Leto LXVI PoSfnTna plačana T gofovTnt 7 UTuBIJanT, 9 petelc, M 22. Julija 193« M 1661 Cena t .50 P?n Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 SLOVENEC Telefoni uredništva in oprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika Ček. račun: Ljubljana št 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praua-Dunaj 24.797 ■ Uprava: Kopitarjeva ulica štev. k Ogri v Rimu Ogrski ministrski predsednik Tmredy, ki ga spremlja zunanji minister de Kanya, je na uradnem obisku v Rimu, kjer je bil od Mussolinija in njegove vlade sprejet s posebno poudarjeno gostoljubnostjo in prijaznostjo. Če bi v te dneve ne bil padel obisk angleške kraljevske dvojice, bi svetovni tisk brez dvoma posvetil še mnogo večjo pozornost potovanju ogrskih državnikov v Rim, kajti v splošnem sestavu evropske politike je to važen dogodek, ki bo izvor še zanimivih zunanjepolitičnih razvojev v podonavski Evropi. Vsakdo mora razumeti, da obstoji cela vrsta vprašanj, o katerih se imata italijanska in ogrska vlada pogovoriti in jih morata spraviti na čisto. Leta 1934 so bili v Rimu podpisani tako imenovani »rimski protokoli«, ki so istovetni s tesno zavezniško pogodbo med Italijo, Avstrijo in Ogrsko« Rimski protokoli so igrali pomembno vlogo v podonavski politiki, saj je bil njihov namen — vsaj ob rojstvu — da preprečijo razmah Male zveze v srednji Evropi in nudijo Italiji možne postojanke v podonavski kotlini. Ne pozabimo, da takrat, leta 1934, med Italijo in Jugoslavijo še ni bilo prijateljske pogodbe in tudi ne berclvtesgadenske pogodbe, ki je ustanovila tesno zavezništvo med Italijo in Nemčijo. Rimski protokoli, ki so ustanovili tako imenovano rimsko trozvezo odnosno rimski trikot, so bili kaj uspešna obrambna organizacija, ki je imela uspeh, da je Italiji v srednji Evropi ohphnila močno veljavo. Na drugi strani pa so uspešno preprečevali razmah drugih gospodarskih in političnih vplivov. Tekla Avstrije sedaj ni več. Izginila je dne 13. marca kot samostojna država. Nemčija je istega dne potisnila svoje meje neposredno do italijanskih in ogrskih meja. Svet, mislimo namreč na politični svet, k temu dogodku ni dejal ničesar. Mussolini je poslal brzojavno odobritev, Ogrska jo brzojavno čestitala, zapadne -velesile so se nekoliko spogledale in skomizgnile z ramami. To je bilo vse. Toda vkljub vnanji brezbrižnosti, ki jo je pokazal svet, je bil 13. marec pomemben, zgodovinski dan, ki je odstranil rimsko trozvezo in postavil Italijo in Ogrsko pred vprašanje, če naj novo sosedo Nemčijo sprejmeta v svoj krog namesto Avstrije, ali če bosta iskali drugih rešitev, ki bolj odgovarjajo njunim posebnim koristim v podonavski kotlini. Za Italijo je nastalo vprašanje, če se naj na ljubo svoji veliki 75 milijonski nemški zaveznici odpove gospodarskemu sodelovanju v Podonavju in na jugovzhodu Evrope, za Ogrsko pa vprašanje, če se naj gospodarsko in tudi politično osloni na svojo novo nemško sosedo. Iz-bera je težavna. Odločitev za bodočnost velike važnosti Nemčija sama je takoj pokazala voljo, da v sestavu nekdanje rimske trozveze takoj prevzame vso vlogo nekdanje Avstrije, seveda s to razliko, da bi bila vloga 75 milijonske države drugačna, kot je bila vloga nekdanje 8 milijonske Avstrije. Potovanje ogrskih državnikov v Rim je postalo nujno. Sprejem sam in tudi razgovori so prinesli popolno jasnost. Zmedenost, ki jo je zanesla priključitev Avstrije k Nemčiji [v odnose med Ogri in Italijani, je sedaj izginila. Kako sta se Italija in Ogrska odločili? Okrog rimskih posvetovanj je šlo mnogo najbolj različnih vesti ven v svet. Tudi našo državo so vpletali vmes. Eni so, sodeč po trenutnih bežnih vnanjih vtisih, sodili, da se je Ogrska z dušo in srcem navezala na os »Rim—Berlin«, ki da je sedaj neoviran gospodar v Podonavju in razpolaga v Ogrski s širokim hodnikom, ki sega daleč tja v vzhodno Evropo. Drugi zopet so trosili razlage, da je Italija Ogrsko krepko pritegnila nase v trenutku, ko je bila v nevarnosti, da ne podleže sosednemu političnemu in gospodarskemu vplivu, tako da bi razpolagala s svojo lastno politično postojanko v srednji Evropi, kadar bi se tamkaj pojavila kakšna nova tekmovanja za nadoblast. Tretji zopet so presenetili javnost z mnenjem, da gradi Italija neko novo gospodarsko trozvezo, v kateri naj bi Jugoslavija zavzela mesto izpadle Avstrije, in ki naj bi zaprla pot proti vzhodu vsakemu gospodarskemu in političnemu vplivu, od koderkoli bi se pojavil. Nekateri so celo prepričani, da je Italija, računajoč na prisrčne zveze Ogrske s Poljsko, kakor tudi na svoje lastne prijateljske odnose z Jugoslavijo in Poljsko, na tem, da pomaga zgraditi tisti znameniti nevtralni pas, ki bi od severa do juga rezal Evropo v dvoje in stal kot neprehodna ovira za osvajalne toke, naj bi prihajali od vzhoda sem ali od zapada. Težko se je znajti v tem gostolenju tolikih različnih razlag in spoznati, katera je prava, odnosno, koliko je na vsaki izmed njih resničnega. Če pa se spomnimo na govor, ki ga je imel italijanski zunanji minister grof Ciano junija meseca v Milanu, ko je odprl znameniti zunanjepolitični tečaj, bomo odkrili tudi namen, ki naj mu služi sedanji ogrski obisk v Rimu. Takrat je grof Ciano slovesno izpovedal voljo Italije, da se Balkanu kot gospodarskemu in kulturnemu torišču italijanskega udejstvovanja ne odpove. S tem so odpravljene vse govorice ros da je Italija takrat, ko so kovali »os Run—Ber-lin«, svoji zaveznici na ljubo za vedno obrnila hrbet srednji in južnovzhodni Evropi. Prisotnost ogrskih državnikov v Rimu in gostoljubnost, s katero jih je Mussolini sprejel, je dokaz, da Italija, ne glede na trenutne obveznosti stalno misli na svojo lastno politiko v tem predelu Evrope. In to je zanjo tem lažje, ker sme v vsakem oziru računati na prijateljstvo Jugoslavije s katero je lansko leto o veliki noči podpisala znameniti prijateljski pakt. Potemtakem Napočil ie odločilni trenutek če bodo sovjeti posegli v vojno ali ne Sovjetske in japonske čete se zbirajo na meji Mandžurije Tokio, 21, jul. Napetost med Japonsko in Rusijo zaradi zasedbe griča pri Čang Fengu ob reki Tjumen na korejsko-ruski meji vedno bolj raste. Dasi v japonskem zunanjem ministrstvu smatrajo, da sovjetska vlada še ne misli na vojno, ker je notranje-politični položaj v Rusiji tako zelo napet, kakor ni bil še nikoli, in ker bi Rusija v tem primeru ostala sama-, pa. vendar že ugibajo o možnosti resnega spopada. Na včerajšnjih posvetovanjih zunanjega ministra Hugakija, vojnega ministra Itagakija in šefa generalnega štaba pri cesarju so sklepali o tem, kaj bi bilo storiti v takem primeru, in je dobil vrhovni poveljnik korejske armade tozadevna navodila. Ker razgovori med Stalinom in japonskim poslanikom Šigemicujem v Moskvi do zdaj še niso rodili rezultata, ker se je Stalin postavil na stališče, da je treba še ugotoviti, ali Čang Feng res pripada Japonski, oziroma Korej', pravijo v Tokiu, da bodo postavili sovjetski vladi ultimat, ali hočejo sovjetske čete zapustiti Čang Feng ali ne; če ne, bo cesarska armada dobila povelje, da Čang Feng pribori nazaj z oboro-r ženo silo. Medtem se je zbralo na Čang Fengu okoli 3000 vojakov rdeče armade, ki hitijo, da grič utrdijo, ter so na njem postavili tudi brzostrelne topove in težke strojnice. Proti Čang Fengu pa se tudi že pomikajo motorizirani oddelki rdeče vojske iz Novo-kijevska in Slavijanke. V Novokijevsku je bila važna konferenca generalov, v Vladivostoku pa se zbira rdeče brodovje in sta tam bojna ladja »Blovski« ter tudi ena ladja letalonoska. Razume se, da se zbirajo v severni Koreji okoli Čang Fenga tudi znatne mandžurske in japonske vojaške sile s tanki, topovi in letali ter drugimi motornimi sredstvi. Eni trdijo, da hoče Rusija priti na pomoč Kitaju na ta način, da prisili Japonce, da svojo pozornost .obrnejo na severno mejo in se tako tam vežejo japonske sile, drugi pa pravijo, da hoče Stalin z vojaško demonstracijo na korejski meji potolažiti one opozi-cionalne kroge v Rusiji, ki ga dolžijo popolne pasivnosti in neuspehov v zunanji politiki. V vojnem ministrstvu v Tokiu zahtevajo, da se z energičnim udarcem sovjeti zapodijo od korejske meje. Tudi japonski diplomati se nagibajo k taki rešitvi, ker je zadnje čase Anglija popolnoma spremenila svojo politiko na Daljnem vzhodu in je celo odklonila ponudbo Čankajšeka, naj mu Anglija aktivno pomaga v obupni obrambi ' proti zmagovitemu japonskemu prodiranju, ki ogroža že Hankov, za kar bo Kitajska za večno garantirala Angliji njeno posest in gospodarske pozicije na Kitajskem, Anglija pa naj da Kitajski neobhodno nujno posojilo. V Tokiu so pravkar razgovori med zunanjim ministrom Hugakijem in britskim poslanikom Craigicm, ki imajo namen rešiti vsa politična in gospodarska vprašanja med Japonsko in Anglijo v Aziji. V zadnjem hipu se izve, da so de:ansko že mobi-!;zirane vse japonske in mandžurske sile ob ruski meji in da v Moskvi oklevajo, ali bi spor z Japonsko rešili s pilo ali pa mirno. Napočil je odločilni trenutek, ali bo Rusija posegla po orožju ali ne. Angleški kralj v Parizu V nepopisnem ZmagoWvnem ozračju praznuje Francija obnovitev zveze z Anglijo Pariz, 21. julija. AA. Havas: Na snočnjem banketu, ki ga je na čast Lebruna in njegove soproge priredil angleški veleposlanik sir Eric Phiiips, so poieef angleške kraljevske dvojice bili še: zunanja ministra lord Halifax in Bonnet, več članov francoske vlade, predsednik senata Jeane-ney in predsednik parlamenta Herriot, bivši predsednik republike Millerand. Predsednik pariške občine Le Provost, prefekt seinskega okr. Villey, veliki kancler reda legije časti, general MoIley, načelnik glavnega generalnega štaba, general Ga-mellin, policijski prefekt Langeron in drugi. — Lebrun je s soprogo takoj po banketu odšel v opero, da bi tam sprejel angleško vladarsko dvorijo, ki se je udeležila slavnostne predstave, prirejene njim na čast. Angleška vladarska dvojica je ob 22 prišla v opero. V operi Krasno vreme je snoči privabilo ogromno množico ljudi na slavnostno okrašen in razsvetljen trg okoli opere. Reflektorji so sipali modro svetlobo na opero. Sprevod angleške vladarske dvojice se je razvijal med pravim viharjem navdušene množice, ki je stalno vzklikala: Zivio kralj! Živela kraljica! Kraljica je stopila v opero v spremstvu angleškega veleposlanika. Pred njima so korakali lakaji s srebrnimi svetilniki. V sprejemni dvorani sta angleško vladarsko dvojico čakala g. Lebrun s soprogo in nato so slavnostni gostje odšli v ložo, ki je bila vsa v rožah. Godba je takoj zaigrala obe himni, nakar se je začela opera »Salambo«, ki jo je najprej dirigiral Riihl-mann, nato pa Gobert. Plesne točke sta izvajala gdč. Lorcia in g. Sergej Lifar. Predstavi v operi je prisostvovala elita pariške družbe. Več ko 2000 uglednih parlamentarcev, oficirjev, diplomatov, znanstvenikov, umetnikov in časnikarjev je bilo v operi. Gospodje so bili v frakih in paradnih uniformah, toalete dam pa so se bliskale od biserov. Ko sta se v operi pojavila angleški kralj in kraljica, so vsi prisotni vstali in ju dolgo pozdravljali. Kraljica Elizabeta je imela obleko iz belega satena in krojeno tako, kakor jo je lela 1855 nosila angleška kraljica Viktorija, ko je obiskala Pariz. Kraljica Elizabeta je s smehljaji in prikloni odgovarjala na pozdrave gostov. V laseh je nosila največji briljant na svetu »Ko-hinort, ki je bil nekdaj last velikega Mogula. Na prsih se ji je bleščala cela reka diamantov, med katerimi se je odražala lenta velikega reda le- je zelo verjetno, da v Rimu niso iskali nadomestila za izpadlo Avstrijo pri Nemčiji, marveč da so sklenili najti druge možnosti, da izpolnijo praznino in da tako ohranijo, če že ne tvorbo rimske trozveze, pa vsaj njeno vlogo, ki je, kot smo že zgoraj podčrtali, obstojala v tem, da brani gotovim vplivom, da bi sc na gospodarskem in kasneje seveda tudi na političnem polju mogli razširiti proti vzhodu in jugovzhodu, kjer sc Italija ni odrekla številnim gospodarskim koristim. Ako v tej luči gledamo na rimski obisk ogrskih državnikov in nu uspehe, ki so pri tej priložnosti tamkaj dozoreli — in se ne dumo motiti po izjavah, ki so namenjene za galerijo — se ne moremo ubraniti vtisu, da je med delovanjem itulijanske diplomacije v srednji in južnovzhodni Evropi ter med delovanjem angleške diplomacije na istem prostoru neka značilna podobnost. Sorodnost danes še nočemo reči. Naj ostane pri besedi podobnost. Je to politika, ki računa z dolgimi roki in ki imn pred seboj cilj, da je treba pravočasno misliti na bodočnost in pravočasni) zagraditi vzhodnoevropski prostor, da bo vzdržal vsak pritisk. glje časti. Kralj Jurij je nosil maršalsko uniformo in prisrčno odzdravljal na vse navdušene i>o-zdrave prisotnih. Godba je najprej zaigrala obe ■himni, nato pa se je začela predstava. Med odmorom sta se angleški kralj in kraljica v družbi predsednika Lebruna in njegove soproge umaknila v mali salon za ložo. Ko sta se visoka gosta ponovno pokazala v loži, so iu gostje pouovno navdušeno pozdravili. Tokio, 21. julija. AA. (DNB.) List »Niči Niči« poroča, da je prišlo iz Sisina na severnovzhodni obali Koreje v Vladivostok v zadnjih dneh 50.000 vojakov vseh vrst, zlasti pa motoriziranih čet Na vzhodni meji Mandžurije med Nikolskom in reko Usuri utrjujejo sovjeti svoje postojanke. Skupno število sovjetskih čet v okolici Vladivostoka znaša 1 0 0.0 0 0 vojakov. Vzhodno ob Bajkalskega jezera so sovjeti zbrali 20 divizij s 40 0.0 00 vojaki. Istočasno so ojačili letalstvo in pomorsko oporišče v Vladivostoku. Tam se sedaj nahaja 4 0 0 letal in vodnih letal in 2 0.0 0 0 vojakov kot posadka na bojnih ladjah. Na ozemlja, odkoder so sovjeti pognali korejske kmete, so sovjeti naselili 5 0.0 00 bivših rdečih vojakov kot poljedelce in graničarje. Prvi spopadi na mandžurski meji Tokio, 21. julija, c. Z mandžurske meje poročajo o novem spopadu med sovjetskimi in japonskimi četami. Sovjetski vojaški oddelki so napadli japonske čete v pokrajini Mančuli. Več japonskih vojakov je bilo ranjenih, Japonci pa so ujeli sovjetskega vojaka. Japonski poveljnik je prejel ukaz, da mora ostro protestirati pri sovjetskem konzulu v Harbinu. Vesela noč Sinoči so Parižani bolj ko kdaj prej razigran« ln veselo plesali po ulicah in ne samo tam, koder je včeraj šel sprevod. Sprehajalci, ki jih navdušujejo krasne noči, 6e ustavljajo na razpotjih« koder se odigravajo prizori nepopisnega narodnega veselja. Vsi Parižani so bili na nogah in so občudovali sijajno razsvetljavo mesta. Ves Pariz in vsa Francija sta edina v veselju zaradi obiska angleške kraljevske dvojice. Ob 9 zvečer je godba kraljeve garde priredila koncert na Tuillerijah. Pariška občina pa je pred svojo palačo priredila veliko javno zabavo. Vsi spomeniki so bili okrašeni in razsvetljeni. Ob reki Seini je vse razsvetljeno, zlasti so se krasno bleščali vodometi. V več gledališčih so bile brezplačne predstave za Parižane. V gradu francoskih kraljev Danes dopoldne ob 10.30 sta kralj Jurij VI. in predsenik Lebrun zapustila zunanje ministrstvo in se odpeljala v Versailles. Kralj in predsednik sta odšla do invalidske postaje peš, kajti postaja se nahaja poleg ministrstva. Vhod v postajo je bil okrašen z velikimi angleškimi zastavami in grbom angleške kraljevske rodbine. Pri vhodu na postajo je visoka gosta sprejel minister Sarraut. Oddelek republikanske garde pa jima je izkazal čast Ob 10.40 je vlak odpeljal s postaje. V Versaillesu je bila v prisotnosti kralja Jurija in predsednika Lebruna velika revija čet. Defileju je poveljeval general Gijot, ki je s potegnjeno sabljo pozdravil angleškega kralja De-file se je začel ob 11. Na čelu čet se je nahajal eskadron učencev vojne akademije v Saint Cyru, ki so jahali mimo kralja in predsednika republike v strnjenem redu. Nato so pri jahali trije polki moderne konjenice, sestavljeni iz huzarjev, dra-goncev in severnoafriških spahijev, katerih bogate uniforme so naredile poseben vtis. Za konjenico je prišla pehota, in sicer 6 polkov. Pešci so marširali z nasajenimi bajoneti. Oddelek posebnih čet je sledil pešcem, nato pa so se vrstili motorizirani oddelki topništva vseh kalibrov in nekaj sto tankov, oddelki s strojnicami, težki tanki in motociklisti. Defile je zaključila množica bomb- nih in lovskih letal, Množice, kt so gledale defile, so burno vzklikale in pozdravljale francosko vojsko. Obenem so vzklikale angleškemu kralju in predsedniku republike. Defile se je zaključil ob 12.20. Po končanem defileju vojske sta se kralj Jurij in predsednik Lebrun z avtomobili vrnila v ver-sajski dvorec. Po 13 so vsi skupaj odšli v »Dvorano zrcal«, ki je najlepši del versajskega gradu. Ta velika dvorana je vse od časa Ludvika XIV. do danes ohranjena v polnem svojem sijaju. Z njenih 17 velikih oken se nudi krasen pogled na versajski park. Velika ogledala še bolj povečujejo krasno sliko te dvorane. V sredini dvorane se nahaja velika miza, dolga 37 m. Okrog nize je postavljenih 40 stolov za najuglednejše povabljence. Med temi povabljenci se nahaja tudi angleški poslanik v Parizu s svojo soprogo, predsednik vlade Daladier, zunanji minister Bonnet s soprogo, angleški zunanji minister lord llalifax s soprogo, in drugi. Miza je krasno okrašena z rdečimi rožami. Gostom strežejo livrirani lakaji z belimi lasuljami. Pred vsakim gostom se nahaja 12 čaš, iz katerili bodo vsi pokusili najboljša in najbolj slavna francoska vina