To je mož
Volk in lisica sta šla nekoč na izprehod. Volk je izrazil željo, da bi se rad boril s kakšnim človekom. Nasproti pride otrok. Volk vpraša: »Ali je to človek?« Zvita lisica mu pojasni, rekoč: »To bo šele človek.« Kmalu nato srečata starčka, ki ;e komaj lezel naprej. Lisica razlaga: >To je bil človek.« Ko pa prikoraka na-sproti krepak, mlad lovec, je pa pristavila prekanjena lisičja zver: »To je človek« . . . Kako sta se merila volk in lovec, zgodba ne pove. Le toliko je znano, da jo je Iisica pravočasno odkurila . . .
Pa nekaj drugega mi je pri tem prišlo na misel. Ako vidim v Marijinem vrtcu ali pa v šolski Marijini družbi
60
fantiča, ki je poln navdušenja za Marijo in njeno češče-nje, če gledam deklico, ki komaj čaka, da bo g. voditelj zopet napovedal skupščino Marijinih izvoljenk, porečem z vso pravico: Ta bo mož! Ta bo gospodinja, ta bo gospa po božji volji. — In če opazim učenca ali učenko, ki s knjigami v roki gredoč v šolo stopi v cerkev,   poklekne  pred  tabernakelj,   pa  pobožno  prejme
I                                   Zadnja večerja.                                  ^
nebeškega Jezusa v najsv. zakramentu, potem pa okrep-ljena na duši hiti na svoje šolsko delo, potem moram prevzet od spoštovanja do takih vzorov zakiicati: Tak raladenič bo junak, taka mladenka bo steber krščanske družine. Ali mislite, ljubi prijatelji in zvedave bralke, da nimamo takih vzorov? 0, imamo jih in Bog daj, da bi jih bilo čedalje več. Marijini vrtci in Marijine družbe so nam vzgojile že mnogo krasnih cvetic, in se jih veseli nebo. L                                                                                  A.Č.
61