tem polju je tu! Ravno je prišel — in prišel leta, predno so ga izvedenci pričakovali.
Izdelovalci so delali celo življenje, da dobijo ta idealni stroj. Oliver je zopet zmagal kot je zmagal, ko smo dali svetu prvi vidljivi stroj.
Gotovo ni pisalnega stroja na svetu, ki bi bil sličeu novemu Oliver "9". Mislite na tako nežen pritisk, da bi stopinja mačice pritisnila tipke!
H [POZOR! V
Najnovejše iznajdbe, ka-, tere je opaziti na tem stroju, kontrolira vse Oliver. Celo naši prejšni modeli — slavni kot so bili — niso imeli dvojnega premikača.
Ta daje celo kontrolo 84 črk in znamenj v mala prsta leve in desne roke. In ta vam pusti, da jih pišete le z 28 tipkami, najmanjšim številom na kateremkoli pisalnem stroju.
Pisalci na vse druge stroje lahko rabijo Oliver "9" takoj ter hitreje in lažje.
SVARII-O!
Ta krasni novi Oliver prihaja po stari ceni. Ne stain' več kot zastareli v primeri z novim razkritjem.
Dočim so novi deli Oliver-ja dragi, smo zenačili večje stroške s tem, da smo napravili konstrukcijo bolj pri-prosto.
Odločite se sedaj videti ta umotvor, predno izdate dolar za kak drugi pisalni stroj. Ce rabite kakega drugega, se prepričajte, koliko več stori ta.
Ce rabite Oliver, je nera?-z*o, da si želite najfinejši model.
17 fFNTOV IVA IMNJ Zapomnite si. da pe ta najno-I/ tmiUf A I/Ali. vejši Oliver največja vrednost, kar se jo je kedaj dalo v kakem pisalnem stroju. Ou ima vse prejšne posebne iznajdbe — vidno pisavo, avtomatični "spacer". 6 in unče touch ter dodatno poljubni premikač, izmenjalni trak ter vse najnovejše iznajdbe.
Kljub tema pa smo se odločili, da ga prodajamo vsakemu po našem slavnem načrta — 17 centov na dan. Sedaj si more vsakdo nabaviti ta najboljši pisalni stroj, s slavnim PKIN-TYPE, ki piše kot tisk.
Se danes pišite ta vse posameznosti
do poznali čuda tega pisalnega stroja. Spoznajte, zakaj se poslužujejo ti p ist i, delodajalci in privatniki povsod Oliver pisalnega stroja. Odpošljite dopisnico takoj. NikaJrit obveznosti. Veselilo nas bo pojasniti vam vse.
THE OLIVER TYPEWRITER CO.,
310 BROADWAY,
- • . ... . - -	. v-. -
GLAS NARODA, 19. MAJA 1916
Zadnji gospod Ramenski.
Zgodovinska poreit
Spisal Peter Bohinjec.
(Nadaljevanje.) IX.
Nič ni tako skrito, Da bi kedaj ne bilo očito.
Nar. pregovor. 1474. je bila slaba letina.
• *> se usule jhj žit tli in atrniačili tor požrle vse žito tako, da j" nastala lakota naslednjo td-nio. Ni čuda, da je bilo takrat iu pozneje veliko število siromakov, ki «o se guetil krog velesalskega samostana in prosili krueha. I^ako-
I<eta
Kobil k*
da dvomil je, ali je ros dobil Cu-eelj tako pravieo od graj.š»čaka samega. Zato je namiguil hlapcema, ki sta Čakala na stopnicah samostanske porte.
da bi ne smel hoditi po samostanskih gozdih/'
4 Saj jaz ue hodim po samostanskih gozdih, ampak jk> grajskih. To si dobro zapomni! Rečem ti pa
Predno je Cueelj kaj sanjal o takoj, da ne tirjani toliko od tebe, tem. že sta ga hlape a prijela in pi-jda bi me izpoustil. Le sodi me kaša r je ukazal:	' kor grol Za tisto svetinjo se bom "V ječo z njim!" | ]»ač lahko zagovarjal. Toda to Robata kletvica je spremi je vala p<ride na vrsto jutri — ne. drugi Martina v samostansko ječo. Nič teden, zakaj veliki petek vendar kaj posebno pa ni bil vznemirjen. <ue boš sodil kakor Judje. Danes .Mislil si je: v ječi mi bodo dali pa ti povtaui to-le: jesti, ker mi niso hoteli dati kru-( Ne vem, ali si ptiinal grajščaka ha na porti. Skrbelo ga ni nič. lie- Friderika. Ta je bil strasten lo-kel pa je hlapeeina. ko sta ga za- vee. igralec, pretepalee. babjek in puščala: (ubijalec. To pa je -bilo taiko-le: 'Fanta, ne pozabita, kaj znam Friderik je vedno potreboval dc-jaz! Saj me poznata." narja. Zato ga je iskal, kjer ga je Ključi v vratiii so zarožljali in mogel. Tudi prednica Ana pleni, hlapca sta se strahoiua vračala iz Galleuborg ga mu je dovolj izda-podzeuieljske kleti. Slišala sta, da jala. Ko pa je bilo le pre več, lista-
ta je prignala k samostan.skim	• .	*»	, , • r* • i m
. .. i je Alailin sin čarovnice in to jima vila se mu je. Imel pa je r nderik vratom «-.Io take, ki so vedno zi- •	,	,	i , -	,	. ^
| jo gomazelo jh> glavi.	! sorodmeo v samostanu — sestro
Ko pa sta hlapca Cuclja odgua- Kvfemijo. Te se je naposled ofcle-
..	., . . . .a. takoj *>o nune pristopile bližo. nil. da bi mu denarja preskrbela.
nikoli ničesar ne manjka, dasi m- ... ... ,	^ .___. . T
.	,	| Pisar jim je pokazal označeno srve- Posredoval pa je v tem njegov o-
veli v izobilju. Tudi Martin Cit-j eelj, ki se je rad q>obailial. da mu
uia niti svoje hiše. je prišel s potrtim telesom pred samostansko . • • _ i *- • i	.. ,	. , . ,
.	1	.svetinje, toda me se ni rada spo- peljal i L samostana k .studencu.