ter več vrst šampanjca. V času kosila igra izbrani orkester, ki ga povabljenci ne vidijo, skladbe raznih francoskih skladateljev. Tajna okrog kapetana IViedemanna Goring na tajnem potovanju Pariz, 21. jul. TG. O razgovorih med lordom Hali-faxom in Daladierom je izšlo sledeče uradno poročilo: Pariški obisk Njunih britanskih Veličanstev je nudil zunanjemu ministru lordu Halifaxu, ministrskemu predsedniku Daladieru in zunanjemu ministru Bonnetu priložnost, da so mednarodni položaj v celoti proučili Med razgovori, ki so se razvijali v tisti prisrčnosti, ki odlikuje medsebojne zaupne odnose, so ministri izrazili skupno voljo nadaljevati prizadevanja za utrditev miru, in so ugotovili, da vlada med njihovimi naziranji popolna soglasnost, kot je bila ugotovljena že pri obisku francoskih ministrov v Londonu 28. in 29. aprila 1938. Poučene osebnosti so izjavile, da je bilo med razgovori mnogo govora o Češkoslovaški in da je iord Halifax tudi natančno poročal o razgovorih, ki jih je pred svojim odhodom v Pariz imel z odposlancem Hitlerja kapetanom Wiedemannom. Ta Hitlerjev zaupnik je prinesel v London čisto določene predloge glede Češkoslovaške in glede ureditev angleško-nem-ških odnošajev sploh. Lord Halifax je nemškemu odposlancu povedal, da ureditve češkoslovaškega vprašanja ne smatra za neobhodno potreben predpogoj, ld se mora izpolniti preden Anglija sploh začne pogajanja z Nemčijo. Dobro poučene osebnosti so nadalje potrdile, da so bili že delj časa neposredni stiki med Anglijo in Nemčijo, a ne potom zunanjega ministrstva, ampak neposredno med Hitlerjem in Chamberlainom. Saj še ni dolgo tega, ko je bil Chamberlainov osebni prijatelj lord Londonderry pri Goringu in Hitlerju v Karinhallu pri Berlinu, Chamberlain pa je potem takoj nastopil počitnice, ki jih je preživel na posestvu lorda I.ondonderryja. Gre za velikopotezen nemški diplomatski načrt, v katerem je Wi«deinallilovo potovanje auuiu neznatno poglavje. Berlin, 21. julija, b. Poročajo, da je general Goring s svojo jahto odpotoval iz hamburške luke in šel na krožno potovanje, ki je tajno. Splošno mislijo, da bo obiskal Ilelgoland in severne nemške otoke. Politični razgovori Pariz, 21. julija. AA. (Havas) Ob obisku angleške vladarske dvojice naj bi se na svečan način potrdilo ozko sodelovanje in sporazum med Francijo in Veliko Britanijo. Sestanki med lordom Ilolifaxom in francoskim državniki so bili zalo tako rekoč samo slučajni, ker je bila Halifaxova vloga ta, da uradno spremlja angleško vladarsko dvojiro. Na sestankih med IIalifaxom, Daladierom in Bonnetom so govorili o vseh važnih vprašanjih, posebno pa o Češkoslovaški, o Španiji in o odnošajih z Italijo. Lord Halifax je obvestil Daladiera in Bonneta o svojem sestanku s Hitlerjem in pribočnikom VViedmaiinom v Londonu. Nadatievanie na 2. strani Dunajska vremenska napoved: Prehodne motnje vremena, nato pa zopet zboljšanje Zagrebška vremenska napoved. Jasno z lokalnim poslabšanjem. Zemunska vremenska napoved. Pretežno vedro po vsej kraljevini, Nekoliko oblačno bo v severni polovici, kjer so možne krajevne nevihte v popoldanskih urah. Ob krsti romunske kraljice matere Bukarešta, 21. jul. AA. Rador: Vlak s posmrtnimi ostanki blagopokojne kraljice Marije je o|k)ldne dospel na postajo Cotroceni pri Bukarešti. Na vseh postajah, koder je vozil ta vlak od iSinujo do Bukarešte, so se zbrali kmetje in izkazali poslednjo čast svoji ljubljeni kraljici. Ko je vlak privozil na postajo, so zazvonili zvonovi vseh prestolniških cerkva, a 75 topovskih strelov je naznanilo ta tužni dogodek. Iz vlaka je prvi izstopil kralj Karel, nato kraljeva rodbina, potem člani dvorske suite in potem častniki, ki so iz vlaka ponesli tudi krsto. Posmrtne ostanke kraljice Marije so prenesli s postaje v palačo Cotroceni, kjer je običajno stanovala pokojna kraljica. V sprevodu je bil kralj Karel s kraljevo družino ter vsa vlada s patriarhom Mironom na čelu. Krsto so postavili na katafalk, ki je ovit z romunsko zastavo, v kateri je vdelan kraljevski grb. Okrog kata-falka je vse polno rdečih rož. Takoj nato je bila molitev za pokoj duše pokojnice. Ogromna množica ljudi se je zbrala okrog palače in na kolenih molila za pokojno kraljico. Ob 14 popoldne se je začel defile ljudstva mimo krste. Defile bo trajal do sobote zvečer. V nedeljo zjutraj bodo posmrtne ostanke kraljice prenesli v samostan Curtea de Argeš, kjer bo slovesen pogreb. Rimske razlage ogrskega obiska v Italiji Oslon jugovzhoda na os Rim-Berlin Rim, 21. julija. A A. (DNB) Po zaključku obiska madžarskega predsednika vlade Imredya in zunanjega ministra Kaaye v Italiji je bilo izdano sledeče uradno poročilo: V času svojega obiska v Italiji sta imela Im-redy in Kanya več dolgih prisrčnih razgovorov z Mussolinijcm in groiom Cianom. Prisrčnost teh razgovorov najbolje označuje odnose med obema državama. V teku razgovorov so državniki proučevali mnogo podrobnosti pri odnosih Italije z Madžarsko, kakor tudi z drugimi državami, zlasti z državami v Pononavju. Pri tem so državniki ugotovili popolno skladnost svojih pogledov na vsa vprašanja. Zastopniki Italije in Madžarske so ugotovili popolno soglasnost glede vseh političnih in gospodarskih vprašanj in poudarili, da je treba rimske protokole še v večji meri upoštevat pri odnosih med obema državama. Cilji miru in pravičnosti, ki so glavne smernice madžarske in italijanske politike, so tudi v soglasju s smernicami osi Rim-Berlin. To je temelj sodelovanja med narodi, »lasti tistih, ki iskreno delajo za red in mir. Diplomatski urednik agencije »Štefani« piše: Pomen italijansko-madžarskih razgovorov, ki sta ga v svojih zdravicah označila Mussolini in Im-rcdy, je še bolj poudarjen v včerajšnjem uradnem poročilu. V tem sporočilu Italija in Madžarska ponovno potrjujeta svoje ideale miru in dela. Njuna politika' ostane odprta za najširše sodelovanje. Italijansko-madžarsko prijateljstvo se pridružuje osi Rim-Bcrlin, ki je prav tako pobornica miru, pravice, reda in sodelovanja. Rimski protokoli, ki se nanašajo na odnose med Italijo in Madžarsko, ostanejo v veljavi. Kakor se vidi iz obeh zdravic, je os Rim-Bcrlin tudi to pot zavzela svoje prvo mesto. Tudi Madžarska je priznala ideologijo, katero ta os zastopa. Poudarja se dejstvo, da živita italijanska in madžarska vlada na najširši osnovi sodelovanja z vsemi tistimi, ki jim je kaj za mir in red v Evropi. 10 milijonov za Rogaško Slatino Ljubljana, 21. julija. AA. Državna hipotekarna banka, glavna podružnica v Ljubljani, je dne 19. julija t. L izplačala zdravilišču v Rogaški Slatini za modernizacijo njenih naprav dolgoročno posojilo v iznosu 10 milijonov din pod zelo ugodnimi pogoji, to je za dobo 15 let po 7%. Rogaška Slatina, 21. julija. Sezona je na višku. Zdravilišče zaznamuje do sedaj še nedoseženo število gostov. Vsi banovinski in privatni hoteli so prenapolnjeni. Imamo mnogo odličnih gostrrv iz tu in inozemstva. Posebno mnogo gostov imamo iz Madžarske. Veliko število stalnih gostov Karlovih Varov se sedaj zdravi v Rogaški Slatini z odličnim uspehom. Tudi avgust obeta biti zelo dober. Večina Bob je že rezervirana. V soboto, dne 23. julija, bo tradicionalni elitni Anin ples. Zanimanje za prireditev je zelo veliko. Belerad. 21. julija, m. Prometni minister g. dr. Spaho je dovolil četrtinsko voznino na železnici za dekliški in fantovski tabor Dijaške zveze. Podobno zaključujejo tudi rimski listi «voje napol uradno tolmačenje: »Kar je najbolj važno, je to, da podonavske in balkanske države pomagajo k skladnosti osi Rim-Berlin, ker so danes prepričane, da je njihova državna in narodna utrditev dosežena šele, odkar je os Rim-Berlin nadomestila vlogo ženevske lige pri delu za obnovo Evrope. Dokler je neka država na Balkanu bila pod varuštvom ženevske Zveze in Pariza, je v svoji notranjosti imela skrit razpad in okoli sebe same sovražnike. Danes uživa gmotne in duhovne dobrine notranjega miru in polnega spoštovanja vseh svojih sosedov ter ima veliko neodvisno politično poslanstvo od Podonavja do Egejskcga morja. Tudi druge manjše države so se priključile politiki, ki je v njihovo dejansko korist, Pariz jih ne razume več, pa tudi oni ne razumejo več Pariza. In to bo tako dolgo, dokler na obalah Seine ne bodo izprevideli, da načela velike iran-coske revolucije danes niso več životvorna, ampak sla jih zgodovina in človeški razvoj položila v grobnico. Zadnje priprave za mednarodno tekmovanje letalskih modelov Dan se nagiba proti večeru. Dnevna sopara se umika prijetnemu večernemu hladu. Nizko nad strehami krožijo avioni Aerokluba in spuščajo nad Ljubljano cele oblake letakov, s katerimi vabijo na tekmovanja, ki bodo v prihodnjih dneh. Ljubljana se nahaja v znamenju tekmovanja. Po mestu vozijo Aeroklubovi avtobusi. Na šipah imajo nalepljene propagandne letake. Ve« dan imajo dovolj opravka. Delo se začne navsezgodaj. Najprej je treba v avtobusih odpeljati vse skupine modelarjev na letališče, da izvršijo še zadnje priprave na modelih. Opoldne je treba pripeljati vse skupine nazaj v mestu h kosilu v Mikličev hotel. Popoldne se isto še enkrat ponovi. Modelarji morajo zopet na letališče. Zvečer sc pa vrnejo v mesto k večerji, potem pa v Akademski dom. Z modelarji se vozijo tudi neizogibni časnikarji. Modele so pripeljale posamezne skupine razstavljene. Posamezni deli modelov so bili skrbno zaviti v kartonu ali pa spravljeni v veliki škatlah. Pred tekmo se morajo modeli sestaviti in, kar ni nič manj važno, pripraviti za polet. Uravnati je treba krila in rep. Vse je treba skrbno preizkusiti na terenu. Tako ima publika na letališču ves dan dovolj prilike za ogledovanje modelov; saj je tudi zanimivo opazovati, kako se dvigajo v zrak in kako lepo krožijo nad letališčem. Včasih je videti tudi kak nesrečen padec, kako model strmoglavi na propeler ali pa kako »pumpa«, t. j., kako se zdaj dviga, zdaj pada. Vse take nepravilnosti morajo modelarji sproti popraviti. Lep pogled nudijo številnim gledalcem raznobarvni modeli, ki plavajo nad letališčem. Posebno se odlikujejo lično izdelani angleški in* francoski modeli, ki 60 povečini rdeče pobarvani, in nemški modeli, ki so skoraj tovarniško izdelani. Vsak model ima na krilih mednarodni znak, na repu pa naslikano zastavo svoje države. Posebno pozornost so vzbujali nemški modeli s kljukastim križem na repu. O sprejemu kakor tudi o bivanju v Ljubljani so sc vsi zelo laskavo izražali, še posebno pohvalno pa sc je izrazil vodja ekipe bratske Češkoslovaške, tako o popolni organizaciji, kakor o prisrčnem sprejemu. /,a lepote bele slovenske prestolnice pa skoraj ni našel besed. Češkoslovaško grupo sestavljajo 4 modelarji, ki bodo nastopili skupno z 12 delegati, Nova Francova ofenziva na fronti od Cordobe do Toleda . Salamanca, 21, julija. Včeraj jo narodna armada generala Franca začela novo ofenzivo na južni španski fronti na široki črti od Cordobe do T o 1 e 4 a-Tukaj vodi napredovanje general Quiepo de Liano,; Ju je s številnimi silami napadel v dveh smereh: od Severa proti jugu, izhajajoč iz položajev narodne armade pri Logrosanu, in od juga iz položajev pri Santa Lbcl di Perallela ne Zauceio, in iz gorovja Trapera. To ozemlje se imenuje Estrcmadura in se razteza od Se-ville do Madrida. General Quiepo de Liano je začel svojo ofenzivo 19. t. m. zjutraj z ogromnim topniškim ognjem, ki je naglo razdejal utrdbe rdečih in jih prisiMl do boja na prostem polju, čeprav se rdeči hrabro branijo, je narodna armada W f»j Črti.zlomila njihov odpor in razvija svoj pohod..dalje. ^t. Na s e v e r n if £0 n JI južno od Teruela se ofafc/ živa generalov Varefa fn Valina nadaljuje z nspehom. Narodna armada ruši utrdbe rdečih na gorovju Manfa-gran in pritiska na cesto, Id vodi v Sagunt Tretja narodna armada, ki prodira ob obali Sredozemskega morja, pa se pomika naprej proti mestn Segorbe, ki je tik pred Saguntom. Tukaj se rdeči posebno žOavo upirajo, njihov odpor pa postaja v zadnjih dneh slabši. Veliko delavnost razvija narodno letalstvo, ki bombardira in ruši rdeče utrdbe. Salamanca, 21. jul. AA. (DNB.) Poročilo nacionalističnega vrhovnega poveljstva. Republikanske brigade »karabineros«, ki imajo posebno nalogo kot napadalni oddelki, so včeraj utrpele v bojih okrog Sagunta silne izgube. Nacionalistično ofenzivo so zlasti uspešno podpirala nacionalistična letala, ki so kar obsipavala z bombami sovražne postojanke med Viverom in obalo(r Zaradi napredovanja nacionalističnih čet sc nahaja vsa cesta med Montanejosa in Caudielo v dolžini 17 km v oblasti nacionalistov. Pri včerajšnjih bojih je igrala veliko vlogo konjenica, ki je obkrožila postojanke rdečih in preprečila sovražnikov umik. Važno mestece Viver je sedaj obkoljeno od nacionalistov. Republikanci se umikajo na vsej črti. 80 km glavne ceste od Sa- gunta do Teruela se nahafa v oblasti nacionalistov, ki jih loči od Sagunta samo še razdalja 20 km, a samo S km od Segorbe, zadnjega mesta, ki ga imajo v provinci Castelion še v oblasti republikanci. Se 12 hm do Sagunta! Saragosa, 21. julija, c. Na casteKonski fronti prodirajo nacionalistične čete nevzdržno naprej in so zdaj samo še 12 km od Sagunta. Danes so se nenadoma začeli boji na estrama-durski fronti. Na tej fronti je počivala vsa vojna delavnost že od konca 1. 1936. Danes so nacionalisti tako presenetili redke republikanske čft^ df so napredovali v' enem dnevu za 15 km. Tudi druge grupe so sorazmerno številne. Frani cija je poslala tri člane z devetimi modeli, Madžarska 5 tekmovalcev, vodjo in zastopnika man džarskega Aerokluba. Madžarski tekmovalci bodo nastopili s šestimi aparati. Nemcev je prišlo vsega skupaj sodem. Na tekmah bo nastopilo šest tekmovalcev z dvanajstimi modeli. Angleško skupino sestavlja šest članov. Od teh so štirjo tekmovalci. Nastopili bodo z dvanajstimi modeli. Smolo pa so imeli zastopniki Egipta. V Ljubljano sta prišla samo dva, ostali trije pa so na poL> oboleli in ostali v Atenah. Program za jutrišnji dan je sledeč: ob 8.30 odhod z avtobusi na aerodrom; ob 9 seja š-portne komisije (aerodrom); ob 9.30 tehnični pregled modelovj ob 13 kosilo na aerodromu; ob 15 povratek v mesto z avtobusi; ob 2J sprejem delegatov pri predsednika mestne občine Ljubljane. Zvečer je aeroklub pripravil na letališču tako modelarjem kakor občinstvu poseben uži« tek. V zrak sc je dvignilo motorno letalo, ki je na dolgi žici vleklo za seboj brezmotoren avion. V višini sta pilota odklopila letali, nakar se je motorno letalo vrnilo, jadralno letalo pa je nadaljevalo svoj polet. Nizko nad letališčem je jadralno letalo ob splošni pozornosti gledalcev napravilo v zraku več krasnih akrobacij. Ja« dralnega pilota so ob pristanku gledalci nagra« dili z navdušenim aiplavzom. Sprejemi pri dr. Stojadinoviča Bled, 21. julija. AA. Ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič je danes sprejel Irancoskega poslanika na našem dvoru Brugera, zastopnika Francove nacionalistične vlade Garcia del Comina, bana dravske banovine dr. Natlačena, bana savske banovine dr. Ružica, senatorja in starešino Sokola Djura Paunkoviča, senatorja Lujo Vojno« viča in zagrebškega župana dr. Peiciča, Italijansko vojno brodovje pride v Kotor Belgrad, 21. jul. m. Odpravnik poslov italijanskega poslaništva v Belgradu g. Guidotti in vojaški odposlanec polkovnik g. Coronatti sta davi odpotovala v Kotor, kjer bosta prisostvovala sprejemu 5. divizije italijanske vojne mornarice, katera prispe jutri v Boko Kotorsko. To je prvi uradni obisk italijanske vojne mornarice v naših vodah. Italijanska 5. pomorska divizija bo priplula pod vodstvom admirala g. Riccardija, po« voljnika prve eskadre, ki se nahaja e svojim štabom na ladji »Cavour«. Peto divizijo sestavljajo oklopnici »Cavour« in »Cesare« ter rušilci >AI« fieri«, »Carducci«, >Oriani« in »Gioberti«. V programu obiska italijanske mornarice v Boki Koto reki je med drugim določen tudi izlet na Ce-tinje. Italijansko vojno brodovje bo zapustilo Boko Kotorsko 24. t. m. in bo odplulo v šibenik, kjer 1)0 ostalo do 28. julija. Italijanski eekadri priprav« ljajo lep sprejem. ... Češkoslovaški strokovnjaki proučujejo upravne načrte Pisma iz Nemčije Tečaj za jugovzhodno Evropo v Leipzigu Leipzig, sredi julija. V dneh od 24. junija do 13. julija je bil na ■tmiverzi v Leipzigu tritedenski tečaj za Jugovzhodno Evropo. Namen tega tečaja je gospodarsko in kulturno zbliževanje med Nemčijo in državami jugovzhodne Evrope, predvsem Jugoslavije in Bolgarije, pa tudi Romunije, Albanije in Grčije. Tečaj je v prvi vrsti namenjen državljanom omenjenih držav, udeležujejo se ga pa tudi Nein- (Nadaljevanje s i. strani) Dobro poučeni krogi poudarjajo, da Wiedmann ni prinesel kakih novih predlogov in da njegov korak v Ix>ndonu v nikakem oziru ni senzacionalen, kakor je to hotel dokazati en del angleškega tiska. Navdušen sprejem angleške kraljevske dvojice v Parizu dokazuje, kako Irmancoski narod odobrava sporazum, ki vežo obe državi, in ila je z vsemi svojimi čustvi ob strani Velike Britanije. V takem ozračju zaupanja in po preizkušnjah političnega sodelovanja so razgovori Halifava s Iran-roskimi državniki mogli samo še okrepiti prepričanje o popolnem sporazumu med obema vladama v vseh važnih vprašanjih. London, 21. julija, c. Nocojšnji listi objavljajo vest, da bo jutri angleški vojni minister Hore-Be-lisha z letalom odpotoval v Enghien, kjer se bo sestal z načelnikom francoskega generalnega štaba, generalom