PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini /"'i /1 f\ l • Abb. postale I gruppo Vi6113 Oll lir Leto XXIV. St. 67 (6960) TRST, torek, 19. marca 1968 PO ZASEDANJU GUVERNERJEV CENTRALNIH BANK V WASHINGTONU Odslej bosta veljali dve ceni za zlato ena stalna in druga prosta za odprt trg V Parizu je cena zlata danes že padla, medtem ko je v Hong Kongu cena še vedno rasla ter dosegla rekordno višino - Zelo živahno je bilo tudi na borzi v Tokiu WASHINGTON, 18. — Pozno ponoči so objavili uradno poročilo o zasedanju sedmih guvernerjev centralnih bank, ki so se sestali v Washingtonu. ZDA in šest evropskih držav članic zlatega «poola» je sklenilo, da uvedejo kriterij dveh vzporednih tržišč. Eno se bo naslanjalo na stalno ceno 35 dolarjev za unčo zlata; ta cena bo veljala za menjavo med državami. Drugo svo- bodno in odprto tržišče pa bo za zasebno trgovino na osnovi povpraševanja in ponudbe. Poročilo navaja, da so guvernerji zaradi tega sklenili, da njih banke ne bodo več dobavljale zlata londonskemu ali pa kateremu koli drugemu tržišču. V izjavi je tudi rečeno, da obstoječe rezerve denarnega zlata zadostujejo za vzdrževanje svetovnega trgovanja in zaradi tega sedem držav «poola» ne smatra več za potrebno, nabavljati zlato s tržišča. Te države so tudi pristale da ne bodo prodajale zlata kaki drugi državi, da bi s tem nadomestile zlato, prodano na zasebnem trgu. S tem se hoče preprečiti, da bi države prodajale svoje zlato po višji ceni, ki ga bodo odslej naprej plačevali špekulanti, in da bi se potem obrnile na ameriški zaklad zato, da bi spet napolnile svoje rezerve po ceni 35 dolarjev za unčo. Objavljeno je tudi bilo, da bodo še nadalje pomagali angleškemu šterlingu. Sporočilo se nadaljuje s trditvijo, da bo ameriška vlada še naprej kupovala in prodajala zlato Po omenjeni ceni 35 dolarjev za unčo v transakcijah z denarnimi o-blastmi. Sklepe v Washingtonu so v Londonu sprejeli z očitnim zadovoljstvom. Na londonski borzi, ki se je danes zopet odprla, je bilo opazno nirzlično poseganje v prodajo delnic zlatih rudnikov. Sklep guvernerjev v Washingtonu, da postavijo dvojno ceno za zlato in pri tem ne Povečajo uradne cene kovine,, je Povzročil močno prodajo delnic, ki je dovedla do padca do 3,5 šterlin-ga. Pozneje so se prodaje umirile in cene so pokazale rahlo tendenco k zvišanju. V poslovnih krogih' vlada prepričanje, da se je sicer stanje izboljšalo, vendar gre samo za začasno stanje. To ne bo nič pomagalo, če tudi Američani ne narede česa, da bi spravili v red svojo plačilno bilanco. Nov sistem ne bo mogel delovati, če se Američani ne bodo resno potrudili, da zmanjšajo svoj deficit. V nekem govoru je predsednik sveta federalne rezerve William Macchesney Martin izjavil, da je ameriški dolar močnejši od zlata, lahko pa tudi ne bo vedno tako, če ZDA «ne bodo spravile v red svojih računov*. Angleške banke so bile danes spet odprte tako za notranje kot za mednarodne operacije. Trg za zlato pa bo ostal zaprt do L aprila. Slavni francoski ekonomist Ja-cques Rueff, svetovalec predsedni- ka de Gaulla za mednarodne denarne probleme, je pri komentiranju vvashingtonskih ukrepov izjavil, da ustanovitev dvojnega trga za zlato ne predstavlja zaščite za dolar temveč pripravlja prej njegovo devalvacijo. Zatrdil je, da bo sedanja politika dovedla do podobnih denarnih kontrol, kot so bile v preteklosti taste, ki jih je uvedel «čarovnik» nemških financ Hjalmar Schacht in ki so imele tako malo uspeha. V pariških bankah je cena zlata nekoliko padla. Kdor ga je torej v preteklih dneh kupil za visoke ceno 7000 frankov, bo seveda utrpel škodo. Švicarski zvezni svet je z zadoščenjem sprejel sklepe posvetovanja v Washingtonu. Poldrugo u-ro po odprtju novega svobodnega trga za zlato so se cene ustalile med 38 in 43 dolarji za unčo medtem ko so bili v začetku med 43 in 45. Borza v Tokiu, ki se je prva na svetu odprla po sklepih v Washing tonu, je imela danes eno izmed najbolj živalmih dopoldnevov odkar obstaja. Zabeležili so splošen dvig v cenah delnic, ki jih je bilo prodanih za 190 milijonov. V Hong Kongu pa je cena zlata dosegla rekordno ceno 46 dolarjev za unčo. Transakcije z zlatom in srebrom so bile najvišje, kar so jih kdaj zabeležili. Popoldne je cena zlata padla na 45 dolarjev. Guverner italijanske državne banke Guido Carli se je danes zjutraj vrnil v Rim v nekem ameriškem vojaškem letalu. Minister za zunanjo trgovino Tolloy, ki je bil danes na obisku velesejma v Veroni, je washingtonske ukrepe pozitivno ocenil. Daljšo izjavo je dal zakladni minister Colombo; ta izjava je seveda tudi pozitivna. Kongres nemških socialdemokratov BONN, 18. — V Nurnbergu je kongres nemške socialdemokratske llllllllll■lUlllllllllll||||||||||||||||||||||||||||llll|||||||lllIlllltmllfllllllIllllllllllllllllllllllllll■IIIMIllllllllllllllll NA ITALIJANSKIH UNIVERZAH Ostra obsodba dogodkov na pravni fakulteti Od 52 oseb, ki so jih aretirali pri so-hotnih neredih, ni niti enega študenta RIM, 18. — Po hudih sobotnih neredih so se danes na nekaterih fakultetah rimskega vseučilišča znova začela predavanja. Ta so se vedno prekinjena na filozofski fakulteti ter na fakultetah aa fizi-ko in kemijo, ki so zasedene po študentih, ter na pravni fakulteti, kjer so delavci na delu, da bi <5m prej popravili ogromno škodo, ki so jo med zasedbo povzročili fašistični skrajneži. Na univerzi vlada še vedno napeta atmosfera. Na dnevnem redu so zborovanja ter diskusije med študenti o sobotnih incidentih. Trije študenti, ki so prišli danes na univerzo z obvezanimi glavami, so začeli zbirati med kolegi denar za ranjence, ki še vedno ležijo v bolnišnici. Zjutraj se Je sestal svet pravne fakultete; ta je ostro obsodil početje razgrajačev, ki so pod vodstvom nekaterih politikov prizadejali tolikšno škodo fakulteti. Svet je sklenil takojšnje nadaljevanje diplomskih izpitov, medtem ko se bodo predavanja začela v petek 21. marca v redkih učilnicah, ki so ostale nepoškodovane. Sestal se je tudi svet filozofske fakultete, da bi po ostavki prof. Ghisalbertija izvolil novega dekana fakultete. Izvoljen je bil prof. Franco Lombardi, direktor inštituta za filozofijo. Danes je rimska kvestura poslala sodnim oblastem poročilo o sobotnih neredih. Prijavljenih je bilo 170 oseb, od teh je 52, med katerimi ni niti enega študenta, aretiranih. Minister za šolstvo Gui je danes naslovil na rektorje vseh italijanskih vseučilišč okrožnico, v kateri priporoča univerzitetnim oblastem, da v sklopu z obstoječimi zakoni uvedejo na univerzah prenovitve, ki bi se pokazale potrebne. Do tega sklepa je minister prišel, ker parlament ni ukazokin načrta 2314 o prenovitvi univerzitetnega sistema. Minister je tudi povabil univerzitetne oblasti, da bi, kolikor bi bilo to mogoče, sprejele upravičene zahteve študentov, asistentov in poverjenih profesorjev. ■...................IIIIIIIIIUIIllllllllllll.Hilli.Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllll.Illlllllllllllllllll.IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIII ŠIROKA AKCIJA ZA DEMOKRATIZACIJO ŽIVLJENJA V ČSSR Na partijskih konferencah zahtevajo odstop Novotnega V Varšavi se je končala stavka študentov - Odstranitev nekaterih predstavnikov, ki jih dolie. da so pospeševali študentske manifestacije na Poljskem PRAGA, 18. — Po vsej češkoslovaški se nadaljujejo okrajne konference komunistov, ki obravnavajo položaj in ki zahtevajo odstop Novotnega. Tako poroča partijsko glasilo «Rude pravo«, da so bile konference v Bratislavi, Mostu, Dečinu, Ninburgu, Jicdnu, Kolblu in v predmestju Prage. V resoluciji sprejeti v Bratislavi hiše, da je Novotny izgubil stik z delavskim razredom in z vso družbo ter se ga obtožuje sramotnega odnosa do Slovakov, s čimer je skušal razbiti bratstvo med Cehi in Slovaki. V resoluciji tudi zahtevajo, da se preuči sodelovanje Novotnega pri političnih preganjanjih v zadnjih letih. V Jicinu, piše v 'zJavi, da je zadržanje Novotnega jn obrambnega ministra predstavljalo poskus, da se uporabi armada za ohranitev prejšnjega stanja Jh da se je s tem ustvarila v partiji nezdrava napetost. V vseh resolucijah še omenjajo tudi drugi Predstavniki, partije, ki so hoteli Ustvariti reakcionarno strujo in se tohteva, da plačajo za svoje napake. Iz slovaške prihajajo nove vesti o zahtevah po federativni ureditvi, tako da bi bile zajamčene pravice obeh narodov. Novi pred. sednik ideološke komisije centra.-Jtega komiteta Spaček je govoril v Brnu in je navedel imena najmočnejših podpirateljev Novotne-to na zadnjem zasedanju CK. Med hjimi je navedel Cudika bivšega Predsednika slovaškega nacionalnega sveta, predsednika parlamenta Lastavioo, prvega ministra Si-hiuneka in podpredsednika vlade jjenarta. V isti izjavi je tudi ob-dolžil znanega pisateljija Mnačka, ki ie zapustil CSSR v zvezi z oceno dogodkov na Srednjem vzhodu in jemal odlikovanja, dobro živel in končno zbežal v tujino. Ce se hoče resnično vrniti, mora najprej ljudstvo prositi za odpuščanje in nato se mora podrediti vsem pravnim normam, ki jih bodo izvajali tudi proti njemu. Nekateri listi pišejo, da bi bilo treba počakati z volitvami, ki bi morale biti spomladi v občinske in druge lokalne organe uprave, češ da bi bilo treba bolje izvesti demokratični režim volitev, da bi kandidirali več kandidatov. VARAAVA, 18. — Okrog tri tisoč študentov se Je zbralo na sedežu univerze, kjer je bilo mirno zborovanje, ki pa so se ga udeležili samo študenti in niso bili prisotni predstavniki rektorata niti partijskih organizacij. Vstop so zabranili tujim dopisnikom in so spustili na univerzitetno področje samo študente, ki so morali pokazati legitimacije. Danes se je končala stavka, ki so jo proglasili študenti, ker niso bile sprejete zahteve izražene v resoluciji od 11. marca. Pričakujejo, da se bodo študentje zbrali ponovno na večjem zasedanju v sredo v politehniki. Iz Krakovega pa prihajajo vesti, da se stavka študentov nadaljuje. Agencija PAP je sporočila, da so odstavili podpredsednika vrhovnega nadzornega urada (neke vrste računskega dvora) Romana Zambrow-skega, ki so ga že večkrat obdolžili na sestankih in v tisku, da je podpihoval študentske izgrede. Ob-dolžujejo ga, da je bil eden izmed najvidnejših zagovornikov «kulta o-sebnosti« in so ga porinili v obrobje političnega življenja 1956. leta, sedaj pa bi hotel ponovno prodreti na površje kot nekak ((zagovornik svobode«. Organ partije ((Tribuna ludi» piše, da so ga Izključili iz par- tije že 1963. leta, ker je bil ((polica' zapušča in se vanj vrača, kot j «6no ln ideološko bolan«. to to nekomu zdi. w j »večer., le. govoril po televiziji --------------- «r.......