PoSluIus ptefems t S^IvvIbL Leto xvn., St. 11 Ljubljana, sreda 15, januarja 1936 Cena t Din UpravmStvo; Ljubljana. Knafljeva ulica a. — releton st 3122, 8123, Lnseratnj oddelek: Ljubljana, 8elen-borgova m. a. — Tet. 8492, 2492, Podružnica Maribor: Gosposka ulica 6t.ll. — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova trtica St Z. — Telefon 9t 19a Računi pri pošt ček. zavodih: Ltfub-3124, 3125, 31266 ljana St 11.842, Praga Oslo 78.180, Wlen 8t 10f>.241 dan, razen ponedeljka. Naročnina mate mesečno Din 25.— Za tnuittiimtvu Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 8122, 8123, 3124, 8125, 8126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St 2440. Celje, Stroesmayerjeva ulica štev. L Telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. Prednjeazijska zveza V Prednji Aziji se pripravlja nova zveza, ki naj poveže v tesnejše odnošaje štiri države, Turčijo, Irak, Perzijo in Afganistan. Napovedujejo jo vesti zadnje dni, v prvih poročilih pa se je ta ideja pojavila že pred Isti, zato sinemo pričakovati, da bo postala konkretno dejstvo. Snujoča se prednjeazijska zveza, ki naj veže svoje člane s prijateljskimi in nenapadalnimi pakti, pa morda še s kakimi drugimi pogodbami, je interesant-na v mnogih pogledih. Ne more se sicer na prvi pogled trditi, da bo prinesla senzacije v mednarodnih odnošajih, zakaj Prednja Azija leži v področju, kjer se danes ne krešejo velika mednarodno politična nasprotja in kjer niso v toku politične ali kulturne akcije, katerih uveljavljanje bi izzivalo politične valove okrog sebe. Nasprotno, tamkaj vlada že nekaj časa relativno zatišje, dasi je bilo poprej tudi tod jako napeto in vznemirljivo ozračje. Kljub temu je Prednja Azija jako interesanitno področje in v več ko enem pogledu more novo se snujoča zveza sčasoma postati prav važen člen v svetovnem občestvu narodov in držav. Da prihaja poglavitna iniciativa za prednjeazijsko zvezo iz Ankare, se je na-glašalo in je že na prvi pogled verjetno. Turčija je vsekakor najbolj živahna od držav Prednje Azije, najiboilj agilna in energična, saj je neposredna soseda Evrope, kamor sega celo še z ostankom svoje nekdaj brez primere večje teritorialne posesti. Njeni aktivnosti pa je drugi važni vzrok prav gotovo v večji eksponiranosti na sredozemsko stran, saj so se v Ankari pokazali vedno jako občutljive, kadar se je iz sredozemskega področja oglasil izraz težnje po ekspanziji V svesti so si tamkaj, da bi jih mogla taka ekspanzija jako hitro zadeti. Ako se kot idejno gibalo za snujooo se zvezo tudi danes navaja želja po zaščiti zoper eventualne ekspanzivne^ težnje od zapada, moremo k temu reči, da nemara niso taka tolmačenja brez podlage. Res je sicer, da bi v prav vojaškem smisla taka zveza za enkrat ne pomenila posebno močne obrambe, ker je to jako razvlečen teritorij, kjer si je učinkovito medsebojno pomoč težko predstavljati. Toda poleg povsem vojaške podpore prihaja jako v poštev tudi druga, namreč ona na diplomatskem področju. Potek in razvoj abesinske afere je pokazal, da je iako velikega pomena, kaJko se aranžira mednarodna obramba. In v tem pogledu more prednjeazijska zveza svojim članom nuditi marsikaj koristnega. Pa ne samo v smislu obrambe v naznače-nem smislu, marveč tudi v normalnem diplomatskem uveljavljanju. Jako je značilno, da sta bili Ankari, kakor se poroča, za razvoj Balkanska zveza in Ma la antanta, ki spričo trdne povezanosti svojih članov in krepke složnosti v mednarodnem življenju jako veliko pomenita. V tem smislu so iniciatorji prednje-azijske zveze prav gotovo na pravem^ potu in bodo mogli marsikaj pripomoči h konsolidaciji miru in reda v svojem področju in v sosedstvu. Prednja Azija je bila nekdaj ono torišče, kjer se je odigraval veliki anitago-nizem med Veliko Britanijo in carsko Rusijo. Doba pred svetovno vojno in tik ob njenem začetku je videla tu celo do-zoreti orjaški zaključek te borbe, zaključek, ki ni pomenil nič manj ko delitev Afganistana, Perzije in Turčije. Od takrat je takorekoč že silno daleč po idejnih zasnovah, dasi po letih pripada vse komaj polpreteklosti. Sovjetska Rusija se je odrekla vsakršnim O6vojevalnim stremljenjem v prednjeazijskem področju, dasi ni povsem opustila politične propagande. Stopila je celo v prav tesne odnosa je s prednjeazijskimi državami in ne more se reči, da bi bil njen vpliv v njih neznaten. S Turčijo jo veže vrh tega jako tesno prijateljstvo, eno najtrdnejših od njenega obstoja. Na drugi strani je Anglija, ki se o njej ne more reči, da bi ogrožala prednje azijske države. Njeni interesi na tej strani niso v prizadevanju po novih ekspanzijah, marveč so stacionarni. Bistvo angleške politike je tu v čuvanju, da se ne spremeni obstoječe stanje. Dokler tedaj nihče ne sili v predlnjeazijsko področje, tudi Anglija tamkaj ne bo iskala novih podjetij. Da je res tako, se najlepše vidi na primeru Iraka, ki si ga je pridobila v svetovni vojni z orožjem, si ga potem uredila kot mandatno deželo Društva narodov, ko pa si je zavarovala neke prednosti v gospodarskem ozira in ko se ni bilo bati politične konkurence, je dala Iraku samostojnost. Izkušnja kaže, da je ta oblika go&podstva še najcenejša. Nekdaj seje v prednjeazijskem področju najbolj uveljavljal panislamizem. Ker je vse to muslimansko območje, so računali iniciatorji panislamskega P<> kreta, da se jim tu obeta najhitrejši uspeh. Nič takega se ni zgodilo. Malokdaj je še kako gibanje, zapoceto z velikimi bobni, nehalo tako klavrno in odreklo tako popolnoma, kakor se je zgodilo s panislamizmom. Da tudi danes ni drugače, leži na dlani. Saj se je Turčija odrekla prav vsem prednostim, ki bi jih jej mogel nuditi islam, v katerem je imela celo povsem izredno, vodilno Polom pomorske konference Za razorožitvijo na suhem se je izjalovila tudi razorožitev na morju — Odhod japonske delegacije — Vesti o snovanju svetovnega bloka proti Japonski London, 14. januarja, r. Po dolgo* trajnih pripravah se je 9. decembra sestala v Londonu pomorska konfe« renca velesil, da po neuspehu ženevs ske razoroži t vene konference skuša najti sporazum vsaj za omejitev, če ne že za delno razorožitev na morju. Na konferenci so bile zastopane pod® pisnice znane -vvashingtonske pomor« ske pogodbe, ki poteče letos, to so Amerika, Anglija in Japonska, razen tega pa tudi Francija in Italija. Lon* d črnska konferenca je imela predvsem namen, pripraviti osnove za obnovo in modifikacijo washingtonske pomor* ske pogodbe, ki določa razmerje po« morskih sil med pomorskimi veJesi« lami. Poučeni krogi so že od vsega počet« ka zelo skeptično presojali uspeh Ion« donsike konference. Največ skrbi je povzročala Japonska, ki ni več zado« voljna z dosedanjim ključem razdeli« tve pomorskih sil, marveč zahteva po« polno enakost z Ameriko in Anglijo. Njena zahteva je šla za tem, da se dosedanje razmerje 5:5:3 izpreme« ni na 5 : 5 : 5 5, čemur pa sta se Angli« ja in Amerika prav tako odločno pro« tivili Pri tem sta se sklicevali na to, da potrebujeta močnejšo mornarico za obrambo svoje razpredene kolo« nijalne posesti, dočim je tako močna mornarica Japonski nepotrebna, ker ima braniti samo svojo obalo na Daljnem vzhodu. Ta borba med kemi glavnimi pomorskimi velesilami je potisnila docela v ozadje slišni spor med Francijo in Italija izenačenje svojih pomor-tuda Italija izenačenje svojih pomorskih sil s Francijo, čeprav Italija spričo svojega sedanjega položaja ni tako agresivna kakor je Japonska. Vsekakor pa tudi ta spor ni pospeševal sporazuma. k Po enomesečnih razpravah, ki so se vršile večinoma za kulisami, je danes prišlo do preloma. Japonska delegacija je dobila iz Tokia navodilo, naj zapusti konferenco, če japonske zahteve ne bodo brezpogojno sprejete. Danes popoldne se je v zvezi s tem vršil nad dve uri trajajoč razgovor med japonsko in angleško delegacijo- Na sestanku so skušali še v zadnjem trenutku preprečiti polom konference- Ves trud pa je ostal zaman- Japonci J>odo jutri na javni seji obrazložili svoje stališče ter nato zapustili konferenco- N3 še znano, afi bodo Japonci pustili na konferenci svojega opazovalca, ali pa se bodo na nadaljnjem poteku konference docela desinteresirali. V krogih angleške delegacije zatrjujejo, da se bodo Amerika, Anglija, Francija in Italija tudi brez Japonske skušale sporazumeti o bodoči razdelitvi tonaže svojih pomorskih sil, a verjetno je, da bo skušala Anglija ob sodelovanju Amerike ustvariti protijaponski pomorski blok. ki bi v primeru napada Japonske na katerokoli izmed teh držav solidarno nastopil proti njej. Z angleške strani predlagajo, naj bi se v to svrho pritegnili na konferenco tudi Nemčija in Sovjetska Rusija, ki jo japonska agresivnost prav tako ogroža. Vsekakor pa bo ta neuspeh londonske konference namesto do pričakovane razorožitve dovedel le do novega oboroževalnega tekmovanja tudi na morju. In v tem je največje zlo neuspeha londonske konference. Francoski odmevi Pariz, 14. januarja. AA. Havas poroča: Najnovejši sklepi japonske delegacije o zapustitvi konference so zbudili v Parizu vzlic temu, da vedo, v kakšnem stanju so konferenca nahaja, precejšnjo senzacijo. Upajo pa, da bo Japonska tudi nadalje sodelovala na konferenci, čeprav morda samo neuradno. Poučeni pariški krogi ne skrivajo bojazini pred nevarnimi posledicami, do katerih bi utegnilo priti in obžalujejo nepristojnost Japonske, prepričani, da bi se z dobro voljo mogel doseči kompromis. Z odhodom Japonske iz Londona, se otežkoči sporaznim med petimi največjimi pomorskimi državami na svetu. V Parizu poudarjajo zmernost francoskih predlogov, ki so dali možnost za kompromis, m pravijo, da je po tej prekinitvi težko reči, kako se bo nadalje razvijala konferenca 06talih držav. Japonsko stališče Tokio, 14 januarja AA. DN1B poroča: Izredna izdan ja tokijskih listov so že davi napovedovala polom pomorske konference, v Londonu in odhod japonske delegacije. V japonskih pomorskih krogih pravijo, da se je na londonski pomorski konferenci pokazalo nepremostljivo n&-siprotje med Japonsko, Veliko Britanijo *n UŠLA Japonska, pravijo ti krogi, ni prav nič interesi rana na tem, kaj hočejo nato storiti ostale štiri pomorske velesile. protest v Rimu 1 Nova abeslnska oSeimva Zaradi bombardiranja švedske bolnice - Demarši se bodo pridružile tudi druge severne države Pariz, 14. januarja. AA. Agencija Havas poroča iz Stockholma da je švedska vlada intervenirala pri italijanski vladi zaradi bombardiranja švedske ambulante pri Dolu. Podrobnosti o demarši niso znane. Stockholm, 14. januarja. AA. Včerajšnji obisk švedskega poslanika v Rimu pri drž. podtajniku Suvichu tolmači »Dagens Ny-hetr« v članku, ki je bržkone inspiriran s pristojnega mesta, da je Mussolini dobil formalno noto od švedske vlade zaradi dogodkov pri Dolu. Okoliščine, v katerih je prišlo do italijanskega napada na vojno bolnišnico švedskega Rdečega križa, pravi list, so popolnoma pojasnjene. Zato je vlada naročila svojemu poslaniku v Rimu, naj pojasni švedsko stališče o italijanskem napadu na švedsko bolnišnico. Ni še znano, kakšen vtis je to pojasnilo napravilo v Rimu. Sedaj je najvažnejše vprašanje, kako fco z Rdečim križem v Abesiniji. Pri tem vprašanju so najbolj zainteresirane države, ki so s podporo svojih v'ad poslale posebna odposlanstva Rdečega križa v vzhodno Afriko, zlasti Švedska, Norveška, Finska in Nizozemska. Te države so posebno prisiljene posvetiti veliko pozornost temu vprašanju, pri katerem so vzajemno zainteresirane. Zato je zelo verjetno, pravi člankar, da bodo diplomatski zastopniki teh držav do neke meje skupno nastopili, da izvedo, kakšne namere ima Italija. Doslej se ni moglo o teh namerah še nič izvedeti niti iz italijanskega uradnega niti neuradnega vira. Abesinsko vojsko vodijo evropski oficirji? Zanimivo poročilo angleškega vojaškega strokovnjaka o položaju na severni italijanski fronti Kairo, 14. januarja, d. Angleški \o» jaški strokovnjak, ka je bil poslednje tri mesece dodeljen kot opazovalec itaii jamskemu glavnemu stanu v Asmari in ki je pri ogledu italijanske fronte sam proučil vojaški položaj, se je izrazil na povratku v London zelo pesimistično za Italijane o razvoju na« dalj nje vojne v Abesrinijii. Italijani so na severu v popolnem zastoju in, sodeč po sedanjem položas ju, ni zanje več upanja, da bi dosegli cilje, določene v prvotnem operacij* skem načrtu, je izjavil ta angleški vos jaški strokovnjak, ki je v polnem ob= segu potrdil abesinska vojna poročila, po katerih je celotno desno krilo ItalU janov počenši od Aksuma pa do Mas kale potisnjeno v defenzivo. Skrajno desno krilo, ki se je v početku abesins ske ofenzive naslanjalo na reko Ta* kazo, je bilo vsled stalnih uspešnih napadov Abesincev potisnjeno daleč nazaj in se nahaja sedaj kakih 30 km južno od reke Mareb. Po izjavi angleškega strokovnjaka so se bojd vršili na obeh straneh z naj* večjim ogorčenjem. Zelo redki so pri« meri, da pridejo Italijani v abessinsko ujetništvo, ali Abesinci v italijansko. V italijanskem glavnem stanu so mne? nja, da so na abesinski strani prevzet funkcijo. O kakršnikoli izrabi verskega momenta s turške strani ne more biti več govora. Pa so tudi sicer za kaj takega pogoji neugodni, saj je med Iranci ter ostalimi muslimani veliko nasprotje med šijiti in suniti. Kar je bilo malih obmejnih sporov med državami Prednje Azije, so se poravnali in danes ni takih prepirov, ki bi mogli v bodoče motiti harmonijo. Težnje po medsebojni podpori se bodo mogle tedaj brez ovir uveljavljati in Prednja Azija bo zopet opozorila svet, da se vrača v civilizacijo ono ozemlje, ki je bilo skozi tisočletja tvorilo del najbolj kulturnega področja, pa da se vrača s stremljenji, da postane v družini narodov enakovreden in enakopraven člen. li vodstvo operacij evropski oficirji, med katerimi so, kakor se trdi, tudi Angleži in Nemci. Zastoj v vojaških operacijah I tali« janov na severni fronti je po mnenju angleškega vojaškega strokovnjaka posledica ljubosumnosti in trenj, do katerih prihaja neprestano med četa« mi milice ter redne vojske. Oficirji redne vojske so ogorčeni, ker si sku* ša fašistična milica prisvojiti vse lo« vorike za dosežene uspehe. Vrhovni poveljnik maršal Badoglio skuša z največjo energijo obvladati te težko« če in je v ta namen izdal odredbo, da se v bodoče v poročilih vrhovnega po« veljstva o bojih ne smejo več omenja« ti posamezne formacije. Prav tako se ne smejo več v teh poročilih navajati imena posameznih oficirjev in niti njegovo lastno ime. Maršal Badoglio stoji na stališču, da so italijanske če« te v Afriki celota m da tu ni mesta za osebno slavo. V Eritreji in v severni Abesiniji se nahaja po ugotovitvah angleškega strokovnjaka okoli 250.000 Italijanov, med njimi 40.000 miličnikov. Pri grads nji cest je zaposlenih 50.000 ljudi, pri vzdrževanju prometa pa okoli 40.000 ljudi. Izmed 5.000 tovornih avtomobis lov, kolikor jih ima italijanski glavni stan v Asmari na razpolago, je velik del v popravilu, ker so se vsled pre obremenjenosti in zlasti nenrehodno* sti terena že zelo izrabili. Zato nima po mnenju angleškega vojaškega stros kovnjaka italijansko vrhovno poveljs stvo nobene možnosti več ze veliko ofenzivo proti Abesincem. Akcija it a* lijanskih čet se mora nasprotno ome: jevati na boj proti mnogoštevilnim abesinskim strelskim oddelkom v ozadju sedanje italijanske fronte, ki zelo otežujejo dovoz življenjskih nos trebščin in municije. Tatvine v pariških cerkvah Pariz, 14. jan AA. Snoči so okradli dva pariški' oerkvi. Ukradeni predmeti se ce-itfjo na 80.000 frankov. Pripravlja se na severni fronti, po nekaterih vesteh pa se je že začela — Silne terenske težkoče za kretanje italijanskih čet Berlin, 14. januarja. AA. D>iB poroča iz Addis Abebe: V dobro poučenih krogih trdijo, da postaja položaj italijanskih čet na vseh bojiščih čim dalje težji. Nepričakovano deževje na severnem bojišču otežuje gibanje italijanskih čet. Razen tega ne nu_ dijo terenske razmere na severni fronti Ita' lijanom možnosti, da bi razvili kakšno večjo akcijo. V postojankah, ki jih imajo sedaj zasedene, se bodo le težko obrdržali zaradi pogostih in naglih abesinskih napadov. Pravijo da mislijo italijanske čete v nekaterih odsekih severne fronte na umik, toda umikanje je danes zelo otežkočeno zaradi strahovito pokvarjenih cest. Vzlic temu skušajo Italijani s topništvom in letalskimi napadi reševati svoj položaj na tem delu bojišča. Sedaj se vrše glavni boji pri Makali in pri Aksumu. Pariz, 14. januarja. AA. Havasov posebni dopisnik poroča iz Addis Abebe: V uradnih krogih govore, da je pričakovati velike ofenzive abesinskih čet na tigrej-skem bojišču. Prihajajo vesti, po katerih se je ofenziva že začela, čeprav o tem še ni uradnih podatkov. Cilj te ofenzive je Ma. kala. Prav tako govore, da je dedžas Kabeda, ki je doslej operiral v pokrajini Ause, kjer vlada sedaj zatišje, dobil zapoved, naj s svojimi četami okrepi tigre j s ko fronto. Tudi govore, da so Abesinci začeli organizirati svoje rezerve za bojno črto. Ogrožene italijanske zveze v zaledju Berlin, 14. januarja, o. »Frankfurter Zeitung« je objavila strokovno poročilo o sedanjem položaju na severnem abesinskem bojišču in pravi, da Abesinci sicer Makale še niso osvobodili, da pa je položaj italijanske vojske izredno težaven. Na skrajnem vzhodu fronte gro- zi Italijanom ras Kaša, ki bi jim lahko presekal zveze z zaledjem. Slična nevarnost j© nastala zahodno od Makale, kjer nastopa vojska rasa Sejuma, ki bi lahko prodrla proti Hausienu. Če bi Abesinci zavzeli prelaz Abaro, bi nastala neposredna nevarnost za središče vojske generala Maravigne. Vse abesinske vojne sile od Ende Selasi do reke Takaze in do najbolj zapadne točke italijanske fronte so sedaj združene tako, da predstavljajo trden zid proti nadaljnjemu italijanskemu prodiranju. Iz Kafte