Gamclinom. Njun sestanek bo zelo pomemben. Lebrun povabljen v London Pariz, 21. julija, c. Angleški kralj Jurij VI. je danes povabil predsednika francoske republike Lebruna, da ga obišče začetkom prihodnjega leta. Lebrun bo obiskal London najbrž mcseca marca. ci, v kolikor se zanimajo za probleme tega dela Evrope. Pred tremi leti je bil na univerzi v Leipzigu ustanovljen poseben institut za Jugovzhodno Evropo, ki ima točno določen delokrog: bavi se s socialnimi vprašanji v tem delu Evrope, dalje z gospodarsko strukturo, vodi statistiko trgovinskega prometa med temi deželami in Nemčijo in med Jugovzhodno Evropo ter ostalim svetom sploh, študira talne razmere in vodi evidenco o naravnem bogastvu Jugovzhodne Evrope ter o njegovem izkoriščanju. Delo instituta je popolnoma sistematično — kar se pri Nemcih razume že samo po sebi — in je dovedlo tekom treh let že do prav -koristnih zaključkov. Kot delni odsev tega dela so vsakoletni tečaji za Jugovzhodno Evropo, na katere vabijo predvsem udeležence iz interesnega področja. Za letošnji tretji tečaj je bil odziv iz Jugovzhodne Evrope zelo šibak. Ni izključeno, da je bila temu nekoliko kriva organizacija tečaja, možno pa je tudi, da so na udeležbo vplivale splošne politične razmere, nastale po priključitvi Avstrije k Nemčiji. Tečaja so se udeležili vsega trije Jugoslovani in en Albanec, uradnik albanskega zunanjega ministrstva, dočim iz vseh ostalih držav ni bilo nobenega gosta. Kljub temu pa sc je vršil tečaj točno po načrtu, čeprav je bilo to zvezano s precejšnjimi stroški. Poleg predavanj so bili predvideni razni večji in manjši izleti, dvodneven obisk Berlina, izlet v Dessau in Wei-tnar, ogled bližnjega delavskega taborišča i. dr. Vse vožnje so se izvedle v udobnem avtobusu in v režiji instituta. Čeprav je imel omenjeni tečaj deloma propagandni značaj, je treba priznati, da je nudil udeležencem zanimive vpoglede v prizadevanje sodobne Nemčije, tako na gospodarskem kakor na socialnem področju. Dobršen del predavanj je bil posvečen obravnavanju sodobnih problemov v luči narodno socialističnega svetovnega nazora, ki je za nas zanimiv, v kolikor je skušal dati sorazmernega poudarka tudi v socialni smeri. V naslednjem lionio podali nekaj vtisov, ki nakazujejo skromne izrezke iz življenja sodobno Nemčije. Praga, 20. julija. AA. (ČTK) Odbor strokovnjakov za zakonodajna vprašanja je zasedal včeraj v predsedstvu vlade pod predsedstvom Jaro-slava Ceha, ravnatelja političnega oddelka pri predsedstvu vlade. Odbor pripravlja končno besedilo o upravni organizaciji na temelju sklepov političnega ministrskega odbora, posebno pa zadnje seje tega odbora, ki ji je predsedoval predsednik republike dr. Beneš. Ta odbor je sestavljen iz zastopnikov zakonodajnih oddelkov pri predsedstvu vlade, notranjem ministrstvu, pravosodnem ministrstvu, pri ministrstvu za izenačenje zakonov, prosvetnega ministrstva, trgovinskega in zdravstvenega ministrstva. Odbor je proučil vprašanja pristojnosti in poslovanja bodočih" avtononraffi ustanov v okvtrU pokrajinskih samouprav. Pariz, 21. julija, e. Danee je francoski zunanji minister Bonnet sprejel češkoslovaškega poslanika v Parizu Osuskega in ga obvestil o svojih vče« rajšnjih razgovorih z lordom Halifaxom. Povedal mi je, da je bilo na sestanka ■ lor« dom Halifaxom sklenjeno, da ostaneta obe vladi zvesti izjavi z dne 29. aprila, ki je bila objavljena v Londonu po sestanku med francoskimi in angleškimi državniki. Prav tako sta obe vladi sklenili nadaljevati s politiko, ki Rta jo v zvezi s Češkoslovaško vodili tekom dogodkov v maju in ki se je tako dobro izkazala. Cene na „motornem vlaku it Belgrad, 21. julija. AA. Dne 20. julija t. 1. je dalo generalno ravnateljstvo državnih zeleznic v reden promet motorne vlake na progi Belgrad— Dubrovnik in obratno. Vlaki so namenjeni prvenstveno za turistična potovanja, kajti vozijo skozi najlepše kraje Srbije, Bosne in Hercegovine. Vlak za sedaj nima III. razreda, temveč samo I. in II. Za vožnjo v teh vlakih 6e mora plačati ista vozna cena kakor za brze vlake, poleg tega pa je treba plačati dodatek za motorni vlak v znesku 80 din za osebo. Pri teh vlakih niso dovoljeni nobeni popusti, le takrat veljajo običajni jx>pusti, kadar se potniki vozijo na letovišče ali na zdravljenje. S karto, kupljeno za brzi vlak 1. ali II. razreda in z železniškim obrazcem »potrdilo o bivanju« more potnik potovati z motornim vlakom tja, nazaj se pa brezplačno vrniti, če pri vožnji tja in nazaj dokupi karto za motorni vlak. Popusti, M veljajo za inozemske turiste v naši državi, veljajo tudi za motorne vlake. Poleg tega veljajo popusti tudi za osebe, ki jih navajajo čl. 2 in 3 splošnega pravilnika o voznih ugodnostih in prevozu, vendar pa morajo za ta potovanja dokupiti dodatno karto za motorne vlake. Otroci do 10. leta imajo prav tako pravico do popusta. Prekinitev vožnje je na teh vlakih dovoljena. Prekinjeno potovanje se more z motornim vlakom v tisti postaji nadaljevati le v primeru, če je v vlaku kako prosto mesto. Prtljage in ekspresne robe ti vlaki ne prevažajo. Pač pa more potnik vzeti e seboj ročno prtljago, kolikor je zanjo v vlaku prostora. Vsak potnik sme vzeti ročne prtljage, vendar pa kovčegi ne smejo biti večji kot 55x50x10 cm. Svojevrsten muzej v Dubrovniku Dubrovnik bo kmalu dobil svojevrsten muzej, da mu ne bo enakega v državi, še v dobi republike je Dubrovnik namreč imel v južnem delu mesta v skalnati breg izdolbene kleti za shranjevanje večjih količin pšenice. V 1. 1590 je mesto nad temi kletmi zgradilo veliko trinadstropno stavbo, ki je služila istemu namenu. To so bila neknka državna skladišča za pšenico. S koncem republike je bilo tudi teh skladišč konec in rodovi so že skoraj pozabili, čemu so služile te »rupe«, kakor se v ljudskem jeziku imenujejo te stare stavbe. Sedaj pa je mestna občina na pobudo nekaterih meščanov sprejela sklep, da bo zgradbo popravila in obnovila za »žitnico republike* v smislu muzeja. V tem muzeju bodo shranjeni vsi predmeti in priprave, ki so jih nekdaj rabili v stnri žitnici, kar jih ima mestna občina po svojih zgradbah in kaT jih je še med zasebniki. To so raznovrstne tehtnice in uteži, mero, posode, orodje itd. Ta izvirni muzej bo kmalu urejon in odprt javnosti. Razveza zahonoc po starohatolišhi cerkvi Tednik »Istina« s Sušaka priobčnje več razsodb tamošnjega okrožnega sodišča, ki jc v zakonskih pravdah razsodilo, da prvi zakoni, sklenjeni po katoliškem cerkvenem obredu, niso bili veljavno razrešeni in dn so novi zakoni, sklenjeni pred zastopnikom sturokutoli- ške cerkve — neveljavni. V utemeljitvi raa< sodbe ugotavljajo, da more katoliško sklenjen! zakon rnzvezati samo katoliško cerkveno sodišče in da so razsodbe, s katerimi je duhovnot sodišče starokatoliške cerkve v Zagrebu, te zakone razvezalo, pravno neveljavne in da taki zakonci ne morejo sklepati novih veljavnih zakonov, ker še prvi zakon obstoji. »Duhovno sodišče Hrvatske starokatoliške cerkve za državno področje nima nobene zakonite osnove in so njegove razsodbe za državno področje brez slehernega učinka.« Osebne vesti Belgrad, 21. julija, m. S kraljevskim ukazom f« imenovan za pristava 7. skup. v notranjem ministrstvu Miljulin Zupan, okrajni načelnik iste sku« pine v kačaniškem okraju. Za okrajnega podnačel« nika 7. skup. šmarskega okraja je imenovan Kon« rad Rozman, pristav 8. skup. ptujskega okraja. Z odlokom finančnega ministra je prestavljen kot pomožni geometer Franc Kokot iz katastrske uprave v Krškem h katastrski upravi v Maribor* Bruselj, 21. julija. A A. Danes se je začela tekma za Davisov pokal med Jugoslavijo in Belgijo. Punčec je premagal van Eydena v štirih se-tih 2:6, 6-0, 6:1, 6:2. Palada pa porazil Larroixa 6:4, 6:1, 6:2. Tako vodi Jugoslavija urvi dau 2A Jutri je na vrsti double. Proslava 20 letnice Jugoslavije v Mariboru Cetrtinska vožn'a Ministrstvo za promet je upoštevalo veliko važnost mariborske proslave in je odobrilo četr-tinsko vožnjo po železnicah po celi državi. Četrtinska vožnja velja od 12. avgusta do zaključno Ifi. avgusta t. 1. in je namenjena jubi-lezni razstavi, predvsem pa narodnemu taboru. (Obstoji tudi ugodnost polovične vožnje v območju Marit)orskega tedna, ki se vrši od 6. avg. do 15. avgusta 1938.) Vsak prijavljenec — udeleženec proslave od-nosno narodnega tabora, ki se vozi z vlakom, mora imeti: a) taborno knjižico (po din 2), jo prejme pri obč. priprav, odboru. b) taborski jubilejni znak (po 2 din), ga dobi pri obč. priprav, odboru. c) železniško legitimacijo (obrazca K-14 din 2). Vsak drugi udeleženec, ki se ne vozi i vlakom, mora imeti na proslavi: a) taborsko knjižico, b) taborski jubilejni znak. % Udeleženci, ki se vozijo z vlakom, kupijo na odhodni postaji polovično karto do Maribora, ki velja za brezplačno vožnjo nazaj. Obenem s to karto prejmejo tudi železniško legitimacijo obrazca K-14, na kateri dajo pri našem odboru pred po-vratkom iz Maribora potrditi udeležilo na taboru. S taborsko knjižico in s taborskim jubilejnim znakom ima vsak udeleženec prost vstop na vse prireditve narodnega tabora. Drugih vstopnin ne bomo pobirali. Opombo: Na podlagi taborske knjižice lahko vsak udeleženec, ako ni vezan na svojo organizirano edinico, poljubno potuje sam in ni vezan niti na katerikoli skupino in niti na čas. Mednarodne tekme z letalskimi modeli Prehodni pokal Nj. Vel. kralja Petra IL za zmagovalca. Požar v Leshovcu Leskovec pri Krškem, 20. julija. V torek zvečer okrog 9 je izbruhnil požar in uničil gospodarsko poslopje dr. Ferdinanda Trenza. Hlevi in šupa merijo v dolžini 34 m. Poslopje je bilo lani deloma preurejeno, deloma na novo zgrajeno in krito z opeko. Zdaj je uničeno vse razen notranjosti konjskega hleva, ker je strop obokan, in pa zidovje, ki je že od prej in trdno zgrajeno. Zgorelo je tudi 8000 kg krme za živino ter sla-moreznica. Skupno se ceni škoda na 00.000 din. Zavarovalnina znaša komaj polovico precenjene škode. Vse okoliščine jasno pričajo, da je bilo podtaknjeno. Sum leti na gotovo osebo, ki naj bi to storila iz maščevalnosti nad drugo osebo, ki je spala v tem poslopju. Dr. Trenz je delal z veliko skrbnostjo in veseljem, zato z njim iskreno sočustvujemo, oblast pa naj energično stvar dožene in krivca primemo zločinu tudi kaznuje. Prometna nesreča v Kamnihu Kamnik, 21. julija. Danes popoldne ob 2.45 sta na križišču ba-novinske ceste I", reda št. 7 in 8 pred liodetovo hišo trčila skupaj osebni avto mehanič. podjetja iz Kamnika Krogarja Antona in lesni trgovec Lenassi, ki se je peljal na motornem kolesu. Trk je bil tako hud, da je Lenassija vrglo z motorja ter mu zdrobilo levo nogo. Motor je obležal na mestu ves razbit. Na kraju nesreče sta bila takoj navzoča tajnik okrajnega cestnega odliora g. M. Globočnik in pa službojoči stražnik mestne občine. O. Kregar ie takoj naložil [Kinesrečenega l.enassiia v svoj avto ter ga odpeljal v ljubljansko bolnišnico. Smrtna nesreča v Št. Ilju Mariboru, 21. julija. Snofl ob 17.45 se je dogodila na državni cesti v St. Ilju v Slov. gor. pred restavracijo Josipa Baumana smrtna avtomobilska nesreča. Trčila sta skupaj trgovec s sadjem Srečko Krajnc iz Pesnice in zidarski jjolir Franc Fridl iz Poličke vasi. Prvi se je vozil na avtomobilu, drugi pa je bil na kolesu. Trgovec Srečko Krajnc se je snoči odpeljal s svojim avtomobilom proti Pesnici. Ko je privozil mimo Raumanove žganjarne in gostilne, je istočasno privozil po občinski poti za Bauma-novo hišo pravokotno na državno cesto 55 letni zidarski polir Franc Fridl. Oba vozača sla se nenadoma srečala sredi ceste, ker jima je poprej živa meja zapirala pogled, in tako je bilo trčenje neizbežno. Fridl se je zaletel s svojim kolesom v zadnji del avtomobila, pa ga je odbilo, pri padcu na cesto si je pa razbil lobanjo in polomil ude. Bil je pri priči mrtev. Pokojnik, ki je bil zelo priden in delaven človek, zapušča ženo in šest večinoma odraslih otrok. Roparski napad na Kapeli pojasnjen Mariboru, 21. julija. Na Kapeli pri Radencih je bil letos na Treh Kraljev dan izvršen drzen roparski napad na trgovca Ivana Lukovnjaka, o katerem je »Slovenec« tedaj obširno poročal. Lukovnjaka so napadli trije zakrinkani možje, ga zvezali ter mučili in nazadnje mu odnesli iz trgovine blaga za 12.000 din. Orožniki v Radencih so že tedaj osumili, da je imel pri tem napadu svoje prste vmes neki Trstenjak Davorin; ta pa je odločno zanikal vsako krivdo in ker ni bilo dokazov, so ga morali izpustiti. Vendar pa orožniki niso mirovali. Neprestano so na skrivaj poizvedovali ter so zbirali dokazno gradivo, dokler niso nazadnje imeli toliko obtežilnega materiala v rokah, da so te dni izvršili aretacije. Prijeli so zopet Davorina Trste-njaka, v Središču ob Dravi pa so aretirali Alojza Šantla. Oba sta sedaj priznala napad na Lukovnjaka. Nenadoma se je pojavil še tretji krivec v osebi Jožefa Herica, ki pa se je kar sam prijavil sodišču, da ga orožniki ne bi okrog gonili. Našli so tudi že del blaga, ki je bilo Lukovnjaku ukradeno. Slovenski romarji v Lurdu Razsvetljena cerkev 16. julija, ga je dala železniška direkcija na razpolago za vso pot. V Milanu «no si ogledali prekrasno stolnico, pesem gotske umetnosti, pokleknili smo na grob sv. Ambrozija in mučencev Gervazija in Protazija, ogledali si kat. univerzo, obiskali cerkev Matere milosti, občudovali Zadnjo večerjo Leonarda da Vincia. Med riževimi polji smo hiteli v Genevo, kjer smo prenočili v hotelu »Londres«. Naslednje jutro smo občudovali lepoto in krasoto laške riviere. Silno prijazno so postopali italijanski kot francoski cariniki in obmejni organi. Kmalu smo se znašli sredi nasadov in parkov v Monte Carlu in Monaku. V Niči prenočimo nazaj grede. Marseilles se je pripravljal na proslavo narodnega praznika (14. julija). Počastili smo spomin viteškega kralja na »Canabieri«, kjer bije žila dovodnica milijonskega mesta. Z dvema avtobusoma smo si ogledali mesto, trge, staro in novo luko in se povzpeli na »No-tre Dama della Garde« — k Mariji morski zvezdi. Nepopisen razgled izpred svetišča na mesto in morjel V tihi romarski cerkvi je zadonela slovenska pesem: »Lepa si, roža Marija«. Ta cerkev z 10 m visokim kipom Matere božje je zadnji pogled onih misijonarjev, ki gredo v daljne misijone, pa je zopet prvi pozdrav, ko se vračajo po bogati setvi domov. Lurd, čudovito mesto, ob vznožju s snegom pobitih Pirenejev, nas je pozdravil 14. julija zvečer. Prva pot je bila k votlini, kjer je bilo zbranega že toliko sveta. Tu v prosti naravi, ob votlini, kamor je stopila nebeška Mati pred 80 leti, se človek čuti doma, tako doma, kot edinole pri zemeljski materi. Tu se odpre erce in duša, brez besedi odkriva otrok Materi, kar ga teži, po čemer hrepeni. Da, Lurd se samo doživil Slovenci imamo vsako jutro skupno mašo pred Votlino, popoldne pa pete litanije. Lepo doni ob me-rabejski pečini, ob bregovih reke Gave pesem »Je angel Gospodov«, »Kraljevo znamenje sv. križ«, in nepozabna »Lepa si roža Marija«. Popoldne ob 4 je procesija z Najsvetejšim, zvečer pa nočna procesija z lučkami. Snoči je zažarela bazilika in roženvenška cerkev v tisočih in tisočih žarnicah, ko je zadonela pri nočni procesiji himna: Zvonovi zvonijo, premilo pojo, Častijo Marijo, lurško Gospo! Čehi, katerih je tukaj Cavarnie v Pirenejih. Obisk Hal. vojnega brodovja Danes, 22. julija, bo priplula v Boko Kotorsko prva italijanska divizija vojnih ladij, sestoječa iz vojnih ladij »Giulio Cesare« in »Conte di Cavour«. Poveljnk divizije je viceadmiral Riccardi Arturo na ladji »Conte di Cavour«. Ladji »Giulio Cesare« poveljuje capitano vi vascelo (kapetan vojnega broda) Emilio Brenta, ladji »Conte di Cavour« pa kapetan vojnega broda Antonio Bo-briese. Z divizijo težkih vojnih ladij bodo pripluli tudi štirje rušilci devete polflotile: »Alfredo Orj-ani«, »Vincenzo Gioberti«, »Vittorio Alfieri« in »Giusue Carducci«. Vse ladje se bodo usidrale pred Tivatom, kjer je največja baza naše vojne mornarice. Naše oblasti so jim pripravile prisrčen sprejem. Obe ladji »Giulio Cesare« in »Conte di Cavour« sta bili zgrajeni v letu 1911. V letih 1933—1937 pa so ju popolnoma prenovili in modernizirali in sicer prvo v državni ladjedelnici v Speziji, drugo pa v ladjedelnici Cantiere Riunita v Trstu. Današnji podatki o teh dveh ladjah so: tonaža 23.622 ton, težko topništvo: 10X320 mm topov, srednje topništvo: 12X120 mm modernih topov, lahko topništvo: 8X100 mm modernih protiaeroplanskih to- pov in 20 protiaeroplanskih strojnih pušk; dva katapulta za start aeroplanov z ladje in štirje aero-plani. Hitrost znaša 27 morskih milj na uro. Vsi stari kotli, ki so jih prej kurili s premogom, so zamenjani z novimi, ki jih kurijo z nafto. Moč strojev je povečana na 75.000 konjskih sil. Ladji sta dolgi 186.4 m široki pa 28 m. Rušilci, ki spremljajo obe ladji, so najmodernejše edinici te vrste, zgrajeni leta 1936 v ladjedelnici v Livornu, v službi pa so od 1937 naprej. Tonaža je 1498 ton, hitrost 39 morskih milj na uro, topništvo: 4X120 mm in 4X37 mm protiletalskih topov, 6 strojnih pušk in 6 lansirnih cevi za topove. Moč strojev 48.000 konjskih sil, dolžina 105 m, širina 10 in. Italijansko brovje ostane v Boki Kotorski tri dni, nato bo odplulo proti Dubrovniku. To je drugi obisk italijanskega vojnega brodovja v Jugoslaviji. Lani so bile v Boki Kotorski italijanski šolski ladji »Amerigo Vespucci« in »Cristoforo Colombo«. Posadka obeh ladij se je prav lepo