«... . Bile so druge osebnosti, ki so se bo- predsednik češkoslovaške vlade Jo-1 splošno ofenzivo proti «konserva-tile, medtem ko Je Mnačko pre- žef Lenart, ki je v celoti podprl I tlvcem«. novo politično linijo tajnika partije Dubčka. Dejal je, da je brez rezerv za novo demokratično, zdravo, patriotično in socialistično linijo. Dejal je, da je bil večkrat v sporu z Novotnim, ki je bolj ali manj upravičeno kritiziral delo vlade. Zanikal je, da bi nasprotoval kandidaturi Dubčka za mesto generalnega tajnika partije, ko je šlo za ločitev funkcije predsednika od funkcije partijskega tajnika. Treba je narediti globoko analizo preteklih napak in predvsem ločiti pristojnosti partije in vlade, ko je v preteklosti pogosto partija odločala o vprašanjih varnosti in narodne obrambe in dejal, da je treba ustvariti nove odnose med partijo in vlado in okrepiti vlogo parlamenta Zaključil je , da se je v zadnjem razdobju udeležil vseh sej in da ni njegova krivda, če o tem niso ničesar objavil:. Podpredsednik vlade Simunek pa je omenil možnost, da bi Novotny sam podal ostavko, češ da gre za politika z dolgoletnimi izkušnjami, ki nikakor ne bo dopustil, da bi postal zavora za politično obnovitev. Januarja je Simunek na zasedanju CK podprl Novotnega. Kitajski rdeči gardisti obračunavajo med seboj HONG KONG, 18. — Kot poroča danes čaposlh «Tao Jih Pao«, je v preteklih dneh umrlo v Liuchovu, na južnem Kitajskem, 400 rdečih gardistov, ko je skupina nasprotnih rdečih gardistov zažgala palačo, v kateri so imeli zborovanpe. Zdi še, da so na zborovanju ((revolucionarni uporniki« pripravljali stranke, na katerem je Willy Brandt Yemena je danes v odsotnosti ob-v govoru pred delegati pozitivno sodilo na smrt šest bivših mini- ocenil ustanovitev «velike koalicije*, s čemer je ustvarjena nova oblika vlade, ki po njegovem mnenju predstavlja zgodovinski pre-okret. V tej zvezi je Brandt navedel nekatere primere, ko je bil vpliv socialdemokratov odločilen za politiko bonske vlade in je v prvo vrsto postavil ponudbe za razgovore z Vzhodno Nemčijo, češ da si kaj takega brez njih ne bi bilo mogoče niti zamisliti. V tej zvezi je tudi omenil nedotakljivost meja, odnosno da bi bilo mogoče meje spreminjati samo z vojno zaradi česar je Zahodna Nemčijo pripravljena sprejeti ustrezne pogodbe. Brandt je tudi govoril o «novi internacionali študentov*, katerim je očital, da pogosto ne vedo, kaj v resnici hočejo. Glede Vietnama je sicer ugotovil, da bi prekinitev bombardiranj predstavljala osnovni pogoj za pričetek razgovorov in za politično reševanje vprašanja, vendar je v nadaljevanju svojih izvajanj to načelno ugotovitev bistveno omilil z raznimi priznanji ZDA. Kongres se je pričel v nedeljo v izredno vročem ozračju, saj je pred kongresno dvorano bilo več tisoč demonstrantov, ki so nosili transparente z obsodbo Brandtove zunanje politike podpori ZDA. Prišlo je do izgredov in je Brandt le s težavo prišel v kongresno dvorano, namestniku tajnika stranke Wehner-ju pa so razbili očala in zob. Kardelj se je vrnil BEOGRAD, 18. — Član sveta federacije Edvard Kardelj se je sinoči po 27-dnevnem potovanju, med katerim je kot osebni odposlanec maršala .Tita obiskal Sudan, Tanzanijo, Zambijo, Ugando, Kenijo in po kratkem zadržanju v Kairu vrnil v Beograd. V izjavi tisku na beo' grajskem letališču je Kardelj dejal, da je bil smoter njegovega potovanja izmenjava mnenj o aktualnih mednarodnih vprašanjih posebno o delovanju nevezanih in drugih držav in o dvostranskih odnosih. V razgovorih o aktualnih mednarodnih vprašanjih je po besedah Kardelja, povsod prišla do izraza zaskrbljenost zaradi zaostritve mednarodnega položaja in potreba, da se nevezane države skupno z drugimi miroljubnimi državami združijo v premagovanju žarišč mednarodne napetosti. Kar se tiče dvostranskih odnosov, z državami, ki jih je obiskal, je Kardelj dejal, da ima vtis, da bi se ti odnosi lahko bolj razvijali posebno na gospodarskem področju. Kardelj je izrazil prepričanje, da bodo te države v bodoče nadaljevale svojo borbe za uresničenje popolne napredne politike in gospodarske neodvisnosti. Msgr. Cajna pri Joviševicu BEOGRAD, Predsednik zvezne komisije za verska vprašanja Milo Joviševič je danes sprejel odposlanca Vatikana pri jugoslovanski vladi smgr. Maria Cagno ter ga zadržal v daljšem in prisrčnem razgovoru. Do srečanja je prišlo na željo apostolskega delegata. De Gaulle v Romuniji od 14. do 19. maja PARIZ, 18. — Predsedstvo republike javlja, da bo general de Gaulle na povabilo ministrskega predsednika Ceausesca uradno obiskal Socialistično republiko Romunijo. Na obisku, ki bo trajal od 14. do 19. maja, bo generala spremljala soproga. strov bivše Zveze južne Arabske. Drugih deset ministrov je bilo obsojenih na zaporne kazni. Do obsodb je prišlo zaradi zadržanja ministrov v yemenski državljanski vojni. RIM, 18. — Konferenca naprednih strank držav Sredozemlja bo po sklepu pripravljalnega odbora, ki je včeraj zasedal v Rimu do kasno zvečer, 9., 10. in 11. aprila v Rimu. Poročilo pripravljalnega odbora ne omenja, kdo bo sodeloval na konferenci, ki bo, kot se je zvedelo, kar se tiče njenega plenarnega dela, javna. Pri delu pripravljalnega odbora so sodelovali zastopniki strank in gibanj 17 držav (Alžirije, Maroka, Cipra, Francije, Sirije, ZAR, Španije, Portugalske, Grčije, Italije in Jugoslavije). Poslanica lita D Tantu vioženih n volilhih zobkov NEW YORK, 18. (OZN) — Neki predstavnik OZN je danes sporočil, da je predsednik SFRJ Josip Broz Tito poslal osebno poslanico generalnemu tajniku U Tantu. Poslanica, ki je bila izročena v petek, vsebuje ((presojo mednarodnega položaja s posebnim pogledom na vojno v Vietnamu«. Predstavnik je dostavil, da bo U Tant odgovoril maršalu Titu. HELSINKI, 18. — Predsednik finske republike Kekkonen je sprejel danes jugoslovanskega veleposlanika, ki mu je izročil osebno poslanico predsednika Tita, ki se nanaša na jugoslovanske poglede na vrsto aktualnih mednarodnih vprašanj in na predlog ukrepov za dosego miru na svetu. Spopad na meji med Rodezijo in Zambijo SALISBURY (Rodezija), 18. — Na meji med Rodezijo in Zambijo je prišlo danes do ostrih spopadov med vojaki rodezijske vojske, ki jih je podprlo tudi letalstvo, ter osvobodilnimi silami, ki so iz Zambije pri jezeru Kariba skrivaj prekoračile mejo. Po poročilih rodezijske vlade so imele osvobodilne sile, ki so bile oborožene z orožjem kitajske izdelave, 11 mrtvih, medtem ko so bili ubiti trije rodezijski vojaki. Iz Zambije pa so voditelji Afriške narodne zveze, rodezijske nacionalistične stranke v izgnan, stvu, izjavili, da so se spopadi vršili 60 km v notranjosti Rodezije. Po teh virih je bilo med rodezijci 7 mrtvih, med osvobodilnimi četami pa trije.. Šibak pričetek volilne kampanje Ta teden sestanki vseh strank o sestavi kandidatnih list RIM, 18. — Danes je zapadel ob 16. uri rok za predložitev volilnih znakov na osrednjem uradu v ministrstvu za notranje zadeve v Rimu. To velja samo za volitve v poslansko zbornico, medtem ko se volilni znaki za senat predloži istočasno z navedbo kandidata za vsako volilno okrožje. Nekaj pred 16. uro je bilo v uradu še šest predložiteljev znakov, katerih je bilo vloženih skupno 73. Seveda ne gre v vseh primerih za resne znake, odnosno gre včasih za znake sicer uglednih in poznanih organizacij, ki pa na tak način poskrbe, da jih nihče ne more izkoristiti v namene, ki jih te organizacije nimajo. Določitev kandidatov za parlament bo ta teden v ospredju dela vseh strank in se bo tako v sredo sestalo vodstvo PSU, istega dne tudi vodstvo KD, naslednjega dne pa republikanci. Že danes so se sestali misini, predvideni pa so sestanki tudi drugih strank. Vse stranke imajo težave pri sestavah kandidatnih list in to iz različnih razlogov notranjih odnosov, splošne želje, da bi parlament pomladili, pa tudi želje, da se pritegne nekatere vidnejše predstavnike javnega življenia. V nedeljo se je pričela volilna iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitijiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VEDNO OSTREJŠI PREDVOLILNI BOJ V ZDA Johnson odklonil Kennedyjev predlog za komisijo o vietnamski politiki ZDA Johnson poziva na austerity ter zatrjuje, da ni večjega pacifista, kot je on - Kennedy pa pravi, da ameriški narod ne verjame več predsedniku in da potrebujejo ZDA novo vodstvo ADEN, 18. — Vrhovno varnostno sodišče Ljudske republike južnega WASHINGTON, 18 — V izjavi, ki jo je izdal v svojem newyorškem uradu v odgovor na vesti, po katerih naj bi bil od Johnsona zahteval spremembo v vladni politiki glede Vietnama, in to za ceno, da se ne bi udeležil predsedniških volitev, zatrjuje Robert Kermedy, da so te vesti potvorjene. Kennedy Izjavlja, da mu Je misel za ustanovitev posebne komisije, ki naj bi preštudirala politiko v Vietnamu z namenom, da bi jo spremenila, sugerirala februarja meseca neka demokratska osebnost, ki je imela ta predlog za sredstvo, da pomaga predsedniku, da se reši iz vietnamske «zadrege». «Ta oseba, se nadaljuje Kennedy.jeva izjava, ki je moj prijatelj, toda politično podpira Johnsona, me je vprašala, če bi bil jaz pripravljen sprejeti predsedstvo te komisije. Odgovoril sem, da je moje mnenje, da bi predsedniku, če bi že imenoval tako komisijo, pač ugajalo, da bi ji predsedoval kdo po njegovi izbiri.« V ponedeljek, 11. marca je vprašanje sestave komisije za Vietnam predložil Theodore Sorensen v razgovoru, ki ga je imel v Beli hiši s predsednikom Johnsonom na vabilo samega Johnsona. Sorensen Je predlagal ustanovitev komisije, potem ko ga je predsednik vprašal, kakšno je njegovo mnenje. ((Sorensen, se nadaljuje izjava, ni povzel te zamisli od mene, ni predstavljal mene, ni me predložil kot člana komisije in tudi ni niti najmanj povezal zamisli za mojo morebitno kandidaturo.« V sredo, 13. marca, se nadaljuje izjava, je Bela hiša poklicala Soren-sena ter mu sporočila, da hoče Predsednik seznam imen, iz katerih bi zbrali predloženo komisijo. Izjava še dostavlja, da sta se 14. marca Kennedy in Sorensen sestala s tajnikom za obrambo Cliffordom na povabilo samega Clifforda, in to ne za pomoč Kennedyju temveč «kot sredstvo za pomoč predsedniku Johnsonu za izhod s sedanjega pogubnega položaja v Vietnamu. «Tedaj sem, se nadaljuje izjava Kennedyja, jasno povedal, da ne gre samo za kako prevaro za ohranitev dobrih odnosov... saj potem bi moja izjava za kandidaturo pri predsedniških volitvah ne bila več potrebna.« Kennedy dostavlja, da Je v začetku pogovora s Cliffordom zatrdil, da «misli na predsedniško kandidaturo predvsem zaradi pro- pada vladne politike v Vietnamu...«, je Johnson še enkrat potrdil, da Robert Kennedy z ženo. Vse Kennedyjevo sorodstvo se je oDvezalo, da bo vneto propagiralo za «svojega» kandidata Pravi tudi, da je Cliffordu dejal, da «bi bil vesel, če bi bil član omenjene komisije, vendar pa ne vztraja na imenovanju za člana.« Izjava poudarja, da je Clifford pokazal zadovoljstvo pri pogovorih toda nekaj ur pozneje je spet stopil v stik s Kennedyjem ter mu sporočil, da «predsednik nima nobenega namena, da bi predlog realiziral .. .* «Tisto noč dostavlja izjava, sem sklenil, da se predstavim kot kandidat na volitvah.* V svoji izjavi Kenr,edy navaja tudi razloge za Johnsonovo odločitev. Eden od teh je tudi ta, da ga Johnson ni želel v komisiji, češ da tudi predsednik Kennedy ni imenoval kake podobne komisije po ponesrečenem izkrcanju na Kubo. Kennedy je še vprašal Clifforda, če bi lahko dejstvo, da zanj ni potrebno, da bi bil član komisije, kaj spremenilo predsednikovo odločitev. Clifford je odgovoril negativno. Robert Kennedy izjavlja, da je Cliffordu dejal, da je njegov brat v resnici imenoval komisijo po omenjenem dogodku. Vsekakor pa je Sorensen v naslednjih stikih z Belo hišo prejel potrdilo, da Johnson predlog odklanja. «Tedaj je zame, se nadaljuje izjava, postalo nepreklicno jasno, da dokler bo Lyndon Johnson predsednik, bo naša politika v Vietnamu samo pospešena vojna, vedno več čet, vedno več pobijanja in vedno bolj nepremišljeno uničevanje dežele, ki bi jo morali rešiti.