1 iIJ	i ■, . . , , . ' min jala tega. ker je vedela, da so kjer je čakal gospod Friderik.
l.l je M \.-iLki četrtektQ ^	»iderikove lahko-, Bilo je ponoči. .M.-n- so zakri-
( ei'k janski /upnik Kancijan v i- .... ..	! ..	t,-,
J .	' .,	J .. misljonusti.	: vali oblaki m Frid
je opravil sv. opravilo v,	, .	.	, , . • ..
, ... 1 ..	.1 . ,1 \ se drugače pa se je stvar onr- kal zazeljene ure.
■rkvi. Po uutsi »e je zbrala preu
dove
tinjo. Gospa je poznala ta^e vrste skrbnik Janez Sorcai. Ta jo je iz-
. . .. J .. . . nila, ko je Rotija VKeia v roko do-. Ob polnoči zasuuu nekaj med!
iMirto brezštevilna množica nboz- .. .	.--it -i i!
1 ........ „ ticiio >\dinjo.	vrbovjem in kmalu so je prikazal
»»•v. ki »anali UiilOh'Uic iz usta- ..... .	, . . ve ••
.... , i i 0w. to jo	svetinja mojega oskrbnik s sestro Evfemijo. i
i n« ve. Kal era so i<- delila vsako le- . .	. . . . „ . , , .
'	' I uL -ji irm-K cfik ihmi-L- vri. IIVI
BANI
to ua ta dau. lirizeu.ski škof Kou-, rad je namreč bra za ubožec ve lesa Lake okolice s pristavkom. da se vsako leto na
očeta!"	| 'Tukaj imaš sto mark srebra*,'
...	, t "Takih je več. Uutija"', od\"riie de ženska in mu pokaže v vrečici
volil 1*0 mark src- ......	.	.	'	, i
ji Katarina.	zavite srebrne denarje. lotla'
O. ta je očetova, poznam jo predno ti jih izročim, podpiši inl
... . .	„ . , . . dobro. Le poglejte! Tukaj sta vre- to-le.'
veliki cctrtok napoje krulia, ki	.	. . , . .	.	T . ,	..
.... ,	,, . . zam izaeetni erki mojega očeta: Iu ženska ikvuiou grajseaku kos
ima razdeliti mxl nje. Prednica . .	i . . . , . !
, ... J in S.	debele kozevme z gosjim peresom.
vcleNul*kcjra N.tmo>ia!ja, J era Ju- .. . •	, , i , - T>-	— ,	11--- •* i
,	, . , . , i	so .spogk-dajo. Pisar pa de Grajseaku se zablisoe ooi, uda n
211, .s«- jc prrkazala takoj ]K> sluz-	, ,	"	| ~ ...	, -	, ,
. . 11	ravnodušno:	'z Jioznieo sablje sorodnieo po gla-
lu bo/ji iiii iK>rti, m samostanski	.	• »• .	• ;	,	i-i
' , ,	..... roroj ta nepridiprav se mi je vi. da se ie zgrudila na tla. Nato
pisar K /-■• sedel pri svoji mizici ....	j, .	.	, t ■ i
... .. .	.... . Jagal.	'hitro potegne vrecieo k sebi. skoči
na hmliifku. % prieo bih tudi „ 4 ... ...	1..........
1	.-	Za tem lici nekaj tajnost. Go- na konja m izginil jo v orni uoci.
/upnik Kancijan, tf<^>a Katarina	.	. r	.	J	'3 r -
i	ii . m spod pisar, po uvwJ.it o vse potreb- A tudi oskrbnik Janez Sore u je
h Kijfmaia ui ica Kotija. I'isar .	...	i . .	.	^^
...	j ■ no in mi »poročite!	Uhigml ubogo st^stro Ertemijo na
jo kln'al .mena m gospa prednica	, .	- _ - v . T. . .	. . r . ,
. ... ,	i T n i Gospa pr.-dniea sf»ravi svetinjo konia m izginil v noein temni!. |
je delila kruh, ki gaje bila velika	11
kopica ua dolgi mizi, in dekle so
ga še vedjui prinašale.
Ko pa je bil samostanski pisar pii kraju a svojim imenikom, o-stalo je šc mnogo ljudi, ki bi bili
KAKO SO
fiSTOB, fiOBlD, MIT, F!
IN OSTALI MIŠKI MIUONARJI NAPRAVILI SVOJE PREMOŽENJE?
Oni so vložili svoj denar v dobra zemljišča.
Da so bili ti ljudje zadovoljni s 4(. obresti za svoj d ?nar, ne bi ni kvlar bili miljonarji.
Tu VAM je prilika ako kupite izvrstno zemljišče s bvoiim pri hranjenim denarjem.
CLAIRTON, PA. loti nudijo dobro ulego denarja.
U CLAIRTON, PA. sedaj cvete kupčija femljišč.
Vsaki pameten človek izrabi to priliko.
ZAKAJ TEGA TUDI VI NAPRAVITE?
in odide po dolgem hodniku v( Toda nič ui tako skrito, da bi
j svojo celico. Druge nune so šle za m- Uilo kdaj očito. Moj o<!:e jc ta-(
njo.	j krat slonel )irri bližnjem potoku in '
| Pisal j«- d«-l p>sjo ]N-ro za uho. slišal ter deloma videl, kaj se je,
spise pod pazduho in korakal po zgodilo. Zvedel pa ni, kaiu so pri-
.... - i- - ,	i -•- stopnicah v svoje stanovanje za nra vili .sestro Evfomijo. Najbrž jo
I k j t»nj.-h iz rok predli uči- 1	. .	. . " \	, , ,	_f . . . -
.	, , f samostanom, kjer s> stala gospo-, je ugrabil kak nemški klativitvz.