obnašala. Na ladjah so bili tudi gojenci italijanske mornarske vojne akademije. Poveljnik te šolske divizije je bil viceadmiral Ildebranda Goiana. Velika tatinska tolpa izsledena Rokovnjače so izdali tombolski listki, s katerimi so prišli na gasilsko tombolo Maribor, 21. julija. Središče Sn ormoSka okolica sta že nekaj let veliko trpeli zaradi drzne rokovnjaške tolpe, ki je zagrešila nešteto tatvin in vlo-mov. Zadnji tak rokovnjaški podvig velikega obsega so izvršili vlomilci v Ormožu, kjer so v noči od 16. julija vdrli v Kuharičevo trgovino. Odnesli so raznovrstnega manufakturnega blaga m oblek v skupni vrednosti 18.568 din. Vlomilce je zasačil nočni čuvaj Franc Izlakair, ki jih je prepodil. Bili so štirje moški, z zakrinkanimi obrazi; plen so naložili v velike bi-sage ter ga odnesli, ker pa je bilo breme pretežko, so manj vredne stvari med potjo vrgli stran. Bilo je tedaj jasno, da so vlomilci zlikovci, ki so zadnje čase izvršili celo vrsto tatvin v ormoški in sredi-ški okolici. Tako so pri Sv. Bolfenku na Kogu vdrli v vinogradno hišo središkega nadučitelja Kosija ter so mu odnesli vso posteljno opremo in perilo ter vso posodo. Dalje so oplenili v Središču Lovrenčiča, kateremu so povzročili 3000 din škode, potem ključavničarskega mojstra Marčeca, kateremu so odnesli vse orodje. Tolpa je kradla tudi kolesa po Ptujskem polju in v Slovenskih goricah. Ves ta plen je skrivnostno izginjal in orožniki kljub najmarljivejšcmu zasledovanju niso mogli priti zlikovcem na sled. Izdala pa jih je gasilska tombola preteklo nedeljo v Obrežu pri Središču. Prejšnji tprlrn vlomilci nhi«Uali Itidi gostilničarja Kosija v Središču, pri katerem »o ukradli dve kolesi, pa tudi blok tombolskih kart, katere je dobil g. Kosi za prodajo. Iz tega bloka je prodal samo 10 kart, vse drugo pa so mu ukradli. Pač pa je imel napisane serije kart. Poveljnik orožniške postaje v Središču g. Bizjak je pravilno domneval, da bodo skušali tatovi ukradene karte uporabiti na gasilski tomboli v Obrežu, ker so bili razpisani lepi dobitki. Organiziral je s pomočjo civilistov nad-zorovalno službo na tomboli, na katero je prišlo — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen žclodec kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice. zelo veliko ljudi. Uspeh res ni izostal. Naenkrat so zasačili nekega moškega, ki je igral z ukradeno tombolsko karto ter so ga prijeli. Čim pa so njegovi pajdaši videli, da enega že imajo, so rbežali ter je bežalo s tombole kakih 30 ljudi. Štiri so potem še polovili ter jih spravili na orožniško postajo. Začelo se je zasliševanje, ki je prineslo nepričakovan uspeh. Izkazalo se je namreč, da so padli orožnikom v roke dolgo iskani vlomilci in tatovi. Vsi so s Hrvaškega. Tolpa je 7.elo številna ter ima nekatere člane celo v Ludbregu, razprodajala pa je ukradeno blago po vsem hrvaškem Zagorju. S pomočjo orožnikov na Hrvaškem sc vršijo sedaj številne hišne preiskave in aretacije. Našli so že 15 koles in vse hlago, ki ie bilo ukradeno trgovcu Kuhariču v Ormožu, Lurd, 17. julija. Včeraj je minilo 80 let, ko se je Marija zadnjikrat prikazala Bernardki. Ni čuda, da se je ob tej priliki zbral katoliški svet pri lurški votlini. Narodi so prihiteli od blizu in daleč. Slovensko skupino je organizirala Prosvetna Zveza v Ljubljani. Dne 11. julija je zaDUstilo 70 romarjev Ljubljano v posebnem vozu, ki 150, so šli na čelu procesije, nato Slovenci, Belgijci, Holandci, Irci in Francozi — vse je družila lurška himna v eno družino. Hitro potekajo dnevi tu v Lurdu. Danes smo imeli sv. mašo s slovenskim petjem in pridigo v kripti. Splošno pozornost vzbuja slovenska pesem. Zlasti Francozi se zanimajo za petje, prevesti smo morali vsebino in prepusti jim note. Malo boječe se nam bliža;o — ker nimamo »trdih klobukov« — ali »pik« kot njihovi duhovniki. Včeraj popoldne smo napravili izlet v Pireneje v »Gavarnic« — 50 km je pel;ala cesta po ozki dolini v gore. Čudovita soteska pri »Le Pont Napolčon« nas je očarala. Zapustili smo avtobus, nekateri so zajezdili mule, konje in osle, drugi smo jo udarili peš po »Arrivčcan Cirque«. Deset mogočnih slapov grmi čez navpične stene in ti slapovi tvorijo izvir reke Gave. Dolina je močno zastražena po vojakih, da ne bi kdo tihotapil orožja čez gore v Španijo. Lep je bil pogled na snežene poljane okrog »Grande Cascade«, kjer pada voda 422 m globoko čez steno, onstran katere grme topovi in rožljajo strojnice bratomorne vojne. Brez dvoma bo težka ločitev jutri zjutraj od svetišča, od votline m naše Lurške Gospe, kateri smo priporočili ne samo sebe, temveč ves naš slovenski narod, naj Ona vodi naš čolnič skozi viharje današnjih in bodočih dni. Slovenski dijaki, člani Katoliška akcij«, s škofom dr. Gregorijem Rozmanom v Rima po (prejema pri. sv, očetu. Kip »Zveličar«, delo našega znanega akademskega kiparja Franceta Goršeta, ki so ga uredniki »Slovenca«, »Slovenskega doma« in »Domoljuba« poklonili g. ravnatelju K a k o v c u , ko se je po 12 letnem zvestem službovanju poslavljal od listov, ki jim je iz skromnih razmer pripomogel do današnjega razmaha. Kaj pravite ? Gospod urednik! Zadnjič se mi je zgodilo Me: Prišel sem v družbo zagrenjenega viteza, ki se je skušal potolažiti po hudi polivki, katero je doživel s fantovskim taborom. Njegova tolažba je bila takale: »Klerikalci so res spravili skupaj ogromno ljudi, organizacija in telovadba je bila tudi dobra, a prišel je skupaj samo kmečki pofl.* Kaj j>ravite k takemu vitezu? Naše kmečko ljudstvo je ravno katoliška vzgoja dvignila na tako visoko kulturno stopnjo, da morata biti nanj ponosna narod in država. Odličen Francoz je na našem taboru izjavil, da tamkaj francoska kmečka dekleta ne spravijo skupaj kaj podobnega, kol so pokazala slovenska kmečka dekleta. To pisoko pokazala slovenska kmečka dekleta. To visoko kulturno slovensko ljudstvo si upa malomeščanski puhloglavec zmerjati s »poflom*. Ni čuda, da slovenskega ljudstva ni v takem taboru. Pač pa se menda zbira tam v velikih četah pravi pofl, o katerem ni med zadnjimi naš zagrenjeni vitez. Naši tekmovalci - zmagovalci se vrnejo iz Francije v soboto Kakor smo že poročali, so naši tekmovalci, ki so se udeležili mednarodnih katoliških telovadnih tekem v mestu Bloisu, dosegli krasne uspehe in lo kljub temu, da so se tekem udeležili le v malem štvilu. Naši tekmovalci so v Bloisu odnesli prvo mesto v mednarodnem deseteroboju. To častno zmago nam je priboril g. Ivo Varšek. Prvo mesto v peteroboju seniorjev je dosegel g. Jože Hvale, organizator mednarodnega mladinskega tabora v Ljubljani, zlato svetinjo pa je dobil Janež. Naše tekmovalci so dobili tudi vsa tri darila, edina, ki jih je dal francoski minister za telesno vzgojo in sicer dve plaketi in umetniško izdelan kip zmage. V tekmah za prvenstvo Francije, ki je bilo v dvanajsteroboju, je zmagal Anton Schlin-wein, brat zmagovalca na mednarodnem mladinskem taboru v Ljubljani. V tekmah društev je postalo prvak Francije društvo iz Bordeauxa, iii Premira najpopolnejše francoske filmske umetnine! Še pri nobenem filmu se ni pretočilo toliko solz n^aflfM Čil) kot P" tem' v g'avni vl0S' ma,i Sergej Grav BJ F* R I Osveta ljubosumnega moža, ki je izročil lastnega otroka lopovu, da ~ •'■■XI bi se maščeval svoji ženi, o kateri je mislil, da ga vara. Muke dveh Predstave ob l'J.15 in 21.1?) uri malčkov ki sta ob zvokh harmonike prosila miloščino Ta film KINO UNION Telefon 21 21 je bil nedavno predvajan v Sofiji 7 tednov neprenehoma! Koledar Petek, 22. julija: Marija Magdalena (Majda); Lavrencij Br. Sobota, 23. julija: Apolinarij, Skof mučenec; Liborij, škof. — Proti trdi stolici in zlati žili, združeni z navalom krči, utripanjem srca in glavobolom je naravna »Franz-Josefova« grenka voda že od davnine preizkušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Josefova« voda milo učinkuje in sigurno otvarja, a vrhu tega tudi v zastarelih slučajih ne odreče. Ogl. reg. S. br. 30474/35._ _ Vse, ki so zadeli nagrado pri na- g r a d n e m žrebanju »Slovenca«, pa nagrade še niso dvignili, vljudno prosimo, da nam takoj spo-roče, ali b<^o prišli po nagrade sami ali naj jo jim pošljemo. Oni, ki so dobili čevlje, naj sporoče, kakšne čevlje si žele — damske ali moške in pa številko čevljev. — Uprava »Slovenca« — propagandni oddelek. — Udeleženci izleta v Italijo, ki pridejo v Ljubljano v petek 22. t. m. zvečer, bodo prenočili v škofovih zavodih v Št. Vidu nad Ljubljano. Iz Št. Vida bo vozil v soboto 23. t. m. ob 4 zjutraj tramvaj v Ljubljano. Udeleženci izven Ljubljane in okolice naj se po prihodu vlakov oglase v pisarni Zveze bojevnikov- Ljubljana, Kolodvorska ulica 25. Oni, ki pridejo s kolesi v soboto zjutraj, jih lahko shranijo v naši pisarni, ki bo odprta do 4.40 zjutraj. — Postajenafelnik iz Postojne g. Weichandt ee je 17. t. m. na izletu mudil v Ljubljani skupaj z več železničarji ter je izgubil denarno listnico z nekaj nad 300 din in s svojimi osebnimi dokumenti na ime Leo W e i c h a n d t. Pošten najditelj naj listnico izroči g. postajenačelniku na glavnem kolodvoru v Ljubljani. — Italijanska vlada je razpisala za obisk počitniškega tečaja, ki je na vseučilišču v Perugii prirejen za akademike iz inozemstva, podpore v znesku 700 lir. Letni tečaj 6e je že začel dne 1. julija in traja do 30. septembra. Tečaji imajo namen inozemce seznaniti z italijansko kulturo. Sporazumno z ljubljansko univerzo so dobili podporo 700 lir trije ljubljanski akademiki, ki so že odšli v Pcrugio. Da se je tolika pozornost izkazala tudi slušateljem ljubljanske univerze, gre predvsem zasluga g. italijanskemu general, konzulu v Ljubljani. — Izlet k otvoritvi kopališča v Slovenjem Gradcu priredi Zveza za tujski promet v nedeljo, dne 24. t. m. Informacije in prijave v vseh biljetarnicah PUTNIK-a. — Vreme. Evropa: Pretežno oblačno in hladno vreme z nalivi v zah. in deloma severni Evropi. Jasno in toplo vreme v južni polovici Evrope. — Jugoslavija: Jasno in toplo vreme po vsej državi. Minimalna temperatura: Tuzla + 7 C°, maksimalna Split + 32 C°. Napoved za danes. Pretežno jasno jio vsej državi. Na severni polovici države bo ne-koliko oblačno ter bodo v popoldanskih urah lokalne nevihte. — Konjska tatvina. Kakor poroča orožniška postaja v Cirkovcih, je bila posestniku Valentinu Sagadinu v Dragonji vasi kar s paše odgnana kobila, stara 2 leti in vredna 2.500 din. Kobila je živahna, temnorjave barve, črnih in pristriženih griv in črnega repa. Kobilo so najbrž ukradli cigani ali pa tatinski prekupci, ki dobavljajo konje raznim tihotapcem. — Tatvine na deželi se zelo množe. Razni po-hajkovalci porabljajo priliko in izmikajo ljudem vse mogoče stvari. Pretekli teden je neznan postopač, ko so bili vsi domači dopoldne zaposleni na polju, vdrl v hišo posestnika Lovra Eržena na Rudnem pri Železnikih. Odnesel mu je dragoceno zlato uto in do 900 din gotovine. Eržen ima nad 2.400 din škode. Potenje nog ublažite in osvežite duh s stalno uporabo Gre-goričevega ,»Borosana''. Zahtevajte brezplačen vzorec v Drogeriji Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5. — Po naključju je bil stroj za franki ran je >Frankotyp« pri pošiljatvi v popravilo nekje založen ali napačno dostavljen. Stroj nima za nikogar v Jugoslaviji nobene vrednosti, ker je pod kontrolo. Prosi se, da se naj stroj vrne tvrdki Sterinecki, Celje, proti nagradi, ali odda »Radio-valu« v Linbljani. — Velika javna dela v primorski banovini. Državna hipotekama banka je v načelu odobrila primorski banski upravi zahtevano [>osojilo 50 milijonov dinarjev. To posojilo bo izplačano v treh obrokih in sicer letos 15 milijonov dinarjev, prihodnje leto 20 milijonov, ostanek pn leta 1910. Iz lena posojila Ih> uporabljenih 5 milijonov zn zgradbo ljudskih šol in za |>oslopje gimnazije v Kninu, štiri in |>ol milijona za razširitev in izpopolnitev bolnišnic v primorski banovini, 18 milijonov za melioracijo močvirij. 2 milijona za oskrbo krajev brez vode z vodo. 1 5 milijona za pospeševanje poljedelstva. 4 milijone za tiradnjo cest, 10 milijonov za gradnjo tianske palače v Splitu in 5 milijonov za gradnjo gimnazijskega poslojija > Splitu. je štelo 48 mož. Tekmovalo je skupno 6548 tekmovalcev. Med seboj so se merili telovadci iz Jugoslavije, Francije, Belgije, Arabci iz Tunisa in Italijani iz Tunisa, torej tudi zastopniki iz frau-coskih kolonj. Naš vrli telovadci, ki so tako častno zastopali jugoslovanske in slovenske barve v Franciji, se vrnejo v Ljubljano v soboto. Oficielni sprejem pa bo v soboto ob pol 8 zvečer v frančiškanski dvorani ter na to slovesnost vabimo ljubljansko in drugo občinstvo! Ljubljana 1 Društvo kat. mož župnije sv. Cirila in Metoda obvešča svoje člane, da je umrl član Jakob Pavčič, Pleteršnikova 13. Pogreb bo jutri v soboto ob 2. Udeležba obvezna za V6e člane. Molitev članov pri krsti drevi po uri molitve ob pol 21. Pogrebna sv. maša jutri v soboto ob 7 v naši cerkvi. 1 Motncikliste Avtokluba pozivam, da se zberejo v nedeljo ob 7. uri pred Kazino na Kongresnem trgu, nakar se skupno podamo na Jezersko k proslavi našega patrona sv. Krištofa. Prijatelji in znanci dobrodošli. — Načelnik. 1 Železniškim upokojencem! Umrl ie član društva železniških upokojencev g. Jakob Pavčič, pisarniški odpravnik v pok. Pogreb bo v soboto, dne 23. julija ob 14 popoldne izpred hiše žalosti, Pleteršnikova ulica št. 13, k Sv. Križu. Železniške upokojence, vdove in prijatelje vljudno vabimo, da 6e pogreba udeleže. 1 Fantovski odsek Ljubljana-mesto poziva vse redne člane, da se brezpogojno udeleže sestanka, ki bo danes, dne 22. julija ob 8 zvečer v Gospodarski zvezi, I. nadstropje. Vabimo tudi vse one fante, kateri bi še pristopili k našemu odseku, naj pridejo! Za člane pa je udeležba strogo obvezna! 1 Sadjarska podružnica Šiška. V nedeljo, 24. t. m, ob 9 dopoldne bo predaval predsednik podružnice g. Začek na vrtu g. Perka Matije, Celovška c. 97, o poletnem obrezovanju breskve, marelice in trte. 1 Fantovski odsek Trnovo ima drevi točno ob pol 9 sestanek. KINO KODEL3EVO Tei.41-64 Danes in jutri ob *,j9. uri dva velefilma: Kanadski petorčki (Vaški zdravnik) Taras Buliba (Harry Bauer) 1 Izjavljam, da je bila gospa Czipott točno obveščena od gospoda blagajnika, od mene in od g. Jakopiča, da razstava še dalje traja, kar je bilo tudi v dnevnikih objavljeno. Še drug dokaz, da je gospa vedela, da je razstava odprta, je, da je kupila pri blagajni vstopnico in katalog. Toliko zaradi resnice. Razen tega je bila naprošena, naj razstave ne razbija, ter naj se zadeva uredi po razstavi. — D Inkiostri. 1 Praznik sv. Krištofa. Tudi letos bo Združenje avtotaksijev praznovalo god svojega patrona in zaščitnika. V cerkvi sv. Krištofa, katera je posvečena našemu pabronu, kjer že več let obhajamo naš praznik, ki je postal že tradicionalen in katerega se vsako leto udeleži Združenje avtotaksijev, bo dne 25. julija ob 9 sv maša s cerkvenim govorom. Združenje avtotaksijev prosi svoje člane, šoferske organizacije in njih sorodna združenja, da se ta dan udeleže sv, maše v čim večjem številu. Vozovi naj se postavijo na prostor ob zidu pokopališča, obrnjeni proti mestu, kjer bo po cerkveni proslavi tudi blagoslovitev vozil in plaket. 1 Razne posestne spremembe. Zaradi modernizacije državne ceste Ljubljana-Št. Vid je bila cestna električna železnica prisiljena preložiti tramvajsko progo in je odkupila v ta namen več sveta od mejašev. Okoli 15 mejašem je plačala tramvajska družba za odstopljeni svet 89.465 din. V zemljiški knjigi je bil te dni izvršen prenos lastninske pravice na cestno železnico za odstopljeni svet. — Mizar tobačne tovarne Karel Petrovčič je prevzel od svojega očeta za 70 500 din hišo št. 5 na cesti II v Rožni dolini. — Veliko je povpraševanje po parcelah, ki meje v k. o. Zgornje in' Spodnje Pir-niče na bregovih Save Svet je razmeroma še prav poceni. Ljubljančani radi kupujejo tudi manjše gozdne parcele, na katerih nato grade razne letne vile in hišice. Od Vikrč proti Pirničam je nastala že velika, lepo urejena kolonija letoviščarjev. Svet okoli Pirnič jc od 5 do 20 din kv. meter. Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa cesta 43: mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, Sclenburgova ulica 7. Jesenice Kino Krekov dom predvaja v petek in soboto zvečer ob pol 9. uri kino »Na električnem stolu*. V glavni vlogi Spencer Tracy, Virgina Bruce. Dodatek Fox tednik. Smihel pri Novem mesta V nedeljo, dne 24. julija, ob 20 bo pred župno cerkvijo zopet velika predstava na prostem. Priznani novomeški in šmihelski igralci, ki so že ponovno nastopili na prostem, nam bodo zaigrali Caldcronovo versko igro: Skravnost sv. maše. Že predlanska predstava Slehernika in lanski predstavi Theo-ihila in Vo-ie nam jamčita za prvovrsten nastop. Sodeloval bo pa tudi cerkveni zbor novomeške kapiteljske cerkve in orkester novomeškega Prosvetnega društva. Že sedaj opozarjamo na to lepo igro in ker je čisti dobiček na-menien zgradbi dolenjske sirotišnice, njen obisk toplo priporočamo. Vstopnina bo: sedeži 10, 8, 5 din, stojišča pa 3 din. I Senzacijonalni velefilm ameriškega podzemlja! Amerika v neizprosni borbi z gangsterji! Premiera Kino Malica ob 16. 