in Debare prihajajo vedno no-"i oddelki Abesincev na fronto. Makala obkoljena London, 14. januarja, d. Da bi se izognile katastrofi, so se glavne italijanske sile že umaknile iz Makale, v katero so vkorakale pred 9 tedni. Samo majhen oddelek Italijanov je še v mestu. Abesinsko vrhovno poveljstvo zagotavlja, da more zavzeti Makalo vsak čas. Italijani so se umaknili 30 milj daleč do kraja Masoba. Abesinskim poslednjim uspehom se je posrečilo presekati glavno zvezo med Aduo, AdigTatom in Makalo, tako da so sedaj italijanske čete prisiljene napraviti velik ovinek, če hočejo priti na postojanke. Italijansko vojno poročilo Rim, 14. januarja. AA. Ministrstvo za propagando je objavilo naslednji komunike št 96: Včeraj so naši nacionalni eritrejski oddelki razvili intenzivne izvide v odseku Takaze in jugovzhodno od Makale. Na drugih delsh bojišča ni bilo znatnejših dogodkov. Letalo Mussolinijevega sina obstreljeno Pariz, 14. januarja. AA. Agencija Havas poroča ' iz Rima: Trdijo, da je letalo, v katerem se je nahajal Vittorio Mussolini, zadelo več strelov, ko so Sa obstreljevali te dni 35 km južno od Makale. Eden izmed strelov je eksplodiral v kfcbini, toda pPota ni ranilo. Letalo se je vzlic temu lahko spustilo za italijanskimi črtami na zemljo. London, 14 januarja. AA Reuterjev urad poroča iz Asmare: Vittorio Mussolini, sin predsednika italijanske vlade, je srečno ušel smrti pri zadnjem bombardiranju nad Amba Alagijem. Njegovo letalo je zadelo več abe- sinskih strelov in ga znatno poškodovalo. Eden izmed strelov je povzročil tudi manjšo eksplozijo v letalu, vendar se je Vittoriu Mussoliniju z velikim naporom posrečilo pristati na letališču. Poškodovana so bila tudi ostala letala, ki so se udeležila bombardiranja. Addis Abeba, 14. januarja, o- Včeraj se Je nad abesinsko prestolnico prvič pojavilo italijansko trimotomo letalo, ki je prišlo v smeri z juga. Prebivalstvo je ostalo mirno. Danes so se italijanska letala pojavila tudi nad Desijeim in Hararjean. Veliki manevri francoske mornarice Pariz, 14. januarja w. V Brestu stacto-nirano drugo brodovje francoske mornarice je danes odplulo na že več časa napovedane vaje na zapadni obali Afrike. Brodovje obstoji iz 40 vojnih ladij, divizije križark, lahke divizije, treh divizij torpednih rušilcev, dveh divizij torpedovk, dveh divizij podmornic in ostalih spremljevalnih ladij. V Dakarju se bosta pridružila brodovju še ena križarka tn en torpedni rušilec, ki prideta z Antilov. Brodovje bo na povratku obiskalo več španskih pristanišč ter se bo 26. februarja zopet vrnilo v Brest. Kakor znano, so se v zvezi s temi ma- nevri v svetovnem tisku zlasti v angleških listih ,Srpski kralj« je bila konferenca pristašev JRZ, na kateri je g. minister govoril o političnem položaju. Med drugim je dejal: Mi mislimo, da morajo državljani imeti popolno svobodo. Toda dovoliti ne moremo, da bi se preko politike razpravljalo o tistem, kar je smisel našega življenja in kar ne sme biti predmet daljnjih razprav, to je državno in narodno edinstvo. 0 vsem drugem se more govoriti. Pravo politično življenje lahteva močne stranke. Mi državljani se mo- remo razlikovati glede na ureditev raznih vprašanj gospodarskega in finančnega značaja glede otčinsk 3 politike, toda v vprašanju narodnega in državnega edinstva ni debate in ne more biti nesoglasja. Vsakdo mora vedeti, da je vprašanje narodnega in državnega edinstva iznad dnevne politike in vseh sličnih razgovorov, toda druga vpra-šania našega notranjega življenja, huda gospodarska kriza in ostala vprašanja eo tisto, ki se edino more urediti v pravi in dobri politiki. Zato smo mi tudi omogočili popolno politično življenje in ustanavljanje političnih strank. Telefonski depoziti bodo ukinjeni? Split, 14. janiuamja. o. Na svojem inšpekcijskem potovanju je prispel semkaj minister pošt dr. Kailud.jerčič. V razgovoru z novinarji je omenil razne načrte svojega resora m izboljšanje poeta e, telefonske in brzojavne službe. Med drugim je napovedal zgraditev novih poslopij za glavne pošte v Zagrebu, Splitu in Dubrovniku. V sv.nho olajšanja in pospeševanja telefonskega prometa namerava mrnistrsbvo ukiniti dosedanje predpise glede medkrajevnega telefonskega pro- meta po katerih se je moral na pristojni telefonski centrali založiti depozit v svrho obračunavanja medkrajevnih razgovorov. Sedaj namerava ministrstvo sistem depozitov docela ukiniti, tako da bo v bodoče z vsakega telefona govoriti v medkrajevnem prometu. Pristojbine za medkrajevne razgovore se bodo obračunavale z lastnikom telefona mesečno naknadno. Minister je prepričan, da se bo na ta način telefonski promet *elo olajšal in pospešil. Zakaj je bil razrešen občinsk? Kamnika mesta Iz Kamnika nam pišejo: Banska uprava je na osnovi § 129 zakona o občinah razrešila občinski odbor mesta Kamnika Razrešeni so bili župan g. Fran Kratnar, člani uprave gg. Anton Zevnik, Franc Stare, Miloš Kramar. Franc Rebemik in Anton Cerer ter odborniki gg. Florijan §unkar, Josip Semeja. Maks Koželj, Lojize Peterlin, Ivan Petek, Josip Klemenčič, Anton Knaflič. Ivan Hudobil-nik. Albert Uršič, Alfonz Skala, Miha Jerman, Viktor šlegl, Jožef Pavlič, Leopold Larnipič in Janez Homar. Imenovana je bi'a nova začasna uprava, v kateri je predsednik trgovec g. Anton Steigar, njegov namestnik g. Karol ABbrecht ostali člani uprave pa gg. Janez Dolenc, tovarniški delavec, dr. Dominik 2vokelj, odvetnik, Julij Cenčič, šolski upravitelj in Ludvik Pirnat, uradnik katastrske uprave v p. O vzrokih razrešitve občinskega odbora in župana Kratnarja, ki je skoro 9 let županova! Kamniku, se po Kamniku raz-našajo najfantastičnejše govorice, ki ob bujni domišljiji nekaterih naših someščanov dobivajo vsak dan drugo obliko. Prikazati skušajo delo razrešen.ega občinskega odbora v popolnoma drugačni luči, kakor pa jo kaže poročilo revizorjev ban-ske uprave, ki je navedeno v dekretu kot podlaga za razrešitev. Revizorja banske uprave sta se mudila na kamniški občini od 8. do 28. novembra 1935. in sta pregledala vse občinsko poslovanje od 1. 1930. dalje. Ugotovila sta razne pomanjkljivosti v poslovanju, vodstvu knjig, sejnem zapisniku itd., ki naj dokazujejo, da so predsednik občine občinska oprava in odbor kot celota v nedopustni meri zanemarjali dolžnosti, ki jim jih nalaga zakon o občinah. Tako n pr. očita poročilo upravi, da ni vsake tri mesece pregledala blagajne in o tem poroča'a odboru, da v sejnem zapisniku ni vpisanih par od-borovih sej, da občina ni izterjala vsega kuluka in vse vodarine od meščanov, da ni plačala vseh zapadlih obresti za občinska posojila, da je za zgradnjo kopališča porabila denar, ki bi bil moral iti za ceste itd. Taki so torej grehi, ki jih imata na vesti občinska uprava in odbor in zaradi česar sta bila oba razrešena. Revizijsko, poročilo navaja te nerodnosti za vso dobo od 1. 1930. pa do danes, torej tudi za čas do L 1932., ko je bil podžupan g. Ant:>n Stergar, član uprave pa tudi dr. Dominik Žvokelj. Kakor sedanjemu odboru, tako očita revizijsko poročilo tudi prejšnjemu občinskemu odboru, v katerem sta imela odločujočo besedo imenovana gospoda, da je v nedopustni meri zanemarjal svoje dolžnositi in ni v redu vršil z zakonom mu naloženih poslov. To je razvidno iz točke 4. razlogov za razrešnico sedanjega odbora, kjer je navedeno: »Uradna komisija je ugotovila, da je bilo v l. 1931. knji-ženih za 31.010 Din — fingiranih računov, glasečih se na nabavo gramoza. Ti računi so se napravili zategadelj, da se krijejo prekoračeni krediti za kopališče.« Prav tako je z nekim posojilom, v znesku 16.000 Din, najetim v 1. 1931., ki tudi tvori v poročilu očitek in dokaz nerednega poslovanja. Če zasluži občinski odbor, izvoljen leta 1933., take očitke, jih prav tako zasluži občinski odbor, ki je vodil občino med leti 1930. do 1933. Revizija namreč navaja glede zanemarjanja dolžnosti za gobčinuki odlbor, v katerem je bil podžupan g. Anton Stergar, odločujoči člani pa mnogi kamniški prvaki bivše SLS. iste očitke, kakor za zadnji občinski odbor. To se pravi, da občinski odbor, izvoljen pri volitvah 1. 1933., n« nosi sam krivde za poslovanje na občini. On je samo nadaljeval navade in tradicije, ki jih je uvedla koalicija, ko je leta 19217. zavladala na naši občini, potem ko je s svojo zvezo razdrla dotakratno demokratsko večino pod vodstvom dr. Karbe. To morajo imeti v vidu vsi, ki zdaj tako vneto kritizirajo in vedo toliko novedati o delu razrešenega občinskega odbora. Človek mora biti samo malo objektiven, pa bo spoznal, kdo vse zasluži grajo. Vprašanje odvetniške tarife Beograd, 14. januarja, p. Zaradi defini-tivne ureditve vprašanja odvetniških tarif, ki bi se naj izenačili za vso državo, se jutri v ministrstvu pravde sestanejo zastopniki odvetniških zbornic iz vse države. Ljubljansko zbornico bo zastopal odvetnik dr. Urbane, beograjsko pa dr. Janko Olip. „Istra" zaplenjena Zagreb, 14. januarja, o. Državno tožilstvo je zabranilo razširjanje prve letošnje številke znanega emigrantskega tednika »Istra« Beležke | Avstrijski kancelar zanika Preprečen političen Shod v severni Dalmaciji Zagrebške »Novosti« poročajo, da se je vrčal v Drnišu zbor JRZ na katerem je hotel obrazložiti politiko JRZ nac. posl. dr. Niko Novakovid. Ko pa je pričel govoriti, ko so ga zbrani kmetje prekinili s klici »Živel JevtičU Ko je pripomnil dr. Novakovid, da je bil tudi on izvoljen na Jevtidevi listi, so pričeli kmetje klicati: »Pa ste ga izdali in prevarili!« Dr. Novakovid je poskušal pomiriti kmete ter jih je prosil, naj ga poslušajo, da jim pove zakaj je vstopil v JRZ. Vse prigovarjanje pa ni nič pomagalo. Moral je zapustiti dvorano ter se takoj odpeljati z avtomobilom v Knin. Ostal ni niti toliko v Drnišu, da bi kosil pri prijatelju dr. Mi-lovidu, kjer je bilo pripravljeno zanj kosilo. Recept za rešitev hrvatskega vprašanja V šumadiji so imeli zadnje dni opozicijski zemljoradniki par shodov, na katerih je govoril bivši narodni poslanec Ceda Koka-novid. Po njegovem mišljenju je v državi edina združena opozicija poklicana izvoje vati narodu svobodo in* rešiti vsa notranja vprašanja. V prvi vrsti je treba enkrat za vselej rešiti hrvatsko vprašanje, to pa tako, da bodo popolnoma zadovoljni tako Srbi kakor Hrvati, ki ljubijo našo, 8 tolikimi napori in žrtvami stvorjeno državo. Kdor danes še vedno trdi, da ne obstoji hrvatsko vprašanje, ta zapira oči pred stvarnostjo. Najboljša priprava za rešitev hrvatskega vprašanja je snovanje skupna fronte vseh jugoslovenskih kmetov ne glede na plemensko, strankarsko in versko pripadnost. Ce se bo pojavila taka kmečka fronta na prihodnjih volitvah, bo mogoče pristopiti potem takoj k reševanju hrvatskega vprašanja. Kokanovid je prepridan. da bi bilo takrat mogoče spraviti hrvatsko vprašanje v pol ure z dnevnega reda. Tako g. Kokanovid. Toda dr. Maček noče o kaki skupni, jugoslovenski kmečki fronti ničesar slišati, marveč pozna samo hrvatsko fronto. Ravno zaradi teh bistvenih razlik v pogledih na državno politiko ie združena opozicija v svoji notranjosti tako slaba in neenotna, da ne more imeti trajnosti Hrvatski klerikalci in antikomunistični odbor V Beogradu so preteklo nedeljo osnovali, kakor je »Jutro« že poročalo, »Jugoslovenski antikomunistični komitet«, ki si je nadel nalogo, da se bori na vseh področjih proti komunizmu. »Hrvatska straža«, glasilo hrvatskih klerikalcev, registrira v svoji zadnji številki ustanovitev tega društva in pripominja: »Gospodje iz tega ko-miteta bi že lahko objavili svoja imena. Zdi se, da so to isti ljudje, ki pošiljajo raznim listom v državi nekake »bilj-tene« proti komunizmu. Toda ta »bilj-ten« je tako neinteligentno redigiran, da je v bistvu propaganda za komunizem. Sploh bi bilo dobro vedeti, kake so zveze tega »komiteta« in kdo ga finansira«. Se bolj zanimivo bi bilo vedeti, ali ima »Hrvatska straža« kak povod za svoja sumničenja, ali pa zveni iz njih le nevo-lja, da se hoče kdo brez njenega privoljenja boriti proti komunizmu. Velik optimizem V Preljini pri Cačku je bil v nedeljo shod JRZ. Glavni govornik je bil narodni poslanec Vojko Cvrkič, predsednik administrativnega odbora Narodne skupščine. V svojem govoru je naglašal^ da dela vlada dr. Milana Stojadinoviča v polnem soglasju s prekaljenima nosilcema jugoslovenske misli, ministroma dr. Korošcem in dr. Spahom. JRZ in vlada dr. Stojadinoviča hočeta dati narodu vse državljanske svoboščine. JRZ želi omogočiti vsem strankam svobodno politično tekmovanje, ki pa se mora držati v mejah interesov države in narodne celote. JRZ je vedno pripravljena ugoditi tudi vsem upravičenim zalite vam Hrvatov ter bi bila srečna, če bi mogel dr. Maček, razviti svoj pozitivni program, M bi se strinjal z jugosttovensko mislijo. Priznati je pač treba, da je g. predsednik administrativnega odbora obdarovan z za današnje čase naravnost čudovitim optimizmom. Mi bi bili kar zadovoljni, če bi dr. Maček sploh povedal, kaj hoče, da pa bi bil njegov program povsem v skladu z jugosrtovensko mislijo, pa si ne upamo misliti niti v sanjah. Kljub temu pa nam očitajo, da smo nestrpni in fanatični ter da zaviramo potek sporazumevanja. Proračun primors!* p banovine Iz Splita javljajo, da je izgotovljen proračun primorske banovine, ki znaša 36.836.445 dinarjev. Proračun je že predhodno odobrilo ministrstvo financ z redukcijo 140.000 dinarjev. Proračun bo predložen banovinskenvu svetiu v razpravljanje sredi februarja. Državna dotacija znaša kakor lansko leto 17 milijonov dinarjev. Poleg tega je predvidena še izredna državna dotacija 2 milijonov. Dohodki so predvideni v lanskem iznosu. Na novo se uvaja trošarina na električni tok za razsvetlja- vo. „črni križ" Dr. Paul Posener, bivši profesor trgovske akademije na Dunaju, je dal pobudo za ustanovitev mednarodne organizacije, ki bi se naj imenovala »črni križ«. Organizacija naj bi skrbela za žrtve državljanskih vojn in vo*>če za politične preganjalce in begunce, ne glede na njih državno in narodno pripadnost. Orni križ bi posloval v sporazumu z Društvom narodov in bi izdajal političnim emigrantom tudi potne liste. Pravi, da njegova pot v Prago ne znači nikake spremembe v avstrijski mednarodni politiki London, 14. januarja, d. »Times« je objavil razgovor svojega dunajskega dopisnika z zveznim kancelarjem dr. Schuschnig-gom, ki je izjavil med drugim: Domneve o mojem obisku v Pragi, objavljane v inozemskem tisku, so precej daleč od resnice. V Prago pojdem na povabilo Zveze industrijcev, da predavam. Seveda bom uporabil priliko tudi v to, da bom razpravljal z vodilnimi osebnostmi Češkoslovaške o nekaterih aktualnih vprašanjih. Glavni predmet razgovorov bo gospodarsko sodelovanje obeh držav. V zunanji politiki Avstrije ni nastopila nobena izprememba in je tudi ni pričakovati. Ta zunanja politika bo temeljila še nadalje na sodelovanju z Italijo in Madžarsko ter Društvom narodov. Želimo si dneva, ko bo obstojala med tema obema stremljenjema zopet harmonija. Glede na Nemčijo se je položaj le malo izpremenil. Praktičen sporazum z Nemčijo smatram še nadalje za povsem mogoč z nespremenljivim pogojem, da ostane Avstrija v resnici neodvisna. Nemčija ni predložila nobenih novih predlogov. Vsekakor se more ugotoviti nekoliko zboljšanja v odnošajih med obema država! a kot posledica tiskovnega premirja in omiljen j a gotovih ukrepov Nemčije, n. pr. v vprašanjih izmenjave opernih pevcev. Avstrijska vlada ne bo storila ničesar, • čemer bi se odnošaji poostrili, in osebno obsojam vse časopisne napade, tudi o«v-manjše. Nemški komentar Berlin, 14. januarja, o. >Germania< Je danes objavila komentar o potovanji avstrijskega kancelarja dr. Scbuscbnigga v Prago. Nekdanje glasilo katoliškega centra pravi med drugim: Vse kaže^ da bo ■ tem storjen prvi korak za stvarni napredek v Podunavju in se lahko pričakuje, da bo poizkus zbližanja med Dunajem tn Prago uspel. Upajmo pa, da ne bodo skušali, še nadalje reševati podonavskega vprašanja brez nemškega sodelovanja, kakor je bflo doslej. Potrjuje se vest o maloazijski antanti London, 14. januarja, d. >Times« potrjuje iz Ankare vest, da bo v kratkem podpisana med Turčijo, Perzijo, Irakom in Afganistanom pogodba o nenapadanju. Načrt je bil parafiran že v ženevi in se bodo zunanji ministri omenjenih štirih držav v kratkem sestali h končnoveljavnemu podpisu pogodbe bržkone v Bagdadu. Pogodba predstavlja uspeh večletnih diplomatskih prizadevanj Turčije ter ibo omogočila podpisnicam skupno zunanjo politiko in tesnejše gospodarske odnošaje. Konferenca o posledicah sankcij Beograd, 14 januarja, o. V predsedstvu vlade je bila včeraj ves dan trajajoča konferenca ministrov in nekaterih strokovnjakov; med njimi sta bila upravnik Državne hipotekame banke Vojin Djurišič in generalni direktor državnih železnic Nau-movič. Na konferenci so sodelovali vsi ministri gospodarskih resorov. Razpravljali so o posledicah izvajanja sankcij proti Italiji ter o ukrepih, ki bi bili potrebni, da bi se olajšal položaj onih gospodarskih panog, ki so zaradi sankcij najhuje prizadete. Minister Kožni o devalvaciji Beograd, 14. januarja, o. Minister za zgradbe dr. Marko Kožuil je poslal beograjskim listom sporočilo, v katerem pravi, da ni res, da bi bil na zborovanju v Subotici on ali kak drugi govornik govoril o devalvaciji dinarja, še manj jo priporočal kot sredstvo za poživi jen je narodnega gospodarstva. Na zborovanju se je govorilo o potrebi zakonske regulacije dolgov za vse sloje prebivalstva potom njihove devalvacije (odpisa), nika kor pa o devalvaciji dinarja. Minister pravi dalje, da devalvacije dinarja ne smatra za primerno sredstvo za po življenje našega gospodarstva, da je nikomur ni priporočal in da je tudi danes nikomur ne nasvetuje. Na zborovanju se je govorilo tudi o potrebi oživljenja denarnega obtoka in o tem, kako bi se preprečilo