* Kennedyjeva izjava se zaključuje z odprto obtožbo: Bela hiša je s tem, da je spravila v javnost potvorjeno verzijo o vprašanju komisije, sama pokazala, kaj je dati na njeno verodostojnost Ta incident, pravi izjava, odkriva na najbolj stvaren način, zakaj ameriški narod ne verjame vec predsedniku in Beli hiši, zakaj je verodostojnost naše politične lea-dership uničena na tako kritičen način, in zakaj je jasno, da je edino sredstvo, ki ga imamo za spremembo naše politike v Vietnamu, zamenjava uprave v Wa-shingtonu.« Jasno je, da Johnson ni maral sprejeti Kennedyjevega predloga ze zaradi tega ker bi sestava kakršne koli komisije, ki naj bi »revidirala« njegovo politiko v Vietnamu, že pomenila obsodbo ter priznanje poraza te politike. Očitno pa Johnson ne misli, da bi svojo politiko do Vietnama spremenil niti ne sedaj, ko se bližajo volitve in ko se v njegovi lastni stranki javljajo kandidatje, katerih politični program je že obenem ostra kritika vse njegove politike. Danes je predsednik Johnson naslovil na deželo poziv, v katerem se zelo odkrito postavi v vlogo voditelja države v vojni. Odklonil je enkrat za vselej politiko «masla in topov«, na katero se je doslej oslanjala njegova vlada. Do te radikalne spremembe svoje strategije je prišel Johnson ne samo zaradi objektivnega stanja v Vietnamu temveč tudi zaradi Kennedyjeve odločitve, da kandidira in zaradi vedno hujšega pritiska mirovnega gibanja. «Prišel je čas, pravi Johnson v svojem govoru, ki ga je imel na nekem kongresu v Minneapolisu, ko vas vaš predsednik poziva, da se združite v skupnih naporih za zmago v vojni, za priboritev miru in za izpolnitev nalog doma. Pozivam vas, da se združite v programu vsedržavne austerity. ...Nočemo zmage za osvajanje temveč triumf pravice. Mi smo miroljubna država in nihče ni večji pacifist kot vaš predsednik. Toda če nam sovražnik odreka pravičen mir pri mizi pogajanj, potem bomo ta mir dosegli z zmago na bojnem polju.« S temi svojimi že kar nekoliko norčavimi izjavami se še zdaleč ne misli odreči vojni in da se tudi ne bo pogajal. Pri tem je pa Johnson tudi pred. lagal kongresu celo vrsto krčenj v proračunu in sicer v tistih postavkah ki zadevajo notranji položaj. Samo tiste postavke, ki se nanašajo na vojno v Vietnamu, bodo ostale popolnoma nedotaknjene — to se pravi, da bo to pot »maslo« žrtvovano za ((topove«. Ta «štednja», ki jo predlaga Johnson, bo zmanjšala proračun za kakih 8 ali 9 milijard dolarjev. Edini notranji «program», ki bo ostal nedotaknjen, bo izdatek, s katerim naj se najde pol milijona novih delovnih mest za brezposelne črnce. Danes je imel Kennedy v Man-hattanu v Kansasu govor, v katerem je izjavil, da v nobeni okoliščini ne bo sprejel podpredsed-stva ZDA, če bi bil Johnson pred- kampanja vendar na dokaj počasen in ne preveč živahen način, saj je bilo zborovanj malo pa še ta niso imela izrednega značaja. Gre tudi za odraz objektivnega dejstva, da je kampanja relativno zelo dolga in da stara oblika volilnega zborovanja več ne ustreza današnjim potrebam, kot je to takoj po osvoboditvi, ko ni bilo na razpolago takšnih sredstev množičnega obveščanja, kot obstajajo sedaj. Jutri ima predsednik republike Saragat god in so mu ob tej priložnosti čestitali predsedniki obeh zbornic parlamenta, predsednik vlade in druge osebnosti. Minisier za oorambo Tremelloni je danes dejal novinarjem, da preučujejo tehnične možnosti, da bi še nadalje skrčili vojaški rok, ki so ga že skrajšali od 18 na 15 mesecev. Za sedaj pa gre samo za preučevanje vprašanja in je možno, da bodo našli tehnično ustrezno rešitev. Na kmetijskem velesejmu v Veroni so se zbrali predstavniki združenja konzorcijev za klanje živine, ki so zahtevali, da se uvaža v večji meri živino in v manjši meri meso ter zlasti protestirajo proti uvozu globoko zmrznjenega mesa. Brown o vzrokih ostavke LONDON, 18. — Minister za zunanje zadeve Browr. je danes v poslanski zbornici obrazložil svoje razloge za odstop z ministrskega mesta. Zavrnil jc obtožbe, da ga niso mogli najti, čes da je bil celo soboto v svojem uradu in da bi zadostovalo nekaj minut, da se ga najde in pokliče, seveda če se je to sploh hotelo narediti. Brown je na dokaj zavit način omenil vpliv, ki ga imajo na vlado drugi krogi, pri čemer gre za obtožbo, da se ne dogaja vse po načelih demokracije, temveč gre za vpliv poslovnih krogov v sedanjem težkem položaju. Brown je za sedaj ostal podpredsednik laburistične stranke, s čimer je ustvarjen nov položaj brez precedensov, ko je dejansko v opoziciji proti vladi lastne stranke, kar pa ne nasprotuje ustavnim načelom. Menda namerava sedaj izdati svojo knjigo in imeti več predavanj. TEL AVIV, 18. — Dva izraelska vojaka in en Arabec so umrli preteklo noč v spopadu med izraelsko četo ter skupino Arabcev, ki pripadajo organizaciji »El Fatah«. Do spopada je prišlo v dolini Beisan, južno od jezera Tiberiade. V bližini Eilata je danes neki avtobus zavozil na mino. Pri eksploziji sta bili mrtvi dve osebi. 38 pa jih je bilo ranjenih; od teh Js 8 ______________ _____ v zelo resnem stanju. Z letalom sednik. «Mnenj a sem^ j:e dejaf, da I so ranjence odpeljali v bolnišnico v ta država potrebuje novo vodstvo.« > Tel Aviv. tlllllllllllllll||||||fl||||||||t||||l|||||ltllll||||||||M|llll,,lll,ll,ll,llll,|,,„|||||||lll|||a|||||||a|||l|||||a|||||m||lin||| Bataljon Vietnamcev naskočil Khe Sank Johnson namerava poslati ojačenje 30-50 tisoč mož Silianuk kritizira ameriško podporo južnovietnamski vladi in predlaga priznanje osvobodilne fronte SAIGON, 18. — Bataljon narodnoosvobodilne vojske je danes napadel pozicije južno-vietnamskih «rangersov» v Khe Sani. Bataljon je napadel brez topniške priprave in pravijo ameriška poročila, da so napad odbili. Včeraj so izstrelili proti postojank; 500 granat, v soboto pa 130. V noči med nedeljo in ponedeljkom je narodnoosvobodilna vojska večkrat izstrelila rakete in mine iz minometalcev proti raznim postojankam. Na položaju v Don-gu so izstrelili šest 130 mm raket. Partizani so vrgli v zrak most pri Long Thanu 200 km južno-vzhodno od Sajgona, s čimer je ustavljen promet na pomembni prometni zvezi, ki zagotavlja oskrbo prestolnice. Američani včeraj niso mnogo letali, ker je vreme slabo in je onemogočilo bombardiranja v večjem obsegu. Severnovietnamska protiletalska obramba je zbila ameriški bombnik «A6-intruder», dva pilota se nista rešila. Južno od Da Nanga pa so sestrelili helikopter »CH-46« z osemnajstimi možmi na krovu, ki so se rešili. Glasnik predsednika Johnsona je izjavil, da menijo, da bodo lahko »zmagali vojno v Vietnamu« tudi, če ne bodo poslali 206.000 mož, kot jih zahteva vojaško poveljstvo v Sajgonu in da bodo poslali same srednjo pomoč od 30 do največ 50.000 mož. Tudi to pa bo zahtevalo, da vpokličejo v vojsko nove rezerviste. V New Yorku je načelnik Kambodže princ Sihanuk izjavil, da bi Kambodža rada sprejela na svojem ozemlju predstavnike ZDA in južnovietnamske osvobodilne fronte na pogajanja, sprejeli bi tudi predstavnika Hanoia, nikakor pa ne predstavnike južnovietnamske vlade, ki ne priznava meja s' Kam bodžo. Ostro je kritiziral vlado Južnega Vietnama, ki ne bi mogla ostati niti dan na oblasti brez a-meriške pomoči. ZDA bi lahko takoj končale vojno, če bi opustila ta režim sestavljen iz lutk in pričele neposreden razgovor z Južno-vietnamsko osvobodilno fronto. Princ je zaključil s pozivom, da ZDA takoj priznajo to fronto in ves svet bo to pozdravil, Azija pa bo hvaležna. Iz Hanoja poročajo, da so ameriški bombniki v petek bombardirali središče mesta Nam Dinh, ki je 80 km južno od Hanoja. Razbili so katedralo, ki je največja v Severnem Vietnamu pri čemer so ubili generalnega vikarja in ranili šest oseb. Demonstracija za Vietnam v Londonu LONDON, 18. — Včeraj so v Londonu organizirali eno največjih zborovanj proti ameriški agresiji v Vietnamu in je prišlo do izredno ostrih izgredov pred ameriškim veleposlaništvom. To je bilo tudi najostrejše in največje javno zborovanje v Veliki Britaniji v zadnjih letih. Prvikrat po dolgih letih so policijski agenti uporabili pendreke in je samo dejstvo, da je v središču mesta bilo mobiliziranih preko 2 tisoč policajev onemogočilo, da bi demonstranti vdrli v ameriško veleposlaništvo. Po uradnih vesteh Je bilo ranjenih 117 agentov in 44 demonstrantov. Na zborovanju na Trafalgar squa-re je govorila tudi znana igralka Vanesse Redgrave, ki Je izjavila, da je fašist vsakdo, ki ne podpira borcev južnega Vietnama za osvoboditev. Igralka je nato dejala, da izgredov ni videla, ker je snela očala, ker se je bala, da jih bodo razbili med pretepi. TEŽAVE IN TEGOBE NEODVISNIH AFRIŠKIH DRŽAV Rodezijska rasistična vladavina močno ovira razvoj mlade Zambije pretepli konzula IDA V OBRAMBO DEZERTERJEV Švedski študenti LUSAKA, v začetku marca. — Tretja afriška država, ki jo je konec februarja obiskal član sveta federacije Edvard Kardelj, Zambija, obstaja šele tri leta. Prej je bila z Južno Rodezijo in Nyaso povezana s federacijo, ki pa je zaradi nevzdržne rasistične politike juž-norodezijske vlade v Salisburyju razpadla. Kljub ((otroškim letom», kot je sedanje obdobje imenoval podpredsednik zambijske vlade Simon Kapwepwe, velja ta država za eno notranjepolitično najbolj stabilnih v Afriki. Redko naseljena Zambija, ki se razteza med mejno reko Zambijo in jezerom Tanganjika ter jo malone razpolavlja ozki jugovzhodni del Katange, je politično urejena po vzorcu zahodnih demokracij; vlado sestavljajo voditelji najmočnejše stranke UNIP (združene stranke nacionalne neodvisnosti), v 75-članskem parlamentu pa sedi razmeroma močna opozicija, združena okrog dveh strank. Toda po splošnem vtisu in po sodbi poznavalcev razmer v Lusaki so politični ali celo ideološki razločki med opozicijo in vladno stranko prav malenkostni — strankarsko grupiranje narekujejo bolj osebna in plemenska nasprotja. V Zambiji je kakih 70 plemen, toda štiri največja med njimi — Bemba, Nyanya, Loži in Tonga — so se uveljavila že kot nekakšni narodi in poglavarji teh plemen imajo precejšen vpliv, vsekakor pa besedo pri razdeljevanju ključnih pozicij v deželi. Tudi ministrski port-felji so razdeljeni po plemenskem proporcu, čeprav si predsednik države dr. Kenneth David Kaunda močno prizadeva, da bi — v skladu s svojim geslom «Ena Zambija, en narod« — ustvaril kar najbolj enotno državo, v kateri bi prevzemali najodgovornejša mesta najsposobnejši, ne glede na plemensko pripadnost. Kako težavna naloga je to, se J« pokazalo pred nedavnim, ko je bila Zambija deset ur brez predsednika: Kaunda je odstopil, ko so ga v širšem vodstvu UNIP kritizirali, češ da daje prednost najmočnejšemu plemenu Bemba (iz katerega je tudi sam) in da so ostala tri zapostavljena. Dejstvo je, da ima Bemba vodilno vlogo v državi, dejstvo pa je tudi, da to pleme živi v severozahodnem delu, v tako imenovanem «Copper-beltu« (bakrenem pasu), ki je najbolj razvit in od koder prihaja največ proračunskih sredstev. Ko so se člani vodstva UNIP pogovorili med seboj in ko so kritiki spoznali, da