J era Plazila delila,	, •	, ° , . . , T. - .	, .,
darska paslopja.	J kakorsnih je imel P riderik obilo
Ko j ■ pisar odkosil. pokliče dva v svoji družbi, ako ni oskrbniku
hla^K*a. da mu prijK*lj«ta 3Iaitina na ^K>ti umrla. Vsaj slišalo se ni
iz ječe ;ii ga dobro nklencta. j več o njej. Moj oče je Frideriku
Martin Cueelj je kmalu nato to dal vedeti iu od tifrtega..časa je^
stal pred samostanskim pisarjam.1 grajščak vedno sklepal z oskrbni-'
SCHOOLS
nih. In res je j era t'lazu ae dasi ne tako velikih štruc iu hlebcev kakor poprej klicanim.
Mod temi nepovabljene! je bil Martin Cueelj. Ni bil tako srčen kakor -sicer in ] »ozn al o se je. da ga lakota tare.
"Temu ne!" zaklK-o Uolija go-^►ej Katarin: iu pok a/o na t-uclja.
Kameimka g<>si»a j*-' takoj spoznala sključenega In-rača iu po-nitgnila prednici, govoreč ]iol-glauiH):
"To je ttsti Cueelj, ki krade po
gozdu."
Martin j»- takoj zapazil Katari-n ino vedenje.
Nato prednica reče Cuclju:
"Vi si tako sami poiščete živeža. vaiu ni treba nikogar prositi!"
Tedaj Cuclju zazaro drobno oči, obraz m* mu podalj&a in * pestjo zapreti proti Katarini, r»-koč:
"La^ čakaj
Pisar j« l>d vidno vt-su l, da iuia priliko vendar enkrat izgledati tomu isvileiuu Cuclju v oči. Takoj skoči izza mize in reče;
*-Aha, ti si tisti škorjojouarčtk. kaj ne?"
"Sem, Mill, ako te jc volja vedeti!*' odgovori osoruo Martin.
"Zakaj pa >cdno lazw tihotap nko po naših vodah iu naši buko-viui, in celo ribe v samostanskem ribajaku ti menda niso pre(>oA-e-dane! Kdo ti je dal to pravico?"
"Imam pravieo hoditi in loviti ■jiovsod, koder jc jf«R*jK>daril rajni gosjKMl Friderik Kaiuetwki, koder je ukazoval gospod Jakob in tudi tam, kamer se za. pravica samostanska.''
*'In kdo ti je dal to pravico, pre«re6ui Martin Ciucelj'" po^ra-ša še enkrat pisar, nasuiehnivšl s* predrmeuuu lieraču.
1'nxlniea in drug*; nunc so žc izginile ispred ljudi, ko je pisar začel izpraševati Maitinu, jfi>s1u-sale so pa od daleč pri odprtih du rili. .	"I fmmJJ
"Nihče drugi, mogočni go.-^xnl pisal', kakor grajščak Friderik, in pono% il je to pravieo njegov brat Jakob.''
"Izkazi »e!" napade ga zopet pisar.
Martin Cueelj poseže v nedrije in privleče ua dan svetinjo, ka ter> je bil ukradel obešenemu Ja nezu Hornu pred eorln ieo sv. Ra deirunde.
"Na io!"
Pi»ar pogleda veliko svetinjo. Odpre jo in notri res najde zap i #ano na oslovski koži, da kna pravico do vseh grajščinskifa lovov led or m izkaže s to »vetvojo. Graj *eak Friderik je dajal tak« sveti
da so se
ki ga je nagovoril:
"Povej, kdo t; je dal ono svetinjo !
4'Ali vam nisem povedal i
"Ti laže«! liue na svetinji je Janeza Šorna, nekdanjega oskrbnika.*"
"To jc '/.*■ ltotija izvohala", odgovori ravnodušno Martin Cueelj. "A kaj se bova menila o tem, gospod pisar: poveiu vam. rajši kaj bolj zanimivega. Meni jc tako vse-1 »no, ali izdam to skrivnost ali jo zakrivam. Zakaj zdi se mi tako, da so moj-* ure neštete. Urajščakc sem imel v rokah, toila vas ue užc-nem. Žc v idhn, da ne. MisLian pa, da i>od**1e postoqpali z menoj tako. kakor \aiu bode hvaležnost narekovala. Jaz nisem tako neumen, kakor si menda vi mislite. Dokazal vam bom to takoj. Zato pa poučit t- v svoji omari ondi tisto pismo. v katerem je cesar Friderik
1
kom. kako bi mojega očeta spravila s pota. lies se jo to oskrbniku; lepo posrečilo leta 144i0„ ko so Turki prihrumeli semkaj. Saj ve-' ste. da je edino moj oče pal Tur-} kom v roke in tega je bil kriv c-krbnik Jano? ŠV~en.
Mislila sta pač, da >.ta tak«» zakrila za vselej svojo sramoto. Toda Ito,g jima tega se ni privoščil. Za mojim očetom se je oglasil drug hudi duh, ki ju je preganjal iu jima grenil življenje. In to sem bil jaz. k-r je oče meni razodel) svojo skrivnost. Tudi jaz sem jima bil trn a- peti. toda preje stal
V CLAIRTON, PA.,
United States Steel
Corporation daje pet- >a\ f H^^HE^RKlI^ lUI$8l najst milijonov dolar
jev v zgradbe poleg že nare- churches jenih koksovik peči. To bo zadosto valo, da premislite in proučite našo ponudbo.
CLAIRTON, PA. je moderno mesto, ki ima na milje dolge tlakovane ulice, kanale, plinovo in elek trično razsvetljavo.
Danes je še mogoče kupiti lote, ker so cene še nizke, zato uporabite priliko danes. — SEDAJ — jutri bi moglo biti prepozno. Zelo dobri mestni loti $350.00 in več.