teza vri ran je denarja. Državne dobave in obrtniki Beograd, 14 januarja, p. Na prošlnjo obrtniških organizacij, da sc obrtna dela za državne in samoupravne ustanove izročajo izključno mojstrom obrtnikom, je minister za gradfoe dr. Marko Kožulj izdal okrožnico, v kateri pravi, da se bodo morala v bodoče vsa dela, ki jih bo naročilo ministrstvo za gradbe, dejansko poveriti v izvršitev le pravno priznanim obrtnikom. Iz železniške službe Beograd, 14. januarja, p Iz Ugljevika je bil premeščen na brežiško železniško postajo kot vršilec dolžnosti postajenačel-nika Zivojin Bonič. .................i Dr. Beneš v praškem nemškem gledališču Praga, 14. januarja, d. Snoči je bila v novem nemškem gledališču slavnostna predstava Mozartove »Čarobne piščalke« na čast predsedniku republike dr. Be-nešu. Predstavi so prisostvovali prezident dr. Beneš, člani vlade, mnogi višji uradniki, diplomati in zastopniki gospodarskega in kulturnega življenja Češkoslovaške, prezidenta dr. Beneša je občinstvo pozdravilo ob prihodu z viharnimi ovacija-mi, godba pa s sviranjem državne himne. čankajšek za zbližanje z Japonsko Nanking, 14. januarja. AA. Maršal Cangkajšek je a predstavniki profesorjev in dijakov kitajskega vseučiliščaa imel posvetovanje o kitajsko-japonskih odnošajih. Maršal Čangkajšek je predstavnikom vseučilišča poudarjal potrebo v interesu Kitajske, da se ustavi ali ublaži protijaponska agitacija. Brezposelnost v Švici Bern, 14 jan. AA. Po vesteh listov zna. ša število brezposelnih v Švici koncem decembra 118.776. To Je dosedaj najvišje število, ki je bilo registrirano. Kakor poroča list nadalje, je itaUjandki poslanik v Ankari izroči1 v zunanjem ministrstvu noto, v kateri vprašuje, kako misli turška Vlada svoj pristanek na sodelovanje z Veliko Britanijo na Sredozemskem morju na podlagi 16. pakta Društva narodov spraviti v sklad s italijansko-turško prijateljsko pogodbo tal L 1928. V političnih krogih «0 mnenja, da bo Turčija odgovorila šele po posvetovanju z ostalimi članicami Balkanske zveze. Dr. Maček in srbska opozicija Zagreto, 14. januarja. o. Znani zemijo-radniški prvak Ceda Kokanovid je izjeva na shodu v Trsteniku, da je sparaaam med dr. MaSkom Ljubo Davidovičem In Joco Jovanovičem že sklenjen, ter da bo v najkrajšem času podpisan v Zagre&u ali Beogradu. Nadalje je izjavil, da bo dr. Maček v prvi polovici februarja prišeft v Beograd ter da bo nastopil tudi na hlodih v šumadiji. V okolici dr. Mačka izjavljajo k temu, da so trditve g. Cede Kokanoviča metočne in najmanj preuranjene. Razgovori, ki so v teku, še ne pomenijo, da je sporazum že dosežen. Ce bi bilo to dejstvo, bi razgovori ne bili več potrebni. Kakor pa Je znano, se bodo v kratkem znova sestafi delegati zagrebške in srbijanske izven-parfamentarne opozicije, da nadaljujejo pogajanja glede enotnega programa. Pritožbe zagrebške univerze Zagreb, li4. januarja, o. Kakor znan«, Je zagrebška univerza pred božičnimi prazniki zaradi pomanjkanja luči in kurjave predčasno prekinila predavanja. Počitnic bi moralo biti jutri konec ter bi &e zopet iimeia nadaljevati predavanja. Rektorat zagrebške univerze pa je danes sklenil, da se počitnice podaljšajo do vključno 19-t. m., ker so ostali koraki na merodaJnih mestih za dosego potrebnih kreditov brezuspešni. Rektor je poslal prosvetnemu ministru obširno predstavko, v kateri primerja dotacijo zagrebške univerze z dotacijami za beograjsko in ljubljansko univerzo. Med drugim navaja, da je na primer dobila beograjska univerza za svoje grajdlbene Potrebe v letošnjem proračunu 20, ljubljanska 7.5, zagrebška Pa samo 2.5 milijona Din, dočim bi Potrebovala 50 milijonov. Zaradi tako malenkostne dotacije je Postal finančni pok>žaj zagrebške univerz^ nevzdržen. Pogreb posL Vlatkoviča Zagreb, 14. januarja, o- Danes doPoM»® je bffl Pogreb umrlega narodnega Poslanca za petrinjski srez Petra Vlatkorviča. Poleg številnih pokojnikovih sorodnikov in znancev se je udeležil pogreba tudi finančni minister g. Dušan Letica, Narodno skupščino pa sta zastopala narodna poslanca prof. MiHovan Grba in Ante Kotvač. Pogreba se je udeležil tudi ban dr. strenčlč in več narodnih poslancev in senatorjev. Reaktiviranje republikanskih uradnikov v Grčiji Atene, 14. januarja, b. Med grškim kraljem in ministrskim predsednikom De-merdizi&om je bil dosežen sporazum, p« katerem bodo zopet sprejeti v dfnžavno službo venizeli®tični državni uradniki in učitelji, ki so bih zaradi svojega repuhli-kanskega prepričanja po neuspelem prevratu v marcu lanskega leta odpuščeni. Plaz zasul tri smučarje na olimpijskem terenu Garmisch - PartenKirchen, 14. januarja. b. V bližini Garmisch - Partemkirchna • snežen plaz, dolg 700 m zasul tri smučarje. Dočim se je eden rešil sam, st« ostala dva, neki ameriški Nemec in neka dana«, še Pod snegom. Vremenska napoved Novosadska vremenska napoved za d«. nes: Prevladovalo bo oblačno in megieno, dež in sneg na severu, deloma vedro na jugu. Temperatura bo malo padla. Dunajska vremenska napoved zm aredo Prehod k zfmskemu vremenu, po večini oblačno, temperatura bo padla, v mnogih , krajih sneg. Maši kraji in ljudje Bicikli, avtomobili, kočije Zanimive policijske številke o vozilih v Sloveniji Zvest prijatelj nikoli ne razočara.. Pri pranju perila fn čiščenfir v hiši se takoj spozna po ko-kovosti. Pri nakupu pa po dveh važnih znakih: imenuu Schichf m .j, in varnostni znamki „Je!en" na rdečem ovitimi SCHICHT0 Terpentinovo milo domači izdelek . ^varapak izrecno pristno zahtevati! Mirko Ambrožič f Ljubljana, 14. januarja Iz Zagreba je prispela žalostna vest, da Je včeraj v nekem tamošnjem sanatoriju po daljši, težki bolezni podlegel ugledni narodni delavec, trgovec g. Mirko Ambrožič, bratranec bivšega načelnika SKJ "n ravnatelja Delniške tiskarne g. Miroslava Ambrožiča. Z njim je smrt ugrabila življenje enega redkih značajev in borcev, kakršni so mogli zrasti samo v dobi žrtvovanja polnih nacionalnih bojev v stari avstro-ogrski monarhiji in pa svetovne vojne, ki je prav najboljšim borcem prinesla največ trpljenja in gorja. Pokojnik, ki je umrl komaj v 47. letu starosti, je bil iz znane narodne notranjske družine. Ko je kot mlad trgovski nameščenec prišel v Ljubljano, je spričo simpatične pojave, odličnega nastopa in svojih talentov kmalu zavzel v našem družabnem življenju važno, spoštovanja vredno mesto. Posebej se je udejstvoval kot eden najboljših telovadcev Ljubljanskega Sokola, ki mu je bil delj časa tudi zastavonoša, pozneje pa mu je postal ustanovni član V Sokolu je bil član predmjaškega zbora in je na številnih telovadnih tekmah odnesel lepe lovorike. Med drugim se je udeležil tekem, ki jih je leta 1911. priredila Slovenska sokolska zveza v Ljubljani. in o priliki VII. vsesokolskega zleta v Pragi leto pozneje. Vojna ga je od nacionalnega dela poklicala na bojne poljane. Na ruski fronti je bil zadnje leto pred razsulom ujet, tako da je pričal razipad stare monarhije :rn vstajenj narodne države, ki ji je bil posvetil vse misli in vse delo svoje mladosti. v ujetništvu. Ko se je leta 1919. vrnil v Ljolbljano, je vstopil kot družabnik v renomirano veletrgovino z m anufak turnim blagom F. Hre-horič na Tvrševi cesti in ta je ostal kakšnih osem let. Tudi kot ugleden in mnogo zaposlen trgovec je ostal zvest Ljubljanskemu Sokolu in je z neugasnim ognjem sodeloval v telovadnici in na vseh njegovih prireditvah. Nazadnje je v vrsti iTibraniih telovadcev nastopil v počastitev prvega prihoda tedanjega regenta Aleksandra v Ljubljano. Leta 1927. je izstopil iz tvrdke Hrehorič in se preselil v Maribor, kjer je ustanovil samostojno podjetje za industrijo perila. Zadnji čas ga je pričela mučiti težka bolezen. Zatekel se je v Zagreb po zdravje. Pridružilo se je vnetje rebrne mrene, in dasi so ga zdravniki pred tremi tedni z vso skrbnostjo operirali, mu je včeraj zamrlo srce. Ugledni, hudo prizadeti rodbini naše iskreno sožalje! Smrt plemenite žene Kočevja, 14. januarja. V nedeljo so položili v grob mater znanega kočevskega veljaka Antona Kajfeža, dalje poštarja v Novih selih Josipa Kajfeža, gospo Nežiko Kajfeževo rojeno Pogorelčevo. To je zadnja sestrična bivšega slovenskega vodilnega politika kanonika Karla Kluna, ki je leta 1894. ob zasedanju delegacij tako tragično dovršil svojo življenjsko pot in ble-stečo politično kariero; bila je tudi nečakinja svoječasnega nad vse priljubljenega kanonika in dekana Kramerja v Škofji Loki, kjer se je tudi izobrazila. V Novih seiih pri Kočevju, kamor se je primožila pred 63 leti, je umela ustvariti iz svoje hiše pravo ljudsko izobraževališče. Bila je prava mati kostelskih gospodinj in deklet ter vseh revežev in siromakov. To ji je bilo tem lažje, ker sta z rajnkim možem Antonom Kaj ležem znala dvigniti ugled hiše in rodbine tako, da je postala tudi zbirališče inteligence bližnjih slovenskih in hrvatskih mest in trgov. Njen mož Anton Kajfež, dolgoletni župan in veleposestnik v Novih selih, je odšel že pred 12 leti v večnost. Od 8 otrok sta vse skrbno vzgojila in odlično preskrbela. Danes pripadejo nje- V dveh člankih je bilo razloženo, kako «5o nekateri člani nekdanje črnogorske vlade pred 20 leti pripomogli do avstrijskega zavzetja Dovčena in kako so si potem Avstrijci izmislili zaroto generala Vešoviča, da bi upravičili svoje nasilje. General Vešovič je bil od kralja in nekaterih ministrov prisiljen ostati doma, da bi bil > svetovalec« avstrijske vojaške uprave. S svojim delom je dokazal da ni rad sprejel te udoge, gotovo pa tudi ni mislil, da bodo Avstrijci baš njega in njegov ugled izrabili za pretvezo svojega nasilja, ki ni poznal prav nobene razlike med premagano Srbijo hi med črnogorsko državo, ki ni bila premagana in se je jx) svojih predstavnikih sama podvrgla začasni upravi aiuetro-ogrskie monarhije. Avstrijci so v Orni gori uvedli še hujšo strahovlado, kakor je bila tedaj v Srbiji. Teror je bil smel. ohol, predrzen, ker je bilo laže preplaviti črno goro z vojaštvom kakor pa Srbijo. Ko so Avstrijci pošiljali svoje čete v Črno goro preko Lovčena in iz Bosne, so računali tudi, da bodo pomagali strahovati deželo in ljudstvo muslimani nove Orne gore, področja Plava in Gusinja priključenega Črni gori po balkanskih vojnah. Kmalu se je videlo, da so se všteti. Ko so okupacijske čete že nekaj tednov po Djiurdjevem 1916 predstavljale eno oboroženo silo, drugo pa begunci na planinah, ni najožji rodbini inženjerji, industrijci, dok- , torji, veletrgovci itd., ki po vrsti zavzemajo v našem gospodarstvu in upravi odlična ne-sta. Naj bo plemeniti slovenski ženi žemljica lahka, uglednim prizadetim rodbinam pa izrekamo iskreno sožalje! Ljubljanica ~ naša preglavica Ljubljana, 14. januarja. Pred mesecem čini smo poročali, da ,ie bila dovršena nova zapornica na Špici, ki pomen ja važen in edinstven regulator za Ljubljaničino strugo skozi mesto. Tedaj Ljubljana, 14. januarja Uradna razvidnica vozil, ki nam kaže. kako prihajajo kolesa, avtomobili, motoci-kli in kočije v promet in iz prometa, je brez dvoma eden izmed dragocenih virov za študij o gibanju gospodarske krize. Slovenija je znana kot dežela biciklistov. in če bi človek sodil gmotne razmere prebivalstva po tem. koliko sreča na ce&ti pešcev in koliko onih povzdignjencev. ki se s pedali pomikajo naprej, bi prišel do sklepa, da kriza nam Slovencem ni mogla do živega. Do konca lanskega leta je bilo v dravski banovini izdanih vsega skupaj 114.000 kolesarskih številk, kar pomeni, da približno toliko moških in ženskih koles oskrbuje zasebni promet na naših cestah. Samo v Ljubljani in okolici je bilo po razvidnici lani ob koncu leta 13.016 koles, a tej številki je treba pripisati še kakšnih 2500 nadaljnjih biciklov, ker številka uradne evi dence ne obseže prav celotnega kolesarske ga parka. Kakor kaže namreč izkušnja, vsak peti lastnik v letu izmenja svoje kolo, pa se njegovo staro in novo vodita v statistiki pod eno številko. Število koles, ki so tipično vozilo malega človeka, vzdržema rase. Medtem ko je bilo leta 1933. priglašenih v Ljubljani in okolici samo še 10.050 koles, jih je bilo predlanskim že 12.550, v dveh letih pa je število poskočilo za več ko 2500. V malo skromnejšem porastu se giblje tudi število motornih vozil. Gospodarska : kriza in visoke takse so pred nedavnirr časom sicer prisilile mnoge avtomobiliste. da so vozila stavili pod plombo, ker so uvideli, da se jim spričo neznatnega gospodarskega prometa in pretiranih davščin ne ren tirajo. Medtem ko je bilo leta 1932. v Ljub Ijani samo še 78 motornih vozil, ponajveč Ljubljana, 14. januarja V božični številki je »Jutro« objavilo informativen članek o razmerah politehničnega instituta v Parizu, ki je tudi pri nas za lepe denarje napravljal inženjerje. Navedeno je bilo. da so med pokrovitelji politehničnega instituta odnosno njegove dopisne šole v Parizu ugledne osebnosti naše in francoske države in da je bil institut tesno povezan s tehničnim zavodom normandijske univerze. Pisec je navajal, da so absolventi politehničnega instituta polagali na tehničnem zavodu te univerze en sam izpit in že so dobili inženjersko diplomo, nakar so jim tudi naše premalo pazljive šolske oblasti nasedle. Po sodbi pisca M.M. je mnogo takih inženjerjev tudi v naši državi, kjer upravljajo tehnično službo v raznih tehnič- izkazalo, da še tako močne čete ne morejo osvojiti visokih planin in da Ar-navti iz Plava in Gusinja sploh nočejo koristiti okupacijski upravi. Kontribucij in rekvizicij so bili oproščeni in ker jih ni mučila lakota, tudi v okrožne magacine niso znosili svojega zlata. Z zlatom so plačevali samo municijo za svoje puške in s srebrom okovane revolverje, o katerih so Avstrijci mislili, da bodo ubijali črnogorsko rajo, a se je kaj kmalu videlo, da so upihnili življenje mnogim pre-vnetim okupacijskem organom. Med okupacijsko upravo in Amavtr je prišlo večkrat do nevarnih sporov. Tudi po golem naključju. Staremu reaktivira-nemiu majorju, ki je — recimo — poveljeval posadki v Plavu in je imel pod svojo oblastjo več arnavtskih kakor črnogorskih občin, so zapovedali izvedbo rekvizi-cije velikih količin volne in drobnice. Povelje je sicer naglašalo, naj prizanaša Ar-navtom, a mož, ki se ni ganil iz svoje močno zastražene komande in mu je bilo vse področje tuje kakor španska vas, je poslal na po<*el svoje oficirje in podoficir-je. patrulje so pobrale volno in ovce, kjer so jih našle, major pa je pokorno javil, da je bil nalog izvršen. Okrožnega poveljnika in guvernerja so obiskavale skupine mrkih Arnavtov, ki so protestirali proti je biLo rečeno, da se bodo spet pričela dela v Ljubljanici. A človek obrača, bog pa obrne, pravi pregovor. Vremenske nepri-like so onemogočile vsakršno delo. 2e v soboto popoldne pa smo opaiziii, da je sicer deroča Ljubljanica postala krotka in zativomico na Spici so prvič letos zaprli. Podjetje Dukič in drug je namreč kalkuJiraio z milejšimi vremenom, saj predvideva napoved vremen os lovca prof. Herschla v prihodnjih treh mesecih komaj petkrat snežno, sicer mrzlo, a Pretežno znosno vreme. Videli smo že nekaj dni nekake komisije, ki so ugibale o nadalj-nih delih in včeraj dopoldne so manjše skupine težko čakajočih delavcev Pograbile lopate in krampe ter se podale v strugo. Sprva bodo usmerili vodotok v Ljubljanici kakor tudi izliv Gradaščice. potniških avtomobilov, pod plombo, je v naslednjem letu številka narasla na 366. Ko se je predlanskim razširil glas, da bosta ' država in banovina takso znižali, je številc plombiranih voz takoj padlo na 180. in ko je nato do znižanja tudi v resnici prišlo, je bilo ob koncu leta 1935. samo še 74 avtomobilov pod plombo. Ce bo tudi Še mestna občina, kakor se pričakuje, znižala svoje davščine, smemo pričakovati, da bodo odrešena še tista zadnja vozila, ki jih kriza še zmerom drži za zapahi garaž. Ob konci lanskega leta je bilo v mestu in okolici v prometu 820 avtomobilov in motociklov, kar pomeni, da se je stanje po velikem padcu v predlanskem letu (640) že znatno približalo stanju iz leta 1933 (980). Število motornih vozil na cesti vzdržema rase, tako da bo verjetno kmalu obnovljeno stanje iz dobe pred krizo. Najbolj tragične so pač številke, ki spremljajo razvojno črto ljubljanskih kočij. Mnogi izmed starih kočijažev so ee znali o pravem času previhteti s kozla za volane, a z njihovimi starimi vozovi, ki izginjajo z ulic. pomalem odmira dobršen del stare, romantično lepe Ljubljane. Medtem ko je bilo leta 1932. v Ljubljani še 250 kočij, jih je bilo predlanskim samo še 184, ob koncu lanskega leta pa komaj ae 167. PRI OSEBAH, KI JIM NI MOGOČE MNOGO KRETATI, PA ZARADI TEGA TRPE NA ZAPEKI IN MOTNJAH V PREBAVI, SPREMLJANIH NA ISTOČASNEM POMANJKANJU TEKA, nudi večtedenska kura z naravno FRANZ - JOSEFOVG grenčico zelo dobre uspehe. Uživa se dnevno ena cela čaša FRANZ - JOSEFOVE vode zjutraj na tešče in zvečer, predno ležete spat. Ogl. rog. S. br. 9047V36. nih pisarnah. Kot absolventu te univerze mi dovolite naslednje pripombe: Med pokrovitelji in častnimi člani pariškega politehničnega instituta so res da bili ugledni možje iz naše in francoske države. Naši ukaželjni mladini so pripomogli, da se je mogla izobraževati v prostem času s pomočjo dopisne šole pariškega politehničnega instituta, ki je bila od našega ministrstva prosvete odobrena z odlokom od 25. decembra 1928. V svrho moralne kontrole in direktnega kontakta z jugoslovensko vlado je bil imenovan v pokroviteljski odbor takratni predsednik naše kr. vlade. Naša država je v polni meri pripomogla, da je bila naši mladini, zlasti oni iz revnejših slojev dana možnost tehnične izobrazbe. Pariški institut se je postavil na zakonsko rekvizLciji ter zatrjevali, da so že na potu pritožbe na cari grajsko porto, kako zavezniška Avstrija uničuje turški živelj, ki je — dina ti — Avstrijce sprejeli kot svoje rešitelje, a