nihče med njimi ni dovolj močan, da bi se poskusil s predsedništvom, so Kuando poklicali nazaj na sestanek in ga solznih oči prosili, naj prekliče ostavko. S tem se je položaj 44-letnega predsednika seveda izredno okrepil in če bi se še kdaj pojavila taka opozicijska fronta v vrstah njegove stranke, bi verjetno več ne odstopil, marveč ostro ukrepal. Plemenski razločki so tudi povzročili «poraz» vladne stranke na dopolnilnih volitvah v južni pokrajini — te volitve so bile tudi tema dneva za oba zambijska dnevnika med jugoslovanskim obiskom. Štirje južni poslanci so prestopili k UNIP; to je značilen pojav: v Lusaki, kjer je koncentrirana politična volja, «dozoreva» marsikateri provincijski politični začetnik in s svojo intelektualnostjo lahko kdaj naglo pade pod vpliv modeme in zelo realistične Kaunddne koncepcije ((zambijskega humanizma«. Ker tak posianiški prestop zahteva potrditev volilnih enot, so se štirje poslanci ponovno izpostavili volivcem — tokrat na listi UNIP. Vsi štirje so zgubili, zmagali so njihovi konkurentje z opozicijske liste: zavest plemenske pripadnosti je bila močnejša kot privlačnost novih idej spreobrnjencev. Uradni jezik v Zambiji je angleščina. Štiri plemenske jezike sicer učijo v osnovnih šolah in tudi po en tednik izhaja v teh jezikih, toda namen vsega tega je le, približati ljudem jezik Izobražencev — angleščino. Vendar pa poučeni dvomijo, da bi pri tem ostalo. Zdaj ko znanje samo lokalnega jezika velja še za znamenje zaostalosti in Je angleščina edino sredstvo naglega sporazumevanja, je rešitev z «linguo franco« še sprejemljiva. Z višjo stopnjo vsesplošnega razvoja pa se bo problem jezika zastavil ostreje in verjetno tudi tu ne bo možen drugačen izhod, kot federativno organizirana skupnost na podlagi enakopravnosti plemen (ali narodov) in njihovih jezikov. Nasploh je ta jezikovna raznolikost — značilna praktično za vse vzhodnoafrlške države — zanimiv problem, ki bo najbrž ened izmed odločilnih elementov bodočega političnega razvoja v tem delu sveta. Edvard Kardelj se Je v Lusaki sestal s predsednikom Kaundo, podpredsednikom Kopwepwejem in z nekaterimi ministri, obiskal je seveda največjo turistično znamenitost Afrike, Viktorijine slapove na Zambeziju, poletel pa Je tudi v drugo največje zambijsko mesto Kitwe, rudarsko središče na ka-tanškl meji. Kakih 90 kilometrov dolgi in 50 kilometrov široki ((bakreni pas« na severozahodnem robu države je največje bogastvo Zambije. Rudniški Jaški so nagosto posejani po vsem «Cooperbeltu», letna produkcija bakra znaša več kot 600.000 ton (vrednost: pol milijarde dolarjev) in tu Je tudi največja topilnica na svetu, Rhokama, ki ima zmogljivost 24.000 ton na mesec in ki so Jo razkazali tudi jugoslovanskemu gostu. Vse to bogastvo ima v rokah angloamerlška družba In njen generalni direktor sedi v Capetownu; vendar pa ima država močno kontrolo nad to trdnjavo britanskega vpliva v Afriki, l si zagotavlja velike vsote denarja s pobiranjem davkov in drugih pristojbin ter preko močne sindikalne organizacije dosega pomembne koncesije glede zaposlovanja domačega prebivalstva (na Copperbeltu živi kakih 70.000 belcev, ki so do zambijske osamosvojitve zasedali vsa pomembnejša delovna mesta). Med obiskom v Kitwejo se je zvedelo, da nameravajo za 20 odstotkov zmanjšati produkcijo — zaradi pomanjkanja tekočega goriva. S tem so se pokazale posledice rodezijske gospodarske blokade po Smithovi enostranski razglasitvi neodvisnosti v zelo javni luči. Odkar je edina železniška proga, ki (preko Rodezije) povezuje celinsko Zambijo s pristanišči, zaprta, se ves mednarodni trgovinski promet odvija preko Tanzanije in njenega največjega pristanišča Dar-es-Salama. železniške proge ni, zato ves baker izvažajo z letali ali tovornjaki, s tovomjaki-cister-nami pa uvažajo tudi vse tekoče gorivo. Kakih tisoč tovornjakov — med njimi tudi 60 jugoslovanskih — vozi po 2400 km dolgi poti med Dar-es-Salamom in Ndolo (cesta je izredno slaba in samo na začetku in na koncu asfaltirana) in to je edini zambijski vir tekočega goriva. Bencin je racionaliziran in v deževnem obdobju, ko se 30-tonske cisterne pogrezajo do osi v blato, vlada pravo pomanjkanje. Do septembra bo italijanska družba ENI dogradila naftovod med Dar-es-Salamom in Kitwejem in s tem bo zambijska bencinska kriza pri kraju; vendar pa problem zambijskega komuniciranja s svetom ne bo rešen in če bo napetost na rodezijski meji trajala še naprej, se bodo vsekakor morali lotiti gradnje modeme avtomobilske ceste do Dar-es-Salama (za kar ponujajo pomoč Američani) in morda tudi železniške proge (za kar ponujajo pomoč Kitajci). Tako smo pri osrednjem zunanjepolitičnem problemu Zambije: sosedstvo rasističnega režima v Rodeziji. Med pogovori v Lusaki je bilo določno občutiti rastočo zaskrbljenost Zambijcev spričo stabilizacije režima v Salisburyju in naglega oboroževanja rodezijske in južnoafriške vojske. Nekateri politiki so izražali prepričanje, da bo prej ali slej prišlo do krvavega obračuna med Afričani in ostanki kolonialnega obdobja prav na črti Mozambik-Rodezija-Angola; drugi so se sicer bolj nagibali k mnenju, da bo vztrajna in koncentrirana akcija protirasističnih ali v okviru organizacije afriške enotnosti in OZN nazadnje le dosegla uspeh, vendar so spričo skoraj neoviranega rodezijskega trgovanja s številnimi državami in dvolične britanske politike v tem delu Afrike taka mnenja bolj izraz upanja in želja. Zambija je skoraj z vseh stran! obdana z državami, ki ji niso naklonjene, ali portugalskimi kolonijami, tako da je popolnoma varna samo meja s Tanzanijo. Spričo tega je razumljivo, da si išče zaveznike in prijatelje po vsem svetu, da bi imela v morebitni nevarnosti mednarodno zaledje. Pri tem dobro uspeva. Predsednik Kaunda si je na številnih potovanjih pridobil mnogo simpatij za svojo deželo, z diverzifikacijo gospodarstva in navezovanjem trgovinskih stikov z najrazličnejšimi državami se tudi trga ((popkovina« med nekdanjo Severno Rodezijo in sedanjim nevarnim sosedom na jugu, tako da obstajajo realne perspektive za nadaljnji neoviran razvoj mlade države v osrčju Afrike. STOCKHOLM, 18. — Skupina švedskih študentov je včeraj popoldne laže pretepla ameriškega konzula v Stockholmu Merleja E. Arpa. Ista usoda je doletela tudi ameriškega novinarja Williama Rus-sela, ki je spremljal diplomata. Baje je ameriški konzul navezal stike z nekaterimi dezerterji iz a-meriške vojske, ki živijo sedaj na Švedskem. Po vesteh iz ameriških virov bi se nekateri dezerterji želeli vrniti v Nemčijo, toda niso hoteli navezati stike z ameriškem konzulom na konzulatu. Zato je Arp odšel v neko zasebno stanovanje, kjer bi se moral vršiti sestanek. Konzularni predstavnik je imel pri sebi tudi nekaj uradnih dokumentov, ki so mu bili potem odvzeti. Na stanovanju pa ga je pričakala skupina švedskih študentov, ki ga je pretepla. Iz Washingtona sporočajo, da bodo ZDA poslale švedski noto v kateri bodo zahtevale pojasnila Nota ne bo imela formalnega protestnega značaja. Sporočajo tudi, da se še ne ve, kdaj se bo ameriški veleposlanik na švedskem William Heath vrnil tja iz domovine, kjer je na dopustu. Iz Pariza je prišla vest, da so bili prejšnjo noč trije bombni a-tentati na tri ameriške ustanove, in sicer na dve banki in na sedež letalske družbe «TVA». Brodolom španske ladje KOPENHAGEN, 18. — Moštvo španske ladje ((Puerto de Ayamon-te» je zapustilo krov, ker se je ladja močno nagnila ter je ni bilo več NlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIklllllllllllllllillllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIU Ista usoda je doletela tudi novinarja Russela - Eksplozije v Parizu ORGANIZIRANO ROPARSTVO NA SARDINIJI Preplah pri imovitih slojih zaradi številnih ugrabitev Roparji zahtevajo 100 milijonov lir za Giovannija Campusa - Poslanica deželnega predsednika CAGLIARI, 18. — V nekaterih pokrajinah Sardinije vlada pravcat preplah zaradi ugrabitve številnih oseb. Policijske -sile (karabinjerji, agenti javne varnosti in posebni oddelki) preiskujejo podeželje, posebno v okolici mesteca Ozieri, zaslušujejo pastirje in preiskujejo stanovanja, da bi prišli na sled roparjem, ki so v zadnjih časih ugrabili kar štiri premožne osebe. Do sedaj pa so bili vsi ti napori brezuspešni. Družina bogatega posestnika Giovannija Campusa iz Ozierija je prejela pismo v katerem roparji zahtevajo 100 milijonov lir za izpustitev njihovega svojca. Baje prizadeti skušajo doseči od roparjev znižanje te vsote. Tudi glede Nina Petrettija, ki je bil ugrabljen preteklo soboto blizu Ozierija, ni nobene vesti. Policijske sile, ki so zaslišale njego- vega (Metnega sina (ta je bil u-grabljen skupaj z očetom in potem izpuščen) niso zvedele nič konkretnega, ki bi jim pomagalo pri iskanju. Prav tako vlada popolna negotovost glede trgovca Luigija Moralisa, ki je bil ugrabljen en dan prej. Ugrabitve na področju Ozierija so zelo prestrašile imovite ljudi. Posestniki so sklicali sestanek, katerega so se udeležili tudi najvišji predstavniki policijskih oblasti. Prizadeti so se pogovarjali o nujnih ukrepih, ki bi jih bilo treba sprejeti. Med drugim so zahtevali obnovitev čet poljskih čuvajev. Stanje na Sardiniji je postalo tako kritično, da je sam predsednik avtonomne dežele Giovanni Del Rio naslovil na vse prebivalce poslanico v kateri jih poziva na boj proti organiziranim roparjem. •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiimiuiiiiiiuiiiiiiMiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiii ŠTEVILNE ŽRTVE PROMETNIH NESREČ Avtobus v reko pri Beogradu: 9 mrtvih Trčenje dveh avtov pri Mariboru: trije mrtvi - Strahovita nesreča v Turčiji BEOGRAD, 18. — Pri Lazarevcu, kakih 60 kilometrov od Beograda, je včeraj popoldne okrog 17. ure zgrmel v reko avtobus, poln potnikov. Po prvih še nepopolnih podatkih je pri tem izgubilo življenje 9 ljudi. Huda prometna nesreča se je zgodila tudi v kraju Morje blizu Pragerskega na cesti Maribor-Celje-Bistrica. Tri osebe so izgubile življenje. Vzroke nesreče še preiskujejo. Po prvih podatkih se je avto «fiat 1300», ki ga Je vozil Peter Vu-jec zaletel v nasproti vozeči avto znamke «škoda». Pri silovitem trčenju sta izgubila življenje zakonca Adolf in Neža Mohorko iz Spodnje Polskave. Med prevozom v bolnišnico je umrla tudi 3-letna Irena 2un-kovič. V mariborsko bolnišnico so prepeljali tudi 32-letnega Jožeta Zunkovlča iz Maribora, njegovega sina Stanka, Petra Vujca iz Ljubljane in Stanka Košca iz Maribora. Stanko žunkovič je v kritičnem stanju. Huda cestna prometna nesreča se je pripetila v krogu Moretta pri Cuneu. Tri osebe so bile ubite, ena pa ranjena. Iz Istanbula pa sporočajo, da se je blizu prestolnice Ankare zgodila včeraj huda nesreča, ki Je terjala 35 mrtvih in 45 ranjenih. Nesreča se je pripetila, ko sta čelno trčila dva avtobusa. Izginila vsaka sled za gvatemalskim nadškofom CIUDAD DE GUATEMALA, 18. — Nič se še ne ve o usodi gvatemalskega nadškofa msgr. Maria Ca- sariega, ki so ga neznanci ugrabili, ko se je vračal iz Mehike. Z visokim katoliškim prelatom je izginil tudi šofer Demetrlo Reyes. Gvatemalska policija Je uvedla strogo preiskavo, toda ni se Ji še posrečilo ugotoviti, kdo so ugrabitelji. Menijo, da gre za politično ugrabitev, ker se je stanje v tej državi v zadnjih časih zelo zaostrilo. Pravijo, da so neznanci sporočili, da je bil nadškof ugrabljen baje zato, ker se je družil s komunističnimi gverilci. To sporočilo bi utegnilo pojasniti, zakaj je prišlo do ugrabitve, toda nekateri pravijo, da gre morda za poskus ustvarjanja zmede. Gvatemalska televizija 1n i<-oio sta oddala poziv ugrabiteljem, naj čim prej osvobodijo nadškofa, ker je hudo bolan. «Če ne bo razpolagal s potrebnimi zdravili — je dejal nadškofov osebni zdravnik — bo msgr. Casariego zelo verjetno umrl.