Kterikoli naših splošnih zastopnikov vas bo rad obisknl hi vam dal natančna pojasnila.
Naslovite vsa pisma na WQtfllingtGf! DCtChOR C0M
323 — 4th Ave., Vandergrifft Bldg., Pittsburgh, Pa.
^'p>ošm zastopniki:
T. BLOOMBERGER, E. KEPECS.
Vsak dan se napravi dobiček v zemljiščih.
Ne opustite te prilike, da ga tudi Vi napravite

s " --i. O
• flrVe
Clai,-'on zastoj>nik:
ALEXANDER GLICK.
I'nionlovvn zastopnik:
FRANK RIBARICH,
604 First Nat l Bank Bldg. Uniontown, Pa.
" " ■ ■ ■ HI I j j
! "Torej jaz to ukaz cm fKlves?i|
legla oba v grob kakor jaz. In ta-j^zaj v ječo da ne bode kakega j kose spodobi. Tudi jaz nisem' sumničenja. Prednici !>a sporočim •
cist. toda to vam dftt m*'
ko je, ljubi moj pisarček! Ti tudi	.	...
uisi posebno nedolžen člov. k in' 1 ^ J'' UluI,'a!'
t^rkaj le nimam služiti se tebi ma- nadaljeval •
IU OIIUIl
__ utegnem pove-1 tllko- dil nedolžen iu da te mora j. ati dnigie. In zato pride tudi na-1 ^l^stiti.
.. i ;	t1., "Iu kako dokažeš mojo nedolz- moJa
ht vrsta, morda je zc prišla. Ta-' "	J
Martin pa j» ,
ISCE SE IZUME. IZUMI PRINESEJO BOGAT-STVO IZUMNIKOM
i želijo kaj izumiti bode
SLOV EV S K A K S J1ŽICA
m POPIS
otrdil iiud dniguni pra\ icanii le-a 14-1*. tudi to. da ne prUtojo globe in imetje samostanskih pod ožnikov, ki so radi večjih hudo-delstev poklicani pred. vladarsko »d&če. vladi sami. ampak samo-tanu."
Pisar je strmel nad Cucljevuui bow dami. vendar jc sto}>il k omari iu ii-i uašel naposled dotično pismo.
In kdor se pregreši zoper to. plača sto mark"', nadaljuje Martin. "Te besede pa zadevajo vas. Ali si kaj mislrt*- vi. da bi jih vi utegnili plačati, he.'"
Pwtr ne zgane iu nerazumno odgovarja:
"Jjfi plačal, kaj se ti blede.'*" "Saiaa «va, ljubi moj pisarček! Nihče naju ne sliši. Ali hočeš, da se ti izogneš veliki sitnosti ali izgubi svoje službe '''
I*isar je odgovoril skrbeče: "To že, ali kaj vos o tem"'* "Knkrat je nekdo povedal iu je bil tepen. Jaz pa bi zato, ako povem, utegnil prhi ob svoje življenje. Ali bi bil neumen, ko bi ti to povedal, dokler nimam zagotovila, da sani prost in da zopet smem hoditi za svojimi akorpijončki in polhi* kakor doslej? Torej kakor hoče«?"
Piaar je bil v silni zadregi hi nekak skrivnosten Strah, ae je vlegel v njegovo srce. 4'Tak človek ve v«e, to sem že slišal", misli si pisar in zato pravi:
"No, (kaj bi ti zakrival? Sama
lo spodo-hi. Toda poslušaj me in spokori s»-! Ti še moreš popraviti. Vsaj ubil nisi še nikogar."
Pisarju so se jezili lasje, ko je
"No. naj ti jaz pomagam. Reci. j izumov pokazala pot. da som .svetinjo spravil takrat. ko(jja zahtevo pošiljam oboje na last-siiiu rajnega oskrbnika pokopava	ue stroške.
Ii To ni tako velik pregresek. ' obvestila in nasveti zastonj! Hlapca prideti m odvedeta Cue- predavanje o mogočnosti
spremljal grajšeaka Jakoba pri procesiji k cerkvici sv. Radegun-de. Ker jo zavidal ^latijca, ko je ta prišel v grad. odslovil ga je grajščak Jakob zlepa ter mu pre-skrbel službo samostanskega pi-
preiliuea samosiaitsKa.	j m roeno. Kajn moj urau se nahaja
}.Iartin Cueelj pa je zopet uži- v ^Washington«, v mestu kjer so
oblasti za ]»atentiranje. l*isite še danes slovensko na:
Prijateljem in znancem
naznanjam, da sem 1. maja otvoril
VELEPR0DAJALN0 opojnih pijač.
A* zalogi imam raznovrstno domače in impoi tirane pijače; ima vinu. likere. sljivoviee, dropovice i. t. d. I*ivo iz pittsburških in drugih pivovarn Rojakom se toplo priporočam.
Cene nizke! IgtiatZ PodvaSIlik, Postrežba točna!
WHOLESALE LIQUOR DEALER 632-5 27 Station St. E. E. PITTSBURGH, PA.
SVOJI K SVOJEMU I
val prostost in živel življenje, ka-korŠnega je bil navajen. Zato je >ki bol odslej samostanski pisar, da se mu ni nič žalega prii>etilo. Nekaj mesecev pozneje je zbo-
m	. v	• 1	* »v	J JJM V .TV VV 1	ViJ IV JV J * • faVV
sarja, ki je bila dokaj eastna. bil kamelJska g03pa Katarina in pa jo ta pisar tuje krvi: prišel je . ^	postelje. Umrla
bil na kumenski grad z nekim vi- je Ko1lJa je zmnej^ala njent> me. te« m z Nemškega, a Frudentk ga sto^bila je preoblečena in postala
bela nuna.
(Pride še).