19.15 in 21.15 Sindikat zločinov V glavni vlogi E. G. Robinson in Joan Blondell Maribor m Dr. KoroJec — častni občan Radvanja. Občinski odbor občine Radvanje pri Mariboru je na svoji seji dne 14. julija t. 1. soglasno izvolil gospoda ministra za notranja dela dr. Antona Korošca za častnega člana te občine. m Dekliški krožek stolnega prosvetnega društva poziva vse članice, da se zanesljivo udeležijo sestanka danes ob 19 na Livadi. m Hud naliv nad Mariborom. Včeraj popoldne se je razdivjal nad Mariborom strahovit naliv, kakor ga že dolgo ne pomnimo. Utrgal se je oblak, med udarjanjem strele je lilo kakor iz škafa in v hipu so se mariborske ulice spremenile v deroče potoke. Kanali so se zamašili z gruščem in po visečih ulicah je tekla voda proti nižjim delom mesta ter zalila več kleti, Padala je tudi drobna toča, ki pa k sreči ni napravila mnogo škode. Strela je udarila v več krajih v strelovode in električne napeljave. m Nove orožniške postaje na Pohorju Mariborska orožniška četa je osnovala dve novi postaji na Pohorju. Prva je ustanovljena pri Sv. Martinu na Pohorju, druga pa pri Sv. Bolfenku. Obe imata močan stalež orožnikov, ki bodo neprestano patruljirali po Pohorju ter bodo očistili pohorske gozdove raznih nezaželenih gostov. m Umrla je v Levstikovi ulici 32 na Teznem po-sestnica gospa Ana Standeker, stara 58 let. Naj počiva v miru! m Krojni tečaj za žensko krojaitvo, ki ga bo vodil banovinski strokovni učitelj g. Knafelj, se prične v Mariboru dne 1. avgusta ob 18 v dekliški meščanski šoli v Miklošičevi ulici. Novi interesenti se sprejemajo v obrtnopospeševalnem uradu na okrajnem glavarstvu. m Razpisana sta natečaja za sprejem v pomorsko podčastniško zrakoplovno šolo v Divuljah ter v strokovno podčastniško šolo v Šibeniku. Pogoji so razvidni pri mestnem vojaškem uradu. m Skelet v gramozni jami v Betnavi V Betnavski gramozni jami na Teznem so napravili delavci strahotno odkritje. Ko so odkopavali gramoz, se je nenadoma usula izpodkopana zgornja plast zemlje in iz peska se je izluščilo človeško okostje. Skelet je popolnoma ohranjen ter je po videzu sodeč ležal najilalj 20 let v zemlji. Zakopan je bil čisto pri vrhu, niti pol metra globoko. Verjetno, da gre za ostanke skrivnostnega zločina iz vojne ali prevratne dobe. m Popravila vojaSnic. V pisarni referenta inženirja štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani bodo licitacije za popravila mariborskih vojašnic. Dne 29, julija bo licitacija za generalno popravilo objekta št. IV. v vojašnici vojvode Mišiča, 2. avgusta pa se bo oddalo na licitaciji generalno popravilo objekta VIII. v vojašnici kralja Aleksandra. m Jajčnik iz 60 jajc na ulici. Včeraj zjutraf je prinesla Marija Potočnik, viničarka iz Partinja, jerbas jajc v Maribor. V Slovenski ulici se je zaletel vanjo neznan kolesar ter ji zbil jerbas iz rok. Vseh 60 jajc se je razbilo na tleh. m Vlom v vinogradno hišo. Mariborski trgovec Janko Preac ima na Majskem vrhu v Halozah vinogradno hišo, v katero so mu vdrli nepoznani storilci ter mu odnesli vso posteljno opremo in perilo. Napravili so mu 7000 din škode. Daktiloskop mariborske policije, Medvešček, ki je vlom preiskal, je našel nekaj odtisov tatinskih prstov, ki bodo olajšali zasledovanje zlikovcev. Dekliški tabor na Brezjah Celje e Celjska podzveza Zveze fantovskih odsekov je prejela naslednjo zahvalo: Bratsko predsedništvol Po povratku v domovino z nepozabno krasnih dni ljubljanskih slavnosti si Vam dovoljujem z vdanim spominom izreči v imenu predsedništva češkoslovaškega Orla in v imenu vseh udeležencev češkoslovaške delegacije izraz najprisrčnejše zahvale za vse Vaše navdušenje in bratsko ljubezen, s katero ste nas sprejeli v Celju. To je bilo za nas iznenadenje, katerega nikoli ne pozabimo. Veselimo se že sedaj, da Vam bomo lahko prihodnje leto vsaj nekoliko vse poplačali ob priložnosti III. zleta češkoslovaškega Orla kakor med potjo po naši republiki tako tudi v Pragi sami. Srečni smo, da smo Vas mogli po devetih letih pozdraviti kot slavne in junaške bojevnike za skupne ideale in da imamo v hrabri slovenski katoliški mladini tako verne slovanske brate. Prosimo Vasprisrčno, da bi našo vročo zahvalo in izraz našega veselja izrekli tudi vodstvu dekliških krožkov in tudi vzem svojim članom. Predvsem se osebno zahvaljujem bratu predsedniku profesorju Bitencu za prisrčen pozdrav pri sprejemu in ostanem z bratskim »Zdar Buh« vdani Frančišek Leiner, podstarosta češkoslovaškega Orla. c Katoliški prosvetni tabor pod pokroviteljstvom in ob osebni udeležbi g. ministra dr. Mihe Kreka bo v nedeljo dne 24. julija v Radečah pri Zidanem mostu. V nedeljo zjutraj bo budnica po mestu. Po sprejemu gostov, ki se pripeljejo z ljubljanskim in zagrebškim vlakom, bo ob 9 dopoldne sprevod po mestu na taborni prostor. Ob 10 bo opravil g. prof. dr. Rudolf Hanželič iz Celja sveto mašo, pri kateri bo imel govor. Po sveti maši bo zborovanje, na katerem bosta izpregovorila g. minister dr. Miha Krek in predsednik ZOZ, Celjske podzveze g. prof. Mirko Bitcnc. Popoldne ob treh bo telovadni nastop Fantovskih odsekov in Dekliških krožkov iz vseh sosednih društev. Odhod z večernimi vlaki je zelo ugoden, tako da se lahko vsakdo udeleži tega tabora, c Kino Union: Danes zadnjikrat »Azijati«. c Kreditna zadruga drž. uslužbencev vabi svoje članstvo na izreden občni zbor, ki se bo vršil v soboto 23. t. m. ob 8 zvečer v zadružnih prostorih Nabavljalne zadruge v Celju, c Šahovski msteh na 10 deskah odigra v nedeljo 24. julija Celjski šahovski klub proti Šahovskemu klubu U. J. N. Z. K. iz Maribora. Matsch se bo odigral v Aleksandrovem domu v Rogaški Slatini. c Porcijunkula se bliža. Kakor vsa leta, tako bodo tudi letos porcijunkulske slovesnosti v temle redu: V ponedeljek 1. avgusta zvečer ob 7 litanije in pridiga; v torek 2. avgusta ob pol 6 zjutraj pridiga in slovesna služba božja; ob 9 slovesno opravilo: pridiga in slovesna sveta maša. Pri vseh treh 1 službah božjih bo tudi darovanje. Vabljeni vsi, od daleč in blizu. Ob 11 dopoldne bo v dijaški kapeli nad zakristijo sestanek duhovnikov voditeljev III, reda. Na tem sestanku bo spregovoril monsgr. g. dr. Kruljc! c Opozarjamo na razglas mestnega poglavarstva o nabavi pogonskih snovi za stroje celjske mestne občine. c Pri Kocbekovem domu na Korošici bo v nedeljo 24. t. m. ob 10 dopoldne sveta maša, ki jo bo daroval g. kaplan in velik prijatelj naših planin g. Lojze Sunčič iz Skal pri Velenju. Planinci vabljeni! c Po evidenci celiske Javne borze dela je v Celju 204 brezposelnih, pred 10 dnevi pa jih je bilo 238. Dekliški tabor na Brezjah t nedeljo, 24. julija, bo ena največjih dekliških prireditev v naši domovini, kjer se bodo na Mariji posvečenem mestu, pri Kraljici Slovencev, tisoči slovenskih deklet sestali in manifestirali za pošteno življenje, vredno slovenskega dekleta. Veselo bi bile, ko bi v tem času mogle priti med nas tudi naši dragi gostje — zastopnice Zonske Zveze v Ameriki, ki se inude med nami. Hotele bi ob tej priliki tudi slovenskim dekletom v Ameriki izraziti svojo sestrsko ljubezen in jih vneti za ideale, ki napolnjujejo Qaša srca. Navodila za udeleženke Taborna knjižica in znak »ta za udeležbo obvezna. Nabavite si jih takoj pri Pripravljalnem odboru »Dom dijakinj., Miklošičeva 21. ali v trgovinah: Jugoslovanska knjigarna, Prod Škofijo; A. Sfiligoj, Frančiškanska ul.; Pollak, Rimska e.; Mohorjeva knjigarna, Miklošičeva e.; Ničman, Kopitarj"va in Vera Ilemec, Poljanska cesta. Vozni red vlakov je bil priobčen v včerajšnjem »Slovencu«. Ker polovično vožnje ni, naj vsaka kupi nedeljsko povratno karto, ki jo mora dobro slira-. niti. Kolesarice Ob 5 zjutraj se zberemo pred palačo Vzajemne mu vnrovalnice, Masarjrkova 12. Skupine lz različnih krajev Gorenjske naj se vedno pridružijo glavni skupini na koncu. Odhod iz Ljubljane točno ob 5.1«, Št. Vid 5.40, Medno 5.54., Medvode 6.10, Jeperce (skupine iz Kamnika, Smlednika itd) 6.20 Kranj 7.10, Naklo 7.35, Bistrica 7.50, Srednja vas 8.05. Vsa dekleta ki se bodo pridružila na tej progi, naj bodo pripravljena že četrt ure pred zgoraj navedeno uro oh glavni cesti. Shramba za kolesa bo na razn polago proti mali odškodnini. Povratek ob 5 izpred shrambe koles pod brezjan-skim klancem. Kolesa dobro preglejte doma, da ne bo po poti defektov. Okrasite kolesa z zelenjem ln cvetjem. Glede hrane velja isto kot za ndeleženke na vlakih. Rediteliice, držite se navodil, kt ste jth prejete v okrožnicah! Rediteljice z Gorenjske morajo biti ob pol 7 zjutraj na Brezjah. Da bo tabor potekel v lepem reda, se morajo vse udeleženke strogo pokoriti navodilom in odredbam re-diteljte. Informacijska pisarna pripravljalnega odbora bo ta dan v frančiškanskem samostanu, in sicer v pritličju, Poslužite se je. Tudi za izgubljene in najdene predmete se obrnite nanjo. Zdravniška služba ho poslovala v frančiškanskem samostann. Samnritanke bodo nosile znak Rdečega križa na levi roki. Zdravnika kličite le v nuji nem primeru. V e e r k v I naj dekleta prt sv. obhajilu, ki bo pred sv. mašo do 10, ne delajo gneče, temveč se pokorijo rediteljicnm. Obleka naj bo preprosta ln praktična. Narodne noše bodo imele posebno mesto na tabornem prostoru. Pridite v čim večjom številu. Hrano naj vsaka prinese s seboj. Kako malen« kost boste lahko dobile tudi na Brezjah v gostilnah. Ne pozabite prinesti s seboj kozarcev za vodo. Med opoldanskim odmorom bo na razpolago sen&i nat vrt, kjer se bo lahko vsaka odpočila. Dekleta, pridite k Mariji Pomagaj na Brezje v v 200 din Vincencijevi konferenci v Kranju g. dr. Megušar, odvetnik v Kranju, kranjski trgovec g. Janko Rant in otroci pokojne gospe Ivane Logarjeve. Bog plačaj! Visošha avtomobilska nesreča pred sodiščem Ljubljana, 21, Julija. Kazenski sodnik - poedinec okrožnega sodišča g. Jože Kokalj je v pet ur trajajoči, natančni obravnavi razpravljal vzroke o hudi, smrtni avtomobilski nesreči, ki se je 25. oktobra lani prigodila na banovinski cesti pri Tavčarjevem gradiču na Visokem. Žrtev le nesreče je postal posestnik in bivši občinski svetnik Fran Vari. Šofer avtopodjetja Poljanšek iz Zirov je vodil avtobus iz Škofje Loke proti Zirem, Avtobus je bil natrpan potnikov. Na Visokem je opazil pred seboj kolesarja, ki mu je dajal znamenja, da ga hoče prehiteti. Kolesar, ki je vozil bolj po levi strani, je v tem trenotku krenil prav na desno. Blatnik avtobusa ga je tako silno zagrabil, da je kolo odletelo v stran, kolesar pa je padel pod zadnje desno kolo, ki mu je zmečkalo lobanjo in je bil kolesar takoj mrtev. Nesrečnež je bil Fran Vari. Proti šoferju je bila uvedena kazenska preiskava zaradi prestopka po avtomobilskem § 205 k. z., ker je povzročil zaradi neprevidne vožnje smrt kolesarja. Sodnik-poedinec g. Kokalj je temeljito zasliševal obtoženca in vse priče. Obtoženec je priznal dejanje, zanikal pa je krivdo. Pred seboj je videl bolj na levi kolesarja, dal mu je znamenje, da ga bo prehitel. Kolesar pa je prečkal in ga je avtobus prijel. Takoj je ustavil, nesreče ni mogel preprečiti. Glavne priče so potrdile šoferjev zagovor, tako Enika Marjana, Terezija Jescnko in Mlinar Ivan. Druge priče so ga deloma obremenjevale. Izvedenec g. Joso Goreč je podal obširno izvedeniško mnenje, izključujoč krivdo obtoženčevo. G. sodnik je naposled v smislu § 280 k. p. oprostil obtoženca vsake krivde in kazni. Za to veliko avtomobilsko nesrečo je vladalo v Poljanski dolini veliko zanimanje. Transbalkanske železniške tarife Carigrad, konec julija 1938. Balkanski sporazum ni samo prazen sen, marveč je stvarna tvorba balkanskih poljedelskih držav To dokazujejo vsa dela, ki so izvršena zlasti v zadnjem času. Z glavnimi zadružnimi zvezami (Jugoslavije in Bolgarije, katera sicer še na ud Balkanskega sporazuma, vendar pa povsod sodeluje kar najlojalnejše na gospodarskem polju) se je začelo prvo resnejše stvarno delo: v najkrajšem času imamo pričakovati ustanovitev dveh največjih zadružnih izvoznih družb: jugoslovansko-bolgarsko v Belgradu in bolgarsko-jugoslovansko v Sofiji. Obe družbi bosta imeli v svojih rokah ves izvoz zadružnih pridelkov obe držav in bosta razpolagali z vso moralno podporo poljedelskih narodov ter tudi z materialno in gospodarsko-politično podporo obeh držav. Tako bosta nastopali obe državi vzajemno na vseh zapadno- in srednjeevropskih trgih z enakimi prodajnimi cenami ter na ta način preprečevali zlorabljanje in iakoriščevanje. Druga prav nič manj važna zamisel pa so transbalkanske tarife, in sicer za blagovni in potniški promet. Te dni so se vse balkanske železniške uprave sporazumele na skupen transbalkanski blagovni promet (tarifo), ki bo omogočal cenen konkurenčen prevoz blaga na železnicah iz najskrajnejših točk Turčije do najskrajnejših severnih točk in obmejnih prehodov v Jugoslaviji. Na tej konferenci, ki je izredno dobro uspela, se je pokazala tolika solidarnost vseh balkanskih držav, da se more pričakovati ugodnih uspehov. Turčija 6e bo s temi tarifami približala Evropi za stotine kilometrov, a balkanske države so se tako rekoč zedi-nile v železniško prometnem oairu v — eno. Ta promet bo vključil letnih okoli 12.000 vagonov blaga v smeri iz Turčije na zapad in okoli 4000 vagonov v nasprotni smeri. Naravno je treba s tem računati na spremembe, ki bodo radikalno posegle v obstoječe stanje balkanskega prometa, zlasti v pogledu konkurence tujih prometnih sredstev na polju pomorstva. Drug velik korak je narejen z izdelavo traos-balkanskih potniških tarif. V tem oziru so se vse balkanske države povezale v skupen potniško-tarifni sistem, tako da bodo z direktnimi tarifami odstranjene dosedanje motnje valutnega in trans-portno-tehničnega značaja, dočim bodo vozne cene kar najtesneje prilagodene potrebam potujočega sveta in do po skrajnosti omejene konkurence. Vse te tarife, ki bodo v kratkem času stopile v veljavo, pomenijo v gospodarsko-političnem pogledu ogromen korak naprej k vzajemnosti in gospodarski skupnosti, kar bo imelo nedogledne posledice za nadaljnji razvoj gospodarstva balkanskih držav. Naše železnice zastopajo poleg dveh Srbov tudi trije Slovenci in to: gg. dr. J. Grampovčar, Anton Debenjak in Alojzij Cepar. dr. n—g. ton milij. din ton milij. din _._ _.—. 8.055 14.99 3.217 3*31 11.563 10.58 775 6.40 1.037 9.87 114.356 83.19 113.625 97.57 kom. milij. din kom. milij. din 5.256 14.07 15.473 36.42 —,— __.— 8.267 10.98 Naš izvoz v Italijo Naš izvoz v Italijo je v prvi polovici letošnjega leta znatno padel napram izvozu lanskega leta v istem razdobju in sicer tako po množini kot tudi po vrednosti. V prvem polletju leta 1937 je naš izvoz v Italijo znašal 311.850 ton.v vrednosti 249.7 milij. din, letos v prvem polletju pa 269.249 ton v vrednosti 171.1 milj. din. Zaradi primerjave navajamo podatke glede izvoza naših glavnih izvoznih predmetov v prvem polletju obeh let: pšenica koruza perutnina goveja živina prešiči Kot je Iz navedenega razvidno, je padec izvoza v Italijo pripisovati predvsem padcu izvoza raznih kmetijskih pridelkov in lesa. Narastel pa je napram lanskemu letu oziroma se je začel izvoz rudninskih produktov kot svinčenega koncentrata, ferohroma in kalcijevega cijanamida. Svinčenega koncentrata lansko leto sploh nismo izvozili v Italijo, letos pa smo ga izvozili 1795 ton v vrednosti 3.67 milij. din. Ravnotako nismo lansko leto izvozili kalcijevega cijanamida, letos pa ga je bilo izvoženega 2720 ton v vrednosti 3 mi-lijine din. Ferohroma pa smo leta 1937 izvozili le 85 ton v vrednosti 0.8 milij. din, letos pa 230 ton y vrednosti 2.74 milij. din. t r.. "V H'-1 v^ Angleška zunanja -rnSotiu trgovina z evropskim jugovzhodom Nova angleška trgovinska politika v jugovzhodni Evropi je vzbudila pozornost mednarodnih tako gospodarskih kot političnih krogov. Zato niso brez interesa podatki o zunanji trgovini Anglije z jugovzhodnimi evropskimi državami. V naslednjem navajamo podatke o izvozu in uvozu Anglije iz teh držav tekom zadnjih treh let. Med jugovzhodnimi evropskimi državami so tukaj upoštevane: Jugoslavija, Madžarska, Romunija, Bolgarska, Grška in Turčija. Zunanja trgovina Anglije s navedenimi državami je znašala (v tisočih angleških funtov): Leta 1935 1936 1937 uvoz 9750 14678 14416 izvoz 7199 7491 8632 Obseg angleške zunanje trgovine z jugovzhodnimi državami je sicer, kot kažejo te številke, v zadnjih letih narastel, vendar je treba upoštevati, da je obseg zunanje trgovine od zadnje splošne svetovne krize zelo narastel, zaradi česar te številke same ne dokazujejo večje intenzivnosti v medsebojnih trgovinskih odnošajih. Vendar se za bodoče pričakuje, da bode zunanja trgovina med Anglijo in državami na jugovzhodu zavzela znatno večji obseg, kot pa ga je imela do sedaj. Krediti za kmetovalce prizadete po elementarnih nezgodah Društvo prijateljev Slovenskih goric v Ljubljani opozarja kmetovalce, prizadete po zadnji povodnji Mure, da morejo pri Priv. arg. banki dobiti posojila v znesku do 2000 din na podlagi menice z rokom dospetka enega leta po 5% obrestni meri, in sicer za nabavo naprav, orodja in drugih predmetov, neobhodno potrebnih za uspešno kmetijsko proizvajanje v posameznih poljedelskih panogah. Menica mora vsebovati poleg podpisa dolžnika še podpise treh kmetov-porokov. Krediti se izplačajo dolžniku na ta način, da nabavi od nabavljalne zadruge ali drugih poljedelskih organizacij in izjemoma od kakega solidnega podjetja dotični predmet. Sem spadajo na primer poleg orodja tudi modra galica, rafija, umetna gnojila, cepivo itd. Ti krediti so torej pripravni tudi za kmetovalce, oškodovane po zadnjih povodnjih. Informacije dajejo zadružne organizacije ali Priv. agrarna banka. Produkcija zlata v Jugoslaviji. Po mnenju strokovnjakov znaša letna produkcija zlata v Jugoslaviji sedaj okrog 3000 kg. Ta produkcija se je šele v zadnjih letih toliko zvišala. Največ zlata se proizvaja v borskem rudniku, in sicer se ta produkcija ceni na 1811 kg letno. Tretjino zlata morajo rudarska podjetja, ki ga producirajo, odstopiti Narodni banki, katera s tem povečava svojo zlato podlago. Dobra sadna letina v smederevski okolici. Breskve in marelice so letos v smederevski okolici zelo dobro obrodile in tudi kvaliteta je bila dobra. Breskve se še v veliki množini izvažajo, dočim je izvoz marelic že skoraj končan. Cena marelic je bila 3—5 din za kg. Slaba bo pa letina sliv, in sicer zaradi vremenskih neprilik, ki so bile v času, ko 60 slive cvetele. Dočim je bilo lansko leto izvoženih iz Smedereva 20 vagonov 6liv, izgleda, da letos izvoza sploh ne bo. Pač pa računajo v Smederevu in okolici letos na izredno dobro letino grozdja. Pričakujejo, da bo letos izvoz grozdja iz smederevske okolice in Smedereva znašal okrog 900 vagonov napram 560 vagonov v lanskem letu. Za to grozdje se že interesirajo švicarski, nemški in češkoslovaški uvozniki. Pred nabavo nemškega premoga za naše železnice. »Jugoslovenski kurir« poroča: »Kot se je izvedelo, pripravljajo v generalni direkciji državnih železnic rešitev za večje naročilo nemškega premoga za potrebe naših železnic. Kot utemeljitev za to naročilo navajajo, da 60 naše rezerve izčrpane in da domači premogokopi ntso v stanju, da poleg rednih dobav dobavljajo še izredne kon- tingente.