vidi zdaj da so njegovi-krvniki. Guverner in okrožni komandanti so se nerodno izmotavali pred takimi pritožniki in prvo, kar so storili, je bilo to, da so jim širom odprli vrata svojih skladišč. Tudi dež odlikovanj za zveste Arnavte so izposlovali. Bil sem priča, ko je prvak gusinjskih Arnavtov beg Meho Ferovič junija 1916 od samega guvernerja prejemal zlasti zaslužni križec. Odlikovali so tedaj več arnavtskih prvakov. Guverner general We-ber von Webenau, robat, a dobrodušen vojščak, jim je stiskal roke, njegov ge-neralštabšef, podpolkovnik Hubka, ki je bil nekdaj avstrijski vojni ataše pri vladi kralja Nikole pa jim je izročal odlikovanja. Odlikovanei so dvigali roke do belih čepic, jih polagali na prsa ter se odmikali iz dvorane, samo orjaški stari Meho je ostal in zamišljeno z nohtom kazalca praskal po križcu. General ie mislil, da mu hoče še kaj posebnega povedati, in pomignil mi je, da bi tolmačil. Meho pa je še vedno praskal križec, majal z glavo in nekaj mrmral. — Fragen Sie doch den Mann, was er will, je dejal guverner. — Beže, sem dejal Feroviču, gospod guverner bi rad vedel, še še kaj želiš. — želim ne, nič takega, povedal pa bi nekaj, a se mi ne da--- — Kar povejte, se je vmešal general-štabšef, ki je dosti dobro govoril srbski. podlago in ja pri nas postal Javen. Njegovi absolventi pa niso dosegli v naši državi popolnega uspeha in so bili vsakokrat po šolski upravi politehničnega instituta obveščeni o uspehih ki so se nanašali na priznanje inženjerske diplome. Stremljenje uprave politehničnega instituta v Parizu je bilo, da si pridobi absolvent naslov inže-njerja politehničnega instituta v Parizu, nikakor pa ne naslova, ki je enakovreden naslovu naše ali inozemske visoke šole. Dognano je pri naših šolskih oblastvih v Ljubljani kakor v Zagrebu in Beogradu, da takih absolventov z enim samim izpitom na priznani francoski univerzi, kakršne navaja pisec članka, v naši državi ne poznamo, tem manj v lastnosti diplomiranih inženjerjev v zasebni ali javni službi. Ni pa izključeno. da je kak ukaželjen. priden akademik absolviral jugoslovensko sekcijo politehničnega instituta v Parizu in je zaradi izpopolnitve v tehničnih predmetih položil predpisane izpite ter študiral dalje na tehnični fakulteti normandijske univerze, ki je pred 5 leti obhajala že 5001etnlco obstoja. V takih primerih morajo slušatelji univerze položiti vse izpite iz V6eh po učnem načrtu določenih predmetov, osebno na tehnični fakulteti. Ta način študija je po vsem sve- ™ KINO UNION TEI^EFON 22-21 Danes poslednjič ob 16., 19.15 in 21.15 Frančiška Caal v prekrasni veseloigri, s katero si je osvojila vsa srca Ljubljančanov Mala mamica Najnovejši Foxov zvočni tednik zanimivosti. tu dopusten in je v skladu z učnim načrtom naših visokih šol. Trditev pisca, ki je navedel v božičnem članku, da imamo v naši državi inženjerje. ki so absolvirali samo politehnični institut v Parizu s pomočjo dopisne šole ter potem položili en sam izpit na normandijskem tehničnem institutu, ni resnična, že zato ne. ker naše dovolj budne oblasti votče ne priznajo inženjerskih diplom absolventov kake inozemske visoke šole in brez zrelostnega izpita v na^i državi. Ne delajmo krivice onim akademsko izobraženim ljudem, predvsem inženjerjem. ki so si s pridnostjo in stradanjem v tujini na — Težko je povedati, ni dostojno, je odlašal Meho, naposled pa se je odrezal: — Neka bude, — pravite, da je to zlato, a je — govno! Tudi stari Meho se je z roko dotaknil svoje čepice in prs ter dostojanstveno odkorakal, general pa je hotel vedeti^ kaj je povedal, lin točno sem mu tolmači L Prvak plavskih Arnavtov SmajJ efendi Nikočevič pa je odlikovanje krabkomalo zavrnil, češ, da mora prej vprašati sultana, če ga sme nositi. Z odlikovanji torej, m šlo in noč je pobrala še mnogo prevne-tih biričev. Arnavtom vsa čast. Nobenega nasilja niso zagrešili nad pravoslavnim prebivalstvom, še tega veselja niso hoteli napraviti okupacijski upravi. švejki in komiti Generalno guvernerstvo tudi s svojimi organi in vojaki ni imelo sreče. Med »landsturmom«, ki je tvoril večino vojaških edinic in je bil prečudna zmes obeh polovic propale monarhije, se je bohotno razvijal tip dobrega vojaka švejka. Mnogokrat se je zgodilo, da so v hribe poslane patrulje pod vodstvom kakega starega narednika ali pa tudi kakega hrvat-kega črnovojniškega poročnika komaj čakale, da so se pojavili kje komiti ter jih rešili dolgih, težkih pušk. Razen pušk in municije jim navadno niso ničesar vzeli. Mnoge patrulje so tudi same v samotnih hribih pometale puške ter polagoma prikrevsale v kasarno: komiti so nas zajeli. Kolašin ki je bil po Vešovičevi aferi središče nasilne akcije, pa je guvernerstvo eni ali drugi visoki šoli pridobili diplomo, ki je enakovredna oni na naših univerzah-Po zakonu o nostrifikaciji diplom se pri nas zahteva tudi univerzitetna knjižica z dokazom vseh položenih izpitov, zato pač naše prosvetne oblasti niso mogle v nobenem primeru nasesti. Vse te trditve je mogoče makar sodno overiti, napisal pa sem jih zato, da ne bo trpel ugled onih naših akademikov, ki so bili vzgojeni na francoskih visokih šolah, še posebno pa ne absolventov tehnične fakultete univerze ▼ Normandiji, ki je v naši državi priznina. H JI. KINO SLOGA Telefon 27—30 Premiera grandioznega, fantastičnega velefilma po nesmrtni pesnitvi Dantejev pekel Nad 5000 sodelujočih. Muke in trplje-nje pogubljenih duš. Film groze in strahu. Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 Zadnji hajduki Iz Pomoravja, kjer so hajdukovali Babe ji č, Mitrovič, Sušič in drugi je, kakor domnevajo, izginil zdaj hajduk Draža Gligorije-vič, ki je bil pajdaš Babejiča. Gligorijevič, ki je bil nekdaj kavarnar v Beogradu, potem tajnik neke občine, nekaj let tudi v Ameriki, je star 40 let in obvlada tri tuje jezike: angleškega, nemškega in nu-miunskega. Ko so orožniki ustrelili Babejiča si je Draža Gligorijevič organiziraj novo razbojniško tolpo, v zadnjem času pa je hajdukoval sam, ker so vse njegove pajdaše polovili. Na njegovo glavo so oblasti razpisale večjo nagrado. Zločinec je menda pobegnil v Rumunijo in ves okoliš se je pomiril. V naši državi so zdaj samo še štirje hajduki, prvaki hajdučije so bili Caraga, ki so ga obesili, Bojo vid, na čigar glavo je bilo razpisanih 100.000 Din in je bil od orožnikov ustreljen leta 1925 pri Valjevu, ter Ivan Babejič, Miloš Mitrovič in Milisav Sušič, ki so bili tudi ustreljeni od orožniških patrulj. razočaral tudi s svojimi okrožnimi vojaškimi poveljniki. Prvi okrožni poveljnik, ki je prišel v črno še tedaj, ko se je kralj Nikita poslavljal od Podgorice, je bil stari graničarski oberst Vuk Vukadinovič. Ni dolgo ostal, pred odposlanci guverner-stva je odločno izjavil, da noče biti za rablja in da ne podpiše nobene smrtne obsodbe. Poslali so ga nazaj v Zagreb, od koder ga je iz zasluženega pokoja snela lovčenska > zmaga«, katero je z Avstrijo vred neštetokrat na tihem preklel, a je to večkrat storil tudi med zaupljivimi ljudmi. Njegov naslednik, honvedski Oberst Sa-vič, pomadžarjeai Srb je bil tudi doibri-čina. Kako odlikovanje bi si bil mož na stara leta sicer rad zaslužil, ni pa se dal pridobiti za kaj takega, kar bi bilo proti časti poštenega vojaka. Nemščino je le slabo lomil. Nekoč je vprašal, kako se po nemško pravi tistim, ki pobijajo in požiga jo. Beseda »Mordbrenner« mu je bila silno všeč. — Vrlo dobro! Igen! Pišite guvernerju: Oberst Savič will sam kein Mordbremner! pisali so, kakor je zahteval, in možakar je zadovoljen odpotoval v Budimpešto. Takih mož je bilo seveda še več na nižjih mestih vsakovrstne upravne in vojaške službe, zakaj tudi avstrijska solda-teska ni mogla v vseh ljudeh ubiti člo-večanskega občutka. Mnogi so imeli med komiti svoje dobre prijatelje in celo v vojaških oddelkih, ki so jih pošiljal ima vse strani, so se našli ljudje, ki so skrbeli za to da ekspedicije niso imeie nobenega uspeha. — tg. | km« union prf belem konjičku I I Največji šlager sezone H Tvornica inženjerskih diplom Pojasnilo absolventa normandijske univerze I KinopuNioN Pri belem konjičku I ■ Največji šlager sezone <• ■ Lovčen pred 20 leti Tragedije in komedije avstrijske okupacije črne gore Domače vesti Periferija V Ljubljani imamo še prav lep ostanek iz nekdanjih fevdalnih časov. Namreč mitnice, pač tradicija, ki jo je treba spoštovati, zlasti ker nese. Po periferiji mesta stoje lične hišice, kjer pobirajo zeleni možje od okoličanov prispevke za vzdrževanje našega belega stolnega mesta. Zadnjič mi je pripovedoval gospod, ki stanuje v bližini take hišice, kaj se mu je bilo primerilo: Gleda skozi okno. Pa opazi zelenega moža, ki oprezuje na mestni meji — meja je namreč precej stran od mitnice — ali ne bo poskušala kakšna nepoštena oseba kaj vtihotapiti v mesto. In res! Kakor bi jo bil naročil, stopi iz trgovine, ki je že zunaj mesta, služkinja s košarico v rokah tn hoče stopiti v hišo, ki je že v mestu. Na licu masta — o kako lepa zna biti včasih slovenščina — jo prime zelen mož in pregleda njeno košarico, pol litra olja in steklenica kisa sta v njej. Hitro jo obsodi za trošarino, potem pa ji napravi še primerno pridigo. Da bo v bodoče, če jo dobi. postopail še bolj uradno. Služkinja je vsa iz sebe, kakor vsak človek, ki ga kdo zasači pri zločinu, in ne ve, kaj bi rekla. Nazadnje odšteje trošarino in gre svojo pot. Ves srečen, da je opravil svojo dolžnost, obstoji zeleni mož še na meji. Gospod, ki ga je bil opazoval, pride iz hiše in se mu približa. Pa ga nevedno vpraša: »Kaj pa Je bilo?« »Hm, takšni so ljudje! Tihotapijo v mesto, da ima občina škodo. Posebno tile na meji. Vse kupujejo zunaj in frnažijo mestno blagajno.« »To je pa mesto samo krivo«, reče gospod. »Zakaj pa ne postavi več čuvajnic? Ali pa naJ zavaruje meje z bodečo žico .. .< . Zeleni mož ne ve, kaj naj bi dejal. Nazadnje reče: »Veste, malo več čuta za dolžnost bi morali ljudje imeti«. »pri takšnih malenkostih!« vzklikne gospod. Potam pa pove: »Vidite, kolikrat se zvečer pri meni zgodi, da pošljem koga v gostilno, ki ni več v mestu, po pol litra vina. Ker ni nikogar na meji, ga doma mirno popijemo.« »Vidite«, de zeleni mož, če bi biili pošteni, bi prišli drugo jutro k meni v mitnico in mi rekli:, Včeraj sem spravil pol litra vina brez trošarine v mesto. Koliko pa je treba plačati?« »Prekleto neumen bi bil, če bi to storil«, odvrne gospod, »da bi vam denar še sam nosil!« In kaj sta oba mogla? Pač dvoje različnih naziranj o dolžnostih. Malo prej pa je pred mitnico obstal tovorni avto, ki se je bil pripeljal po drugi cesti. Nekaj časa je trobil, ker pa le ni bilo nikogar iz mitnice, se je mirno odpeljal dalje v mesto. M. A. C. ♦ Papeževo odlikovanje našega glasbenika. Papež Pij XI. je odlikoval z redom sv. Silvestra prof. glasbene šole in kapelnika opere v Beogradu Karla Holuba. Beograjski listi pravijo, da je Holub prvi vitez tega papeževega reda v Jugoslaviji. 0 odlikovanju je bila izdana posebna papeževa bula, v kateri se odlikovanec obvešča, da se mu podeljuje red sv. Silvestra na predlog beograjskega nadškofa Rodila in nuncija Pelegrinettija in da sme nositi uniformo tega reda s sabljo. Odlikovanje todo Holubu na svečan način izročili v cerkvi Kristusa kralja v Krunski ulici. ♦ Odlikovanje. Dne 11. t m. je g. Pred-sfco.nik s reškega -od.šča na Prevaljah slovesno izročil zdaj že upokojenemu višjemu ofic&alu Juriju Verhovniku red sv. Save. V nagovoru je g. predstojnik naglas li odliko vančevo ve&tno in uspešno delo v času njegovega 39Letnega službovanja. Gospod Verhovnik se je ginjen zahvalil g. (predstojniku za počastitev in ga pros-ll, da se njegova zahvala sporoči na Najvišje mesto- G. Vefrhovniku čestitamo! ♦ Predavatelji ZKD bodo Predavali: ipri Sokolu v Skofji Loki drevi ob 20. g. Viktor Pirnat o temi: Potovanje s »Kraljico Marijo« III. del. Predavanje spremljajo skioptične slike; pri Sokolu v šišk: 17. t. m. ob 20. g. inž. Rus Jože o temi: Človek in stroj. » Težave zagrebškega vseučilišča. Prej kakor navadno so morali pred tožičem prekiniti predavanja na zagrebškem vseučilišču, ker so z rednim proračunom odobreni krediti izčrpani in ni bilo sredstev za kurjavo in razsvetljavo. Vseučilišče je poslalo v Beograd odposlance, da bi izposlovali potrebna sredstva. S predavanji bodo na vsak način nadaljevali 16. t. m., a če sredstva ne bodo nakazana, se bodo ipiorala predavanja vršiti tako, da ne bo izdatkov ne za razsvetljavo, ne za kurjavo in tudi ne za plin. » Smrt pionirja srbskih železnic. V Beogradu je umrl vpokojeni načelnik srbskih državnih železnic Marko Karakaševič. Mož je bil med pionirji srbskih železnic. Rodil se je leta 1856 v Temešvaru, v Budimpešti in v Nemčiji je dovršil tehnične študije, leta 1879 pa je prišel v Srbijo in je v ministrstvu za javna dela začel svojo uradniško kariero. Ko so začeli graditi ptrvo srbsko železnico, se je posvetil organizaciji železniške službe in bil je prvi šef železniške selkcije v Srbiji. V prometni službi je bil polnih 40 let. I ♦ Novi grobovi. V Ulici na grad 11 v Ljubljani je včeraj opoldne umrla gospa Marija Volbenkova. Pogreb bo jutri ob pol 15. — V visoki starosti 94 let je umrla na Mirni veleugledna gospa Jožefa Škarja. Pogreb bo jutri ob 10. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje' ♦ Zasavska podružnica SLD bo imela občni abor v soboto 18. januarja ob 17. v rudniški restavraciji v Trbovljah. Po občnem zboru prire« podružnica veliko lovsko veselico v Sokolskem domu ♦ Nov hotel na Korčuli. V Veli Luki na Korčuli so pričeli graditi nov modem hotel, ki bo imel 50 udobnih, z vsem kom-forom opremljenih sob. Hotel gradita brata Barčot, trgovca v Veli Luki. na *tavbi5ču, ki je letoviščarjem znano pod imenom Bo-bovište. Hotel bo imel tudi svoje lastno kopališče. ♦ Poizkus z motornimi vagoni na banja-lnški progi. Na progi od Sun je do Banjaluke so napravili poizkusne vožnje z motornimi vagoni težkega tipa. Ta proga bo odslej motorizirana. S prvim motornim vagonom se je vozila posebna komisija, ki je bila s poizkusno vožnjo zadovoljna. V prihodnjih dneh bo otvorjen redni promet z motornimi vagoni na hanialnšk' nrofi ZNIŽANE CENE.' IME ki bi ga morala poznati vsaka mati! OVOMALTINE Ta izvrstni izdelek je znan-j stvena kombinacija najbolj redilnih elementov: mleka, svežih jajc in slada, z dodatkom kakao-a samo zaradi arome. Ovomaltine zasl-gura otroku uspešen razvoj. Zavojček: mali 12.-, srednji 27.-—, veliki Din 48.—. + liuotsko polje poplavljeno. Zaradi dolgotrajnega deževja je velik del Imotskega polja pod vodo. V Drinovcih je voda vdirala tudi v kmečke hiše. Tudi v drugih krajih Bosne je v zadnjih dneh močno deževalo, na planinah pa sneži in se je temperatura močno znižala. * Nezgoda parnika v Boki Kotorski. V gosti megli, ki je vladala v ponedeljek zvečer v vsej Boki Kotorski. je blizu Prčnja nasedel dubrovniški parnik »Petka«. Obali se Je bližal sicer z zmanjšano brzino, v temi in megli pa se je vendarle pripetila nezgoda. Skoda ni velika in je lahko parnik sam odplul proti Splitu, kjer ga bodo popravili. * Primorske občine dolgujejo svojim zdravnikom 1.200.00 Din. V Splitu se je vršila glavna letna skupščina združenja občinskih zdravnikov primorske banovine. Zborovalci so razpravljali o stanovskih zadevah ter ugotovili, da dolguje 34 občin primorske banovine občinskim zdravnikom na plačah že preko 1.200.000 Din. Občine so revne in ne morejo redno izplačevati zdravniških prejeniikov. Ta dolg predstavlja zaostanek iz dobe enega leta. » Obsodba učitelja zaradi uboja. Pred okrožnim sodiščem v Kragujevcu je bil obsojen na 8 let robije šolski upravitelj iz vasi Stanova Dragoljub Divac, ki je lani 22. oktobra na seji šolskega odbora ustrelil člana odbora Radislava Jakovljeviča. Učitelj in odbornik Jakovljevič sta se že večkrat prepirala in ko je Jakovljevič učitelja na seji razžalil, je ta potegnil samokres in ga ustrelil. Učitelj se je med preiskavo zagovarjal, da je izvršil umor v silobranu, ker ga je mislil odbornik dejansko napasti. Priče so ta zagovor ovrgle z izpovedjo, da je učitelj že streljal po eni sami žaljivi besedi. * Nenavadna rodbinska tragedija. V Stv3o., s katero je mestna občina podarila univerzi parcelo štev. 164-2 k. o. Ljubljana mesto v izmeri 3579 kvadratnih metrov pod Pogojem, da univerza na tej iparceV sezida univerzitetno knjižnico. V darilni pogodbi je parcela cenjena na 401.400 Din. kv. m na 180 Din. u— V četrtek. 16. t. m. redina plesna vaja slušateljev abit tečaja. Začetek ob 20 v Trgovskem domu Igra Ronny. Vljudno vaibljenj! Z. K. Pride vesela opereta Moč pred poroko n— Posestna sprememba. Mesar in posestnik Ivan Marinšek v Prečni ulici 6 je s svojo soprogo Marijo roj. Prusnikovo kupil od Mestne hranilnice ljubljanske hiši št. 63 in št. 59 na Poljanski cesti za 290.(XX) Din u— Lanski tnjski promet v Ljubljani. Po podatkih mestnega statističnega urada je bilo lani prijavljenih 50.131 tujcev predlanskim pa 44.380 K prvemu številu je treba prišteti še 9882 tujcev, ki so se udeležili raznih večjih prireditev pa so prenočevali po skupnih prenočiščih po šolah dvoranah in cerkvah Lani je bilo po takem, kolikor je dognal statistični urad 60 013 tujcev. Po podatkih policijske uprave je bilo lani za- znamovanih 151.557 prenoči) i n. Sodi jo, da je Ljubljana lani dobila od tujskega prometa okrog 15 milijonov dinarjev Kljub tem številkam pa hotelska industrija le z velikimi težavami zmaguje vsa bremena. h Ceifa Zvočni kino Ideal mm Danes ob 4., 7. in uri zvečer FILM SENZACIJE IN NAPETOSTI Tarzan neustrašni POPOLNOMA NOVO. NEKAJ ZA VAS. »Paramcuntov zvočni tednik!