« Msgr. Casariego je star 59 let ter se je rodil v Španiji. Zbežala sta z Jave s 523 milijoni rupij DŽAKARTA, 18. — Dva Dančna uradnika kitajskega porekla sta zbežala v inozemstvo noseč s seboj 523 milijonov rupij (eno milijardo in pol italijanskih lir) ter povzročila s tem enega izmed najhujših bančnih škandalov v Indoneziji. Funkcionarja sta upravljala o-srednji sedež Narodne gospodarske banke v zapadnem predelu otoka Jave. Omenjena banka je zasebno podjetje. Uradnika sta zapustila državo 25. febr. Od tedaj je bančna ustanova zastražena, ker st policija boji neredov. Barbara Steel se je skregala z vratarjem MILAN, 18. — Sinoči je morala intervenirati policija zaradi hudega prepira, med vratarjem nekega hotela in angleško igralko Barbaro Steel. Igralka je prišla v hotel ter zahtevala sobo. Ker pa ni imela nobenega dokumenta (dejala je, da jih je pustila v hiši nekih prijateljev) je vratar izjavil, da je ne more sprejeti pod streho. Steelova se je hudo razburila in šele policiji se je posrečilo rešiti spor. Nočni policijski funkcionar je izpolnil prijavo in šele tako je igralka prišla do sobe. Trnova pot mlade Nemke CATANIA, 18. — Davi je prišla na urad za tujce pri kvesturi mlada 24-letna Nemka L.W., ki je pretekli petek pustila v cvetličarni 71-letnega Calogera Percontija v Palmi di Montechiaro svojo nekaj mesecev staro hčerko. Dekle je spremljala gospa Schloss, ki je nemški konzul v Catanii. Tako se je zvedelo, zakaj je mlada L.W. zapustila hčerko. Dekle je živela prej v Bo-chumu (Zahodna Nemčija), kjer je bila zaposlena kot bolničarka v neki bolnišnici. Pred štirimi leti je spoznala 25-letnega cvetličarjevega sina Angela Percontija, ki je dela; v Nemčiji. Iz njunega razmerja se je rodila hčerka. Moški in dekle sta že prej šla na Sicilijo, toda mlada Nemka se je morala pozneje vrniti spet v svoj rojstni kraj, ker ji Je zaročenec dejal, da si bosta nora!a prislužiti še nekaj denarja, da bi se lahko poročila. Potem pa je mladenič prekinil vse odnose z dekletom, ki se je nato vrnila v Italijo ter skušala s svojim obupnim dejanjem prepričati starše, da bi vplivali na sina. Mlade Nemke do sedaj še niso priprli, ker je nemški konzulat jamčil zanjo. Dva «samotarja» sta se spoprijela z «Grandes Jorasses» PARIZ, 18. — Lepo vreme, ki v tem trenutku vlada nad montblan-škim gorstvom, olajšuje vzpon dveh ((samotarjev«, ki skušata doseči po dveh različnih poteh vrh «Grandes Jorases« (4800 m). Vodič Desalilox, ki pleza po smeri Linceu, je v treh dnevih preplezal 180 m stene. Slavni Desmalson, ki je lani preplezal to smer, je dejal, da Je skoraj nemogoče ugibati, če se bo poskus mlademu alpinistu posrečil. Najhujša ovira pri plezanju je namreč težki nahrbtnik (od 35 do 40 kg), ki ga mora alpinist nositi s seboj po skoraj navpični steni. Desmalson je dejal, da je bil lani, ko so nosili nahrbtnik v izmenah, po vsaki nošnji hudo utrujen. Po grebenu Cros pleza vodič San-gnier, ki se sedaj nahaja v višini 3000 metrov. Lepo vreme je napotilo tudi druge alpiniste, da se pomerijo z goro. Gre za štiri Nemce, ki so sklenili, da opravijo prvenstven zimski vzpon na severni steni Grandes Jolases. mogoče upravljati s krmilom. Do brodoloma je prišlo v bližini danske obale. Dvajset mož posadke je rešila sovjetska ladja «Utdu». Nove storitve INAM pri zdravljenju z izotopi RIM, 18. — Odslej naprej bo INAM poskrbel za diagnostične in terapevtske storitve z radioaktivnimi izotopi tudi v okviru svojih am-bulatorjev. V ta namen je upravni svet ustanove pooblastil sklepanje ustreznih konvencij z visoko kvalificiranimi zdravstvenimi ustanovami. V preteklosti je INAM deloval na tem področju skoraj izključno sporazumno z bolnišnicami, in sicer zato, ker je bilo zdravljenje z radioaktivnimi izotopi šele v poskusni fazi. Sklenitev konvencij pa to o-mogočila ustanovi INAM bolj kva liflcirano pomoč svojim varovancem ne da bi s tem bolj obremenila svoj proračun. Pričakujejo, da bodo te storitve sicer številčno narasle, toda na drugi strani se bodo znižali stroški za bolnike te vrste v bolnišnicah. 150 milijonov lir se je razblinilo v nič TRAPANI, 18. — Ernesto Ruccio-ne iz Maršale, ki je pred tremi leti zadel prvi dobitek v znesku 150 milijonov lir na novoletni loteriji, je spet začel popravljati avtomobilske gume. Moški je začel spet opravljati svoj stari poklic, ker je zaradi raznih razlogov prišel skoraj ob ves denar. Nekaj so mu požrli da/vki, potem je zbolela žena in končno se je lotil raznih finančnih špekulacij, ki so se vse zaključile s polomom. V teh dneh je Ruccione vzel v najem delavnico, ki je v bližini hiše, kjer je delal pred tremi leti. Novinarjem je izjavil, da se je vrnil k svojemu staremu poklicu nekoliko zaradi finančnih razlogov in nekoliko ker se je naveličal brezdelja. OAPETOVVN, 18. — Dr. F. Blal-berg, prvi človek, ki je preživel presaditev srca, se je danes vrnil v bolnico Groote Sohur na kontrolni pregled. Blaiberg je šel v bolnico s taksdjam. MU BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE S. P A TRŽAŠKA KREDITNA BANKA VPLAČANA GLAVNICA 300. REZERVNI SKLAD 7.t>C>/. /'/'S SEDEŽ IN RAVNATELJSTVO TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 TELEFON ŠT. 38-101, 38-045 BRZOJAVNI NASLOV( BANKRED Gospodje delničarji so vabljeni na redni občni zbor, ki bo v družbenih prostorih v Ulici F. Filzi 10 v Trstu v prvem zasedanju dne 31. marca 1968 ob 9.30 s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo upravnega sveta; 2. Poročilo nadzornega odbora; 3. Predložitev družbene bilance per 31. 12. 67 in zadevni sklepi; 4. Razno, STANJE RAČUNOV DNE 31. DECEMBRA 1967 AKTIVA Blagajna in banke Lastne vrednotnice Portfelj eskomptiranih menic Aktivni tekoči računi in predujmi Portfelj menic v inkaso Oprema in nepremičnine Razni računi Delničarji za nevplačano glavnico Razvidnostni računi PAS IVA Glavnica im redni rezervni sklad Sklad za amortizacijo opreme in nepremičnin Sklad za odpravnine Hranilne vloge in pasivni tekoči računi Banke Cedenti za menice v inkaso Razni računi Cisti dobiček poslovnega leta Razvidnostni računi 652.013.825 277.711.770 333.429.066 285.726.170 124780.646 65.360.088 73.996.162 300.000.000 2.113.017.727 1.524.540.364 3.637.558.091 607.557-779 20.576.467 19.522.985 1.274.367.517 2.223.835 123.764.648 56.937.592 8.066,904 2.113.017.727 1.524-540.364 3.637558.091 MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHfnHiiiiiiulMiiiiiiiiiiiiHiHmiiiiHiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiniiiiiifiiiitniiiiiiiMiiniiiiiiniiiuiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiifiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiinnniviiiiiiiiinmii ZAOSTALA TEKMA II. AMATERSKE LIGE Vesna samo točko iz tekme z Libertas VESNA: Gardini (Tence R ), Raimondo, Tretjak, SukUč, Finotto, Sedmak, Tence B„ Michelini, Švab, Milič, De Michele. LIBERTAS: Premate, Ossich, Lupetin, Vldos, Skrem, Bertoli, Au-ber, Melan, Plston, Corazza, Russo. SODNIK: Borgobello. KOTI 5:3 za Vesno. GLEDALCEV: 400. Opombe: pretežno oblačno vreme. Igrišče v dobrem stanju. V 38’ prvega polčasa si je poškodoval nogo Gardini in je zato v 5’ drugega polčasa zapustil igrišče. Zamenjal ga je Rado Tence. Zaostala tekma II. amaterske lige* je zaključila neodločeno brez gola. Rezultat je realen in odgovarja dogodkom na igrišču. Izid sam (s katerim so bili gostje povsem zado MLADINSKI NOGOMETNI POKAL MENON Breg-flrsenale 1:2 (1:1) Zrezani kot ekipa še niso dovolj vt BREG: Žerjal; Zahar, Gerli; Lovriha, Bandi, Berdon; Krmec, Cok, Rodella, Cuk, Kocjančič. ARSENALE: Roncelli; Tessitore, Surian; Guercio, Zoffoli, Rovi-na; Simonovič, Busini, Sitani, Malusan, Dodič. Sodnik: Martini. Strelci: v 1’ p.p. Dodič (A), v 14’ p.p. Rodella (B), v 28’ d.p-Sitani (A). Kotov: 6:2 za Arsenale. V prvem kolu turnirja za po- voljni) Vesne ni zadovoljil. V svoji borbi za obstanek v ligi je pričakovala več. Igra te tekme je bila zelo hitra in korektna in sodnik ni imel nobenega dela s kaznovanjem igralcev. Precej zaslug pa ima za to tudi sam, saj se le poredkoma zgodi, da gledalci po tekmi ploskajo sodniku, tako kot so mu po tej. Navijači Vesne so bili često priče, kako so številni sodniki oškodovali njihovo moštvo. Borgobello pa je bil nepristranski, zato je aplavz zaslužil. Ekipa Libertasa se je predstavila kot solidno moštvo. V obrambi je bil glavni steber enajsterice Skrem. ki je odlično čistil kazenski prostor. V krilskl vrsti je izstopal Bertoli, ki se je odlikoval predvsem z močnim strelom. V napadu pa sta bila najbolj nevarna Plston ln Auber. igre na mreži, kar jih je v odločilnem srečanju tudi pokopalo. FARI in Breg sta bila za red slabša in kal Menon je Breg doživel poraz. Brežane je namreč premagal Arsenale, ki pa ni bil ni kakšna velesila glede na postavo, ki jo je trener Brega Vižintin poslal na igrišče. S prikazano igro «plavihv> ne . .. raz_ moremo biti zadovoljni. Igrali so spkia auPfravi£en° ^a" i raztrgano, premalo zagrizeno in so sif>B?dlVn( teh platnih pa je tako Hlna, da bi ji > lahko pripisovali ljudskemu snovanju. Zato nekam moti sicer odlično izvedeni vložek primera informalne slike, s katerim h me Murri verjetno dokazati svoje razumevanje do sobodne umetnosti. MILKO BAMBIČ Radio Trst A 8.15, 13.15, 14.15 20.15 Poročila 8.00 Koledar - 8.30 Godalni orkestri - 9.00 Maša - 9.50 Glasba za klavičembalo - 10.00 Praznovanje sv. Jožefa - 10.10 Veseli motivi • 11.00 Koncert orkestra Glasbene matice - 11.30 Trovajoli in zbor 4 + 4 - 12.00 Iz slov. folklore - 12.30 in 13.30 Glasba po željah - 14.45 Lahka glasba 15.30 »Gospa Judith« - 16.25 Izbor iz operet - 17.00 Orkestri - 17.40 Radijska univerza - 17.50 Zbor »Mirko Filej« - 18.15 Umetnost in prireditve • 18.30 Pianistka G. GuUi-Agostini - 18.45 Motivi iz filmov - 19.10 Plošče za vas - 19.30 Melodije - 20.00 Šport - 20.30 Prokofjev: »Ognjeni angel«, opera v odmoru: Pogled za kulise - 22.40 Motivi - 23.00 Črni cvet. Koper TOREK, 19. MARCA 1968 Dalida - 14.00 Ital. popevke - 15.30 Nove pesmi - 16.00 Spored za mladino - 17.05 Stare in nove plošče - 18.15 Glasba za mladino - 19.13 Sherlock Holmes se vrača - 20.15 Rossellinijeva opero «L’avventu-riero«. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila - 8.45 Popevke - 9.36 Glasbeni album - 10.00 Radijska priredba - 10.15 Jazz - 11.00 Filmske novosti 11.45 Pesmi desetletja - 12.20 Glasbena fantazija • 13.00 Program z A. Sordijem - 13.35 Brez naslova - 14.05 Juke box - 16.30 Kol. dirke - 15.15 N Zabaleta igra na harfo - 16.00 Popoldanski spored - 18.00 Zabavna glasba - 18.20 Poljudna enciklopedija - 19.00 Ping pong - 20.00 Ferme la mušica - 21.00 Jazz. III. program 6.30, 7.30, 12.30, 14.00, 16.00, 19.15 Poročila 7.15 Jutranja glas ba - 8.00 Prenos RL - 10.15 Pio šče - 11.00 Otroški kotiček - 11.15 Orkester Kaempfert 11.30 Današ nji pevci - 11.45 Melodije - 12.00 in 12.50 Glasba po željah - 14.15 Za mlade poslušalce 14.30 Za pri jetno razpoloženje 15.30 Iz ope retnega sveta 16.33 Tretja stran 16.45 Ameriška folk. glasba 17.15 Orkestri - 17.40 Polke in valčki - 19.00 in 19 30 Prenos RL 19.00 Poje Anna Identici - 22.10 Ritmi - 22.35 Glasba za lahko noč. Nacionalni program 8.00, 13.00, 15.00. 