A. M. WILSON, službeni odvetnik za patente, 310 Victor Building, Washington, D. C.
je obdržal pri sebi. Vedel je o Frideriku dosti povedati, pač več še kakor Martin Cueelj. in ko je ta pravil o oskrbniku Soruu, kako je sestro Kvfermijo odpeljal v nočno t« mino. tedaj je Cueelj opazil vidno, kako vznemirja ta dogodek samostanskega pisarja. Zato jo Cueelj končal svojo povest s spo-korno pridigo na pisarja.
4'"K vse veš* Cueelj! Bodiva si prijatelja! Izpustil te bode in in pustil pri miru. Samo ti mene pusti pri miru."
Martin se zauičljivo nasmehija iu pravi:
*'No. pa si bil tako hud in me kar tako potisnil celo v ječo!"
"Saj veš, da so bile ženske navzoče. Toda povej mi «e: zakaj si hotel imeti tisto piano Friderika!" "Jaiz sem vsakemu hvaležen in
Zaničevani Italijani.
"Corriere della sera" piše: Po celem svetu delajo z nami Italijani malo prehudo. Povsodi vlada napačno pojmovanje naše dežele. Kamorkoli se Obrnemo, povsodi zapazimo, kako zaničujejo Italija-j |jajiroa(j*
m. Le izvoli m avojo prostoet. »to hotem biti t«di 4dbL Toda za
m tisti
na, vsak trenotek izreče nam za ničevanje kak tepec, ki si domi-šljuje. da je politik, ali kak nezaupljiv kupčevalee. ki se poniža, da ras opazuje* ali kak surov težak, dama zlobnega jezika ali zanikrna lahkoživka. V nekem mestu, katerega nočem imenovati, sem doživel, da je v nekem kinematografu eesaTja pred zadnjimi prostori v najzad-nejšem kotičku kazala tabla: "Za zamorce in Italijane." To mora vendar končno nehati. Mi moramo pokazati, kdo smo, in sicer vsem, ! Pride ti se pr»v !" sovražnikom in prijateljeint
NAZNANILO.
< enjeiiim rojakom Slovencem iti Hrvatom naznanjam, da sem kupil SALOON v Oirard, Ohio, v|
bližini Erie postaje, kjer točiiu vedno sveže pivo in druge izvrstne pijače. Za mnogobrojen obisk se toplo priporočam ter se že vnaprej zahvaljujem za vsako mi izkazano naklonjeJiost.
S spoštovanjem,
ANTON STRAH. >'
Girard. Ohio.
(19-20—5)
Iščem tri prijatelje: JANEZA in JAKOBA CESN1K in JANEZA PETROVClO. Prva dva sta doma od Sent Petra* na Notranjskem. tretji pa iz Postojne na Notranjskem. Vsem trem sein že pisal, pa se mi nobeden ni oglasil. Zato jih prosim, da se mi oglasijo, ali pa če kdo ve za ujili naslov, da ga mi naznani, <za kar ae že vnaprej zahvaljujem. — Mike Obesnik, Bos 134, Somerset, Cc£o.	5)
■■■..■L* >:'■ •',^■4 I '.
Jbular J® kako droStvo namenjeno kupiti bandore, mata re, recmlj«, fnlben loitramente, kape ltd., ali pa kadar potrebujeta uro, verižico, privesk* prstmiM Itd, a» kupite prej nikjer, da tudi mene sa cene tpnJato. Upraianjs Vsi stsn» le 2e. pa si bodete prlbranlll dolarja.
n* rat pnMljam bmplaSno. FWta poaj.
* Qwemwgk ?*. Box 32|, J


u»a.—
GLAS NARODA, 19. HAJA 191$
Pahljač.
Paul Bo ur get. — A. Kalan.
I.
Oni popoldan sem. prišel v ho
tel Dr out, mislec, da sem tam ilu javni dražbi razprodaja neka knjižnica, kjt-r .se nahaja knjiga, ki sem jo že dolgo časa i.skal in mi je bilo mnogo na tem. da jo dobim. Toda zmotil sem se za dan: razprodaje s knjigami ni bilo. Pač pa sem naletel na dogo «lek. kakršiit- je ljubil Balzae, — prav iz Pariza, polu ljubkosti, do miši j i j c. elovekoljuja in lepega, ženskam lastnega duha.
Povest pa je sledeča.
Ker sem s«- zmotil za dan in je bila zato moja pot brez pomena, hotel sem po stopnjieali nazaj. Zadržali so me pa za hip ljudje, ki so se gnjetli in silili skozi vrata v neko dvorano. Radoveden M*iu bil in zato vprašani paznika, kako razprodaja je privabila toliko ljudi skupaj.
—	Kazprodaja s»- zapuščina Mme. Million Lescaut. — mi odgovori ta mož.
Spomnil sem se tudi jaz, da sem bral po listih naznanilo o ."»mrti te "galantne"* dame, ki si j** upal/i privzeti ta nenavaden priimek kot psevdonim. K» r sem jo pozuul samo po imenu, nisem imel nobenega povoda, da bi rinil v dvorano, kjer se je razproda jala njena ostalina. Kljub temu sem se kar samo po sebi pomešal med druge radovedn že iti kmalu me je pognal vrtince v dvorano v kol. odkoder sem razločno videl stvari, ki so se razprodajah- in kupce.
Kdo ne pozna takih prizorov? Kazobešeno je polno pisane obleke, malo vrednega perila, kričeče oprave, dvomljive dragocenosti, reklamnih biserov, in okrog ostankov tega razkošja, ki ga »-ni glasno hvalijo, drugi pa glasno grajajo, stoje zakotni prodajh-i obleke, zavidljive in zoperne ženske iz po-noenih kavarn, požrešni starinarji in malomarni postopači...