« »3IIK1 V AFRIKI«! e— Poslovanje s strankami na sreskem načelstvu Sresko načHstvo v Celju razglaša, da sprejema stranke v^ak petek in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne. Samo v neodložljivih primerih se sprejemajo stranke tudi oh drugih dnevih od 8. do 12. Stranke naj se točno ravnajo po tej določbi, da ne bodo brezuspešno tratile ča=a in denarja s potom k sreskemu načelstvu e— Znižanje plač mestnim uslužhenccm. i Mestni svet bo na svoji seji v petek raz- j pravljal tudi o znižanju plač mestnim usluž benceni po predlogu personalnega in socialnega rpfprpnta m s. prof Ritenca. e— V včerajšnji notici o uvedbi direktnega prenašanja prtljage od vlaka v mestno doda jemo. da seveda celjska podružnica .Tu-gosloven^kega komisionarskega društva obstoji še dalje in da morajo biti vsi komisio-narjj in nosači organizirani v tem društvu. e_ Opozorilo lastnikom p«nv. Mestno poglavarstvo opozarja lastnike psov. da morajo do konca februarja nabaviti pasje znamke proti predpisani letni tak=i 100 Din ori-števši 4 Din za znamko skunai 104 Din. e— Sneg je zapadel v ponedeljek na višjih hribih okrog Celja, v bližini pa je nastalo po toplih dneh hladno, mokro vreme. Smučarji že nestrpno pričakujejo, kdaj bo spet zapadel izdaten sneg. prav tako kmetje, ki bi se jim zemlja v snegu odjx>či]a in pre-kvasila. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 velefilm »Ne puščaj me same« in zvočni tednik. a— »Ko so Butalci razvili zastavo.. .c Ta duhovita plesna grote-ka je tudi na sporedu nocojšnjega plesnega večera v Narodnem gledališču, pri katerem sodeluje Katja De-lakova ter njena plesna skupina, ugledna švicarska plesaNovem svetu« v Jurčičevi ulici. Na sporedu življenjsko važne zadeve zasebnega nameščenstva. Poročajo delega"«' Pokojninskega zavoda v Ljubljani Vsi! a— Nanosovci so si izbrali novo vodstvo na nedeljskem občnem zboru. Upravo tvorijo: Marino Kralj, predsednik. Kete prvi podpredsednik, uč'.teij Reja drugi podpredsednik, Petejan tajnik, Leban tajnikov namestnik, blagajn'k Majcen, Bizjak blagajnikov namestnik, gospodar Mo žina, Gulič njegov namestnik, knjižničar Aiojzij Logar, predsedn k socialnega odseka Alfonz Grmek, pevskega orteeka Zi-berna FVanc, prosvetnega odseka AngeLa Jurceva, narodno-obrambnega odseka Bra toš. vese!ičnega odseka Turk. a— Tiskarska vest. V nedeljski številki smo poročali o pogajanjih glede prevzema bivšega Scherbanmovega mlina v Kopališki ulici po nekem mariborskem tiskarskem nodjetju Pogajanja so se uspešno zaključila in je Mariborska tiskarna kupila za fiOOOOO Din trinadstropno «tavho bivšega ^hprbaumovega mlina kamor se ho po idantnciji. ki se nrične takoi ? nastopom ;Himiadi. pre=elila MariMr=k» Mckarna z uredništvom in upravo tukajšnje »Mariborer Zeitungc. s— Otroci so zažgali senik posestnika Alojzija Celcerja iz Ranče ob meji. Celcer trpi okoli 3000 Din škode. a— Pretepel, zažgal, pobegnil. Gospodarsko poslopje je zgorelo posestniku Valentinu Šenekerju v Žg. Gašteraju pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Škoda znaša preko 10.000 Din. Orožniki iščejo sedaj osumljenega požigalca, nekega 511etnega žeLarja, o katerem so izpovedale priče, da je najpre-je doma pretepel ženo in hčerko, nato zažgal Šenekerjev hlev in neznano kam pobegnil. a— Kaj bi rad razbojnik K°»anjc. Znani vlomilec in razbojnik Kosanje je te dni pismeno prosil preiskovalnega sodnika, da bi se smel poročiti s svojo ljubico. V pismeni prošnji navaja, da je oče otroka, ki bi mu rad dal svoje ime. Košanjčeva ljubica je pred nedavnim jx>stala deležna neke dediščine. Iz Trhovelf t— Sokolsko gledališče je ponovilo v nedeljo 12. t m. program Silvestrovega večera. Občinstvo je prišlo na svoj račun in je vse res dobre točke nagradilo z navdušenim aplavzom. Osebju sokolskega gledališča vsa priznanje! Članu gledališča g. Poldetu Od-lazku sta bila ob tej priliki izročena častna diploma in šopek nageljnov za njegovo požrtvovalno 151etno delovanje na sokolskem odru. G. Odlazek ima mnogo zaslug na tem, da je naše sokolsko gledališče na lepi višini. t— Model Sv. Planine je izdelal v lesu brezposelni sobni slika«- Ferio Šuštar. Model je razstavljen v izložbi podružnice »Jutra«. Gledalcev in občudovalcev ne manj'ka pred izložbo, saj je delo res izvr-6tna Do Potankosti so izdelani tako cerkev s pokopališčem, novi hotel, planinski dom in ostale stavbe. Model je na prodaj. Želeti bi bilo, da bi se našel mojstejr, ki bi nut>; zapesienje ta len tira n gmu mladeniču. t— Samomor mladega dekleta. V nedeljo okrog poldneva se je z ograje savskega mostu pognala neka mladenka v deroče valove Save. Rešiti je niso mogli. V dekletu so spoznali 181etno hčerko trboveljskega rudarja Zofijo Brglezovo. Trupla nesrečnega dekleta še niso našli. Iz Ptuja j— Iznajdljivi brezposelni. Naval brez poselnih je vedno večji. Potikajo se od h1-še do hiše in se pri beračenju poslužujejo najrazličnej£' (prejšnji teden 29.98°/»), kritje v samem zlatu v trezorjih Narodna banke pa se je povečalo na 27.45°/o (27.37). Stanje Narodne banke Poslednji izkaz Narodne banke od 8. t. m. zaznamuje ponoven dotok deviz, in sicer za 8.6 milijona Din; od tega odpade na povečanje deviz izven podlaga 6.4 milijona Din in je ta postavka narasla na 338.1 mili- ( jona Din, dočim se je zlata in devizna pod- i laga povečala za 2.2 na 1466.6 milijona I Din. V sestavi zlate in devizne podlage so se spremenile postavke v toliko, da ss je zlato v tresorjih Narodne banke povečalo za 7.4 na 1344.3 milijona Din, zlato v inozemstvu pa se je zmanjšalo za 4.5 na 90.2 Tudi indeks cen na drobno se dviga Tudi indeks cen na dvobno se dviga Dvigaju indeksa cen na debelo, ki se je pričelo v juliju lanskega leta^ je indeks cen na drobno (za Beograd) pričel slediti šele nekoliko kasneje. Indeks cen v trgovini na debelo se je, kakor znano, dvignil od 63.3 v juliju na 71.6 v decembru. Indeks cen na drobno pa je v avgustu še popustil na 67.6 nakar se je pričel polagoma dvigati in je po najnovejših podatkih Narodne banke ▼ decembru narasel na 73.1 točke (1926. enako 100). Navzlic temu dvigu od 67.6 na 73.1, torej za 5.5 točke ali za 7%, je bil v decembru indeks cen na drobno šele za 3.7 točke ali za 5% višji nego je bil lani v decembru. V zadnjih mesecih je bilo gibanje indeksa cen na drobno naslednje v primeri z lanskim letom. avg. nov. dec. 1934. 68.8 70.3 69.4 1935. 67.6 71.6 73.1 razlika —1.2 +1.3 +3.7 V decembru se je dvignil indeks cen predmetov za prehrano, in sicer od 74.1 na 75.2 točke (lani 70.9) .indeks cen predme- tov za oblačenje se je povečal od TI.« na 72.2, indeks cen za kurjavo la razsvetljavo pa od 71.5 na 73.1. Gospodarske vesti _ Nazadovanje triaškeSa prometa »»radi sankcij Medtem, ko je bil tržaški promet v zadnjih mesecih pred pričetkom izvajanja sankcij precej živahen in je bil tudi večji n*eo v prejšnjem letu. se je 18. novembra situacija docela obrnila. Trst, ki je vedno živel od tranzitnega prometa. Je danes navezan na promet t Avstrijo in Madžarsko ki ni baš znaten, medtem ko ]e odpadal prilično velik promet s Češkoslovaško, «" se udeležuje sankcij. Precaj blaga, ki ga prej Češkoslovaška uvažala preko Trsta, % sedaj preko Sušaka. zlasti odkar je stopila veljavo češkoslovaško - jugoelovenska železniška tarifa. Tudi za bodoče ja računati, da bo Češkoslovaška prekomorsko blago uvažala preko Sušaka. Kakor poroča »FranK-furter Zeitungc se tržaški merodajni krogi hudo prizadevajo, da bi ta razvoj, ki je za bodočnost Trsta nevaren, po možnosti zadržali in omejili . — znatno povečanje izvoza naših svinj v Češkoslovaško. Uvoz svinj v češkoslovaško se je lani v primeri s prejšnjim letom povečal za skoro 150%. Lani je Češkoslovaška uvozila 198.800 svinj nasproti 183.330 v prejšnjem letu. Tega povečanja je bila deležna predvsem Jugoslavija, kajti te Jugoslavije je Češkoslovaška juvo-sUa lani 75 208 svinj nasproti 22.423 v prejšnjem letu tako da se Je ovo« Jn-godavenskih »vtaJ "S® P®*"^ Na" dalje je Češkoslovaška uvozila i« Madžarske 35546 svinj (prejšnje leto 20.338), iz Romunije 24.524 svinj (26.356) in te Poljske 10.533 svinj (10.168). Uvoz masti pa je bil lani nekoliko manjši ta je znašal le 994 vagonov nasproti 1299 vagonom v prejšnjem letu. Pri uvozu masti v Češkoslovaško je Jugoslavija za Madžarsko ta Nizozemsko na tretjem mestu ta je znašal uvoz masti te Jugoslavije 185 vagonov nasproti 141 vagonom v prejšnjem letu. = Izvajanje uredb« o Kartellh. Kakor znano, Je trgoma, minister 31. decembra predpisal pravilnik za izvajanje uredbe o toartelih. Zdaj je izdal no* ° načinu registriranja kartelov, ki je objavljen r »Službenih Novinah« od 1«. >nu«r* ja V smislu uredbe o kartelih se bo re-glker karteiov roda pri ministrstvu *a trgovino in industrijo, kjer bo reg*«ter tu. di n« javni rpo&lad te »e bodo izvlečki ta preptel te registra. Z uveljavljanjem tega pravilnika preneha veljati pravilnik o načinu registriranja karww>v od 17. septembra. = Maksimiranje dividend v Italiji. Italijanska vlada Je prejšnji tedten tedala dekret, ki določa, da smejo delniške drušb« izplačati največ divldende. Kakor se-daj poročajo, bodo v posameznih primerih dovolene tudi izjeme, in sicer za deln-ške družbe, ki so v zadnjih Petih letih imete izgube in so morale znižati delniško glasnico za več nego Polovico ali je morala država v svrho stagnacije odkupiti več ne go potovico delnic. Borze 14. januarja. Na ljubljanski borai Je deviza New York po včerajšnji oslabitvi nekoliko Popravite., slabeJši pa Je Pariz, V privatnem kliringu &o s« avstrijski šilingi znova po-draži i in notirajo 9.20—9.30, v zagrebškem (privatnem kliringu «o tudi danes tečaji nekoliko dvignili in je bil promet v avstrijskih šilingih po 9.38, ▼ angleških funtih po 256.8260 in v španskih Pe«etah po 6.72, dočim so se grški boni nudili Po 30-Nemške kompenzacijske marke so »e ▼ Ljubljani trgovale Po 14. Na zagrebškem efektnem tržišču se Je vojna Skodla za kaso trgovala po 360 (v Beogradu Po 353), v ostalih vrednotah ni btio prometa. Devize Ljubljana. Amsterdam 2976.96—2900.96, Bertin 1766.06—1768.96, Bruselj 739.90 do 744.96, Curih 1424.22 — 1431.29, London 215 98^—213.03, Newyork 4327.88—«364.19, Pariz 266.86 — 290.29, Praga 181.33 do 182.44. Curih. Beograd 7, Pariz 20,2850, London 16.2050, Newyi^rk 306.376, Bruselj Jutri največji ekspedicijski film vseh časov! Velenapeti prizori iz življenja v temni Afriki! BABOONA Jutri premiera! KINO UNION Z letalom iz Abesinije v neprodirno temo črnega kontinenta. »—r Iz sodne dvorane Avtorska pravda zaradi modernega nagrobnika Ljubljana, 14. januarja, KunaverjeVemu kamnoseškemu podjetju se je primerila, smola. Sličen spomeniku, ki ga je 'Izdelalo Za rodbino Koritzki po zamisli akademskega kiparja Bori«« Kaiiina, je na drugem koncu pokopališča zrasel spomenik, kri ga j« dala posiaviti Pokojnem možu Marija Remžgarjeva. Frapantna sličnost obeh je služila zasebni tožbi Borisa Kalina pri ljubljanskem areskem sodišču proti M. Kemžgar, ki je nabaviia spomenik pri kamnoseku romanu Feliksu. Sodišče je poSiUšalo hislori-jat spomenikovega nastanka, ki ga je Podal kamnosek Totman, v katerem je zan«.-kai, da bi obstojala kakršnakoli zveza med obema spomenikoma, trdeč, da je bil spomenik postavljen iz ostankov v zalogi po željah Remižgarjeve, ki Koritzkijevega spomenika ni nikdar omenjala. Sodišče ni ugodilo predlogu tožite^ja, da l* se po izvedencu ugotovila sličnost obeh spomenikov, in je Remžgarjevo oprostilo obtožbe, ker se ni moglo prepričati, da bi bila obtoženka vedoma "in hote dala izdelati spomenik po vzorcu tistega> za katerega je Boris Kalin izdelal načrt čeprav je moglo Po predloženih fotograf skih posnetkih ugotoviti izredno sličnost. Ta pravda je redka te vrste, dasi stoji na našem pokopališču nebroj spomenikov ki so si po osnovni zamisli tako sličm. In se razlike Jejo le v dimenzijah 7 v>štao ta širino in dajeta končno obeležje tudt prostor in okolica. Vsean tem bi se le ne dalo več videti Idejnega tvorca, saj se naši obrtniki-kamnoseki nikdar niso bojevali za avtorstvo svojih zaimi&lekov. Nekaj pa je vendar opaziti (n to bi utegnila biti tolažba vseh tvorcev nagrobnih spomenikov: da so plagija-ti le plagijati in nimajo harmoničnega vtisa originalov. Vsekakor je domača izdelava spomenikov, ki polagoma drviga iz prvotnega okvira v umetniško ustvarjanje, s to razpravo dobila tudi svoje novo, pravno obeležje. Nevarna vlomilska trojica Pred malim kazenskim senatom se je razvijala vse dopoldne zanimiva razprava. Pe-tičnežem, ki stiskajo denar pod zglavje ali po nezaklenjenih omarah, je lahko v svarilo. Triperesna deteljica: 281etni mizarski pomočnik Ivan Tekavc z Brda pri Viču kot glavar ter 331etni oženjeni mizarski pomočnik Ivan Matjažič in 221etni, samski delavec Ivan Mihelič oba iz Most kot pomaga-ča so na aerodromu in tam okrog jeseni ptiče lovili, obenem pa so sami bili drzni jastrebi, ki so vsepovsod prežali na plen. Trojka bi bila postala strah ljubljanska okolice. da je niso pravočasno spravili v luknjo. Vlamljali so kar pri belem dnevu v hiše, kjer ni bilo nikogar doma. Specialist za te vlome je bil Ivan Tekavc, ki je bil že dvakrat kaznovan na 7 in lo mesecev strogega zapora. Pomagača sta mu dajala nasvete in pojasnila ter mu stala na straži. Tekavc je 16. oktobra dopoldne okoli 9. vlomil v hišo posestniee Marije Snojeve na Zaloški cesti 130. Odnesel je 4150 Din. ki jih je našel pod zglavjem v postelji. Drugi in tretji vlom je izvršil pri Grumovih. Hiša stoji na samoti ob poti proti Fužinam. Oče Grum je bil od L 1913. v Ameriki in je 1. 1926. umrl v Jollietu. Grumovl so za njim podedovali znatno vsoto. Oba zaveznika sta povedala Tekavcu. kakšne prilike so pn Grumovih. Oba vloma sta bila Izvršena na nedeljo dopoldne, ko so bili domači pri maši. Prvič je Tekavc 10. novembra odnesel 1198 Din, drugič 24. novembra 4000 Din in zlato verižico. Skupni plen treh vlomov je znašal 9348 Din. Tekavc je nagradil Ma-tjažiča z 1070 Din, Miheliča pa z 2015 Din. Pred sodniki je Tekavc zakrknjeno vse tajil. Ne pozna niti Snojeve niti Grumove hiše. Samo tisto je res, da je s pajdašema lovil tiče. Matjažič in Mihelič 6ta v daljšem, natančnem zasliševanju pojasnila vsako podrobnost in povedala, kako sta bila od Tekavca nagrajena. Sodba: Tekavc se bo pokoril za vse tri vlome 3 leta tn 6 mesecev v robi ji, Ivan Matjažič 8 mesecev, Ivan Mihelič 6 me^erev v strogem zaporu. Obtožnica v Bevčevf zadevi pravomočna /.oper obtožnico, kt jo je proti dentistu Jošku Bovou vložilo držaj v no tožilstvo v Ljubljani zaradi zločinstva po § 275 odet 1. ter prestopkov po § 288 in § 334. k. z. je imenovani vložil ugovor na apelaaljsko sodišče v Ljubljani, ki Je sedaj njegov ugovor kot pravno neutemeljen zatvrniio in obtožbo dopustilo. Ker je sedaj obtožnica pravomočna, se bo koncem tega meseca vr&jla razprava, ki pa b« seveda tajna. Obtoženega Joška Bevca bo zagovarjal odvetnik /0 begluške 63.75—64 (63.70—64), za uiltimo 62.26 bi. (62), 7*/t BJair 70.75 — 71.50 (71.25), 8% Blair 80.75—81.25, 7•/• Drž. hip. banka 80 do 81 (80), Narodna banka 6400—6500. PAB 229—2.23 50 (228). Blagovna tržišča 2ITO 4- Chicago, 14. januarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 100.125, za julij 88.875, za 6ept 87.375; koruza: za maj 59.876, za julij 60 50. + Winnipeg, 14. januarja. Začetni teča Ji: Pšenica: za maj 87.875, za julij 88.12.5. + Novosadska blagovna borza (13. t. m.) Tendenca mirna. Pšenica. baška in banatska 167—169; baška. ladja Tisa 174 —176; ladja Begej 173—175. slavonska 166 —168; srenuka 168—170 Oves: baški. sremski m banatski 13250—135. Jetmen: baški in sremski. 64 kg 132.50—137.50 Koruza: baška in sremska 107—109; banat-ske 106—108. Moka: baška in ba-natska »Og« in »Ogg« 230—270 »2« 230— 250 »5« 210—230; »6« 190—210; >7« 155— 165; »8« 105—110. Otrobi: oaški. sremski in banatski 87.50—90. + Budlmpeštanska terminska borza (14. t m.). Tendenca sJaba. Pšenica: za marc ' 18.15—18.16, za maj 18.33—18.34; koruza: za maj 15.84—16.86 BOMBAŽ + Liverpool, dne 13. januarja. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za Jam. 5.86 (prejšnji dan 5.91). za julij 6.71 (6.78). + Newyork, 13. januarja. Tendenca prijazna. Zaključni tečaji: za jan. 11.78. 111.7»), za ulij 10.52 (10.52). Nov zakon o sladkovodnem ribarstvu Ministrstvo poljedelstva je izdelalo predlog zakona o sladkovodnem ribarstvu Ta predlog je bil Poslan vsem j&aintere-siranjm ministrstvom, banskim upravam industrijskim, trgovinskim in obrtniškim zbornicam, savezu ribarskih zadrug in etičnim društvom v svrho eventualnih pripomb, nakar bo predlog izročen narodni skupščini v pretres. S tem zakonom bo rešeno v©Kko gospodarsko vprašanje, ki je prišlo na dnevni red že kmalu po uedinjenju, ker bo po njem razveljavljeno veliko število predvojnih zakonov in odredb o ribarstvu, ki So veljaiii v raznih delih države. Sladkovodno rdbarstvo se je doslej razvijalo T raznih delih države zaradi različne zaiko nodaje tudi povsem različno, včasih celo Po nasprotujočih 6i zakonskih odredbah. Najlepši primer, kako zelo tak položaj ovira razvoj ribarstva, nam daje dunav-ska banovina, v kateri veljajo deloma predpisi zakona o riibolovu za bivšo kraljevino Srtoijo iz leta 1911., deloma pa predtpisi ribarskega zakona za bivšo kraljevino Hrvatsko in Slavonijo h leta 1906. Ti zakonski predpisi 6i nasprotujejo celo na istem ribolovnem objektu, na Donavi, za katere leivi breg veljajo eni, za mesni breg Pa drugi predpisi. Razen tega vsebujejo današnji predpisi mnoge zastarele odredbe adi pa vsebujejo pretežno vrsto Zabran, vsled česar je razumljivo, da Pii nas sladkovodno ribarstvo ni moglo pametno napredovati, vsaj v toliki meri, kolikor omogoča napredek bogato razv ta mreža rečnih tokov in jezer v naši držav1. V dohi gospodarske krize pa Postaja uspešen razvoj ribarsitva v naši držaivi zelo važno vprašanje. Ena izmed osnovnih potez novega predloga o sladkovodnem ri-barebvu je unifikacija glavn/h odredb in predpisov, ki ae nanašajo "a razv0j in napredek ribarstva. 