20.00 Poročila 8.30 Jutranje pesmi - 9.06 Sklad be za godala 9.30 Nabožna od da ja - 10.15 Ura glasbe - 11.30 Glasbena antologija - 14.15 Poje 10.00 Skladbe za klavičembalo 11.20 Schumannov* simf. štev. 3 - 12.20 Glazunov in Satie - 12.55 Kvartet Barylli izvaja Beethovna, Respighija in Dvoraka - 14.30 Iz Verdijeve opere Othello« - 15.50 Sodobni ital. skladatelji - 16.25 Beethovnova simfonija štev. 4 - 18.30 Lahka glasba 18.45 Tahiti, mit, ki izumira - 19.15 Koncert 20.15 Owen- «Piccolo amore inver-nale«, tridejanka - 22.30 Glasba danes. Slovenija 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila 6.30 in 7.25 Infor mativna oddaja - 8 08 Operna ma tineja - 8.55 Radijska šola: Stari Slovani - 9.25 Trio Borisa Franka 9.40 »Cicibanov svet« - 10.15 Pri vas doma - li.00 Turistični napot ki - 11.15 V ritmu današnjih dni 12.00 Na današnji dan 12.10 Ma lo znani Mozart 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalni orkester 13.30 Priporočajo vam... 14.05 M. Vodopivec: Tipkarica - 14.25 Lahka glasba 15.40 V torek na svidenje! 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Simfonični orkester 18.00 Turistični napotki 18.15 Akadem ski pevski zbor 18.45 Dr. Lev Milčinski: Droge 19.00 Lahko noč, otroci! - 19 15 Poje V. Vu kov - 20.00 P. Kozak. Kongres 20.55 Pesem goda' 21.15 Deset pevcev ■ 22.10 Glasbena matineja - 22.15 Jug. glasba 23.05 L. Cha tenag: Pesmi Ital. televizijo 11.00 Nabožna oddaja 12.30 Ital. gospodarstvo - 13 Ob Slikanice 13.30 Dnevnik - 15 00 Kol. dirka Milan-Sanremo - 17.00 Spored za najmlajše - 17.30 Dnevnik - 17.45 Zlati cekin 19.15 Nabožna odda ja - 19.45 Šport in ital. kronika 20.30 Dnevnik 21.00 Pirandello. «SiciIia amara« 22.30 Sicilija v neolitski dob' 23 00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik - 21.15 »Potopitev Indianapolisa« 22.30 Včeraj in danes. lug. televizija 17.40, 22.30 Poročila 9.40 in 14.50 TV v šo.i 10.35 in 15.45 An gleščina 11.00 in 16.10 Splošna izobrazba - 17.4o Risanke 17.55 Slov. knjižna norm- 18.20 Kol dirka Milan Sanrenv 19 00 Med smučarskimi veteran1 19 15 Svet na zaslonu 20.00 Onzornik 20.30 Na suhi zemlji -- film 21.50 Kulturna panorama Iz Beneške Slovenije STAROGORSKA CESTA NAJLEPŠA CESTA BENEŠKE SLOVENIJE Stara vojaška cesta, ki so j® zgradile italijanske vojaške oblasti od Čedada na Staro goro in nato naprej skozi tri slovenske občine, Srednje, Sv. Lenart in Dreko, je peljala lepo po grebenu mimo vasi Jagnjedi in Sv. Miklavža, dolenjega in gorenjega Tarbija na Zavrh, Štoblank, Pra-potnico, Trinke do Dreke. Od tam je pod varnim grebenom Kolovrata pripeljala prav do topniških postojank nad Soško dolino. Krpali in popravljali so jo med dvema vojnama, a po zadnji vojni je bila še zmerom zapuščena in brez gladke asfaltne prevleke. In vendar bo ta cesta, ko jo uredijo, tako kot to zahteva moderni avomobilski promet, ena najlepših cest po svoji razgledno-sti in svoji grebenski poziciji ena najlepših cest Beneške Slovenije. Ne mine mesec dva, da ne bi se o tej cesti pisalo v videmskih listih. Vse druge ceste v tem vzhodnem delu Beneške Slovenije so drzno speljane skozi tesne doline v ostrih ključih in šele gori visoko se odpre razgled na doline in na furlansko nižino. Starogor-ska krožna cesta, kot io že imenujejo njeni zagovorniki in načrtovalci pa se, od trenutka, ko se izvije iz objema starogorških zidni, ves čas razgleduje po Beneški Sloveniji, po njenih vaseh in zavitih dolinah in na vrhu na terasah dreške občine kuka dol na Furlanijo. Stoletja so tod na^ prej po stezah, in od prve svetovne vojne po prahu vojaške ceste korakali tisoči romarjev iz Beneške Slovenije in Posočja ter Brd na Staro goro. Po novi cesti, ki naj bi jo začeli graditi, bi se romarji vozili v avtobusih, ali pa v svojih avtomobilih. Veljala bi 120 milijonov lir, od katerih bi 80 odst. stroškov nosila dežela, ostalih 20 bi si med seboj razdelile pokrajina in občine. Prav gotovo bo odprtje te ceste vplivalo na nadaljnji razvoj ter krajev. Turizem bi šele preko te ceste pokukal v te kraje. Velika želja Čedada, turističnega in političnega, je, da bi ta cesta kmalu postala stvarnost. DOLGA JE POT DO ZAČETKA CESTNIH DEL V deželnem svetu razpravljajo o deželnem programu. Vsaka stranka je določila vrsto govornikov, ki v dolgih govorih razlagajo svoje pritrdilno ali pa odklonilno stališče. Posamezne gorske doline ali pa skupine občin iz gričevnatega dela Furlanije so se že nekoliko umirile, ker ni moč ničesar več predlagati, kar bi spremenilo prvotno deželno zamisel o njenem programu. Tudi slovenskih županov iz Nadiških dolin nihče več ne kliče na sestanke v Čedad ali kam drugam, da bi pomagali s svojomi glasovi pritiskati na deželo. Toda Nadiške doline imajo še vse polno drugih skupnih problemov, ki jih je moč le skupno reševati. Proti koncu februara so se zbrali nadiški župani g'ede izgraditve novih ali pa izboliša-nja starih cest, da bi bile kos turističnemu prometu in pa tudi dovolj privlačne za avtomobilske vozače. Seznam cest. ki naj bi bile turističnega značaja, je precejšen za vse hribovske kraje in tudi slovenske občine, ki ležijo v gorskem pasu Matajurja. Muzcev in raznih predalpskih verig. Dežela je zagotavljala, da bo te turistične ceste podnrla z obilnimi deželnimi finančnimi prispevki. Pokrajinska uprava, ki ie njena naloga, da se ceste zgradilo, pa hoče še zvedeti od županov, koliko bodo lahko prispevale za njih izgraditev občine same in kolikšno cestno breme bo padlo na pokrajino poleg seveda zbranega deželnega prispevka. Nekako so se sporazumeli in postavili ključ cestnih stroškov S tem bi bila se ena ovira premagana na poti do trenutka, ko se bodo pojavili na cesti gradbeni stroji. Pri občinah je situacija kar jasna. Za jevna dela imajo v občinskih proračunih zelo skromna sredstva, vse drugo bo morala dati dežela ali pa bo treba črpati iz posojil pri Cassa di prevviden-za e prestiti Trenutno so pa v delu le manjši cestni odseki, ki zanje tudi mora dati podporo dežela. Samo pokrajina pa se je no nastopu dežele precej umaknila in ne more’o občine dobiti od nje nobenih, novih sredstev za ceste. ar Blaže Koneski častni doktor ehiraškega vseučilišča Makedonski pesnik Blaže Koneski je doživel v ZDA zelo lepo priznanje: chicaško vseučilišče ga je počastilo z naslovom častnega doktorja. Na svečanosti, ki so jo pripravili v soboto zvečer v veliki dvorani vseučilišča, je rektor chi-caške univerze promoviral makedonskega pesnika in javnega delavca za doktorja humanističnih ved. Ko je rektor dal Koneskemu častno diplomo, je podelitev tega priznanja motiviral z izjavo, da je nagrajenec tviden slovničar, leksikograf, pesnik in profesor, ki je kodificiral makedonski jezik*. P slavnostnem govoru, ki ga je pri tem imel, je rektor univerze še rekel, da je dosedanja dejavnost makedonskega pesnika »pusti la globok in trajen znak v strukturi in zgodovini njegovega materinega jezika* in da je tmočno obogatila področje slovanske filologije*. Vreme včeraj: Naj višja temperatura 13,5, najnižja 9,8, ob 19. uri 12,6 stop , vlaga 55 odst., zračni tlak 1011,9 stalen, nebo 9/10 pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 9 stopinj. Tržašk it e w n i It Danes, TOREK, 19. marca JOŽEF Sonce vzide ob 6.10 in zatone oJ> 18.16 — Dolžina dneva 12.06. na vzide ob 0.00 in zatone ob 8.19. Jutri SREDA, 20. marca IGOR 1 OBJAVO MANIFESTA TRŽAŠKEGA ŽUPANA Danes se uradno začenja kampanja za politične volitve Prvi znani kandidati nekaterih strank in ugibanja o kandidatih drugih strank ■ Na županstvu so odredili prostore na oglasnih tablah Včeraj je tržaški župan izdal manifest o volitvah v poslansko zbornico in senat. V niem se najprej sklicuje na državne volilne zakone ter na odlok predsednika republike št. 129 od 11. marca 1963, s katerim so bile napovedane volitve za 19. in 20. maj. Župan odreja v svojem manifestu, da se začnejo volilne priprave na voliščih v soboto, 18. maja ob 16. uri ter da jih bodo nadaljevali v nedeljo, 19. maja ob 6. uri. Kakor hitro bodo vse priprave dokončane, se začnejo volitve, ki bodo trajale do 22. ure zvečer v nedeljo ter se nadaljuje v ponedeljek, 20. maja od 7. do 14. ure. Včeraj se je sestal tudi občinski odbor pod predsedstvom odbornika de Gioie in sprejel sklep o porazdelitvi prostora za volilno propa gando na oglasnih tablah. Zaradi tega bodo lahko stranke že z današnjim dnem lepile na te table ivoje lepake. Če ne bo kakšnih dalj časa vesti, da ne bo kandidi-1 son, Luciano Ceschia, Dante Di Ra-ral več dr. šiškovič ter da bo na- j gogna, Riccardo Menegon, Slavoljub mesto njega kandidiral dolinski žu- Stoka, Mario Giacomini, profesio-pan Lovriha. Govori se tudi. da ne, 'sta iz Vidma Isi Benini in Gian- pan Lovriha. Govori se tudi, da ne bo več kandidiral Calabria zaradi splošne vsedržavne politike KPI, po kateri naj bi sindikalisti po možnosti ostali izven zakonodajnega življenja. Za združene socialiste se govori, naj bi vodil njih kandidatno listo za poslansko zbornico minister za maria Coiutti ter publicisti Egone Kiswarday, Piero Tonini in Luigi Riem (iz Pordenona). V razsodišče so bili izvoljeni pro-fesionisti Mario Nordio, Giuseppe Missori, Giorgio Levi, Angelo Maz-zotta, Stelio Rosolini in Lino Pilotti ter publicisti Gianni Bartoli, Elio Geppi in Pasquale De Simone. Za Danes v Ricmanje V Ricmanjih je vse pripravljeno: osmice, gostilne, vrti- ljak, kramarji, da se bodo danes dobro počutil'. Pepeti in Pepce, Jožki in Jožice, njihovi sorodniki in prijatelji. Pa ne samo Jožki ir: Pepce, vsi, ki bodo prišli na izlet v to prijazno vas v našem Bregu. Prvi izletniki so prišli že v nedeljo, marsikdo je spet prišel tudi včeraj, danes pa bo glavni dan — za romarje in izletnike. Cerkveni obredi bodo dopoldne, popoldne pa splošno veselje in zabava. Avtobusi bodo vozili nepretrgoma, avtomobili ne bodo megli niti smeli v vas. Parkirati bo treba, kjer bo kaj mesta številni Tržačani, zlasti mladina, pa bo izkoristila praznični dan in lep po vreme, kakor upamo, za lep izlet peš, čez Katinaro ali Rovte. sprememb, bodo že teden dni za državnozborskimi volitvami volitve deželnega sveta, to je 26. in 27. maja, za kar mora izdati odlok predsednik deželnega odbora Ber-zanti. Razumljivo je, da so se začela takoj ugibanja glede kandidatov za parlamentarne in deželne volitve. V naši nedeljski številki smo že objavili imena kandidatov PSIUP za poslansko zbornico, ki so: dr. Bruno Pincherle, tržaški občinski svetovalec Vito Jereog, Ezio Mar-tone, ki je deželni tajnik stranke, in Luciano Miniati. Kar se tiče senata pa ni PSILTP izdala še nobenega uradnega obvestila, pač pa se širijo domneve, da bo kandidiral dr. Pincherle tudi v senat, in sicer na podlagi vsedržavnega sporazuma med KPI in PSIUP, seveda j brez možnosti izvolitve. Po