Zelo sein zato osupnil, ko sem v prvi vrhti med to tolpo spoznal z»*-lo odlično žensko, zelo dobrovolj-no, iz Pariza, ki ima š»- nekaj dam. ki so hvala Bogu vredne tega imena : bila je kontesa Megret Fajae. Nekaj posebnega je bilo, da je Mme. de Megret prišla sem. ko je vedela kakšne stvari so tukaj na prodaj: skoraj neumljivo pa je bilo. s kako neprikrito pozornostjo je zasledovala, kako se s krikom razprodaja ta dvomljiva ele-ganea. onim. ki poznajo značaj in rahločutnost te gospe. Vse njeno bitje j.- kazalo te znak«-: »Irobna jK»sti«va. fin. plemenit obraz, prožne kretnj«-. prikupne roke in noge. —
IM ž«* s»'iti užival čast. da sem ji bil prijatelj, in vedno sem opazoval pri njej. da je tako u merjena \ svojih mauirah, da vstrepeče skoro bolestno pri najmanjši preveč živalmi besedi ter du se toeno obvladuje v vs"l] svojih kretnjah, v vseh svojih razgovorih. Čudno j.* torej bilo, da je sedela na stolu prav tik mize, ko sc se pri razprodaji na vse Ktrani razdeljevali dvoumni zakladi sloveče nečistniee. Š»* bolj čudno pa je. <la je eel o suma t« kmovala in kupovala lirko stvar ki j«- bila lastnina te žensk«'. To je storila vpričo mene in jaz seiu jo gledal in poslušal zamišljen. Komisar prodajalec je dal na dražbo majhen star pahljač, ki
bil napet na slouovini in pretkan s čipkami.
Petdeset frankov. - je kri-čal. — kdo da petdeset frankov?
Šestdeset frankov. — oglasi se A lire de Megret tako tiho. da
jr komaj slišalo. Sama je čutila, da je nekaj nenavadne ga, kar dela, zato ji je srce stiskalo in bkoraj ji jemalo sapo.
- Sedemdeset frankov. — t*]-govori glas moškega, katerega. — ••udno — se mi je zdelo, da tudi poznam, pa s«- takoj nisrm mn-(r*l opomniti, kdo da j»*. Poskušal win. da bi razločno videl v obraz moža. ki m- skuša s fino kouteso. kdo dobi to eunjo. onečaščer.o po svoji gospodarici.
Tod* zid gostih ram in glava ine je oviral, da nisem mogel spoznati tekmovale«, ki gH pa je Mme. de Me« r»'t le prekosila s s\ojo ponudbo.
—	Sto frankov. — reče ona zelo glasno, kakor bi hotela * to visoko ponudbo končati draženje.
—	Sto dvajset. —	oglasi mo&ki in borba s« je nadaljevala med tema sanjačema.
Dvesto frankov. — dvesto pet-lieset frankov in tako dalje je
A lica kou-
tisoč frankov, strahovito vsoto za tako malo pomenljivo igračko. — Sedaj ni nikdo več ponudil.
Komisar zakliče: — V tretje! in prisodi pahljač visoki dami.
Komaj je položila tisočak na mizo in spravila pahljač v svoj naročnik, takoj je kupovalka v-stala. Kakor da je prišla nalašč samo zato. da si to nakupi; hitro se pomeša med ljudi in gre proti vratom, kjer sem jo dohitel. Ona me ui videla in morda je imela vzrok, da bi ji bilo ljubše, ako je pri tej čudoviti kupčiji nihče ne opazi. Želja razkriti to meni neumljivo uganjko. je zmagala v meni oni pomislek in približal sem se ji, ko je ravno stopila na stopujišče.
—	Priznati vam moram, da sem z«'lo iztienaden, — ji rečem, ko sem poprej par prijaznih besed spregovoril v pozdrav.
—	Ah. vi ste tukaj? — se začudi in zarudi na bledih licih*,
šla sva po stopnjieali molče, meni je bilo žal. da sem jo motil, ona pa ni vedela prav. kaj naj stori. Nato pa precej ponosno dvigne svojo glavo bolj kakor je bila sieer njena navada in me vpraša :
—	Ali mi morete povedati, če ste našli kak razlog za to. kar ste videli, da sem storila in kakšen T. ..
—	Kolikor vas poznam, — odgovorim. — in če bi kaj drugega kupili kakor ostalino žensk, kakor je bila Manon Lescaut. stavil bi. da ste to storili iz ljubezni, i
—	Boljše niste mogli zadeti.
—	reče gospa, — da. ta igračka,1 ki sem jo zdražila. me spominja ljubezni, ki je nisem izkazala...' I'prav radi tega pa sem hotela...'
Zopet j»- obmolknila. Vganjka j«- bila precej temna. Vendar je imelo teh par besed ž«» svoj po-1 men. Ta lepa in živahna kontesa je bila izmed onih. ki med po kvarjenini svetom ohranijo svojo gorečo, skrivnostno pobožnost, kakor da bi nosila spokorni pas pod svilnato obleko. Nisem se varal : spomin na ta pahljač ji je bil n«'prij«'t»-n in siliti se jt morala. da je obvladala očitke vesti.
Kake očitke? Ali bi jo smel še nadlegovati, da bi zvedel zanje? Prihranila mi je to novo in še hujšo neljubeznjivost. Bila sva na duu stopnjic in tedaj mi reče :
—	Kam ste namenjeni? Seboj vas povabim... Tu je moj avtomobil... in jaz vam vse povem.
—	dostavila je z hudomušnim nasmehom. — pa ne da bi iz tega napravili kak roman, kakor to delajo nepoznani poročevalci pisateljev, marveč zato, ker iuia ' ta dogodek lep nauk. Morda vam kedaj prav pride, kakor je že meni bil v korist in mi š«> bo...