2e to svojstvo predloga pomeni v©lik korak naprej. Vendar pa dopušča, da se v iPoedinih krajih držaive izvedejo brez tež koč stvarne odredbe na Podlagi različnih regionalnih potreb, računajoč pri tem z različnimi posebnostmi naših sladkih voda, ki &o v poedinih krajih dovolj razJične. V toliko predstavlja novi predi!og obči 0k/virni zakon za posebne banovinske pravilnike, k* bodo mogii regulirati v konkretni obliki; vse ribflrske momente na način, ki bo prilagoden posebnim razmeram jn potrebam poedtoh banovin. Drugi osnovni moment novega zakonskega predloga leži v ureditvi ribar&k>.li pravic v sladkih Vodah. V nasprotju z dosedanjimi odredbami, ki so to vprašanje le delno reševale, skuša urecitai novi načrt vse ribarske pravice fizičnih in pralnih oseb, ki jih imajo v sladkh vftdah, na način, ki omogoča neovirano izvedbo odredb za povzdigo ribarstva. Predvidena je možnost odkupa ribarskih pravic s stra ni države z namenom, da ribarske pravice postanejo splošen dobrobit v korist najširših slojev z ukinitvijo zastarelih ne racionaJnih pravic svobodnega ribolova in ribarske pravice, ki potekajo iz fevdalnih časov. Tretja važnost novega načrta leži v grupaciji sladkih vod, odnosno v njih razde j> t vi po njihovih ribolovnih odlikah, da bi se jih moglo v smislu načrta resnčno racionalno izkoriščati, v Pogledu zaščite in povzidige sladkovodnega ribarstva je ta načrt izdelan v smis-u načela, da je možno povzdig ribolova doseči v prvi vrsti z uvajanjem pozitivnih odredb, a ne pretežno z ribolovnimi prepovedmi. Načrt uvaja tudi kazenske odredbe, s katerimi uvaja razne kategorije poedinih prekrškov v ribarstvu in odreja tudi višino kazni. Predvideva nadadje uvedbo ribolovnega katastra in organiziranja ribar ske statistike in ustanovitev posebnih ribarskih fondov, v katere se bodo steka la sredstva, s katerimi naj bi ribarstv0 samo krilo svoje najvažnejše Potrebe. Sokol Uprava Sokolskega društva Ljubljana-Zg. siška javija vsemu članstvu, >la bo 'e-tošaja redna glavna skupščina v neueljo t. m. ob 9.34) v risanuc: narodne šole v Zg isiti. V tem prostoru bo v sreTyrš« pravi v aaulinji številki glede sokotokega članstva takole: članstvo, ki mirna ničesar drugega na sebi, kakor to, da je vpu' suiio v e«aiaske kinjnge in ama giobjega Zanimanja za sokois>ko delo, razne doižuo-6tci člana, poartvov^.nost in bratstvo, prav nič ne velja, gtevjio članstva prav v ničemer ne prispeva organizaciji, ako s« ne zanima za s<>£ol*>ko poslanstvo in aokot-sko stvar. Bolje je, da nas bi bii0 nekaj tisočev manj. i«iiče ne sime Jemati sokoi-sko delo kot nekako kratkočasje in primerno družabno uvrstitev. Vstop k nam je prostovoljen, kakor hitro pa vstopiš, sprejeneš na 6ebe tuidi vse dolžnosti. Le tako si pridobi vsakdo bratsko priznanje, ki je naš dirug pri de,u za boljši im zdra^ v&jši narod. Zato morajo V6i v telovadnico, da se tamkaj nauioe sokolskemu delu! Smučarstvo je zavzelo med češkoslovaškim Sokoietvom tako močan razmah, da župe komaj sproti prirejajo svoje smučarske šole in tečaje. Dovoljme množine snega so omogočile sokol&kim smučarjem tudi med božičnimi prazniki številne izlete v zasneženo gorovje, že sedaj pa »e pripravlja ce]a vrsta žuip na svoje smučarske tekme, ki bodo po večini v januarju, de'oma tmdi v februarju. Letošnje zvezne tekme pa bodo že IX. odkar jih prireja strokovno vodstvo ČOS. Poljsko Sokoistvo v številkah. V nedeljo 5. in ponedeljek 6. t. m. je bdila v Varšavi seja celotnega odbora poljske Sokol-ake zveze. Iz PloročiLa, ki }e bjilo tamkaj podano, vidimo, da šteje zvez,a v 6 žai.pnih skupinah 57 žuip m v njih 839 društev. Sokolskih čet nimajo. &ku&e pred kratkim je veljalo mnenje« piše Wilson, da se z rastočo težo letala nad 15 do 20 t tovorna zmogljivost letala prične manjšati. To teorijo so nedavni poleti vodnih letal tipa Clipper popolnoma zavrgli. Uvedba premakljivih propelerjev v Kvezi z močnejšimi motorji, izboljšava aerodinamične oblike in druge novote so konstrukcijske temelje preobrnile. Zdaj vemo zagotovo, da se tovorna zmogljivost letala naglo veča z njegovim obsegom. To pomeni obenem povečano rentabilnost velikih letal, z vojaškega vidika pa je važno, da imajo poleg večjih akcijskih radijev tudi večjo nosilnost za bombni tovor. Gradnja malih letal je prišla bolj ali manj v stagnacijo, napreduje pa gradnja veleletal. Pristaši veleletal kot vojnega pripomočka trdijo, kakor smo povedali že zgoraj, da morejo takšna letala nadzirati sovražno ozemlje, ne da bi ga zasedla s pristankom. Zračne vojne enote bodočnosti bodo NobUe se bo vrnil Italijanski general No bile, znani konstruktor zrakoplovov, ki je bil zadnja leta nsiužben v Rusiji, je zdaj pozvan domov. Baje ga kani jo porabiti v a/riški vojni Zakaj zapirajo pri poljubljanju oči? Alexander McQueen, eden najbolj priljubljenih radijskih kozerjev ▼ Ameriki, je izvršil pred kratkim važen eksperiment — baje v interesu znanosti. "Vprašali so ga namreč, zakaj dekleta prt poljubljanju zapirajo oči. Ze Po enem tednu je McQue©n lahko odgovoril na to vprašanje- V tem tedna se ej bil kar naj,intenzivneje rde^stvoval z opazovalnim in poljulbovakuim delom in njegovi rezultati so gotovo vredni zabe ležbe. Ugotovil je, da 72 odst. deklet zapira obe oči za ves čas (poljuba, 3 odst. zapirajo eno sanno oko, 4 odlst. začenjajo z odpi«mi očmi, ki jih pa kmalu zaprejo, 21 odst. deklet pa ne misli niti oddale5 na to, da bi oči zaprle. Najvažnejši razlogi za zapiranje oči so t».lj, kakor je ugotovil McQueen — seveda vedno v korist znanosti — naslednji: L skupina deklet je zapirala oči, ker partner ni bil pose-bno mičen, 2. skupina zato* ker so j»h brki ščegetali, 3. skupina pa zato, ker je .poljub na zadnje vendarle reSna zadeva, ki zahteva nekaj duševnega osredotočenja. svojo pozornost posvečale v prvi vrsti zemlji, ne pa sovražnim zračnim vojnim silam. Lajik si predstavlja vojno po starem načinu še vedno kot boj dveh front, ki ležita druga proti drugi in poraz te ali one fronte odloča izid vojne. Vojni izvedenci pa vedo da obstoji pravi smoter moderne vojne v tem, da uniči voljo do bojevanja na tej ali na oni strani. To je lahko posledica poraza te ali one vojske, ker sta si pa vojski večinoma precej izenačeni po svoji sili, je konični uspeh češče podoben blokadi ali obleganju, ki se vleče v nedogled. Tu lahko prinesejo letala kot indi-rekten pripomoček k glavnemu smotru popoln preobrat v dosedanja strategična naziranja. Tako piše Voilsan. Njegova izvajanja bolehajo očitno za tem, da ne upoštevajo obrambnih sredstev zoper letala. Niti v italijansko-abesinski vojni, kjer Abesin-ci vendar ne razpolagajo skoraj z nobenimi takšnimi obrambnimi sredstvi, razen s čedalje bolj izpopolnjujočim se sistemom skrivanja, se italijanska letala doslej niso posebno izkazala. Vsaj materialni in moralni učinek njih nastopanja še daleč ni v nobenem razmerju s stroškom za letalske ekspedlcije in porabo vojnega materiala. Italijani si sedaj obetajo večjih uspehov baš z uporabo novih veleletal, ki so jih poslali v Abesinijo. Bližnja bodočnost bo pokazala, ali bodo imeli od njih večji hasek. Jezera blata v Abesiniji m'i Zadnja deževja so spremenila velikanske predele puščavske Abesinije, kjer se vrše trenutno najhujši boji z Italijani, v pravcata blatna jezera Minulih in prihodnjih sto dni Deževna doba v Abesiniji — Do Addis Abebe je Se daleč .. • Angleški vojaški strokovnjaki premo-trivajo dosedanjih sito dni 'ltalijansko-a.be-sinske vojne v Afriki in prihajajo do zaključka, da bo vojna v nastopnih sto dneh Polagoma upLahnlla in onemela. Abesinci sicer ne bodo premagali italijanske vojske, ki se bo prav zato morala boriti proti mnogo hujšemu (n brezobzirnejšemu nasprotniku v podobi elementarnega deževja. Generalni major Temperley pravi, da ibo začetek male deževne dobe dal italijanskemu vojaškemu vodstvu vsaj slu- titi, kakšne o\« re ga še čakajo v Afriki. News Ohromele Piše dosLovno: >Dejstvo« da so morali Italijani vrniti Abes>lncem 4000 milj že zavojevanega ozemlja priča, da je z/lom na severnem bojišču popoln. če So Italijani pr'.šli v treh mesecih samo 70 milj daleč, si lahko predstavljamo, da bo napredovanje pri prihodnjih 70 miljah še počasnejše in težavnejše. Ne srn« se pa ipri tem tuc« pozabiti, da je Adidis Abeba, kamor so hoteli priti Italijani v najkrajšem času še 500 milj oddaljena od fronte in da se je že začela doba malega deževja. Voda za na bojišče jimM Blago iz stekla Po dolgotrajnih poskusih nameravajo sedaj v Ameriki uvesti blago iz stekla. Vodja Engelhardovega laboratorija v Ne-wariku, ki je vršil te poskuse, je izjava, da je uspelo spreminjati steklo v najtanjše nitke, tako tanke, da jiim je premer komaj dvajsetino premera človeškega lasa. Pod visokim pritiskom nastaja blago, ki tehta komaj polovico toliko kakor umetna svila. To blago bodo uporabili naj-prvo za izdelovanje spodnjega perila, ki ga. bodio laihko prati in ki bo »ek» trpežno« Pozneje bodo izdeloval* izmjega tnd& nogavice, bluze, robce, odeje in drugo. Abesinsld ženi neseta bojevnikom črnega cesarja na fronto vodo v vrčih Nič dela, samo jelo Načrt za pokojnino takoj ob rojstvu — seveda v Ameriki Tcwnsendov načrt, po katerem naj te. dobil vsak državljan Zedinjeniih držav ob svoji šestdesetletnici 200 dolarjev pokojnine na mesec, še ni pokopan, čeprav se je nekaj časa zdelo, da je odstavljen z dnevnega reda. Stvar bo, kakor vse kaže. še igrala p.' bodočih predsedniških volii-vah veliko vlogo. »Manchester Guardian« pa poroča da MENCANJE perila je v mrazu preveč naporno. Uporabljajte samodelujoči pralni prašek se je zdaj pojavil konkurenčni projekt, ki Townsendovo zasnovo daleko prekaša Ta načrt imenujejo v Ameriki »Retf.re at Birth—Plan«, p,0 naše: daj se upokojiti takoj ob rojstvu! Načrt predvideva, naj bi vsak Američan ob rojstvu preje! zavarovalno prVoo, glasečo se na 20 tisoč dolarjev. po'ica bi se otrestovala s 30"/0 obrestmi. Staršj vsakega otroka bi prejeli vsak mesec 50 dolarjev. Mlad ameriški par.ki '.* se hotel v svojem 20 letu poročiti, bi tedaj razpolagal z vsotn 40.000 dolarjev gotovine, (""e bj nrišteM še rente za ! otroke, bi zaknn:- sploh n» iimelj sile de-j lati in bi žjveli samo od obresti ♦ MMMMMIMUMM Boljševiski šah Boljševil«: s0 dosledno po svojem, p.o-gramu spremenili tudi »kraljevsko igro« v pravo bojno igro. Na kraljevo mesto so postavili anteno, simbol radia, kraljica fi-gurira kot letalo. Tekač je postaj tank, konj (vitez) pa — podmornica. Sam0 kmetje so ostali preprosti vojaki. Boljše-iral biti justificinan v petek zvečer, za mesec dni, obeno-m pa j® izcai tiralico proti dr. Comdomi, posre 1 >valcu pni ugrabiteljih, kd 6e je štiri in dvajset ur pr,x| tem napoti', v Južno Amerika, da se umakne gangsterjem, kri ga zalezujejo kakor vse, ki so v zvezi z Lindberghovo zadevo. Uprava jetnišmice v Trentorau izjavlja sicer, da ni prejela doslej še nobenega sporočila o odgodiiftivo Hauptmannovega usmrčenga, aarada česar je že vedno vse pripravljeno za njegov konec. Hauptmanmu so sporočili, da je prizivnos odrišče zavrnilo njegovo prošnjo za pomilošoenje. To vest je sprejel močno potrt. Na oči so mu navrele solze Haupt-maanova žena pa je dobila histeričen napad. Skušala je priti do svojega moža. kar pa ©o ji zabrsnUi Po vsem tem bi moral sesti Hauptmann kljub vsemu »v petek, 17. t. m. ob osmih zvečer na eJektriftni stol. Toda ustava ameriških Zednnjenih držav dopušča, da se tudi ta rok podaljša že za trideset dni. To je zadnja milost, ki jo more oblast izkazati na smrt obsojenemu zločincu. Po vsej priliki ee je guverner Hoffmarm odločni za to skrajno sredstvo zategadelj, ker je prišel do prepričanja, da Hauptmamn nd bil ediin krivec v ugrabi tel jski aferi, marveč je imel eot rudnike. Ključ do tega leži baje pri dr. Con domu, ki je sam izjaviti, da ne veruje, da je Hauptmann edini ugrabitelj in morilec Lindiberghovesra otroka. Zategadelj je bila dodana proti dr. Condonu ti.raMca. Domnevajo namreč, da je igral dr. Condon v Hauptmannovi afera mnogo večjo vlogo, kakor se je doslej izkazalo v javnosti. Njegova izjava, da po?jna še dve oseba, ki sta zapleteni v stvar zbuja vtis, da Oondon ta dva sokrivca ugrabitelja pozna. AmeriSka tisk je začel zaradi tega močno napadati dr. Condona tez izreka proti njemu hude ob-dolžitve. Kakor poročajo iz Trendoma. sta ee otej javila nova dva advokata, ki sta pripravljena braniti Hauptmannove interese. Odvefai-ka bi rada dosegla revizijo procesa, če je to sploh mogoče v danih raamerah. Advokat Finnegan je celo z letalom odpotoval rt Ohicatra v New Jersev samo zato. da bi mogel govoribi z guvernerjem Hoftoaimonn. Pravijo, da ponna trni osebe v Chncagu, Jd imajo 22 itisoč dolarjev v bankovcih iz Lind-berghovega svežnja. Ameriška in svetovna iavnost zdaj nestrpno čaka, kako se bo Hauptmannova afera razvila in zalldjučSa. IIIIHIIMIII.................... Spironovan — čsl. salvarzan Novo zdravilo proti sifilisu CeSkoslovaSka dermaito-veneroloska družba je razpravljala na svoji zadtnji seji o poskusih z novim, domačim lečilom sporo-novanom, ki naj nadomesti salvarzan, neo-saJvarzan in druge preparate zoper sifilis. Doslej je morala Češkoslovaška arzeno-bencolske preparate uvažati od zunaj m je zanje potrošila letno okrog 8 milijonov Kč. Pred nekoliko leti je začela ndka domača tvomica izdelovati nov tekšen preparat pod imenom spironovan. Ker je sprejela higie-nična sekcija Društva narodov zelo stroge predpise glede arz emo-b en c oteik ih preparatov, so se začeli poskusi, ki so trajali od L 1932. pa vse do danes. Te poskuse ao vriSE v glavnem prof. Hulbsdhmarai, prof. Jed-lička in dr. Weic!hherz iz bofeiišnice na Bulo vik L Dr. Weičbherz je izvršil okrog 1300 poskusov * belimi mišmi in podganami, prof. Hubsdhimairm je obravnavaj s spiro-novanoni 199 bolnikov 6 1712 injekcijami. Uispehi so pokazali, da ustreza spirino-van vsem predtpisom in da druge podobne preparate celo prekaša. Samo od zdravnikov je sedaj odvisno, da pričnejo uporabljati to polnovredno nadomestilo za neo-salvarzan in napravijo Češkoslovaško n&-odvšsno od uvoza. Novi viceadmiral ameriške mornarice AmeriSka vojna mornarica je dobila te dni novega viceadmirala v osebi A r t n r j a Hepburna Beračica s skritimi zakladi V We3twoodu v državi Nevr JerseV je umrla pred kratkim 811etna Ellen Acker-mannova. Starka je živela že mnogo let v «©Lo siromašnih raaimerah in je biila navezana na javno dobrodelnost. Tako je b^ lo vsaj videti Policija jo je ponovno prijela zaradi beračenja Po cesti. Končno je izginOa iz javnosti in si je v neiki hiši na robu mesta najela majhno sobico. Ko je umria, je prišla v njeno »stanova nje< poficijska komisija. Pri preiskavi Je odkrtla v svoje velikansko začudenje v omari 200.000 dolarjev v bankovcih. Komaj se je raznesla, ta v^st, g© je javil pri »odniji trop »dedičev«, ki so izjavjlj1, da so bili z beračioo v sorodu in imajo pravico do njene zapuščine_ Za življenja je nihče izmed tub Sorodnikov niti pogie-dai. IIIIIIIIIIMH................ Hitlerjevo mesto Kakor poročajo francoski Listi, so Ne"1-ci mesto Saarlouis, ki je dobilo svoje ime po kralju Ludoviku XIV, 13. jan., na o*>-ietiiloo posaarskega plebiscita, preimenovali v Hltierstadt (Hitlerevo mesto). Kolegice manifestirajo za ranjene tovariše F E M bo mesto Vas opral Vaše perilo. Pol stoletja že deltafe CMB, darujmo še za pol stoletja! Egiptske visokošolke manifestirajo za svoje tovariše, ki so bili ranjeni pri zadnjih izgredih v Kairu ter ležijo zdaj v bolnišnici Kasr-el-Aini Doktorji — natakarji Med ISO mladimi angleškimi ijodani, ki so v preteklem m^tu stopili v uk v vodilnih hotelih na celini, je bik) tudi več absolventov vseučilišča v Oambridgieu. Z istim namenom je prišlo na Angleško istotoiikšno število mladah ljudi iz jno-6tramstva. »Ta sistem izmenjave se je odlično te-kazaJ<, je tejavM te dni mister Hughwont-ner, eden izmed vodilnih mož v angleški hotelski industriji. »Vsi ti mladi ljudje bodo dobili obsežno znanje v tej stroki, in sicer od kuhinje do uprave. V Švici je n. pr. hoteska obrt kariera, »a katero iHoteguje maio©o sinov imovitiih staršev. Angleškem so še ljudje, ki smatrajo za sramoto, če postanejo vseučiliški a4>-SoJverrti natakarji, toda to naziranje je gotovo ž® zastarelo«. ANEKDOTA Ko se je Maearyk v decembru 1918. vr. nifl kot pnezidfent reputoliike v Prago So ga praški krojači naravnost obsnii s svojtoj Ponudfbami. Vsak bi bil r^d postal »dvcw-nd dicVbaviiteij«. >Ne, ne«, je odklanjal Masaryk, »obieke si bom naročal spet tam, kjer s©m pred vojno dolaa dolgove«. VSAK DAN ENA >Saj ste endar dejak, n*i\ iztegnem stoj« Woiilike.n<> v i Zane Grey: 42 Teksaški jezdec »Seveda! To ie tisto!« je suho odvrnil kapitan-»In zdaj poslušajte, za kasno posebno službo gre. 