omenjenih ugibanjih bo Krščanska demokracij.' zopet kandidirala Belcija in Bologno za poslanca, druga dva kandidata pa naj bi bila Luciana Benni in dr. Michele Zanetti. Stranka ima le malo možnosti, da bi dobila senatorja, vendar naj bt v obeh volilnih okrožjih za senat kandidirale dve osebnosti iz tržaškega javnega življenja. Glede dezeinih volitev naj rigo Ricci ter publicist Sergio Bat-tigelli. Urnik trgovin Danes, torek, na Jožefovo bodo vse trgovine zaprte, z izjemo pekarn (ki bodo odprte od 7.30 do 12. ure), mlekarn (od 7. do 12. ure), cvetličarn (od 8. do 13. ure) ter slaščičarn (ki bodo odprte od 8. do 21.30). Jutri, sreda, je navaden delavnik. Trgovine z jestvinami bodo odprte tudi popoldne. V zunanjo trgovino Tržačan Giusto j revizorje pa so bili izvoljeni pro-Tolloy. Sicer pa bo kandidiral tudi tostonista Glavarini Comelli in Ar-drugje kot senator in če bi bil iz-1 nc,n R,m tpr n“+- voljen za senatorja, bi se odrekel poslanskemu mestu v prid podžupanu prof. Lonzi, ki naj bi bil drugi na listi, katero bi dopolnila pokrajinski odbornik Fogher in inž. Pečenko. V senat pa naj bi socialisti kandidirali Giuricina in prof. Apiha, ki je podpredsednik pokrajine. Socialisti kakor tudi liberalci namreč upajo, da si bodo, če bi se povečalo število njihovih glasov pridobili poslance. Za deželne volitve naj bi v Trstu zopet kandidirala Dulci jn Pittoni, govori pa se tudi o možnosti, da bi kandidiral de Gioia. Liberalci so določili za svoje kandidate v poslansko zbornico občinskega svetovalca Alda Combattija, komercialista dr. Luciana Davan-za, odv. Corrada Jono in podpredsednika Lege Nazionale dr. Guida Nobileja. Kandidatov za senat še niso dolociii. Za deželne volitve bodo liberalci ponovno kandidirali Morpurga in Traunerja. Za senat bi radi določili Pierpaola Luzzatta-Fegiza, ki je ravnatelj inštituta Doxa in univerzitetni profesor v Rimu. V poštev pa naj bi prišla tudi dr. Davanzo iri odv. Cecovini. Kar se manjših strank tiče, pojde letos na volitve za poslansko zbornico baje tudi Slovenska skupnost, kar je iz psiholoških razlogov razumljivo, saj bi sicer njena odsotnost s teh volitev utegnila i-meti negativne posledice na njeno udeležbo na deželnih volitvah. Za te volitve se govori, da ne bo odv. Škerk več kandidira! tudi zato, ker TTočejo imeti «katoličani» vsaj enega izvoljenega predstavnika in bodo zato baje kandidirali dr. Štoko. Na ta način ne bodo torej mogli demokristjani pri s, parlamentarnih volitvah računati z glasovi »katoliško* usmerjenih volivcev SS. Nekoliko se bo lahko spremenila volilna racumca tudi zato, ker bodo tokrat nastopili na parlamentarnih volitvah indipendentisti, ki so se v ta namen povezali s Volkspartei in drugimi avtonomističnimi gibanji. Kar se tiče PRI, bo za deželne volitve najbrž zopet kandidiral prof. Cumbat, ki je zadnjič pri deželnih volitvah s pomočjo ostankov bil izvoljen s komaj nekaj glasovi razlike. Vsekakor pa bo danes tajnik PRI sporočil koga bodo kandidirali. Misovci bodo zopet kandidirali v Trstu Wondricha in Morellija, za poslance pa naj bi kandidirali primarij Tagliaferro, prof. De Ferra, Ida de Vecchi Sganzerle in »študent* de Vidovich. Volilne table čakajo na plakate miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuifiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiii PO ČUDNI INTERPRETACIJI OBSTOJEČIH DOLOČB nevarnosti redno poslovanje v prostih conah pristanišča Na področju našega pristanišča preti nevarnost popolne zaustavitve obratovanja okrog 10 industrijskih podjetij z 2000 delavci in pristaniškega prometa - Intervencije tržaških pristojnih krogov Kitajska ladja v tržaškem pristanišču Včeraj je priplula v naše pristanišče 7.700-tonska ladja «Jinsha», ki pluje pod zastavo Ljudske republi- _______________ __j ke Kitajske. Ladja je pripeljala v bi bilo nobenih posebnih spre-1 £rst ve 17 oseb. UMRLI SO: 76-letnl Arturo Idolo. 61-letni Bruno Benussi, 54-letna Ma' ria Petrinja por. Tonelli, 63-letna Antonia Gropaiz vd. Giobbl, 60-letni vannl Visinton, 21-letnt Guldo Mašuj' ti, 38-letni Cernal Ilyaz, 71-letni Gu‘‘ do Teran, 591etna Pierina Peharz P°r-Mauro, 69-letna Olga Cantoni P°r' Kopf, 69-letna Angela Pasqualint P°” Bianco, 70-letni Martino Montagn3’ 59-letni Andrea Selibara, 75-letna lre-ne Bojer vd. Camlel, 73-letni Giuseppe Mercil, 75-letna Carla Fojkar, »*' letna Francesca Ze-le vd. Tamburic1- DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 19.30) Godina, Trg S. Giacomo 1, Grlgolo®' Trg Virglllo Giotti 1, Al Due M0rl’ Trg Uniti 6 Nlcoll, Ul. dl Servola (Skedenj). NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 1.30) Croce Azzurra, Ul. Commerclale a#. Dr. Rossetti, Ul. Combl 19. Dr. Sign®-ri, Trg Ospedale 8, Tamaro et Ne«. Ul. Dante 7. Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob pok' Karline Krlžmančlč darujeta dru: Ražem (Bobetovt) Iz Bazovice št 2000 lir in Milka Fonda 1000 l'r prosvetni dom v Bazovici. Ob spominu na pred 24 leti v 5 padlega Bogdana daruje družina lak 10.000 lir za spomenik padlim tlzanom na Opčinah. Ob osmi obletnici smrti ,v poči tev spomina nepozabnega Alojza ka darujejo žena In svakinji 3000 za Dijaško matico. Ob 23. obletnici smrti Danila 1 garca daruje družina 2000 lir za jaško matico. tragična nedelja na tržaških cestah Motociklist izgubil življenje pri silnem trčenju v uvtomobiJ V avtu so se ranile štiri osebe, med katerimi dve slovenski dijakinji, hudo ranil pa se je tudi motociklistov brat VČERAJ DOPOLDNE V GORICI Tragična prometna nesreča, pri kateri je zgubil življenje 51-letni e-lektričar, pet oseb pa je bilo ranjenih, se je zgodila v nedeljo popoldne na državni cesti št. 202, v bližini Proseka. Okrog 16. ure se Je Adolfo Luis iz Ul. Iorenzetti 6 Peljal na motorju BMW, na katerem je sedel tudi njegov 53-letru brat Spartaco, ki stanuje v Ricma. e jih. Pred njima je peljal fiat 600, ki ga je vozil 23-letni Giuliano Mau-r‘ iz Ul. Paisiello 5 in v katerem ao sedeli še 24-letni Silvano Zuliani “ Ul. S. Cristoforo ter maturantki ha slovenski trgovski akademiji Tatjana šiškovič iz Ul. Cancellieri ® in Sonja Rupel iz Ul. Cologna ”3. Četverica je iskala primeren pro. štor za piknik. V bližini tovarne "Coca Cola« so tak prostor zagledali, zato je Mauri Zavrl avto ter se premaknil proti sredini ceste, da bi zavil na levo na stransko pot. To njegovo početje je presenetilo hiotociklista, ki je vozil nekaj metrov za fiatom. Ni mu uspelo, da bi pravočasno ustavil vozilo, niti ne, da bi zavil na desno in se tako tzognii avtomobilu. Z vso silo je treščil v levo / stran avta, nato je hiotor zaneslo' na drugo stran ce-®t®, kjer sta brata obležala na as-jaltu. Adolfo je bil pri priči mrtev, Spartaco pa je bil težko ra-hjen. Zlomil si je levo ličnico, se ranil po čelu ter si prizadejal u-darce po glavi ter možganski pretres. Zdraviti se bo moral en mesec. Tudi mladeniča in dekleti so bili ranjeni, ko je avto zaradi sunka zaneslo s ceste v obcestni jarek, vse štiri so odpeljali v bolnišnico: Mauriju so zdravniki ugotovili rane ha čelu ter udarec na desnem ko-•holcu, zaradi česar se bo zdravil en teden, ŠiškovičeVi so ugotovili Podplutbe na čelu in na temenu, htožganski pretres ter udarce po hogah: okrevala bo v 6 dneh. Sonja fiupel je dobila možganski pretres ter številne rane in se bo zdravila “ dni. Najlaže se je poškodoval Zu-Usiii, kateremu so v bolnišnici nu-di'i prvo pomoč. ,.Na isti cesti se je zjutraj v bližin' Nabrežine avtomobil z goriško registracijo zaradi spolzkega asfaL ti zaletel v skale na desni strani re te. Tri ženske, ki so bile v av-’ ■ r.obilu, so bile ranjene. 48-letna ^hna Kucich por. Pierazzi se je ra- levo nogo ter se ranila po gležnju;, 9.30 je bil pri delu v Ul. Čampo ~ Bona se je “ 53-letna Maria Dalla udarila po nogah. Še ena prometna nesreča se je zgodila zvečer pri izhodu iz predora pri Montebellu, ko je fiat 1500 zavozil s ceste ter trčil v drevo. Vozač avtomobila, 27-letni Gian-franco Besedniak iz Milj, Ul. Volta 16, njegova 23-letna žena Mirela ter 18-letna Marisa Sartori iz Ul. Ma-scagni 8, ki je sedela na zadnjem sedežu, so bili pri trčenju ranjeni. Zaradi udarca po šipi si je porezal roko Ker ni znal brzdati živcev, se bo moral 27-letni Mario Bedalo iz Ul. Fabio Severo 76 10 dni zdraviti na ortopedskem oddelku splošne bolnišnice. Sinoči je Bedalo, ki ga je spremljala žena, hudo razburjen zapustil gostilno Lucia v Ul. 'Marconi, kjer je malo prej imel z znanci živahno diskusijo. Komaj Je stopil čez prag gostilne, je dal du-ška svoji jezi tako, da je s pestjo silovito udaril v šipo na vratih gostilne, šipa se je seveda razbila ter porezala jeznoritega Bedala po roki. Ta je začel tuliti ob bolečin, da je morala njegova žena poklicati rešilni avto Rdečega šriža. s katerim so ga odpeljali v bolniš nico. Kot smo že rekli, se bo moral zdraviti 10 dni. Na Istrski cesti ga je povozil avto Zaradi neprevidnega prečkanja ceste se je sinoči hudo ponesrečil 35-letai električar Ottorino Ma-gliocco iz Ul. Apollinare 2. Ko je okrog 21. ure izven prehoda za pašce prečkal Istrsko cesto v bližini pokopališča, ga je povozil fiat 600, ki ga je v smeri proti sv. Soboti vozil 36-letni Ottone Parovel iz Ul. Sara Davis 9. Magliocca so v nezavesti odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili hud možganski pretres, globoko rano ter verjetne kostne poškodbe na čelu ter ogrebnine na levi roki. S pridržano prognozo so ga sprejeli v nevrokirurški oddelek. Nesreči na delu Marzio, ko je zgubil ravnotežje in z višine 4 metrov padel na cesto. V nezavesti so ga z rešilnim avtomobilom Rdečega križa odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so ga s pridržano prognozo sprejeli na nevrološki oddelek zaradi hudega možganskega pretresa ter verjetnega zloma lobanje. Poldrugo uro pozneje se je ponesrečil 57-letni Antonio Becich Iz Ul. del Seminario 2, ko je bil pri delu v novem pristanišču. V bližini skladišča 69 ga je v glavo zadel lesen tram, ki so ga vzdignili z žerjavom. Z rešilnim avtomobilom so ga odpeljali v splošno bolnišnico, kjer se bo moral na nevrokirurškem oddelku zdraviti 8 dni. Nesreča vespistov pri Pesku Včeraj popoldne sta se z vespo ponesrečila brata Galiano In Bruno Micheluzzi, stara 38 in 35 let, ki stanujeta v Ul. del Ponzianino 5, Okrog 16. ure sta se peljala proti Pesku, ko ju je približno en kilometer pred vasjo prehitel fiat 1100, ki ga je vozil 52-letni Mario Basso iz Ul. Crispl 8. Pri prehitevanju ju je avto stisnil ob desni rob ceste, da sta se z vespo prevrnila na asfalt. Pri padcu se je Galiano udaril po desnem ramenu, desni roki in nogi, Bruno pa po desnem kolenu In desni roki. Z rešilnim avtomobilom Rdečega križa so ju odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so jima nudili prvo pomoč. Oba bosta okrevala v 5 dneh. Smrt matere dr. Štefana Bukovca V šempetrski civilni bolnišnici je v nedeljo umrla v starosti 59 let Marija Bukovec, rojena Smrekar. Pokojnico so včeraj prepeljali v Kozaršče na Tolminskem, od Koder bo danes ob 15. uri krenil pogreb na pokopališče v Volče. Sinu pokojnice dr. Štefanu Bukovcu hi!a no desnem kolenu; 64-letna Ro-1 24-wS?J vrtJr SfcriTviffi^kl I pekarno ob izgubi matere naše si Golletich si je verjetno zlomila 1 stanuje v Ul. Boccaccio 