—	Petnajst let bo tega. — začela j«* pripovedovati. — ko sem bila v Cannes. Sezona je bila izredno sijajna, ker je bilo ondi t udi več zuuanjih princev. Celo srednj«- vrsti plemiči so tožili, da j'- tu preveč cesarskih iu kraljevih veličanstev. Slučaj je nane-sel, du seiu na nekem balu, ki ga je priredila na čast enemu izmed »•■h veličanstev Mme. de Carls-berg. morganatična žena nadvojvode Henrika Franca, sedela po-leg mlade ženske, ki mi je vzbudila izredno pozoruost. Bila je zelo mlada, zelo prijetna in skrajno pri prosto opravljena, skoraj revno: bila je živ kontrast s toaletami na okrog, s katerimi so se ska-zovale Amerikanke in Rusinje, ki jili je bilo vse jh>1ho v salonu. Ta priprostost ji je dajala neko skrivnostno lepoto, ki je odsevala iz živoboječih oči. Videlo se je. da ne pozna nobenega človeka v t•• j družbi.
Zamišljena iu kakor priklenjena ob oglu mize gledala je. kako se vrši ples za plesom, ne da bi prišel kateri mladih gospo«lov. ki so se sprehajali med vrstami — bil je izbran cvet iz Niee in Monte Carlo — in jo hotel naprositi kot ph-salko za kadriljo. Iz tega obraza dvajsetletne deklice je odsevala neka mešanica, v kateri so menjavale prevara, skušnjava rposm**h in bojazen. Razburljiva ciganska godba ji j«- razgrevala oči. Videlo se ji je. kako jo razjeda hrepenenje, doeela naravno za njena leta. da bi bila tudi ona m»«d srečnimi plesalkami. Istodobno pa se je kazala tako skrom no v svoji priprosli volneni oblaki. da je skoro niso opazili. Mene je tako zanimala, da seiu šla poiskat Mme. de Clarsberg. v-prašat jo. kdo je ta neznanka in jo naprosit, da naju seznani.
—	Torej se ravnokar le nisem toliko zmotil? — prekinem gos-spo. — da ste to vendar storili iz ljubezni?
—	Ne, — odgovori Mute, de
volite, da nadaljujem. Mme. de Carlsberg je morala vprašati tajnika svojega soproga, preden je mogla meni odgovoriti. Končno sem zvedela, da se moja neznanka imenuje Mme. dournat. Bila je žena častnika pomorščaka iu poročena kaka dva meseca. Njen
soprog je bil pred osmimi dnevi službeno komandiran pri r»rmeu. kateremu na čast je veljal ta večer. Ta slučaj je bil povod, da sta bila tudi 011 in njegova žena na listi med povabljenimi. On pa je zadnji hip obolel in zato jc soproga sama prišla.
Nekaj teh podrobnosti seiu zvedela od Mme. de Calrsberg. ki me je kot hišna gospodinja predstavila povabljeuki, drago sem pa zvedela od Mme. Journalt. s katero sem pričela razgovor. Se jo vidim pred seboj v tem trenotku. kako me je gledala s svojimi velikimi temnimi očmi. in čitala sem v njih posebno hvaležnost ne-
f
poznate žeue, ki je naletela na nepričakovano pokroviteljico...
Polagoma se je ojuuačilu. Gospodje iz družbe so me prišli pozdravit in jaz sem jim jo pred stavljala. Njena nekako naravna in okorna ljubeznivost, katere poprej ni opazil nikdo, jih je očarala
sedaj, ko se je ona razgovarjala z njimi. Povabili so jo na ples in o-pazili, da pleše z neko posebno izbrano eleganco. Zmagovala j«' in čutila je to. zato se razvijala.
(Konee prihodnjič.)
Požar v Nemčiji.
Neko poročilo je seiu došlo. da je v Altoui. Prusija. zgorela velika tovarna zrakoplovov. Uničenih je več napol dodelanih zrakoplo-
vov.
3000 časopisov
je prenehalo izhajati v Nemčiji, odkar je izbruhnila vojna.____
štiri
NAZNANILO.
Cenjenim naročnikom v Pcnna. in v West Virginiji naznanjamo.
da jih bo zastopnik
kratkem obiskal nai
dobite "GLAS NARODA" skozi mesece dnevno, uvzemši nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih Btraneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila z bojišča in razne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 33,000! — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije.

^ti ^tl

MODERNO UREJENA
TISKARNA 6LAS MODA
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRfcUJE PO NIZKIH CENAH,
: DELO OKUSNO. : 5
IZVR&TTJE PREVODE V
DRUGE JEZIKE. •> »
UNIJSKO ORGANIZIRANA
-»
■ VIKI
POSEBNOST BO t
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. D.
m NAROČILA POSUITU NA t
SLOVENIC PUBLISHING CI.
82 Cortl&ndt St., New York, N. T.
tmamtcataia
Kaj pravijo fleatelji, aSeaJafcl Is drtavalftl • knjigi PM tt
Mr. ZVONKO JAKSHE,
ki je pooblaščen pobirati naročnino iu izdajati tozadevna potrdila.
Upravništvo "Glas Naroda".
Brezplačen nasvet in pouk priseljencem.
"THE BUREAU OK INDUSTRIES AND IMMIGRATION" za državo New York varuje priseljence ter jim pomaga, če so bili osleparjeni, oropani ali čc so z njimi slabo ravnali.
Brezplačna navodila in pouk v naturalizacijskih zadevah — kako postati državljan Združenih držav, kje se oglasiti za državljanske listine.
Sorodniki naj bi čakali novo-došle priseljence na Ellis Island ali pri Barge Office. Oglasite se ali pišite: STATE DEPARTKMENT
OF LABOR. BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION, Newyorski nrad : 230. 5th Ave.. Room 2012. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od osme do devete nre zvečer.
Urad v Buffalo: 704, D. S. Morgan Building. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od sedme do devete ure zvečer.
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij sirih posestev vseh yelesfl,
Obsega 11 raznih zemljevidov, aa tttl* watt* tu v»aka etra* j« 19% pri 11% pale* ytilk*.
Cena samo 25 centov.