« K temu pripominja »Jugoslovanski kurir«: »Ta utemeljitev ne odgovarja taktičnemu stanju stvari, ker je naša premogovna industrija ravno v poletnem času najbolj sposobna, da dobavlja tudi izredne kontingente premoga za potrebe naših železnic. Samo merodajni v prometnem ministrstvu bi morali še v zimskem času predvideti te izredne potrebe premoga in obvestiti premogovno industrijo, naj bo pripravljena za dobavo večjih množin premoga.« Borza | Dne 21. julija 1938. Denar Nemški čeki so na ljubljanski borzi beležili 14.83 —15.03, na zagrebški 14.825—15.025, za 15. avgust 14.75—1495, za ultimo avgusta 14.70—14.90 in za sredo septembra 14.85 bi., na belgrajski borzi pa 14.80—15. Angleški funt je na vseh treh borzah beležil 237.20—238.80. Grški boni so na zagrebški borzi notirali 29.15— 29.85 m na belgrajski 29—29.70. Devizni promet je na zagrebški borzi znašal 963.843 din, na belgrajski pa 3,620.000 din. Promet v devizah pa je na belgrajski borzi znašal 610.000. s p r i m o m : , 2394.41—2409.01 , 1747.53—1761.41 , 736.04— 741.11 , 996.45—1003.52 , 213.92— 215.98 , 4321.-4357.31 i 119.92— 121.36 , 150.24— 151.34 , 228.20— 231.28 Novi grobovi Ljubljana — tečaji Amsterdam 100 h. gold. . ■ ■ ■ Berlin 100 mark .«•■«> Bruselj 100 belg. <■■■«■ Curih 100 frankov . i • i ■ i London 1 funt . . . . i i ■ New York 100-dolarjev , ■ • i Pariz 100 frankov . . i i ■ i Praga 100 kron . i i i • • • Trst 100 lir . i i ■ • i « i Curih. Belgrad 10, Pariz 1206, London 21.4875, Newyork 437, Bruselj 73.85, Milan 22.98, Amsterdam 240.10, Berlin 175.35, Dunaj 30, Stockholm 110.775, Oslo 108, Kopenhagen 95.92, Praga 15.08, Varšava 82.40, Budimpešta 86.50, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.475, Buenos Aires 113.5. Vrednostni papirii Ljubljana, 7% investicijsko posojilo 97.50—98.50, agrarji 62—63, vojna škoda promptna 478—481, begluške obveznice 93—94, dalm. agrarji 92—93, 1% severni agraji 52—53, 8% Blerovo posojilo 97.50—98.50, 7% Blerovo posojilo 92.50—93.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 99—100, Narodna banka 7200—7300, Trboveljska 175—185. Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 98—99, agrarji 62—63, vojna škoda promptna 481—483 (482.50), begluške obveznice 92.75—93.50, dalmatinski agrarji 91.75—92.50 (92), 4% severni agrarji 62—63, 8% Bler. pos. 97.50—98 (98), 7% Bler. pos. 93—93.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 99—100, 7% stab. posojilo 99—100. — Delnice: Nar. banka 7200 den., Priv. agrar. banka 22^ den., Trboveljska 170—180, Gutmann 60 bl„ Tov. sladkorja Bečkerek 600 bl„ Osješka livarna 180 den., Dubrovačka 350 den., Jadranska plovba 350 den., Oceania 800 bi. Belgradč Državni papirji: 7% investic. posojilo 98.50—99 (98.50), vojna škoda promptna 480.50 den. (481), begi. obvezn. 92.75—93.25, dalmatinski agrarji 91.75 den., 4% sev. agrarji 61.75 zaklj., 8% Blerovo posojilo 98 den. (98), 7% Bler. pos. 93 den. (93), 7% posojilo Drž. hip. banke 99 den. — Delnice: Narodna banka 7265—7325 (7275), Priv. agrarna banka 233 den. 2itni trg Novi Sad. Plenica: bč. potiska 157—161, ostala pšenica neizpremenjena. — Oves: bč. srem. 114—116, slav. 115—117. — Koruza: bč. srem. 118—120, ban. 114—116. — Moka: srem. slav. št. 6 200—210. Ostalo neizpremenjeno. — Otrobi: bč. srem. ban. juta vreče 96—102.50, Tendenca stalna. — Promet srednjL Živina 2(vinski sejem pri Sv. Filipu, ob?. Podčetrtek, dne 18. fulija t L Na sejem je bilo prignanih 63 volov, 82 telic, 433 krav in 112 juncev. Cena je bila naslednja: voli 1. vrste 6 din, 2. vrste 5, 3. vrste 4.25; krave 1. vrste 4 din, 2. vrste 3, 3. vrste 2.50; telice 1. vrste 5.50 din, 2. vrste 5, 3. vrste 4; junci 3—5 din za kilogram žive teže. Radio Programi Radio Llabljanai Petek, 22. julija: 12 I« naših krajev (ploSče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Vesele pesmice poje ga. Vaiči Smerkolj — 14 Napovedi — 19 Napovedi, poročila — 10.30 Nac. ura: Epoha naše gotike (Zeljko JirouSek, univ. asistent, Zagreb) — 19.50 Zanimivosti (g. Mirko Javornik) — 20 Stranss Griinfeld: Večer na Dunaju (klavir: Kari Szeter, plošče) — 20.10 Žonska ura: Navodila za konserviranjc sadja in zelenjave (gn. Simoničeva) — 20 30 Prenos ■•imfoničnega koncerta iz Rogaške Slatine — 22 Napovedi, poročila — 22,15 Angleške ploščo. Dragi programi $ Petek, 22. jultja: Belgrad: 21 Konc. Rad. ork., 22.15 Komedija, 22.45 lin z ne pesmi — Zagreb: 20 Komorni konc., 20.30 Konc. Marije Frankt-Borčlč (sopran), 21 Klavirski konc. Ladislava Pnlfyja, 21.30 Koncert 7.bora, 22.20 Konc. Had. kvarteta — 1'aršava: 21.10 Stare pesmi, 22 Plošče — Prana: 20.25 Dvofnkov večer, 20.55 Orkottter čške filharmonije — Budimpešta: 19 Cig. ork., 20.35 Pov. solistični konc., 21.20 Konc. godalnega kvarteta, 22.40 Koncertni ork. — Milan: 20.30 Postra gl., 21 Pe«ter konc., 21,30 Sinit. konc. (prenos iz Maksencijeve lin/.ilike), nnto Hadiožural in ples. gl. — Rim: 21 Opereta, 23.15 Ples. gl. — Dunaj: 20.10 Bnletnn gl., 22.80 Lipsko: Plesna in znh. gl., 24 Konigsberg: Nočnn gl. — Miinchen: 20.10 Potrta nimf. v e-molu (Hrnhins) — Hamburg: 19.15 Verdi: Don Carlos, oper, 22.30 Hannover: Koncert orkestra. "f" V Ljubljani so umrli: Gospod Franc Kramar, mestni knjigovodja in rez. podporočnik. Pogreb bo V soboto ob 6 popoldne. — Gospod Jakob Pavčlč, pisarniški odpravnik v pok. Dosegel je lepo starost 80 let. Pokopali ga bodo danes ob dveh popoldne. — Gospa Marija MajerMS roj. Marn, soproga policijskega nadzornika v pok. Pogreb bo danes ob 4 popoldne. + V Ribnici je mirno v Gospodu zaspala gospa Hermina Ančik roj. Palfinger, vdova po lekarnarju. Pokopali jo bodo danes ob 5 popoldne. -f- Na Javorniku na Gorenjskem je v 73. letu starosti odšla k Bogu gospa Marija Klinar. Pogreb bo danes ob 5 popoldne, Naj jim sveti večna lul Žalujočim naše globoko sožaljel K občnemu zbora Slomškove družbe Kakor je bilo že objavljeno, bodo imeli 3, avgusta t. 1. katoliški učitelji-ice svoj redni občni zbor. 38. let že zbira Slomškova družba krščanske pedagoge pod svojim okriljem, t. j. pod zastavo Slomškovo. V tej dobi pa je moralo njeno članstvo tudi marsikaj pretrpeli in preživeli in nič ni čudnega, če je odpadlo velo listje. Velo listje odpada v drugih poklicih še prej, toda ni tako vidno, kot je to v učiteljskem stanu. Tudi ni v nobenem drugem poklicu politični teror tako hud kot pri učiteljskem. Toda vkljub navedenim dejstvom sa »Slomškova družba« lepo razvija notranje in zunanje, o čemer pričajo njene številne podružnice. Prav vesel pojav so njene podružnice v bivši Štajerski, kjer je bil pred leti Še tak teror, da ni bilo mogoče osnovati podružnice — v deželi Slomška. Sploh se opaža v dravski banovini, da si je katoliška ideja izvojevala pot iz šume predsodkov in liberalnih fraz tudi med učiteljstvom. Katoliško učiteljstvo stopa pogumno v vrstah katoliškega slov. naroda in se ne boji več liberalne javnosti in nje klevetnikov. To je vesel pojav, sličen onemu v mladinskem gibanju. S katoliškim duhovnikom hoče biti ljudstu, posnemanja vreden zgled, kjer ga pa potrebujejo, tudi voditelj. Voditelj pa le na katoliški etiki, ki je edino stalna in prava voditeljica človeštva na vseh poljih, tedaj tudi na pedagoškem polju. V tem zmislu pozdravljamo zliorovalce in zborovalke. Smo prepričani, da bodo kot doslej še vedno, tako tudi letos zborovali edini in složni v pravem Slomškovem duhu: Složni v dolu za Boga in domovino, složni v geslu: Veri, vzgoji, pouku! — Pozdravljeni! Iz Julijske krajine Nova sv. maša v Idriji. Lepa in prisrčna ]e bila slovesnost nove maše v nedeljo, 10. julija. Ni sodelovalo vse mesto, ker je nemogoče, marsikdo je bil morda celo hladen, ko je slišal veselo vest, vendar lahko zapišemo, da je plemenita požrtvovalnost mnogih Idrijčanov zadivila, topla ljubezen ogromne večine vsega prebivalstva pa ogrela in dala izredni cerkveni slavnosti poseben sijaj. Izpričala se je pač stara resnica: Idrijčani znajo slaviti slavja, ki so jim prirasla k srcu. Novomaš-nik. g. Karel Jereb je doma v onem predelu Idrije, ki nosi svojevrstno krajevno oznako »Na zemlji«. In res! Kakor bi rasla iz trde zemlje, je njegova koščena, vitka postava. Ne bo pasel duš v naSi krajini, ampak je salezijanec, ki na Rakovniku pri Ljubljani vzgaja mladino, katera je in mora ostati naši zemlji najbližja. Svojo novo mašo je prišel pet v Idrijo iiz ljubezni do rodne hiše in ua pobudo svojega strica g. Ig. Breitenbergerja, vipavskega dekana. Vse to okoliščine so dale neko posebno obeležje slavju, ki bo ostalo globoko zakoreninjeno v naših 6rcih. Naj za konec sledi kratko poročilo o posebnih' zanimivostih slovesnosti, saj potek novih sv. maS je prilično povsod enak. Cerkev je bila čudovito okrašena. NeStevilml venci so bili razpletenii v lepem soglasju s slogom cerkve, veliki oltar je bil pa resnična umetnina v okraševanju. Nabito polna cerkev je vsa prevzeta poslušala, kar je donelo s kora. Domači cerkveni pevski zbor, katerega je spremljal številen, do vseh fines iizvežban orkester, je prekosil samega sebe. Vsd, s katerimi smo govorili, so prekipevali v radosti nad umetniškim užitkom, ki so ga doživeli, in niso mogli prehvaliti požrtvovalnosti in nesebičnosti pevcev. Naj bo to povedano v toplo zahvalo vsem, ki so zjutraj in popoldne sodelovali na koru, zlasti seveda gospodu s taktirko in njegovemu sotrudniku pri orglah, kajti v strokovno kritiko se ne mislimo spuščati. Pridigoval je kleno, krepko in toplo g. stric, vipavski dekan. Pri veselem delu po cerkveni slavnosti smo se dobro imeli, eni »Na zemlji«, drugi »V nebesih«. Kulturni obzornik Legenda o Mariji na Sveti gori Joža Lovreniil, pesnik pravljic in legend, je spesnil za letošnjo 400 letnico romarske Marijine poti na Sveti Gori novo »Legendo o Mariji in pa-stirici Uršikiki je izšla te dni v tiskarni v Grob-ljah ter se bo dobila v vseh knjigarnah, pa tudi na Brezjah na dekliškem taboru za ceno 6 din oz. 10 din (vezano). Pred 400 leti, na Bimkošti 1539, se je kmečkemu slovenskemu dekletu pastirici Uršiki Ferligoj, ld jo takratni viri imenujejo kar Ferligojka, iz Grgarja pod Sveto goro, ki se je tedaj imenovala še Skalnica, pokazala Marija in ji po slovensko povedala, naj pridobi ljudi za zidanje cerkve na sami Skalnici. Pastirici so sicer ljudje verjeli, toda oblasti so jo zaprle na grad v Gorici, odkoder se je čudežno rešila. Še druga znamenja — najdba kamenja z Marijinimi simboli —, so pokazala, da je resnično Marijina želja, da dobi svetišče na Skalnici, ki so ga nato res postavili in kamor je romala Ferligojeva Uršika kot prva romarica ob svoji smrtni uri. — To je vsebina in zgodovinsko ozadje te legende, ki jo je Joža Lovrenčič v topli ta resnično narodni dikciji spesnil in poklonil za 400 letnico Sveti gori za letošnje slovesnosti, ki se bodo začele avgusta meseca in bodo trajale do drugega leta. Ves spev je razdelil pesnik v štiri speve: I. Marija se prikaie Uršiki, II. Uršika v Marijini službi, III. Nova znamenja in IV. Uršika romarica. — Kako preprost in v duhu narodne pesmi ia starejših dob je že sam začetek legende: Pod Skaluico Grgšr stoji, v GrgCirju Uršika živi, ni Rnrligojkn Uršika, preprosta mlada deklica. ki pase srenjsko drčbnico, tako lep<5, tako skrbnč, kot bi služila z njo nebo..« im potem dalje: ko jutro je oznanjalo in k maši je pozvanjalo, prišla je s čredo na gor6, in ko so za muljavo šle in mirno pasle se ovež, na gori pokleknila je, v molitev se vtopila je. In ko tako molila je, pod jasnim nebom ko brokat zagledala oblak je zlat... Oblak se zlati nižal je, se nižal je in bližal je izpod neba tako urn<5, ko da mudi se mu močn6 prav k Uršiki na Skalnico.., In v tem slogu, kakor ga poznamo iz narodne pesmi na pr. o Jerici — sirotici ali iz Valjavčevih pravljic, se nadaljuje vsa legenda, ki opisuje Urši-kino trpljenje v ječi, toda — zaklicala še dobro nI, se ječa temna razsvetli — pred njo Marija stala je, roko ji svojo dala je, iiz ječe jo peljala je... Po teh znakih in še drugih so začeli ljudje zidati cerkev Mariji na Skalnici — prva Uršika, ki ji je bilo še dano stopiti v novi dom in umreti v milosti. Od tedaj romajo Slovenci v vseh težavah k Njej, da, že štiri sto let na Skalnici, Marija, rod te naš časti, štiri sto let v obilosti delila si mu milosti — o da], usliši prošnji glas, v še ta pretežki, bridki čas ohrani nas, ohrani nas, da bomo vse do konca dni, Marija, Tvoji romarji. Tako se konča ta legenda o eni Izmed največjih slovenskih romarskih poteh na Sveti gori pri Gorici, ki naj predvsem našim ljudem na Goriškem prinese nove vere in nove povezanosti s slovensko božjo potjo, njihovim središčem cerkvenega in narodnega življenja. Pa tudi mi bomo radi prebirali to legendo že zaradi preproste lepote, ki je v nji, pristnosti čustvovanja in pravega narodnega vonja, ki veje iz vse pesnitve. In temu duhu se zna Lovrenčič prilagoditi in ga čudovito posneti. To je pravi slog legend in ne morda tisti, kot ga poznamo iz znane Medvedove antologije »Slovenskih legend«, kjer so preproste legendarne motive, ki se ne smejo oblikovati psihološko in v komplicirano virtuozni obliki, zavijali v klasistični ali celo v realistično-naturalistični izraz. Toda, kljub temu, da je Lovrenčič pisal svojemu goriškemu naglaševanju potrebne akcente, vendar naše uho ponekod še vedno motijo talci goricizmi, kakor prav beseda »kakrfrc, naglašena na zadnjem zlogu, ali vzvesfMjena, razložil itd. Zanimivo je tudi to, da smo v enem tednu dobili umetniški obdelavi postanka dveh slovenskih romarskih poti: vznik Brezij kot mesta Marijinega je dramatično obdelal F. S. Finignr v ljudskem kolektivnem misteriju »Uslišanaki jo bo množica predstavljala v ne-' deljo na dekliškem taboru na Brezjak, vznik Svete Gore, kot se je odslej imenovala Skalnica, pa pesnik J. Lovreniil s to »Legendo o Mariji in pastirici Uršikit, ki jo prav tako priporočamo ob tej priliki tudi breejanskim romaricam. td * Nove italijanske opere. 