'Odkar sem vzel nase to nalogo, imam preko glave dela- Morda ste slišali da sem marsikaj že opravil-Brez potrebe bi vam pripovedoval, da so me spravili na to mesto politična vplivi in da je v teksaški vladi mnogo različnih mnenj o tem, ali ima jezdna redarska služba vobče kak zmisel in ali naj se nadaljuje ali ne. Jaz se prištevam tisti stranki, ki brani jezdno redarsko Službo- Trdim, da je šele njena zasluga, da je v Teksasu sploh moči živeti! Na meni je zdaj, da pokažem uspehe! Doslej se lahko še nekam pohvalim Moje najvišje stremljenje gre pa za tem, da razpodim tolpe ob Veliki reki- Tja se še niisem uipal, ker mi je manjkalo pomožnega vodje, kakršnega potrebujem- Tisti, ki sem mislil nanj, ste seveda vi. Moj namen je, da začnem zgoraj ob Veliki reki, in sicer s Cheseldd-nom. Ta je dandanes najslavnejši in najmogočnejši glavar. Cheseldine ni navaden ropar goved. On in njegova tolpa se lotevajo tudi bank, ki jih napadajo in oplenjujejo! To je moje osebno prepričanje, ki ga ne morem podpreti z dokazi. Cheseldine ne pušča dokazov za seboj. Pameten je in pre_ vejan. Menda ga ni še nikoli nihče videl. Nilhče ne ve, kakšen je na pogled. Ve®, kakopak, da tujec v kraju, kjer vlada Cheseldine. To je kakih pet sto milj na zahod od vaših potov in steza- Tam je mestece z imenom Fairdale- To je gneszdo razbojniške tolpe. Člani tolpe ropajo in morijo, kakor jih je volja- Nihoe ne ve, kdo jim je vodja- Prav to pa hočem dognati. Delali boste na svojo pest in ubirali tisto pot, ki jo boste imeli za najboljšo. Sami boste svoj načelnik. Saj poenate to sorto ljudi in veste, kako ji je najlaže priti do živega. Za čas ne gre. Če je treba, sme trajati tudi mesece. Nujno pa je, da ostanete v zvezi z menoj, in to bo težavno. Zakaj Cheseldine vlada celim okrajem. Najti morate pot, da mi sporočite, če bi potrebovali mene in mojih jezdnih redarjev. Načrt je ta, da razženemo Cheseldinovo tolpo. To je najtežja naloga ob vsej meji- Prijeti ga samega, bi bilo nezmiselno- Ubita ga — takisto- Zakaj izbrani možje, ki dela z njimi, so skupnosti prav tako nevarni kakor on sam- Vso spoštovano razbojniško družbo moramo uničiti ali spraviti na varno, ostanek pa razkropiti na vse vetrove. Najti jih. priti mednje, zvedeti, kako se gibljejo, nastaviti past, ki jo potem jezdni redarji zaloputnemo — to, Duane, je usluga, ki jo pričakujem od vas — in Bog ve, da ni majhna usluga!« »Privolil sem,« je odvrnil Duane. »Vaše delo bo skrivno. Od tega trenutka ste jezdni redar v moji službi. Nihče razen tistih, M se mi bo zdelo potreba, da jim to zaupam, ne bo ničesar vedel o vsej reči, dokler ne vzdigneva za- grimjala. Buck Dunne ste in Bučk Duane ostanete, dokler se ne bo ujemalo z najinim načrtom, da vas predstavimo vsemu Teksasu kot jezdnega redarja. Videli boste, da v listini ni datuma. Nikoli ne bo nihče vedel, kdaj ste stopili v mojo službo. Morda lahko narediva tako. da se bodo zdela vsa dejanja ali vsaj večina dejanj, ki ste jih izvršili pred današnjim dnem, dobra dejanja v službi države Da, mislim, tako se bo nazadnje obrnilo.« Mac Nelly je trenutek pomolčal, požvečil smotko, mračno nagrbančil obrvi in nadaljeval: »Nihče ob vsej meji ne ve tako dobro kakor vi, da je ta služba smrtnonevarna- Tisoč proti eni bi lahko stavili, da jo boste plačali z glavo- Rekel bi celo, da ni sploh nobene možnosti rešitve, če bi ne šlo baš za vas, Buck Duane. Vaš sloves med tolpami je velik in strašen- To, vaš pogum in vaš samokres vam utegnejo pomagati. Trdno upam, da bo tako. A verjetnost, da se vrnete, ni zelo velika.« »To nič ne de!« je rekel Duane. »A če bi se zgodilo, da pri tem podjetju padem — kaj — ?« »To prepustite meni«, mu je Mac Nelly segel v besedo. »Vaši domači bodo takoj zvedeli, da ste bali pomiloščeni in v jezdni redarski službi. Če bi naneslo, da izgubite življenje, bo moja skrb, da se vaše ime opere madeža in da se vaše zasluge razvedo. Na to se lahko zanesete!« »Potem sem zadovoljen,« odvrnil Duane. »To je toliko več od vsega, kar sem se drznil upati!« »Torej bi bila stvar v redu. Založim vas z de- narjem m sprotne troške- Na pot boste krenili kar moči hitro — čim prej, tem bolje- Upam, da mi pride še kaj na m»el, zlasti aastran tega, kako ostaneva v zvezi-« Luč je bila zdavnaj utrn jena, in rahlo mrmranje okoli tabornik ognjev je bilo zdavnaj utihnilo, ko je Duane še dolgo ležal in bedel in z odprtimi očmi strmel v temo in se čudil dogodkom minulega dne-Ponižen je bM in do dna duše hvaležen. Neznansko, moreče breme mu je bilo sneto s srca. Pozdravljal je dramo uslugo, ki jb je smel storiti rešitelju. Mislil je na mater in na sestro, na strica, na stare prijatelje in na domači kraj. Zavest, da ga ta spomin po tofflkih letih prvič spet veseli, je bila kar premogočna. Beli dan je ie bil, ko se je zbudil. Mac Nelly ga je klical k zajtrku. Zunaj so se oglašali šumi novega dne: moški glasovi, prasketanje ognjev, prhanje in teptanje konj, lajanje psov. Duane se je izmotal iz odeje in vneto segel po molu, brisači, britvi in ščetiri, ki so ležale na klopi zraven njega — redke dragocenosti v življenju (nestalnega begunca. Nato je stopil venkaj. Jezdni redarji so v krogu sedteS okoli razgrnjenega šotornega platna in jedli- »Fantje!« je rekel Mac Nel!y. »podajte Bockn Duanu roke! V tajni redarski službi deda zame-Podoba je, da nam bo njegovo delo kmalu vsem podkurilo- Seveda pa molčite! Službena skrivnost!« Predavanja čeških pisateljev v Ljubljani S predavanjem pisatelja A. C. Nora, ki bo v ponedeljek ob '20. uri v verandni dvorani Uniona. je ljubljanska Jugosl.—češkoslovaška liga nakazala novo možnost naše vzajemnosti: gostovanja pisateljev. Doslej so se obiskovali glasbeniki in kvečjemu še igralci. Med slednjimi je zlasti Zvonimir Rogoz, ki je igral v Pragi »Hamleta« v slovenščini, vrnil obisk češkim igralkam in igralcem, izmed katerih smo v zadnjem desetletju spoznali v Ljubljani pokojno Hiibnerjevo, dalje V. Vydro, 0. Scheinpflugovo iai še nekatere. Kdaj pa kdaj so se tudi prirejale umetnostne razstave, vendar so v obdobju velike gospodarske krize prav na tem področju prekrižani vsi lepi načrti in obetajoče se možnosti. To so neposredni stiki. Za sedaj na govorimo o širših posrednih kulturnih stikih, ki kažejo znatno ugodnejše ;'r\nje, namreč o medsebojnem prevajanju, kulturno informacijski službi in o drugih posrednih vezeh. Predavanja češkega pisatelja v Ljubljani in Mariboru je nov poizkus neposrednih literarnih stikov zato je vreden načelne pozornosti. Pisatelj A. C. Nor, čigar delo smo v "»Jutru« orisali pred dvema letoma v daljšam listku namerava predavati v češčini o moderni češki literaturi. Njegovo predavanje ni namenjeno samo ožjemu krogu tukajšnje češke kolonije, marveč tudi širšim vrstam prijateljev češkoslovaškega naroda in jezika. Te vrste stalno naraščajo. 0 tem priča že samo dejstvo, da prireja letos Jugosl. češkoslovaška liga v Ljubljani deset tečajev češkega jezika, kar je razveseljiv »rekord« med jezikovnimi tečaji v središču slovenske kulture. Najsi je ideal slovanske vzajemnosti, ta romantični sen naših prednikov, v svoji prvotni formi obledel pod premočno svetlobo sodobne socialne in kulturne problematike, je vendar ideja jugo6l. češkoslovaške vzajemnosti na stalni in dobri poti. Treba je izvršiti se mnogo pripravljal- nega in podrobnega dela; treba je neprestano opozarjati na konkretnost in stvarno vrednost teh stikov; treba se je nenehno med seboj spoznavati in vedno iznova odkrivati — toda to delo ni Sisifovo, njegovi letni krogi rasto v širino, čuti se stalen napredek, četudi le na posameznih področjih. Vedno je treba naglašati besedo: konkretnost. Za razliko od nekoč gre sedaj za čisto konkretne probleme in naloge in za smotrno, organizirano delo, ki je daleč od hej-slovanskega zdravičarstva. Taka konkretna zadeva v načrtnem sistemu naše vzajemnosti morajo biti tudi medsebojni obiski pisateljev. A. C. Nor je po daljšem času prvi češki pisatelj, ki prihaja v Ljubljano kot predavatelj (če izuzamemo znanstvena predavanja, kakor jih je imel lani univ. prof. dr. J. Horak). Tovariš Irija Wolkerja, eden izmed mnogih predstavite-ljev mlade generacije, ki je oblikovala svoj duhovni obraz pod vtiski vojnih in povojnih let, pisatelj z moravsko—šleskega ozemlja, kamor še vedno butajo valovi panger-manskega morja in skušajo prebiti barjero češkoslovaške državnosti, bo govoril o povojni literaturi Čehov (brez Slovakov). Predvsem bo prikazal poslušalcem mlado in najmlajšo generacijo, ki je s svojimi idejami, smermi in umetnostnimi formami najznačilnejša za češko duhovno sodobnost. Za sedaj je to predavanje češkega pisatelja. Želeli bi, da bi postalo začetek predavanj čeških pisateljev — začetek poti, ki vodi k tesnejšemu zbližanju in smotrnejšemu kulturnemu sodelovanju Prage in Ljubljane, Čehov in Slovencev. To naše usmerje-vanje v enega najpomembnejših in duhovno nam najbližji center srednje Evrope bodi v znamenju stalnega srednjeevropstva naše kulturnosti. To srednjeevropstvo, ki se lahko lepo ujema z dinamično pojmovanim balkanstvom, pa naj nima kontakta na Dunaju, marveč v Pragi, t.j. s slovansko —za-padnjaškim srednjeevropstvom Čehov. —o. Dr. Adrian odgovarja kritiku tn priobčujemo po načelu: Audiatur et al-tera pars: V >Jutru« št. 8 z dne 11. I. 36 mi očita g. —g v oceni opere »Carmen«, da sem bil kot Don Jose včasih »duševno odsoten«. Če bi g. —č hotel uvaževati, koliko duševne koncentracije zahteva vsaka vloga, ki jo podaja igralec pevec na odru, se ne bi bil mogel povzpeti do take trditve. Mnenja g. —č v njegovi kritiki, da sem kot pevec že nekoliko obledel, ne morem spraviti v sklad z njegovim nadaljnjim izvajanjem, da so >višine lahkotne in se prijetno lirično izživljajo«, ker se mi to zdi vsekakor protislovno. Gotovo se trditev o ,obledelosti' ne strinja z dejstvom, da me je uprava Nar. gledališča v Ljubljani po prvi predstavi, v kateri sem imel pri občinstvu očitno velik uspeh, naprosila še za nadaljnje predstave in da je bilo vseh 6 predstav, v katerih sem nastopil od 22. dec. 35. do 9. jan. 36, dobro obiskanih. V »Aidi« dne 1. jan. 36, ki jo je tudi prenašala radiopostaja, sem imel po težki ariji v I. dejanju in po dvospevu z Aido v Nilski sceni dolgotrajen aplavz, ki ni hotel ponehati, kar pač kaže, da je bilo občinstvo navdušeno. Tudi misel g. —č, da nisem ja* pritegnil v opero tako mnogo občinstva, je dokaj značilna in izraža gotovo le njegovo osebno naziranje. Nikakor si ne domišljujem, da gredo ljudje zaradi mene v opero, le dejstvo je, da so bile predstave, v katerih sem nastopal med drugimi tudi jaz, dobro obiskane. Pripomnil bi še, da sem baš v tekoči seziji nastopal na Dunaju, kjer sem pel v državni operi v >Toski« z Marijo Nemethovo in v »Plesu v maskah« z Zdenko Zikovo, obakrat z velikim uspehom. V Ljudski operi so me ponovno angažirali (pred božičem), da sem pel v »Carmen« in »Trubadurju« z Marijo Olševsko, ki j a danes najboljša Carmen sploh, in v Rigolettu z italij. baritonistom Marijanom Stabile. Ni verjetno, da bi me vabili na gostovanja ob takih prilikah, ako bi bil tak pevec, kakor me ocenjuje g. —č v Ljubljani. Vračam se zopet v inozemstvo, kjer imam nadaljnja gostovanja na Dunaju in v Budimpešti. Deloval sem sedaj večinoma na tujih odrih in to v velikih odrih, povsod z dobrim uspehom in tudi tuja kritika me je povsod priznala. Kadar mi je bilo le mogoče, sem vedno z veseljem porabil priliko, da nastopim tudi na domačih odrih, predvsem v Ljubljani, da pojem v materinem jeziku in da se oddolžim svoji domovini.— Kakšni morajo biti občutki slovenskega 'imetnika, ki razočaran po vsem tem zapušča svojo domovino, prepuščam javnosti. Dr. Makso Adrian. Zapiski Nova knjiga dr. Ivana Prijatlja. Kakor izvemo, namerava izdati Akademska založba še pred veliko nočjo v posebni knjigi daljši esej dr. Ivana Prijatelja o Tolstoju. 0 Davorinu Jenku kot pevovodji pančev-skega Srbskega cerkvenega pevskega društva priobčuje »Letopis Matice srpske« v zadnji številki 109. letnika daljši članek dr-ja Mihovila Tomandla. Važna pisma Antona Aškerca, ki vsebuje jo zlasti njegovo svetovnonazorsko izpoved, namerava priobčiti v prihodnjem letniku revija »Ljubljanski Zvon«. Balzacova »Teta Liza« v prevodu Otona Župančiča. Založba »Hram« v Ljubljani je izdala v prevodu Otona Župančiča enega najboljših romanov Honorčja de Balzaca »Teto Lizo«. Po »Očetu Goriotu«. ki je izšel pri isti založbi in »Evgeniji Grandetovi« (Umet. propaganda) je to tretji roman velikega francoskega epika, ki ga je v zadnjih letih dobilo slovensko občinstvo. »Teta Liza« je izrazit družaben roman, poln prekipevajočega življenja, pripovedna mojstrovina. ki kaže vse oblike Balzacovega peresa. Ob prvi priliki se na tem mestu še vrnemo k tej knjigi, ki ji gre pomembno mesto v naši prevodni književnosti. Nov spis praktičnega psihologa Martina Kojca. Avtor v več evropskih jezikov prevedene knjige »Das Lehrbuch des Lebens« Martin Kojc, rojak iz Središča ob Dravi, je pravkar izdal v samozaložbi novo knjigo »Selbstheilung nervoser Leiden«. V sedanji dobi, katere moreča negotovost in težka borba za obstoj povzročata v sleherni občutljivi duševnosti depresije in ž njimi zvezane nevrotične pojave, je nervoza ena najsplošnejših zadev. Nihče ne more dogledati, kakšne posledice bo imela neverjetna razširjenost nervoznih pojavov, zlasti živčne izčrpanosti, za živčno konstitucijo bodočih rodov. Zato je ta pojav zelo važen in ima poleg biološkega tudi sociološki pomen. Paz-ni dušeslovci si prizadevajo, da bi pomagali prizadetim in dvignili njihovo duševno odpornost. Tudi naš rojak Martin Kojc je med njimi. Njegov 70 strani obsegajoči spis je razdeljen v pet poglavij. Prvo obravnava bistvo nervoznoeti, drugo se bavi z vlogo podzavesti, pomneža in pozornosti, tretje razglablja doživetje sedanjosti, četrto je posvečeno pomenu in vrednosti pravilnega učenja na pamet, peto pa daje praktična navodila. Metoda g. Kojca gre za tem, da doseže pri nervoznem človeku večjo koncentracijo in odvrne njegovo misel od nervoznih motenj, pri čemer zlasti poudarja veliko vlogo učenja na pamet, ki izdatno podpira duševno koncentracijo. Besede imajo seveda strokovnjaki ki edini lahko presodijo teoretično vrednost Kojčevih izvajanj, njih praktično vrednost pa to lahko preizkusil slehern čitatelj te knjig«. ŠPORT 0 treningu naših izbrancev Naši fantje trenirajo po finskih metodah — Kuisma in Hagen o jugoslovenskih olimpionikih — Knismov? prognoza za Garmisch Miladi smo v smučarskem športu. Ni predolgo tega, ko so se naši tekmovalci pripravljali sami in niso glede sistematičnega treninga imeli prav nobenih izkušenj. Danes pomilovalno zmigavamo z rameni, če pomislimo, da so naši tekmovalci odšli pred 12 leti na zimsko olimpiado v St. Moritz s svečo in parafinom, ker drugih maž niso pazmaM. Od takrat se jc marsikaj spremenilo. Trening danes m tiste dni, današnje maže in takratne! Tudi naša država je stopila v vreto narodov, ki redno tekmujejo med seboj, in z veseljem lahko ugotovimo, da v smučanju nismo med zadnjimi. Seveda smo še daleč od tega, da bi se lahko kosali s severnjaki, ki jim je smučanje potreba in zato nacionalni šport. Med srednjeevropskimi narodi pa so morda 3 ali 4 države, ki so boljše od nas. Omenimo naj le velik uspeh našega Smo-leja, ki se je lani na FIS tekmah na 50 km plasiral na 7. mesto in je bil kot tak dragi najboljši Sredin j eevropec. Že nekaj let imamo vsako zimo tuje trenerje. Letos imamo kar tri: Finca, Norvežana in Avstrijca, za vsako'panogo drugega. Po mnenju tekmovalcev je Finec Kuisma vaditelj, kakršnega doslej še nismo imeli. Pravijo, da sami najbolje čutijo koliko so napredovali. Metoda Kuisme se pa tudi popolnoma razlikuje od treningov, kakršnih so b'li vajeni naši fantje. Pogledati sem želel nekoliko v zakulisje Kuisminih metod in sem sc zato obrnil nanj. Rad mi je ustregel. Z muko srva se sicer sporazumela, šk> je pa vendarle. Najbolje bo, če kar ftjermu prepustim besedo. Kako trenira Kuisma Preden sem začel s treningom, sem se moral prepričati, kakšne ljudi bom imel pod seboj. Zato sem vsakega posameznega vprašal, kako in koliko je treniral jeseni, koliko let že tekmuje in koliko let sistematičnega treninga ima za seboj. Odgovori so me prepričali, da vsi brez izjeme jeseni premalo trenirajo. Posledica tega je, da jim manjka vztrajnosti. Začudil sem se in pripomnil, da toliko kakor to jesen, še niso nikdar trenirali. — Gospod, vi ne poznate finskih metod. Pri ms je trening še vse drugačen! Kaj vam pomaga še tako dobra tehnika, če pa tekme ne vzdržite. Poglavitna je iz-držljivost Zato sem vso pozornost posvetil temu treningu. Najprej smo dva tedna trenirali samo izdržljivost. Tekmovalcem sem strogo zabičal, naj ne gledajo na brzino. Ko sem videl, da so dovolj izdržljivi, sem trening izpremenil. Zdaj sta prišli na vrsto tehnika m hitrost. Prvi dan v tednu vztrajnost, drugi dan hitrost, tretji dan tchnSca i. t d Za božične praiznike smo imeli teden dni počitka. Tekem v pravem pomenu besede nisem dovolil. Na Finskem tekmovalci nikdar ne tečejo proge, ki jo trenirajo, s polno hitrostjo. Preveč bi se izčrpali in ko bi bilo treba nastopiti na tekmi, ne bi mo-gili dati iz sebe vsega Zato mora biti ne treningu proga daljša. Le na zadnjem delu proge je treba dati vse iz sebe. Ta metoda ima namreč dobro lastnost, da tekmovalec ni nikdar pretreniran in da je, ko pride čas tekme, na vižku svojih moči. Od 1. januarja je postal sneg na Pokljuki slab in je bilo zaradi tega treniranje napomejše. Zato sem spet začel z vztrajnostnim treningom, obenem pa nisem zanemarjal hitrostnega treninga. T;i trening bo trajal 14 dni. Trenira se individualno Morda se čudite, da ne delam razlike med tekači na kratite in dolge proge. To šele pride. Tekmovalce sem že odločil. S 15. januarjem se bo pričel poseben trening za tekače na 18 km in za one na 50 km. Pri tem bom skrbno pazil na posebnosti, ki jih ima vsak človek. Trening mora biti individualen in ne šablonski. Če je n. pr. Nurmi tekel po petah, še ni rečeno, da je edino tako pravilno. KaT je pri enem prav, je pri drugem narobe. Zato imam za vsakega poseben recept. Naj povem samo primer. Kdor ima kratke noge, mora to pomanjkljivost izenačiti z močnimi rokami. Pri takih polagam največjo pažnjo na krepitev rok. Kdor pa ima močne roke, ima navadno slabše razvite noge Tukaj je seveda trening ravno obraten. Sicer pa moram reči, da sem s fanti zelo zadovoljen. Nikdar ne mrmrajo in izpolnijo vse, kaT jim naročim. Kakor so skoro vsi brez izjeme dobri na ravnini, sem pri vzpomu opazil nekatere pomanjkljivosti. Do Garmischa bom tudi to odpraviL Ne bo škodovalo, če zabičate enkrat za vselej vsem vašim tekmovalcem: trenirajte v prvi vrsti vztrajnost, nato Seie tehniko! Preden sva končala razgovor, sem vprašal, kaj misli o Pokljuki. — Pokljuka je zelo primerna za trening. Tereni so povsem »lični finskim, le sneg ni finski. Sicer pa glede snega tudi v drugih državah letos niso na boljšem, verjetno da celo na slabšem. Kako pa mislite glede Garmischa? — Po mojem mnenju bodo Norvežani, Finci in Švedi tesno skupaj. Če bo sneg ▼ Garmiscbu moker, imajo najlboljše izglede Švedi, želel pa bi, da bi pritisnil mraz, ki bi sneg strdil. Na takem snegu smo Finci doma in tu na« Norvežani ne dosegajo. Pogovor je bil končan. Segla sva si v roke: jaz slovenski zbogom, on pa nekaj takega kakor aleluja. Morda je bilo tudi kaj drugega — pozabil sem pogledati v slovar. Besedo ima Hagen Zdaj pa še nad Norvežana! Z njim Js šlo brez slovarja. Sicer je mož pogoltnil skoro vse zadmje zloge svoje nemščine, četudi je bilo komaj uro po kosilu, pa sv* se le razumela Močan fant je to, roke ima kakor medved šape. Če te tale zgrabi za vrat, mi je nenadoma šinilo v glavo . . . brrrrrr. — Kar najbolj prijazno lice sera napravil. — Fantov še premalo poznam, da bi mogel o njih kaj točmejšega povedati. Lahko pa vam rečem, da so nadarjeni in vzamejo traning silno resino. Prepričan sem, da bo Jugoslavija čez nekaj let med najboljšimi smučarskimi državami. Kar se tiče 60 metrske skakalnice, je zelo podobna holmenkolnski, morda je celo za spoznanje težja. Pozdravite mi Ljubljančane! Mudilo se je. Boter Gnidovec jo je že pred dobre pol ure mahnil s Pokljuke. Treba bo salamensko pritisniti, da ga vja-mem. Naglo sem se še poslovil od fantov, nato pa dilce pod noge in ponosni dom mi je kmalu izginil izpred oči. M. Pevalek. Kovačič Alfonz sPeriran. Znani naš s printer Kovačič Alfonz, ki se je ob priliki letošnjega držaivnega prvenstva pri teku na 200 m poškodovaj mišice na desne*n stegnu, je 1*1 te dni t ljubljanski holnici operiran. Operacijo je z uspehom izvršil primarij dr, L«vrič. Upanje je, da bo uspela operacija zopet vrnila Kovačiča našemu Jahkoatletskemu športu. SK Ilirija (table tenis sekcija). V nedeljo &e bo vršiil ob 11. dopoktoe v kJubski sobi kavarne EivroPa plenarni sestanek seka jiskega članstva. Na sporedu bodo predlogi o reorganizaciji sekcijekega vodstva, vprašanje nadaljevanja hi kraj treningov itd. Kdor še ni poravnal članarine a)l je z njo v zaostanku, naj jo takoj izroči g. Zaplotniku. Slalom klub 34. (Tehnični odsek). Drevi ob 18.30 sestanek vseh tekmovalcev ▼ klubovam lokalu zaradi udeležbe pri tekmah, zlasti pri državnem .prvenstvu v Mariboru tn mUudinskem državnem prvenstvu na Polževem Kdor ho brez opraviči la izostal, bo črtan iz seznama tekmovalcev. Jutri ob 1«. bo sejja tefcnAftnega odseke, h kater* naj pridejo vsi oni, ki bodo sodelovali pri organizaciji mladinskega državnega prvenstva. Važno - Smuška sekcija SK Celje poziva članstvo, da, se zanesljivo udeleži sestanka v četrtek 16. t m. ob 20. v klubov! sobi kavarne »EvroPe« Zupane A., PreSinger R. -"n Skvarša i. naj prinesejo verifikacij« k e legitimacije. Po članskem sestanku sej« odbora smuške sekcije. VREMENSKO POROČILO. Blgtricar Boh. jezero po stanju včeraj: 1 C, pooblačilo se je, visoka megla. Rateče-Plani-ca po stanju včeraj: —2 C, barometer pada, pooblačilo se je, mimo, 10 cm STe-nja. Kranjska gora Po stanju včeraj: —2 C, barometer pada, pooblačilo ee je, mirno, 10 am srenja. Vršič, Krnica In Tamar po stanju včeraj: 30 cm srenja. D<>m SK Ilirije v Planici, 13. januarja: 0 C, 20 om srenja-, 3 om novega snega. Smuka ugodna. Staničeva koča, 13. januarja: snega 3 m, 30 cm pršiča, vreme jasno, okoli koče sneg maio spihan, hoja prav dobra, smuka jdea-lna. Pusti Rovt, 13. januarja: —4 C, megla, sneži, veter severovzhodni, na 40 cm podlagi 10 cm pršiča Smuka ipa-av dobra. Pohorje, 13. januarja: Koča na pesku: —4 C, drobno mede, 45 cm snega. Smuka prav titobra. Senjorjev dom —5 C, ja«no, lahka meg«;ca, mirno, na 30 cm podlagi 25 cm suhega snega Smuka prav dobra. Smrekovec: —3 C, jasno, mirno, na. 30 cm Podlagi 25 cm pršiča. Smuka iz borna. Iz Ljutomera H— Gasilska žuPa ljutomerska je 9. in. 10. t. m. priredila dvodnevni gaalski tečaj, ki se ga je udeležilo 325 gasilcev, po večini funkcionarjev posamenuh čet. G g. Predavatelji so v svojih predavanjih točno očrtali gasilsko delo v vseh panogah. Tečaj ee je vršil na Pobudo kulUirno-pro-STvetmega odseka župe, 1a. ga vodi župni podstarosta g. Joža Hiraš t el j. Ljutomerska gasilska župa šteje 54 čet s preko l.&OO hvišudočiimi člani. Ta gasilska armada sestoji Po večini iz kmečkih mož in fantov ji s svojo strokovno gasilsko ViZiposobijenostjo, disciplino in delom na kulituirno-prosvetnem področju zasluž'. priznanje vse ostale javnosti našega sreza. ★ GORENJI LOGATEC. Tukajšnje Sokolsko diruštivo bo imelo redni letni občni zbor v soboto 1®. t. m. ob 20. V nedeljo ob pol 20. ipa bomo imeli sokolsko akademijo v našem domu. Že sedaj pa opozarjamo koncert našega odličnega Slovenskega Vokalnega kvinteta iz Ljubljane, ki bo 2(6. t m. ob 16. v SokoJskem domu. ZAHVALA Za vse izraze Iskrenega sočutja in sožalja ob bridki Izgubi predragega očeta, brata, starega očeta in tasta, gospoda FRIDERIKA KRAMARJA šoL npr. v pok., izrekamo vsem svojo najtoplejšo zahvalo. Predvsem pa se zahvaljujemo mestnemu župniku p reč. g. Podbevšku, zdravniku g. dr. Hubadu, stanovskim tovarišem, kranjski gasilski župi za venec m spremstvo, domači in okoliškim gasilskim četam, šolski mladini, učitelju g. Horvatu m g. Križnarju za ganljiva poslovilna govora, vsem drugim, ki so darovali vence m Šopke ter spremili dragega pokojnika v tako obilnem Številu na poslednji poti, in slednjič vsem, ki so se na katerikoli način spomnili dragega pokojnika in nam izrazili svoje sožalje. škofje Loka, 13. januarja 1936. 2alujoče rodbine. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id iščejo služb. NajmanjSI znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopis) In ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas to enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. NajmanjSI znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—«. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—* Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Oglasnega oddelka »Jutra« J|| odgovor, priložite Le, če zahtevate od J," v znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, fe naslavljati na: Oglasni oddelek »Jutra", Ljubljana* Sli^ibo dobi Beseda I Din. 4«vek S Din, u lifro ali dajanje lastova 5 Din. NajmiivH msek 17 Din. Samostojno kuharico sprejme takoj družina brez otrok. Naslov v vseh poel. Jutra. 1C66-J. Perfektno kuharico do 40 krt, se sprejme k tričlanski družini. Ponudbe pod »Mirna« na ogl. odd. Jutra. lilOO-l Služkinjo zb vsa hišna in vrtna dela sprejmemo. Ponudbe na podr. Jutra Trbovlje pod »Pridna«. 1086-1 Dimnikarskega pomočnika starejšega sprejmem s 1. februarjem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten in pošten«. 1101-1 Gospodične sprejme šivilja v pouk šivanja lastne garderobe. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 330-1 Brivski pomočnik ®a izpomagamje dobi mesto. Naslo-v v vseh posl. Jutra. Restavracija — Kavarna SSoe bteigajničarko, faportc na ogi. odd. Jutra. 1087-7 Fotokamero 6^X9, z dvojnim izteg>o«n in boljšim objektivom kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dvojni izteg«. 11116-7 11 Motorje DynamiO stroje, števce za tok, istosmerne, rabljene, v dobrem stanju, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dynaanoma9chinen«. 773-29 O. Th. Rotman: Kapitan Kozostrelec gre v Ameriko 41 O jojmene, in že se je zgodilo! Velik kos zemlje se je odtrgal in kapitan je drugič strmoglavil dol... samo da to pot brez padala! Medved, ki se je bil pravkar zaletel, mu je bil tovariš. Oh, strašno! A hvala Bogu, baš lio bi si " H moral kapitan razbiti glavo ob skali na dnu prepada, je obvisel... Knjižico Meertme hranilnice Radovljica za 30.000.- kupim proti takojšnji gotovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ra dovljica«. lrt>lT--16 V najem Beseda 1 Din. davek 1 Din. za Šifro ali dajanje aaslova 5 Din. NajmanjSI znesek 17 Oin Gostilno odrtam na račun v večjem trgu, sedež sresiega na-četstva- Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V najem« 817-17 Pisarniški lokal » vež skladišč aii lokalov aa mirne obrti oddam. Tyr-e£v& 23/1. 1098-19 Lokal na dvorišču, pripraven za krojaStvo ali diTigo obrt o-Idam v najem. Naslov v vseh pod. Jutra. 1MJ3JB Modno trgovino priprj/vno za modistinjo prodam z blagom in inventarjem za 18.000.- Din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra opd »Ljubljana«. 11134-10 Lokal x inventarjem na prometnem kraju se takoj odda. Primeren tudi za pisarno. Naslov v v®eh poel. Jutra. 1:135-19 ieaeda I Dla davek * Dta. tn lifro ali dajanje as lova i Din NajmanjSI roesrk 17 Dia. Stavbena parcela prj postaji Dovje-Mojstrana naiprodaj. Primerna kot leeoo skladiffiče. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 766-20 Luksurjozna hiša krasna, z veKkim vrtom, sadovnjakom, bazeni za kopanje, t vsem kamfor. tom. s centralno kurjavo, električno in plinsko nape ljavo, 15 minut od centra Maribora, krasna lega, radi preselitve naprodaj Dokazano stane hiša 1,100.000 dinarjev, naprodaj pa za 850.000 Din. Ponudbe pod »Luksurjocno« na ogl. odd. Jutra. 692-20 Stanovanje Beseda I Oin. davek i Oln. za Šifro ali dajanje naslova 5 Din NajmanjSI enes*k 17 Dta Dvosob. stanovanje s kopalnico oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. 1098-31 Večjo hišo stanovanjsko, rentabilno kupim v LJubljani. Plačam »/» v gotovini, ostanek v hranilnih knjižicah. Ponudbe brez ,posredovalcev na ogl. odd. Jutra pod »Stanovanjska hiša«. »49-20 Trgovska hiša v STedimi mesta, na Gorenjskem, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 888-20 Vila v Celju nova, d-vostanovanjska par-ketirana, pbdkletena z vodovodom, elektriko, angleškimi kloseti im vrtom naprodaj za Din 125.000.- L. Mejavšek, Celje, Samostanska 8. 1003-20 t Ji Vsaka beseda I Dla; davek » Din. ta Šifro a" dajanj* aaslova S Din, nalmanlli tnesek 20 lin. Visokošolec išče možno gospodično do 34 leta staro, kateri ie nepravda prrrode odvzela zabavo in veselje. Dopise na ogl. odd. Jutra pod Šifro »Simpatičen«. 1060-24 Dvosob. stanovanje oddam, mirni stranki. Naslov v vseh posl. Jutra. 1072-31 Dvosob. stanovanje v I. nadstropju za 1. februar ali pozneje oddam. Naslov v vseh oosl. Jutra. 109IV21 Štirisob. stanovanje oddam v vili. Naslov v vseh posl. Jutra. U03-3t Enosob. stanovanje meblirano oddam najraje čostniku radi I astme vojaške postrežbe. Koroščeva 2 visokopritličje. 1.110-21 Trisob. stanovanje solnčno, krasno, z vsemi pritiklinami na Aleksandrovi cesti 16. se ">dda s 1. februarjem. Pismene ponudbe na poštni predal 38. 1110-31 Sobo pd&a; Opremljene sobe posebni vhod svetle, zračne z 1 ali 2 posteljama event. z vso oskrbo blizu tramvaja poceni oddam. Sp. Šiška, Cernetova 31. 1090-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom takoj oddam boljši osebi. Hrenova ul. 16. 1102-33 Prazno sobo g posebnim vhodom v sredini meeta oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. 1131-33 Opremljeno sobo takoj oddam gospodu. Breg 14/11. 1132-28 Sobo oddam 2 gospodom. Vprašati v trafiki. Miklošičeva cesta 7. M38-03 PIŠITE SE DANES ! Ostanki mariborskih tekstilnih tovarn brez napak, pristno-barvni, »Paket serija A« za moško, žensko, namizno, posteljno perilo in rjuhe, »Paket serija B« izključno zimski topli flaneli in barhenti najboljše kakovosti vsak Paket 10 do 20 m samo Din 107. Dalje novi »Original Kosmos Z paket«, vse bujoč 2.80 m sukna za eno dolgo zimsko suknjo, oziroma za ženski plašč, lepe temne barve, ali pa 1.80 m sa kratko zimsko suknjo in 1.20 m posebno močnega štruksa ali sukna za ene hlače. Tudi ta paket samo D 107. Vsi paketi poštnine prosto. — Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Pišite takoj na »KOSMOS« razpošiljalnico ostankov marib. tekst, tovarn, Maribor, Dvora-kova cesta 1. Stanovanja Beseda I Din. 1aveb • Din. za Slfro aH dajanje naslova 5 Oin NajmanjSI toesek 17 Din • Dve sobe s kopalnico in pritiklinami v visokem pritličju blizu tramvaja iščem za maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ena oseba« . 1112-3'a Dvosob. stanovanje komlortno v centru išče tr govina Mila. Mestni trg 17. llčS-SIa Opremljeno sobo s posebnim vhodom, v centru mesta, išče boljši go spod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Siba«. 11133-230 KLJUČ SVETA ZA VAS JE Typa 944 A Dm 120 — mesečno. piips mulo Typa 944 A 2-j-l cevni radio prejemnik z vdelanim dinamičnim zvočnikom, skala a izpisanimi imeni postaj. Cena .... Din 1995.— na obroke naplačilo Din 159.— in 18 obrokov po . Din 120.— PREJEMNIK PRVOVRSTNA IZDELAVA ■ NIZKE CENE DOLGOROČNO ODPLAČEVANJE Zahtevajte brezplačno predvajanja pri zastopstvo UTTNER Ljubljana, Celje, Aleksandrova 6 Aleksandrova 9 1 Q Sreda, 15. januarja. Ljubljana 12: Pesmi in piesr iz Španije ip.oščt;) — 12.45: Vreme, poročna. — lo. cas spored, 0bvesti.a. — 13.15: Orkestralen Koncert (plošče). — 14: Vreme, borza. — 18: Sola na smučeh 1». Janko Sicheri). — 18.20: Storžek m njegovo burkasto žjv-ijenje (XIII. slikaj. - 18.40: Organizarja berlinske oiimpiade (dr. M. Foerster). — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 20: Zbor malih harmonikarjev pevcev (voda prof. pavel Rančigaj). — 21: Spevi in napevi iz raznih oPer: Vokali* koncert opernega baritonista g. Roberta Primožiča, vmes gra Radio orkester, — 2(2: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15-Potovanje od severa do juga (Radio orkester). Četrtek 16. januarja. Ljubljana 12: Slovenske narodne na ploščah — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Koncertni plesi (plošče). — 14: Vreme, borza. — 18: Radio orkester — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. K0lai'.č). — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvesti^. - 19.'0. Nac. ura: Sokolsko predavanje — iz Beo-gra'da) — 20: M. več©r francoske gla&be. Predava in na klavirju ilustrira Prof. t«. M. Skerjanc. — 21: potovanje od severa proti jugu (radio orkester). — 22: Cas, vreme, poroti-la, s.pored, obvestila. - 22.15: Prenos iz kavarne »Nebotičnik«. Beograd 17: Pesmi. — 20: Komorni koncert. — 20.40: Veseloigra. — 21.10: Narodna glasba. — 21.40: Orkester. — 22 20: Plošče. — Zagreb 12.05: Plošče. — 17*15: OrkestJ-alen koncert. — 20: prenos iz Beograda. — 22.15: Plesna muzika. — Praga 19 30: Citre — 20.05: Koncert Češke filharmonije. — 22.20: Salonski orkester. — Varšava 20: Zabaven program. — 21: Zvočna igra. — 21.40: Poljske pesmi. — 22: Simfoničen koncert — 23.05: Ples. — Dunaj 12: Orkester. — 16.05: Lahka gla®ba — 17.30: Sklad-be za čelo. - 19.20: Zrcalo melodij. — 20: Spevoigra. — 22.35: Komorna glasba. — 23.35: Jazz. - Berlin 20.10: Berlinski večer. — 22.30: plesna mu* ka. — Munchen 18: Mešan glasbeni program. — 20.10: Večer Mo&artove glas-be. — 21: Pesmi. — 23: Koncert godalnega orkestra. — Stuttgart 18: Lahka glasba iz K6nigsberga. — 20.10: Prenos iz Munchena. — 22.30: Klavirski koncert. — 24: Orkestralna glasba. Vremenska poročila 14. januarja. Ljubljana 7, 763.9, 3, 87, ENB2, 10, dež, 1.2-Ljubljana 14. 762.6, 5 2, 84, SW1, 10, . » Maribor 7. 762.9, 1.0, 90, SE2, 10, —, —; Zagreb 7. 763.5, 4 0, 90, SSW2, 9, dež, 2.0; Beograd 7. 704.0, 0.0, 90, O, 6, dež, 1.0; Sarajevo 7. 766.5, 0.0, 90, O, 10, —, —; Skoplje 7. 707.0, 2.0, 90, O, 10, —, —i Kurnbor 7. 764.9, 10.0, 90, O, 10, —, —; Split 7 763.9, 10.0, 90.0, O, 10, dež, 0.6; Rab 7.'704.9, 7.0, 90, SSW2, 10, dež, 2.0; Rog. Slatina7, —1.0, 97, NW2, 9, dež, 1.0. Temperature: Ljubljana 5.0, 2.0; Maribor 4.0, 0.0; Zagireb 4 0, 3.0; Beograd 6, —1.0; Sarajevo 4.0, 0.0; Skoplje 8.0, 2.0; Kumbor — 9.0; Spl't 13.0, 10.0; KUPIMO DVA PARNA KOTLA s skupno cca 150 m2 ogrevne površine novejšega tipa, nadalje KOTEL ali B O I L E R od 5 — 8 tisoč litrov vsebine z najmanj 7.5 mm stenske debeline, zgrajen za pritisk 10 atmosfer. Ponudbe z opisom in prepisom certifikatov poslati na »PROPAGANDA« D. D. PREJE JUG. RUDOLF MOSSE D. D. BEOGRAD, pošt. pretinac 409 pod »476«. ZAHVALA Za premnoge izraze sočutja, katere smo prejeli ob težki izgubi naše ljubljene sestre in tete, gospe TILKE ZBAŠNIKOVE VDOVE DVORNEGA SVETNIKA V P. se najprisrčneje zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo darovalcem cvetja in vencev in vsem onim, ki so pokojnico počastili s svojim spremstvom na zadnji poti Iskrena hvala zastopnici >Kola jugoslovenskih sesterc za ganljiv poslovilni govor. Ljubljana, dne 15. januarja 1936. Tužnega srca javljamo, da je Vsemogočni poklical v večno življenje našo drago mater in staro mater, taščo Ltd. JOŽEFO ŠKARJA po trudapolnem življenju in težkem trpljenju v 94. leta starosti. Pogreb bo v sredo 15. t m. ob 10. dopoldne na Mirni. Prosimo tihega sožalja, pokojno pa priporočamo v blag spomin. Mirna-Tomaj-Beograd, 13. januarja 1936. Žalujoče rodbine: CELAR, ČERNE, ŠKARJA. Nizozemske zelenjave ln cvetlice TVRDKA ZA SEMENOGOJSTVO IŠČE ZASTOPNIKA za Slovenijo za prodajo izdelkov vrtnarjem po katalogu, z visoko provizijo. Ponudbe z referencami na Proganda a. d. Zagreb, Jelačičev trg 5, pod šifro »Samen«. Občina Ljubljana Mestni pogrebni ta v od Danes opoldne nam Je umrla naša dobra mamica Marija Volbenk ROJENA ŠTURKELJ Pokopali jo bomo pri Sv. Križu. Pogreb krene v četrtek 16. t. m. ob %3 uri popoldne izpred hiše štev. 11. Ulice na Grad. Ljubljana, ctae 14. januarja 1&36. DRUŽINA VOLBKNKOVA, Preminul je naš dobri brat, stric in svak, gospod MIROSLAV AMBROŽIČ Pogreb se bo vršil v četrtek, dne 16. t. m. ob 3. uri popoldne izpred mrtvašnice v Mariboru, Pobrežko pokopališče. Maribor — Postojna, dne 14. jan. 1936. Rodbini: AMBROŽIČ in PATERNOST. Urejuje Davorin Batl|n. ~ Maja n feooaorett »Jetra« Adott Rfimikar. — Za Narodno tiskarno 4 d. kot tiskarnama f-.nnc lezerSek. - Za Inaeratnl dd Je odgovore* - 1 dobite m