Manjši vojni atlas
umi ! i
I
!!
a* | fttaafek, vfaks Itfti I »jrl It »il«iL
Cena samo 15 centov.
▼ki m ml je vidi to narejeni ▼ rasnih karvak, da lahko epoma. Osnaiena •• tu večja mesta, ttevilo pre-blvaleev, dri »t in poaameanlh meat. Kavno tako je povsod tudi oiofttea obseg po vrtine, katero eavacmajo poumini drla ve.
Foliji te lie. all pa 15«. v snamkak 1b satani«* naelo* la al vam takoj odpošljemo aaleljenl atlaa. F ti vetje* odjema damo yopui,
Slovenic Publishing Company,
•S Cortland! Streti,	New York, JT. T.

EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
[(Notary; PublitJ ▼ GREATER-NEW YORETU
ANTON BURGAR
82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, W. Y.
IEDSLUJS IN PRESKRBUJE ftreakovritaa pooblastila, vojaike proinje ha daje potreba! nasvete ▼ vseh vojaških sadevak. Rojakom, ki lele dobit! ameriški drlavljanski papir, daje potrebne informacije glade datama lakrsaaja ali	pernlks.
Okrnit* h asapno aa njega, k jas boft) fc>4ae |a solidno m-
StfOeni,
HARMONIKE
bodisi kakršnekoli vrste taleinjem Id jMjpravljam po najnižjih censli. a »Itv lo trpežno tn zanesljivo. V {»opravo zanesljivo vsakič poSlJe, ker sem že na<J 18 let tukaj v tem	ln >*e<laj
v srnjelli lastil*1!!! «lomn. V jioprsvek vzamem kranjske kakor vse ilmge harmonike ter računam i>o «lelu ka-korsoo kdo zahteva bres najaljnib vpraSanj.
J01IN WENZKIA IS17 Kast €2nd St„ Clevclaml. Oltlo.
NAZNANILO.
Rojakom v Lorain. Ohio in okolici naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik
JDHN KUMSE, ki je pooblaščen pobirati naročnino za list Glas Niiroda.
S spoštovanjem
Upravništvo Glas Naroda.
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav,
&likoafc Je 21 pri palcih Cena 15 centov.
Kade j je n starten popis koliko obsega kaka drlava, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. 1 dj
V talofi imamo tndi
Stensko mapo cele Evrope $1.50.
Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-n jene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov.
Pri aas Jt dobiti tndi velike samljevlds posameaaik držav, kakor aaprimer od Italije^ Rusija, Nemčije, Fraa-eije, Belgije in Balkanskih driav. Vsi so vssaai v plaUo ia vsak stane 00 centov.
hlatošila ia deaai poiljitt a«
Slovenk Publishing Company,
t9 CORTLANDT STRUT.	WRW TORR V, T.
Doli z orožjem

Ut NlfeeiajevU Telstol H fini: KsJKe ms a velikim 1» ktm prebral ta v a|sj našsl vsUSo koristnega. Is fcnUes sM
rpUva aa OoT«kt ta obwgK MbroJ ted* »W1—
rriitrik pL Biliiilnit' Odkar )e umrla »Slini Ita® M Sile as avsc« tako iUtm pisateljice ko« Ja Battaerjeva.
ProL 4r. A. Mel: 'OoU a oroljam' le pravo oglodalo eadaajt* ■S. itn. Ko dovek pi«ClU to knjigo, nora soboto pamlelltt M m bi llajo ilovoStva bolJH ImL KntkoMlo: wlo dobra kajtga.
Ur. Lmš. Jakabavdd: To. knjigo bi AlovA sajrsjfle »eljabffc V dno erea mm Jo piairoolo. ko assi Jo pvebraL
Štajerski pisatelj Pater Imuo fHs: Sodol eem v niig goods pri Grlegtaeh la na bral knjigo o aoslovces MDoll o ocofl-Ja«r Prebiral mu Jo dva dneva ooprooeboma ln aedaj lakko nfco, da eta ta dva dneva nekaj poaetaoga ▼ aojca llvljeaja* Ko sem Jo prebrat, sem ssielol. da M se presCavtlo knjigo v vsi kal turne Jeolke. da bi Jo Ma veaka knjigarna, da bo Jo tndi t Boleh oe smelo swoJketL Ma svetu eo drolbe. ki raaHrJaJo SvoM Ali U se ao modm astanovltl dralbe, ki W rssHrJsls H
-r.	I-* 7-r T-O-O-O-

las so «01
m
II — To Jo najbolj oCariJlva knjiga, kar sem
Inl..
C Nmmsi Hefer: —' Te Je
esU ijodje. ki ee borijo ss svetoval mir.,.
He— lead < ne oboda, katerega Jo teot leta UH v Bi He boat elavll knjige, seiao lseeaovel Jo bom. Teakemo Jo bem *•< sodil. NOJ bi tndi U knjige nails svojo epoetoUe. ki M Bi Mg ln aCill vse aarode..^.
Jo reket v aekom svojem geva* ra v poelsr.ekl ebomlcl: Soj Jo bila pred kratkim e peseftal kaM efSeene na pretreeljlv naBa vojna. Knjige al afg»ee' neben vetja« U etrokovnjnk. nobea drlavnlk. pa« pa
t Jeva. ProOn Vas. poovottte por ar
. Slovenic Publishin^ Co.,
n Oorttandt BtnM, Wmw Terfi m* R X>
UMaMW
"GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. _ NAROČITE 8E NANJ I
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino«.
Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne poftiljatvt tudi sedaj sanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta. da potr* 3 kujejo pošiljat™ v sedanjem času 20 do 24 dni,1	SKJ|
Torej al nobenega dvoma sa pošiljanje denarjev sorodnikom nan eem v staro domovino! ~~
100 K velja sedaj $14.50 s poštnino vred.^
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,
New York, N. Y.
6104 St Clair Ave.. Cleveland, Ohio.




.: . .... - - * ' .