2e pred časom smo javili, da so italijanski glasbeniki tiglasbili tri nove opere. Ta dela so v gledališču v San Reinu začetkom aprila tudi uprazorili. Največ navdušenja je bilo za komično opero »Amelia al ballo« (Amelija na plesu), katero je uglasbil komaj petindvajsetletni Gian Carlo Menotti. Tudi besedilo si je sam priredil, dosti je dvogovorov. V glasbenem delu pa prevladujejo prikrojene melodije, ki jih čuješ po vseh delih sveta. Morda je »Amelia« prav zaradi te mešanice znanih, na novo zasukanih in med sabo zvarjenih melodij tudi ugajala. Ta prednost ji pa še nikakor ne jamči, da se bo tudi na svetovnih odrih vzdržala. — Drugo delo, katero so ob isti priložnosti predvajali v San Remu, je opera skladatelja G. Muleja »Taormina«. Ta je drugi del sicilskega triptiha. Prvi odlomek je »La monacella della fontana«, zadnji pa bo »II cuore d'argento«. »Taormina« je spevoigra, v kateri prevladujejo si-cilske ljudske melodije. V tej folklorni obliki ima svoj poudarek. Opisuje idilo, ki se plete v taor-minski okolici med ameriško milijonarko in preprostim Sicilcem. Čeprav je Mulčjevo delo globlje kot prvo, je želo manj uspeha. — Tretji, ki se je spustil v »pevsko« tekmo, je skladatelj Luigi Me-negazzoli z opero »Fiordi«. Delo ima predvsem simfonični značaj. Odrskega dejanja in razvoja je pri množici nadnaravnih kompars malo. Izmed vseh treh je bil Mauegazzoli od občinstva ocenjen na tretjem mestu. Tu je pa treba pripomniti, da sa pri krstnih predstavah v San Remu zbira prvovrstno umetniško izobraženo občinstvo. Tudi operna uprava oz. mesto, se ne straši velikih stroškov za uprizarjanje prvencev, česar se še milanska Scala ustraši, ki je v tekoči sezoni dala le dvoje prvencev. * Umetniiko-politilcn bo spomenik, katerega bodo Japonci postavili na čast italijanskemu skladatelju Jakobu Pucciniju v Nagasakiju. Kot je znano, je Puccini uglasbil opero »Madame Butterflay«, ki je zajeta iz japonskega življa in je lokalizirana v Nagasaki. Japonci so ta sklep sprejeli ob priliki sedanjega obiska fašističnega odposlanstva ua Japonskem. Angleški vladarji v Franciji Zgodovinski pogled na obiske angleških kraljev v Parizu Prvi angleški kralj, ki je iz prijateljstva obiskal Francijo, je zapisan v zgodovini kot »Sestanek pod zlatim blagom«. Franc I., ki mu je bilo veliko do tega, da bi za svoje boje z Italijo pridobil pomoč Anglije, je hotel s svojo mogočnostjo in z vsem sijajem vplivati na angleškega kralja Henrika VIII. Posrečilo se mu je izvabiti angleškega kralja preko Rokavskega preliva. Sešla sta se v bližini Calaisja leta 1520 v posebnem, za tisti čas pripravljenem mestu samih šotorov. To je bil prvi poskus Francije, da bi privabila velikega soseda onkraj kanala na stik s fraucosko politiko. Tri dolga stoletja ni nato noben angleški vladar uradno odpotoval z britskih otokov, dokler ni leta 1843 prišlo mladi kraljici Viktoriji na mar, da prelomi to tradicijo, dasi ni imela političnih namenov, marveč je hotela Francijo le videli. Ves vzhičen se je francoski kralj Loui6 Philippe razveselil te zamisli in je sprejel mlado vladarico v gradu Eu s takim prisrčnim navdušenjem, da je bilo zares vidno, kako je vesel obiska v mislih na pomoč glede na svoje vladanje. Ko je 12 let nato kraljica Viktorija v drugo uradno prišla v Francijo, je bil njen navdušeni občudovalec Louis-Philippe že zdavnaj pozabljen ubežnik. Kraljico je sprejel z velikanskimi slovesnostmi novi viadar Napoleon III. Kraljica^ Viktorija je bila prišla v spremstvu svojega moža princa-regenta Alberta. Napoleon III. je priredil sijajno vojaško parado na Marsovem polju. Ob koncu je kraljica Viktorija povsem nepričakovano izrekla željo, da bi rada videla grob Napoleona I. v Domu invalidov. Kaj je neki občutila ta ponosna žena, nositeljica najmogočnejše krone sveta, ob krsti najhujšega sovražnika Anglije? V svojih spominih je zapisala: »Sloneč na roki Napoleona 111. 6em stala pri ostankih največjega in najzagrize-nejšega sovražnika, ki ga je Anglija sploh kdaj imela ... Danes je njegov nečak, ki ima njegovo ime, moj najzvestejši zaveznik in orgle v kapeli pojo: God save the king.< A ta sporazum ni trajal dolgo; francoska država se je večala in se občutno dotikala živcev britskega sveta. Viktorija je pač še večkrat prišla v Francijo, a zmeraj v najstrožjem inkognitu kot bolehna žena, bivajoča na 6ončni rivieri. Naslednji uradni obisk angleškega kralja je pač najčudovitejši v zgodovini obeh držav. Pismo, s katerim je francoski poslanik Paul Cambon dne 25. marca 1903 naznanil prav osebno željo angleškega kralja Edvarda VII., da bi se sestal s francoskim predsednikom Loubetom v Parizu, je povzročila groznico na Quai d'Orsayu. Čeprav je minister Delcasse že dolgo sanjal o zvezi z Anglijo, se mu je zdel uradni obisk angleškega vladarja v Parizu vendarle jako tvegan. Delcasse se je bal Parižanov, predvsem nacionalne buržuazije, zato ni maral svečanega obiska, ampak le intimen zajtrk v Elizejski palači. Edvard VII. pa je odgovoril: »Hočem biti tako uradno sprejet, kolikor je to sploh mogoče.« Vladar si je vtepel v glavo, da si mora Pariz pridobiti. Saj je Francijo in Pariz poznal tako kot svoje lastne žepe. Francoske oblasti so z nepopisno mrkostjo pričakovale to kraljevsko zasebno preizkušnjo. Saj so imeli Parižani še v prebridkem spominu, kako so 8e nedavno morali pod pritiskom angleških bajonetov izprazniti afriško naselbino in kako se je tedaj Delcassčju le z najhujšim naporom posrečilo preprečiti vojno med Francijo in Anglijo. Med transvalsko vojno se je Francija potegnila za Bure in zoper Angleže, na bulvarjih je bilo polno^ karikatur in pamfletov zoper »nesramne Angleže«... Toda Edvard VII. je bil prepričan, da pozna Pariz in Parižane in zares je prav mislil. Dne 1. maja 1903 6e je kralj, ves okrogel in dobrodušno smejoč se, pojavil na pariškem kolodvoru v Bois de Boulogne. Po cestnh so prodajali posebno izdajo lista »Patrie« z Edvardovo sliko na prvi strani, vojaštvo je stalo ob ulicah, njih prijemi pušk in topot konj je bil edini šunder na cestah. Množica je bila ravnodušna. Slišati je bilo vzklike: »Živeli Buril« Predsednik Loubet je ves v zadregi nagovoril kralja, ki je bil sijajne volje. Spremljevalec kralja je dejal: »Zdi se, da nas Francozi nimajo radi,« nakar je kralj smehljaje se odvrnil: »Saj ni čudno.« V kočiji za kraljem so se Delcassč in francoski uradniki živahno pogovarjali s spremstvom kralja o lepem vremenu in so vselej opozorili Velikanska parada na pariškem trgu la Concorde o priliki slavnostnih dni Salonski voz za angleško kraljevsko dvojico. V tem vagonu sta se angleški kralj in kraljica pripeljala f Paril svoje angleške goste, kadarkoli je kak francoski državljan vzel klobuk z glave ali je celo kaka dama pomahala z rutico. Zvečer je bila slavnostna predstava v »Francoski komediji«. Občinstvo je bilo mrzlo ko led, nekaj jih je celo zažvižgalo, ko se je kralj pojavil v loži. Kralj Edvard, ki se je kar naprej smehljal; pa je zatrjeval preplašenim Francozom: »Prav nič nisem slišal.« V odmoru je odšel kralj iz lože na hodnik; trdno se je bil odločil, da premaga sovražnost občinstva in prav laskavo je nagovoril tega in onega. Ta trmoglavost 5n naravna ne-prisiljenost dobrodušnega Edvarda VII. je polagoma otajala led. Vojaška parada drugega dne v Vincennesu, sijajni uspeh večera v operi, imenitne dirke v Longchampu in prisrčne kraljeve besede tretjega dne na slavnostni pojedini v Elizejski palači, vse to je slednjič razorožilo Parižane. Ko se je kralj Edvard VII. peljal za odhod spet na kolodvor, 60 bile iste ceste zdaj polne ob- Št. 182. Med norci in glumači Da ni manjkalo norcev in glumačev, je jasno. Če so se do lačnega nažalovali, so se znova napili in najedli, da so pregnali vse Žale misli. In kadar je bilo srce le preveč težko, ga je bilo s šalo treba spraviti v pravo razmerje s telesom. Medtem se je dogajalo, da je kdo sredi jedi, pijače in šal nenadno zopet dobil težko vest, kar je takoj naznanil in začel vekati ter objokovati rajnega. Vendar je vse to spadalo k taki pogrebščini. Grajski hišnik, ki je bil danes nekak dvorni ceremonijar in se kot tak ni kdo ve kaj brigal za popotne viteze, ki so prihajali na pogrebščino, se je vendar le zdrznil, ko je zagledal Riharda in njegovo spremstvo. Čeprav ni vedel, kdo so ti možje, vendar mu je že skušeno oko velevalo, da so visokega rodu. Zato jim je stopil naproti ter jim želel dobrodošlico. Gurth in Vam-ba sta med tem našla v gneči svoje znanre ter sta pustila svoja gospoda Baiao, činstva in ista množica je zdaj vzklikala kralju. Klici »Vive le roil« so zdaj spremljali zmeraj smehljajočega se kralja in zdaj vsega blaženega Delcasseja do kolodvora. Čez leto nato, leta 1904, so bili podpisani njegovi angleško-francoski tajni dogovori, ki so zagotovili »entente cordiale«, prisrčno zvezo med obema državama. • Odkar se je tako sijajno obnesla ta mojstrovina Edvarda VII., je ostala angleška kraljevska družina zvesta tradiciji za tridnevni obisk v Parizu. Kralj Jurij V. je prišel v Pariz konec aprila 1914 s kraljico in v spremstvu sira Edvarda Greya. Sprejela 6ta ga predsednik Poincarč in minister Domergue. Program je bil isti. S sijajno predstavo v operi so sklenili slavnostne dni v noči 24. aprila v sredi simfonije bajne razsvetljave in vzklikov navdušenja. Kmalu nato so se prve angleške čete izkrcale na francoskih tleh — ob začetku svetovne vojne... Med Anglijo in Francijo ni nobenih sporov več. Ko je sedanjega angleškega kralja kot vojvodo Yorškega leta 1931 sprejel maršal Lyautey na francoski kolonialni razstavi v Parizu, je dejal vojvoda v svojem nagovoru: »Naši dve kolonialni državi obsegala vso zemljo in izginile so vse sporne točke.« Ameriška letala za Anglijo Kalifornijska letalska družba Lockheed je začela graditi 20 letal za Anglijo. Prvo letalo bo odpravljeno čez tri mesece, vseh 200 pa se pred koncem drugega leta. Škoti v zrcalu dovtipa Škotska skopost je postala že kar prislovična. Toda, kar je pri tem nadvse smešno, je to, da je ta skopost samo v anekdoti. Kdor je vsaj enkrat bil na Škotskem, se bo naravnost čudil gostoljubnosti, ki jo izkazujejo Škotje vsakemu gostu. Menijo pa, da 60 ravno zaradi tega tako gostoljubni, da bi se znebili teh zlobnih natolcevanj, ki so razširjena po vsem svetu. Toda to najbrž ne bo nobeno opravičilo. Če ni morda vmes zopet škotski dovtip. Dežela sama okoli mesta Aberdeena je revna, njeni prebivalci se morajo truditi v potu svojega obraza skozi vse letne čase, živeti morajo pametno in gospodarsko in vedno računati. Morda bo ravno v tem vzrok, zakaj je ravno v škotskem dovtipu največ govora o preveliki štedljivosti in še večji skoposti. Škotje sami so strogi, preudarni, trezni in praktični. Tudi sami Angleži so nekaj podobnega. Toda ti so nekoliko bolj mehki, njihov pogled v življenje ni tako matematično preračunan, njihova borba za obstanek ni tako brezobzirna. Ker gleda tako na življenje, mu dovtip ni tako pri srcu in se požvižga nanj. Pripovedujejo, da je nastal prvi dovtip o Škotu, ko je ta prišel prvič v London, da bi se tu naselil. »Zakaj se ne odpelje nazaj, v svoj domači kraj?« so se vpraševali. »Povratno vožnjo si hoče prihraniti.« Ko se je družina pomnožila za nekaj otrok, 60 zopet dejali: »Sedaj se bodo rodili kar v Londonu Škotje, da prihranijo tudi prihod v London.« V večini dovtipov se kaže Škot kot potnik, ki noče plačati nobene voznine. Če pa že plača, plača najmanjšo vozniuo. Kako se pri takih prilikah izteče, nam kaže naslednja dogodbica: Škot teče za vlakom. Vlak hiti, Škot pa tudi sopihajoče teče za njim. »Koliko stane do kolodvora»« vpraša sprevodnika, ki je stal na zadnjih stopnicah. »En in pol penija,« mu odgovori ta. Škot teče vztrajno za vlakom. Po nekoliko postajah zopet vpraša, koliko stane do prihodnje postaje. In sprevodnik mu zopet odgovori isto ceno. Škot se zopet spusti v tek, kot da bi hotel premagati slavnega Nur-mija. Zopet je prešlo nekaj postaj. In Škot ponovno vpraša ves zasopljen z umirajočim glasom: »Koliko stane, gospod sprevodnik?« — »Dva penija.« — Ubogi Škot je tekel za vlakom, ki je šel ravno v obratni smeri od postaje. — Značilen je naslednji dovtip, ki še bolj razodeva njegovo skopost: Škot si je hotel prižgati pipo. Stopil je k nekemu drugemu Škotu in ga poprosil za vžigalico. Odgovor je bil tak, kakor bi ga vsak pričakoval, kdor pozna Škota. Ta je samo pomilovalno skoinizgnil. Šel je v trafiko, da tam poprosi za ogenj. Toda' trgovina je bila zopet lastnina Škota in trafikant je zmajal z rameni. Možakar je šel ves potrt naprej in mrmral: »Kakšna skopost je na svetu! Kar prisiljen sem, da svoje vžigalice uporabim.« In izvlekel je svoje vžigalice iz žepa in si prižgal pipo. Kako cenijo denar ti ljudje s kariranimi suk* njiči, še bolj kakor samo življenje, nam kaže naslednja zgodba: Škot je bil potnik v letalu. Nenadoma je odpovedal motor. Stroj je prenehal delovati. Pilot je hitro privezal Škotu padalo, da bi lahko skočil in se rešil, toda ta je vprašal: »Ali bo treba morda doplačati?« V nekaterih dovtipih so zastopane tudi ženske. Toda te imajo postransko vlogo. Te niso skope. Letalski sestanek na Madžarskem Kakor poroča list »Esti Ujsag« bo za proslav« 900 letnice smrti kralja sv. Štefana, od 7.—14. avgusta, na Madžarskem mednarodni letalski sestanek, ki 6e ga udeleži več ko 80 inozemskih letalcev z letali. Ti bodo preleteli vso Madžarsko in si ogledali vse znamenitosti dežele. Vojvoda Windsorski in njegova žena potujeta po Italiji. Na sliki ju vidiš, ko se pogovarjata b si* nom slavnega skladatelja Puccinija Angleško letalo »Mprcury«, ki bo kot prvo angleško povodno letalo preizkusilo možnost rednega trausatlautskcga poleta, jc štaMalo v višini B50 m s pomočjo orjaškega letala »Mayo« v Hampshiru. ^a sliki sta oba letala koj po štartanju Športna sezona je na višku Mnenja nemškega in &vican,kega časopisja o Izidu borbe med Jugoslavijo in Belgijo so vsa orientirana tako, da Belgiji proti nam ne dajejo nikakih čans. Po nemških proguozah bo najbrž evropski finale za Davisov pokal zadeva Nemčije in Jugoslavije. »Volkischer Beobachter« piše med drugim: »Boji v evropski zoni so napredovali že do pol-finala in konec tega tedna bosta znana oba nasprotnika v finalni borbi evropske zone. Izid bru-ttelleškega dvoboja je jasen kakor sonce: Jugoslavija bo s svojim sijajnim kvartetom Punčec, Palada, Kukuljevič in Milit, Belgijce, ki bodo predvidoma nastopili v postavi Lacroix, Geelhand in de Hormon, zelo zanesljivo potisnila v stran ter se pomaknila v finale. Nasprotnik Jugoslovanov bo zmagovalec berlinskega boja, ki se bo pričel v petek v Berlinu, in sicer med Nemčijo in Francijo. Ce bo zmagala Nemčija nad Francijo, potem bo evropski finale že teden dni pozneje v Berlinu, saj je Nemčija pri zadnjem srečanju Nemčija-Jugoslavija v Zagrebu morala nastopiti na tujem ter je svojčas postala z zmago nad Jugoslavijo (3:2) evropski zmagovalec.---Z zaupanjem gledamo berlinskim dogodkom naproti (mišljen je dvoboj med Francijo in Nemčijo; op. ur.) in menimo, da bo osem dni pozneje prišlo do evropske zaključne ruiude Nemčija-JugoslavijaU Tako nemški list: Znameniti svetovnoznani športni list >SporU (Zurich) piše o evropskem polfinalu naslednje: »Po francoskih, angleških in nemških prvenstvih, ki so v koledarju Mednarodne zveze razpisani kot mednarodni turnirji, zdaj spet prihaja Davisov pokal do veljave. V evropski zoni bosta konec tedna odigrana polfinala, ki obetata zelo zanimiva srečanja. Vprašanje zmagovalca v evropski zoni je bolj odprto kakor kdajkoli, čeprav imamo dandanašnji občutek, da je prvi pretendent na zmagovalca Jugoslavija. Za zdaj še nismo tako daleč. — Nemški upi na dostop v finale so se po samih porazih nemških zastopnikov v Davisovem pokalu pri lastnih prvenstvih v Hamburgu, kjer je Henkel izpadel že v drugi (proti Pelizzi) rundi, Metaxa in Redi pa v tretji, zdaj zelo zmanjšali. Res, nemški double je dospel v finale v |Wiml>ledonu, torej je dokazal svoj visoki razred. Toda tudi Francija ima svoj dober double, par Destreman-Petra, ki sta v finalu gospodov premagala celo ameriški par Budge—Mako. Verjetno pa je, da bosta double igrala Bonssus— Lesueur, ker Francozi nočejo forsirati svojih mladih zvezd in jih hranijo za posamične igre. Pri vsem tem Pellizze Francozi niti postavi h niso. Francija je v tem oziru podobna Ameriki, ki ima veliko število enako talentiranih mladih igralcev (h katerim starejši Bonssus vsekakor ne Šteje), pa se mora zdaj mučiti z razmišljanjem a .najboljši izbiri. . ... Obe deželi sta svoja finalna upanja poverili Sledečim igralcem: . Nemčija: Ilenkel, von Metaxa, R&dl m jGopferd. ^ c . | a 4 Destremam, Petra, Bonssus in ^"Nemči ja ima prednost, lastnega igrišča in do-toiače okolice. Toda do konca preteklega tedna eo njeni igralci kazali, da padajo v -form!. — Na vsak način moramo računati z žilavim in pre-pej izenačenim bojem, ji , Belgija : Jugoslavija ▼ Bruxellesu 1 Čeprav je Belgija, nekoliko presenetljivo, prišla prav v demifinale, vendar skoraj nima na de, da bi utegnila eliminirati Jugoslavijo, ki ivelja celo kot favorit za finalno rundo. Belgija Hudi sicer ni imela trdega dela, da se je priborila med zadnje štiri, medtem ko so morali Jugoslovani zapovrstjo premagati Češkoslovaško, Anglijo in Švedsko, preden so dosegli demifinale. Tako pravi švicarski list »Šport«. Bobby Riggs zmaguje naprej. Mladi ameriški teniški igralec Bobby Riggs hiti v Budge je vi odsotnosti od zmage do zmage. Najprej si je v Chi-cagu priboril amer. prvenstvo cementnih igrisc, nato pa je dokončno osvojil Tvlorjevo trofejo v Cincinatiju z zmago nad Frankijem Pnrkerjem (6:2, 7:5, 6:3). Z »Angležem« Harljem je dobil double. Riggs bo po vsej verjetnosti drugi po-eamični igralec Amerike v tekmovanju za Davisov pokal. V Spring Lakeju je Parker premagal Hareja ter se bo v finalu pomeril s Heridersonom. Črnwford je porazil Mac Gratlia. Na trdem Igrišču v Sidneyu je bilo odigrano teniško prvenstvo Avstralije. Filiale gospodov je dobil stan lev Jack Cravvford, ki je premagal Mac Gratlia z 2:6, 3:6, 6:2, 6:2, 6:4. — Mac Gratli-Crawford sta si osvojila tudi prvenstvo v doubleu. Premagala eta par Turvey-Gillclirist s 6:2, 6:2, 1:6, 6:4. Tour do France: Dvanajsto etapo (iz Marseil leja v Cannes) je dobil Francoz Frenchant v času 6,35,26. Drugi je bil Marie, tretji Leducq, četrti Vincini. Proga je bila dolga 199 km. Frecbant je lemagal v ostrem spurtu. Skupna klasifikacija: vodi še vedno Ver-|w a e c k e. Rezultati: L Vervvaecke 75,43,43, 2. Bartali 75,46,28, 3. Cosson 75,52,28, 4. Cemeno 75,54,38, 5. Vissers 75,55,15, 6. Gianello 75,59,42. _ Izpadel je svetovni prvak, Belgijec Meulenberg. Olimpiada bo na Finskem, Za leto 1940, ki je četrto po berlinski olimpiadi (znano je, da so olimpiade vsako četrto leto) so se javili Japonci kot prireditelji. Ker pa jih preveč tarejo denarna in druga bremena, so bili prisiljeni, da so pred nedavnim odpovedali organizacijo te olimpiade. Predsednik Mednarodnega olimpijskega odbora, grof Baillet-Latour, je službeno vprašal finski olimpijski odbor, če bi bil pripravljen prevzeti organizacijo XII. olimpijskih iger 1940 — po sklepu in dogovoru, ki so ga bili imeli na olimpijskem kongresu v Kairu. Finski olimpijski odbor v Helsinkih pripravlja odgovor, v katerem bo izrazil svojo pripravljenost in veliko radost nad tem tako častnim povabilom. Dospela je vest, da je finski olimpijski odbor že službeno odgovoril, da je pripravljen organizirati XII. olimpijske igre 1940. Grof Baillet-Latour se je nato formalno obrnil na olimpijski odbor, da bi dobil potrdila in soglasnost glede omejitve olimpijskega programa z ozirom na prvotno obsežnost. — Lord Abcrdare, angleški zastopnik v mednarodnem olimpijskem odboru, je potem, ko se je razvedelo za japonsko odpoved, izjavil, da London nikdar ni in tudi ne bo aspiriral na organizacijo olimpijskih iger v letu 1940. Velika Britanija pa upa, da ji bodo poverili organizacijo olimpijskih iger v letu 1944. V boju za naslov britanskega boksarskega prvaka se bo dne 22. avgusta udaril v Torontu (Kanada) Maurice Strickland s sedanjim nosilcem tega naslova Tommyjem Farrom. Boj bo v ogromnem Basebali-Parku in bo odrejen na petnajst rund. Zmagovalec dobi naslov prvaka Empireja v vseh boksarskih kategorijah. Austria (Dunaj) je spet vstala od mrtvih. Kratko po spojitve Nemške Avstrije in Nemčije je bila staroslavna dunajska Austria prekrščena v F. C. Ostmark. Ker pa ni prišlo oblastno dovoljenje za ta »anabaptizem« in ker se je pokazalo, da novo ime »Ostmark« klubu prej škoduje kot koristi, so se vodje kluba odločili, da bodo spet prevzeli staro ime F. C. Austria. Razpis Občina Sv. Štefan, okraj Šmarje pri Jelšah, razpisuje pragmatično mesto občinskega delovodje-pripravnika. Šolska izobrazba: dovršeni štirje razredi srednje ali njej enake šole. Prednost imajo organisti. Prošnje s potrebnimi dokumenti po 51. 7. m 8. uredbe o občinskih uslužbencih je vložiti v "li roku 15 dui pri občini. Državno prvenstvo v plavanju Za državno plavalno prvenstvo, ki bo v soboto in nedeljo na kopališču Ilirije v Ljubljani, se je prijavilo devet klubov, in to največ iz belgrajske podzveze. Posebna senzacija bo prav gotovo nastop kompletne su-ša.ške Viktorije ki jo od lanskega leta ogromno napredovala. Zn slnrt njeno štafete 4 krat 20« m vlada največje zanimanje, saj ima Viktorija nič manj ko osem plavačev, ki zmorejo progo 200 m v času izpod 2:11«! Zanimivo je, da se za prvenstvo nista prijavila niti predlanski in sploh dolgoletni prvak JSK Jadran iz Splita, niti lanski prvak, dubrovniški Jug. Prijavo Ljubljana s Majstor sa mora V nedeljo gostuje v Ljubljani proti našemu ligašu odlično moštvo iz Splita Majstor 6a mora. Moštvo ima mnogo igralcev od SK Hajduka in bo igralo v Ljub-ljani v svoji najmočnejši postavi. Steber obrambo je Mikačič... udi reprezentativni. branilec, katerega tekma ho v Ljubljani prva po blesuri. Moštvo trenira znani trener Luka Kaliterna; ki je svoječosno postavil Hajduka na takp zavidljivo višino. Tudi Majstora sa mora, ki ga i.e "sedaj priSteva56"nW na.še najboljšo klube, čaka lopa bodočnost. Kolesarska dirka ▼ Slovenjem Gradcu Prosim, da z ozirom na notico v »Slovencu* številka 162 »Pojasnilo glede kolesarske dirke t Slovenjem gradcu« objavite naslednje: K izjavi g. Vinka Cajnka iz Slovenjega Gradca glede kolesarsko dirka dne 17. VII. podajam naslednja pojasnila: , . Na zadnji odborovi seji mariborske kolesarske podzveze jc bilo sklenjeno na prošnjo g. Vinka Cajnka. da tudi letos priredimo prvenstvo dravske banovine s Biljem v Slovenjem Gradcu. Sklenili smo tudi, da združeno s tem prvenstvom izvedemo prvenstvo seniorjev mariborske podzveze, da bi se na ta način izognila pod-zve/.a stroškom za posebno dirko. Pripominjam, da je bilo podobno tudi v preteklem letu. Da bi poverili koroški kolesarski župi, naj stopi v stik 7. ljubljansko pod/.vezo, ne odgovarja resnici, kar dokazuje dopis M.KP, naslovljen na LKP in odgovor LKP. Tudi je MKP s svojim dopisom z dne 14. VI. naprosila za 31. VTI. termin pri zvezi v Zagrebu, katera je pa z dopisom štv. 187 z dne 2.1. VI. odgovorila, da želi g. Cajnko termin za 8., v primeru slabega vremena pa 11. september t. 1. e Gledo daril smo pa pritiskali v privatnem razgovoru z g. Cajnkom, da mora on preskrbeti večji del daril, ker lorsira, da bi se dirka vršila v Slovenjem Gradcu, ter bo v svoji gostilni imel od tega korist. Da bi se naložilo koroški kolesarski župi, naj ona naprosi gospoda bana za pokroviteljstvo, ne odgovarja resnici. Mariborska podzvezn ne more nalngatl svojim včlanjenim društvom, da bi ista zanjo vršila dola, ki »padajo edino v njen delokrog. Mariborska podzveza je prejola dopis iz Slovenjega Gradca zaradi dirko dne U. t. m. Istočasno je prejela tudi propozielje in listo športne komisije, ki jo je sestavil g. Cajnko. Po prejemu tega je mariborska podzveza takoj ukrenila, kar je smatrala 7,n potrebno. Tla bi dne 17. t. m. ne bilo nobone dirke, ne odgovarja resnici. Istega dne je bila dirka na progi Črna-—Dravograd—Orna, črna—Guštanj—Orna in črna— Mežica—Črna, torej v neposredni bližini Slovenjega Gradca in v okviru tako imenovane koroško kolesarske župe same. Ta dirka .ie bila združena z veliko vrtno veselico in nazvana 1. koroški kolesarski dan. 2o samo obeh so izostalo pnS zaradi tega, ker Rta si oba kluba Bresta svojo jakosti in se dobro zavedata, da jih bo' na letošnje prvenstvo, ki je tudi izbirno tekmovnje za gostavo državne reprezentance, pozvala zveza na svoje stroške, kar so je taktično tndi zgodilo in bodo vsi najboljfii tudi v Ljubljani polnoštevilno zbrani. Tekmovanje jo razdeljeno tako, da bodo dopoldne prpdtekmovanja, del \vatcr-polo tekem in pn skoki, zvečer, ob razsvetljavi pa finalna tekmovanja iu pa ostali 3el \vater-polo teJieiii. to dejstvo pojasnjuje vlogo g. Cajnka kot predsednika te župe. Da pa je »Edehveiss« priredil svojo veselico prav 17. t. m., jo razumljivo, ker je smatral ta termin Za primeren in prost po programu. Banovinska dirka ni bila projKJvedana zaradi veselice, ampak zaradi nepravilnosti s strani g. Cajnka. Končno omenjam, da smo prejeli tudi dopis ljubljanske kolesarske podzveze, •«' katerim 'teta uvideva. da je g. Cajnko nepravilno postopal; bili pa so uveri jeni, da ima g. Cajnko znto potrebna pooblastila. Muoi nja sem, da bi forum, kot je LKP, moral vedeti, da so vsa korespondenca s klubi in funkcionarji vrši preko podzveze iu ne da isto omalovažujejo, Podzveza jo smatrala za potrebno, da o svoji pre-i povedi obvosti vso instanco in oblast. Gospodu banu j, desno ob tramvajski progi k Sv. Križu prodam ali zamenjam za parcelo aH hišo v mestu. Okorn, Ljubljana, Gestri-nova 6-III. (P) Gostilno veirk gostilniški vrt — gospodarsko poslopje na prometni točki periferije Maribora, prodam. Naslov da uprava »Slovenca« Maribor. (P Parcela ekupno ali razparcellra- na, v Izmeri ca. S000 m", naprodaj. Lega ob novi državni ln banovinski cesti. Pogoji ugodni. Elektrika, vodovod poleg. Polzve se: Vižmarje 100. Rozine na zalogi. »Veletrgovina | južnega sadja«, Ljubljana, Tyrševa cesta 48. Sveže slive, hruške šplngle kg 3.25—3.75 din franko voznlna, razpošilja košare 46 kg — G. Drechsler, Tuzla. (1) KOLESA najnovejši letošnji modeli v največji izberi naprodaj Zahvala Dne 3. julija 1938 mi je požigalčeva roka zanetila požar v moji hiši. Utrpel sem zaradi tega veliko škodo. Zavarovan sem bil pri domači zavarovalni družbi »Jugoslavija« po I tih Original, francoska kolesa AIGLON Najboljši materijal, prvovrstno izdelana, fino in trpežno lakirana ter po-kromana. Najlažji tek. Model: Tour de France fliktor Botiinec, Ljubljana Tyrševa c. 12 (dvorišče) cenah Nova trgovina Ljubljana - TvrSeva cesta 36 (nasproti Gospodarske zveze) Oves, rž in pšenico novo blago dobite najceneje v Javnih skladiščih ▼ Ljubljani Tyrše-va (Dunajska) cesta 33, pri tvrdki Fran Pogažnik ki je nekaj ur po požaru že pričela z ocenitvijo In Isto izvršila s posebno kulanco, tako da ji gre v resnici največja zahvala in priznanje podpisanega. Smatram za svojo dolžnost, da zavaroval, družbo »Jugoslavijo« vsakomur kar najtopleje priporočam. Ljubljana, dne 7. julija 1938. L o ž a r Jožef. NaJboljSI trboveljski premog brez prahu koks, suha drva I. Pogačnik Bohoričeva I Telefon 20-59 Zahvala Za vse dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejel! ob priliki nenadne smrti naše zlate Mace se vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno pa se zahvaljujemo preč. duhovščini, g. dr. Vilku Marinu za njegov trud, sokolskemu društvu v Slov. Konjicah ter vsem darovalcem za prekrasne vence in šopke in vsem, ki so spremili našo drago na njeni zadnji poti. Slov. Konjice, dne 21. julija 1938 Globoko užaloščene rodbine Sajovic, Gobec in Franke Konči Ahačič: Trije tieki 31 »Mir!« Zarjove,1 5f Le to ho5e Maca tudi tedaj, ko stop! pred njo ona imenitna miška z ostro sabljo. »Mirk milo javka tudi zdaj, ko se ji zarije v tilnik že četrta pšica. In glej! Mir je nastal po sedež.ih. Povsod grobna tišina! Kaj bo? Maca še okleva. Potem pa.... zaškriplje z zobmi in skoči In... En sam zmagoslaven vzklik zadoni iz peščenega prostora iz tisočerih mišjih grl do neba. »Slava, slava zmagovalcu, bik-mačjemu ubijalcu!« Maca pa se zgrudi, vsa oblita s svojo srčno krvjo. Zahvala Ob prerani izgubi naše predrage matere, stare matere, sestre, tašče in tete, gospe Anastazije Majcen roj.Zinauer izrekamo najiskrenejo zahvalo vsem, ki so z nami sočustvovali, preč. duhovščini za častno spremstvo, posebno pa g. župniku p. Valerijanu za tolažilne besede ob odprtem grobu in zdravniku dr. Janku Pihlarju za zelo požrtvovalno zdravniško nego in lajšavo v bolezni, vsem darovalcem cvetja in vencev in za tako častno spremstvo na njeni zadnji poti. Maribor — Belgrad, dne 21. julija 1998 Žalujoči ostali Bog Je poklical našo ljubo mamo In staro mamo, gospo MARIJO KLINAR v 73. letu, pripravljeno sprejeti svoje plačilo za trpljenje in ljubezen do svojih otrok in vnukov. Pogreb predrage bo iz Javornika št. 11, v petek ob 5 pop. Sv. maša bo v soboto, dne 23. julija 1958, ob 7 zjutraj na Koroški Beli. Javornik — Jesenice, dne 21. julija 1938 Drnžini Janko in France Klinar Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da je naš ljubljeni oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod Jakob Pavčič pisarniški odpravnik v pokojn danes po dolgi in mučni bolezni, v 80. letu starosti, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, mirno zaspal v Gospodu. Pogreb blagega pokojnika bo v soboto, 23. julija ob 2 popoldne izpred hiše žalosti, Pleteršnikova ulica 13. Ljubljana « Maribor » Velenje - Mostar, dne 21. julija 1938 2alnjoče rodbine Pavčič — Ilovar — Lažni k Žalostnega srca sporočamo, da nas Je za redno zapustila naSa ljubljena soproga, mati, hčerka, sestra, teta, svakinja, gospa Marija Majerič roj. Marn 8 op roga policijskega nadzornika t pokoj* —v Na zadnji poti jo bomo spremili v petek, dne 22. julija 1938, ob 4 popoldne izpred hiše žalosti, Celovška cesta 34, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 21. julija 1938 Žalujoči soprog s hčerkami in ostalim sorodstvom Štefan Zeromski: 21 Zvesta reka tfista čakala kaše, marveč sta potegnila iz svojih sukenj stekleničice žganja, potem kruha, suhega mesa in začela jesti. Obenem sta naprosila mlado domačico, naj jima prinese črnilo in peresa. Le z veliko težavo je našla zaprošene stvari, ker so bile zamotane v velikem neredu, in jih jima prinesla. In pričela sta nekaj skupno zlagati in pisati. Starejši jc bil globoko zamišljen in je narekoval z največjo pozornostjo, mlajši pa je pisal. Nato je tajnik čital, kar je napisal, Olbromsiki pa je vedno šc kaj pristavil. S tem gotova, sta pričela pregledovati nekake papirje, popise ali i/.vestja, nato pa sta se zatopila v razprostrte zemljevide, merila s šestilom in zabeleževala v podolgastih registrih. Oči sta potopila v to delo, poteze v njunih obrazih so postale ostre in trde; videlo se jima je, kako živita v tem delu z vso dušo. Ko sta skon-čala, sta pazljivo pregledala vrata in okna. Mlajši je vzel leščerbo in se napotil prcglodat dvorec, izhod na zadnji strani dvorca, kjer se je dalo pobegniti na vrt Hubert Olbromski pa je sedel v salonu. Prižgal je svečo, ki jo je imel spravljeno v torbi, naslonil glavo v dlan in začel brati neko listino. Vstopila je gospodična Brvnicka in položila na njuna ležišča tople odeje." Olbromski pa jo je nagovoril: »Dovolite, gospodična, da vas nekaj vprašam. Povedali ste mi vaše ime — Brynir,ka, kaj ne?« »Da.« »Ali ni bil nekdo od vaše rodbine vojak za časa revolucije?« ...... i >Moj oče je služil za revolucije kot vojak « »Visok, močan, košatih brkov? Podolgastega obraza... redkobeseden... Ime mu je bilo Antonij.« — »Moj oče je Antonij.« Olbromski se je nasmehnil. Oči so se mu zameglile, in kot da govori o kaki nevažni, slučajni stvari, je nadaljeval: »Glejte, gospodična... Ko sem bil še deček desetih let, ravno pred revolucijo, so vrgli v ječo mojega očeta — Rafael mu je bilo ime — zaradi starih, starih stvari z Machnickim. Jaz sem hodil še v šolo in sem ostal sani ha svetli, sam v mestuf ki se mi je zdelo tedaj veli.ko ko svet. V mestu je bila vojašnica, ln tam sem se spoznal z vojakom, ki se je pisal Antonij Brynicki. Prihajal me je tolažit za časa očetovega zapora v trdnjavi. Jemal me je s seboj v vojašnico, me po-sajal na svojega konja in na druge, kamor sem hotel. Da me razveseli, mi je razkazoval bojno opremo — sablje, karabinke, krogle in smodnik, •naboje, sedla, uzde in ostroge ... Na rokah me je nosil in me ujčkal na kolenih... Pripovedoval divne zgodbe izza časa vojn... Toliko let je že tega! Kaj sem prehodil pozneje, kaj vse sem videl po svetu, vsaka njegova beseda pa mi je še sedaj kot živa! Kje je sedaj vaš oče?« »V četi.« Olbromski pokima z glavo. Nato vpraša: »Morda vodi manjši oddelek? Kakšen čin ima?« — »Oče je navaden vstaš.« Znova pokima z glavo im se nasmehne gospodični. »ln kje je vaš oče?« povzame gospodična Mija, ohrabrena zaradi dobrodušnega izraza njegovih oči. »Mojega očeta so kruto nmorili pred več leti uporni kmetje v gališkem pokolju pri vasi Sto-klosa na Wi.sloki. Prežagali so ga živega na dvoje, ko se jc prišel iz daljne Francije poslednji-krat borit za svobodo... In jaz sem moral gledati ta prizor na svoje lastne oči. Taka jc tragedija poljskcea plemstva.« se jc nasmehnil s svo-* jim pametnim, otožnim obrazom. Obrnil je za čas glavo. Nato je še dejal: »Torej ste vi hčerka Antonija Brynickega. Tako podobni ste mu po očeh in ustih. Rada sva se imela tiste čase. čeprav je bil on tako velik vojak, jaz pa majhen dijaček na vojvod-ski.h šolah ...« In segel je v njeno roko, jo stisnil pa rekel: »Bog vam daj srečo, gospodična! Vse dobro!« Gospodična Salomeja se mu je hotela zahvaliti, pa ni vedela ka.ko. Besede so ji zastale v grlu. Ln pogledala mu je v oči z neustrašenim, ostrim pogledom. »No, kaj je?« je vprašal. »Sama sem doma!« je stisnila v joku. »Oče je bil doma pred neka j dnevi, pa je spet odšel.« »Takšna je usoda.« »Usoda! In kdo je kriv tega?« »Vi!« Pogledal jo je pozorno in spokojno. Tn spoznala je. da ni storila samo velike netaktnosti, temveč tudi krivico. In ne da bi se zavedala, kaj in zakaj počne tako, se jc spustila pred njega na kolena Hotel jo je dvigniti, toda prijela ga je za roko in mu pogledal na dno oči. »Gospod,« je kriknila. »Kaj?« »Kaj počnete?« »Kaj pa?« »To je vstaja!« »Vstaja.« »Razložite mi vse po svojem raznmn in najgloblji vesti. Jaz sem preprosta in neumna... Ničesar ne razumem!« »Vse vam povem, vse, kar vem.« »Po svoji vesti?« »Po vesti.« Pogledala ga je v oči in videla, da bo govoril resnico. In zato mu je kriknila v obraz: »Kdo izmed vas se drzne reči. da bo pokončal tiste, ki nas, l judi brc/ orožja in varstva, napadajo ponoči in ropajo? In če jih ne morete uničiti, zakaj razvnemate šc bolj njihovo divjo naravo, ki jo prinašajo v dušah s strašnih senž* mih poljan? Imate tisto moč, da zaustavite im zabranite njihovo divjanje?« Olbromski je molčal. Ona pa je ihtela in ob* toževala dalje: »Vojaštvo nam požiga domove, kolje ranjen* ce po bojiščih. Kmetje lovijo in vežejo vstaše .. Pa jo je prekinil ostro in trdo: »Vam jc ljubše njihovo barbarstvo nego rane in smrt? Imeli boste barbarstvo namesto rajskega žviljenja!« »Ga imamo že itak, dasi je toliko krvi ia ran.« —• »Poljski narod je prišel med dvoje mlinskih' koles pokončanja, med Pruse in Moskvo. Sam mora postati mlinski kamen, ali pa bo zmlet v pašo Prusom in Moskvi. Tukaj ni izbiranja. Vsa* ka beseda o tem bi bila odveč.« »V koga naj verujemo? Kako naj živimo?« »Obudite v sebi junaška srca.« »In čemu nam junaška srca!« je viknilai obupno. »Ni časa, da bi spraševali in odgovarjali.« Mlajši gost je pregledal poslopja, stezice in grmovje krog hiše in se vrnil v sobo. Gospodična Salomeja je tudi takoj odšla. Gosta sta se slekla in z orožjem pod vzglavjem legla spat. Bila je tiha predpomladanska noč. Mile sa* pice so vele zunaj po zraku. Bolnik je bil nemiren. Motila ga je tudi navzočnost gostov in bolečine so postajale tem hujše Zvijal se je in ječal na postelji. Iz sosednje sobe je prihajalo glasno smrčanje komisarjev. Gospodična Salomeja ni mogla dolgo zaspati. Mora ji je legla na srce. Bolj kot kdaj ji je zahrepenela duša izza pogovora z Olbromskim po očetu. Velika žalost jc objela njeno dušo. Mrlvičen strah noči se je oprijemal njenih las... In neprestano je vstajala s svojega ležišča in prisluškovala. Vedno pričakovanje sovražnika ponoči ji je napolnilo dušo in telo s strupeno odvratnostjo do ljudi* Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Čei izdajaieij: ivan Rakovee Urednik: Viktor CenčiS