17. Okrog I iskreno sožalje. Predstavnika SKGZ obiskala prefekta Seznanila sta ga z nameni in strukturo Zveze Podpredsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze odv. dr. Peter Sancin in član predsedstva časnikar Gorazd Vesel sta bila včeraj na vljudnostnem obisku pri novem goriškem prefektu dr. Stani-slau Pietrostefanaju, katerega sta seznanila s strukturo in nameni SKGZ. Potem ko sta izrazila zadovoljstvo s spremembami, ki se v zadnjem času kažejo v odnosu med večino in manjšino na območju Goriške, sta ga zaprosila, naj vlado opozori na zahteve naše manjšinske organizacije, ki se skladajo z zahtevami vsega slovenskega prebivalstva. V prisrčnem pogovoru s predstavnikoma SKGZ se je prefekt zanimal za delovanje naših organizacij. ca pri zdravniku, da bi ga pregledal ter mu predpisal zdravljenje, zakaj že nekaj časa se ni počutil več dobro. Pri pregledu pa je zdravnik ugotovil, da je Poberaje-vo srce dokaj šibko. Ugotovitev ga je tako presunila, da je odšel z doma ter si vzel življenje. Teden knjige Proizvodna nagrada V skladu s tovarniškimi sporazumi kot tudi določili vsedržavnih kolektivnih pogodb je FILTEA-CGIL pozvala stranke na sestanek ( da bi na njem določili višino pro izvodne nagrade za leto 1968 v podgorski tekstilni tovarni, sovodenj ski tekstilni tovarni ter INTES. O-benem je sindikalna organizacija zahtevala izplačilo naprejščine letošnje proizvodne nagrade še pred velikonočnimi prazniki. FILTEA-CGIL je enako zahtevo sporočila ravnateljstvom ATI v Gorici ter zvezi iodustrijcev v Tržiču da bi o istem problemu razpravljati tudi za podjetje CILFIT. Od 20. do 30. marca bodo po vsej državi organizirali teden knjige, ki naj bi seznanil vse državljane z veliko vrednostjo knjige j rani V goriški pokrajini bodo zaprli šest trgovin Delavskih zadrug Delavske zadruge iz Trsta nameravajo zapreti v goriški pokrajini šest trgovin z jestvinami, med katerimi tudi Supercoop v Gorici in prodajalno v Rorikah. To odločitev je vodstvo Delavskih zadrug iz Trsta sprejelo zaradi težav, ki jih ima s tradicionalno distribucijo. Vest sporoča pokrajinska sindikalna zveza (CISL) iz Gorice, ki je sklicala za prihodnje dni sestanek predstavnikov zadrug, da se pogovorijo o predvidenih odpustih. V Sovodnjah občni zbor kmečke bolniške blagajne V nedeljo, 24. marca z začetkom ob 11. uri bo v občinski sejni dvo- PREDVOtlLNA STRANKARSKA DEJAVNOST Denarni prispevek za potrebe otroških vrtcev v Sovodnjah Zbiranje podpisov PSU - V Gorici otvoritev sedeža PSIUP PSU sporoča, da se nadaljuje | kakor tudi o vinsk' proizvodnji. kot posredovalca kulture. Med drugim so v tem času pred. videni nagradni natečaji za knjižne izložbe, za otroške knjižne izdaje ter po štiri nagrade za članke o tej temi po dnevnem in po revialnem tisku. na županstvu v Sovodnjah škem. zbiranje podpisov na kandidatne liste za bližnje politične in deželne volitve pri notarju Seculinu, Kor-zo Italija 17 v sredo in četrtek v času od 9.30 do 12.30 in od 16. ure do 18.30. PSIUP sporoča, da je imgl prejšnji petek na Vrhu sestanek članov, ki sta se ga udeležila Rizzi in Po-letto. Govorili sc o volilnih vprašanjih ter krajevni politiki Včeraj se je volilnega sestanka PSIUP v Rorikah udeležil senator Adelio Al-barello, ki bo kandidiral na Gori- redni letni občni zbor tamkajšnje občinske kmečke bolniške blagajne. Ob tej priliki bodo odborniki po. dali poročilo in račune o lanskem delu te ustanove; pomenili se bodo tudi o delu v letošnjem letu. V Krminu je imel PSU skupščino, ki jo je vodil tajnik sekcije Sergio Macor; udeležila sta se je tudi Zu-calli in Devetag Govorili so o nujnosti boljšega izkoriščanja mejnega prehoda na Plešivem, o izgradnji turistične ceste na hrib Kvarin PSIUP bo odprl nov sedež na Travniku v Gorici, hiša št. 43. Otvoritev bo danes oh 10.30, sledila bo dissusija o aktualnih vprašanjih Minister za zdravstvo Mariotti je brzojavno sporočil vodstvu PSU v Gorici, da je bil sporazumno z dru-mi organi podpisan odlok, s katerim so določili 90 milijonov lir državnega prispevka za bolnišnico v Krminu. Z istim odlokom so nakazali 72 milijonov tudi za potrebe bolnišnice v Gradežu Pred nekaj dnevi je podtajnik Ceccherini sporočil sovodenjskemu županu češčutu in pokrajinskemu odborniku Waltritschu, da je notranje ministrstvo podelilo sovodenjski občini izredni prispevek 200.000 lir kot pomoč otroškim vrtcem na področju sovoderjske občine. fotografska razstava Od 22. do 31. marca bodo v razstavišču Pro Loco v goriški pasaži razkazali 62 starinskih fotografij, ki bodo primerno povečane, najrazličnejših krajev naše pokrajine, posnete v razdobju 1895-1915. Zanimivi pobudi botruje goriška Hranilnica, pri njeni uresničitvi pa sodelujejo cav. Bradaschia, ddrek- ...................................................»m......................'V"'"............. | tor pt>krajinskega muzeja, g. Fan- I cm t /iiirrnjii ur fr tim, predstavnik Fototece in pod- * tj II Z ONjIHAN NitJt jetja Moddano Iz Trsta, kakor tudi turistična podjetji iz Gradiške m Redipuglie. Fotografije so last javnih ustanov in zasebnikov. Razstavo, ki spada v okvir priključitve k Italiji, bodo odprli v petek 22. marca ob-18-30,. „„ -----, Soča naplavila* truplo Esperie Scaramuzza Voda je v soboto popoldne v kanalu De Dottori pri Gradiški naplavila truplo E.iperie Scaramuzza Bonetti, ki je pred kakimi štirinajstimi dnevi v duševni zmedenosti skočila v Sočo. Plodna skupščina Italijanske linije za Istro in Reko na Reki Velik korak naprej v razvijanju prosvetnega in družabnega življenje Tehtne razprave o šolstvu ■ Prof. Borne ponovno izvoljen za predsednika - Prvi inozemski gostje v Portorožu Na Reki ie bila v nedeljo XIII. šolstva in slišali smo več konkret | ločili za letovanje v Jugoslaviji ne-skunščina Italijanske unije za Istro nih predlogov o razširitvi mrež ta- koliko prej kot v preteklih letih. In Reko Prisotnih je bilo nad 200 ko osnovnega kot strokovnega ital}-, V nedeljo je bilo živahno zlasti na delegatov k so zastopali 16 itali- Janškega šolstva Precej so govon l piranski punti, kjer so gostinci pr-iansk?h°kulturnih krožkov in razne. tudi o .problemu dvojezičnosti Dv , vic postavil, mize in stole na pro- & 1 mikavno povsem urjeni,P treba, Številni turisti so prišli tudi na skih komisii republiških konferenc pa si bo prizadevati za odpravo do- | Javno radijsko oddaje «Pomlad na pred- Unih ttZSt ¥Si«5 stavniki občinskih skupščin Sloven- nih aplikacijah. Nekoliko^ potreb ske in Hrvatske Istre, predstavniki I no tudi spremeniti strukturo (ste-Slovenske kulturno gospodarske zve- vilcno in kvalifikacijsko) kar Mde- ze iz Trsta in predstavniki kultur-j va zastopstva pripadnikov etnične dih krožkov iz Modene in Reggio skupine v občinskih skupsemah m Emilie. I v republiških upravnih telesih. , I?. poročila predsednika unije prof. | Qb zakijueku so ponovno izvolili ga kulturnega doma pa je bila žal premajhna in ie več sto ljudi ostalo zunaj. Nastopilo je deset domačih orkestrov, pretežno mladinskih, ter pevca Elda Viler in Pero Di-mitrijevič. Kot gostje so_ nastopili m, in ■„ .................... IZPRED POROTNEGA SODIŠČA V GORICI i A i . * —ai —— «■ ■ '' e <' 11 ■ ■■ ■ Obtoženi Caus iz Podgore zanika da bi ranil sprehajalko Uršičevo «Sam imam dovolj denarja in nisem potreboval njenega^, je odgovoril na obtožbo, da jo je napadel zaradi denarja - Jutri nadaljevanje razprave z zaslišanjem matere in svakinje so zaslišali njegovega prijatelja Luciana Buratta, ki je povedal, da se je obtoženec po nesreči z vespo precej spremenil ter se je često hudo razburjal. Zadnjega so zaslišali njegovega brata Arturja Cau-sa, ki je tudi poudaril, da brat Giuseppe ni bil nikoli popolnoma normalen. Razpravo so zaključili ob 14. uri ter se bo nadaljevala jutri ob 9.30 uri, ko bodo zaslišali kot priče še karabinjerja Comarja, obtoženčevo mater Marijo Kristančič vd. Caus in njegovo svakinjo Miro Leban, por. Caus, sledili bodo govori obtožbe in obrambe. Vespist iz Gorice se je ponesrečil v Števerjanu V nedeljo zvečer nekaj po 22 uri se je vračal Cvetko Gabrovec z avtom skozi Grojno proti svojemu domu v Števerjanu. Na ostrem o-vinku pri Križišču pa je opazil prevrnjeno vespo in poleg nje ponesrečenega vespista. Takoj je stopil do karabinjerjev v Števerjanu in jih obvestil o nesreči, ti pa so poklicali rešilni voz Zelenega križa, ki je ponesrečenca odpeljal okrog 22.30 ure v civilno bolnišnico v POROTNO SODIŠČE V GORICI je začelo včeraj obravnavati zadevo poskusa umora gori ke sprehajalke 58-letne Giovanne Uršič, iz Ul. del Poggio 4. Na sliki je od leve proti desni med dvema karabinjerjema obtoženec 27-letni Giuseppe Caus iz Podgore. Slataperjeva ulica 7. Pri odvetniški mizi sedita branilec odv. Pascoli in zastopnik Uršičeve odv. Pedroni. Razprava se bo nadaljevala jutri dopoldne in se po vsej verjetnosti zaključila v četrtek tudi člani tria Bordo: iz Doline pri I Gorici. Tam so ugotovili, da je ve Trstu. j spist 46-letni Luciano Marini iz Dokaj gost prome je v nedeljo | Gorice, Alfierijeva ulica 5, ki se Antonia Bormeja in iz dela štirih za”pre— Gla™° Pobelil so tudi^i- in žal tudi smrtne žrtve' Pri Ber-!ter je na ostrem ovinku izgubil llJ£ !nlre Pkf se vračaio z m/verz tokih Je motorist Emil KranJc Pr?- kontrolo nad vozilom. Zdravniki so sokosolce. ki se vrača jozuniverz hjteval osebni avto Prj tem ga je idržaU za 8 dni na zdravljenju v domače kraje in so močno anga , , stran ceste. Trčil i.; . L.,™ „ n« ^iraT^Raliianskih kulturnih krož- i zaneslo na levo stran cej>te- Trč‘l zaradi udarca v glavo, poškodb na Vuft^nizadjKS & LlSaTV0tolaC,oanVtoUso^t fk!^' “ čelu * "a desnem k0lenU 1LS' r\.ufz J? a'la l* t« pretresa možganov. Josip Lukič iz Ankarana na mestu mrtva. Pačniki italijanske etnične skupine napravili v zadnjih dveh letih velik korak naprej v razvijanju kulturno-Ptosvetnega in družbenega življenja. Toda, kakor so po eni strani 8'ijili in razvijali svoje specifično-sl;i. tako so se po drugi strani pripadniki manjšine nenehno vključe-vali v družbeno stvarnost okrog Pj>h. Danes jih lahko srečujemo vsepovsod v organih delavskega in ofužbenega samoupravljanja, na vo-ojlnih upravnih položajih v podjet-Po in ustanovah itd žito delovni "značaj in je bila po' nih ur. Opazili smp tudi turiste iz prehrambene industrije Delamaris najdbi so obvestile leteči oddelek hineniu delegatov in gostov ena naj- 1 raznih zahodnih držav. V pottnroski v jzojj Ooravil je tudi vljudnostni go riške policije, ki je poskrbel za uspešneiših v zadniih letih. Zelo hotel Palače je prispela skupina 200 obisk pri predsedniku koprske ob- prevoz trupla v mrtvašnico Htoe so bile razprave o problemih zahodnih Nemcev, ki so se letos od- »«-- - ---- ™ " skupine. Včerajšnja nedelja je imela na Samomor V Grojna je zaključil svoje živ- ---- . . Koprsko obalo je obiskal velepo- koprski obali ze povsem poriladam , sianik čSSR v Beogradu dr. Ladi- , =ojp+ni Ivan Poherat iz C’ jfSiej^v^sf SjSf S j s!F5iHCllag!FEl ^rafn^Tre^kijoMg obalnih cestah vse do poznih večer- gledal koprsko luko in kombinat s sv°Jlrm otroki na sprehodu. O .. ___ i ]J tiis’ 4,, i rt , ~ . . nVvtiacHlo ioto/i rvNNcloU- «Imel sem dovolj svojega denarja, ženski sem samo prisolil klofuto, noži so bili vedno v kuhinji, pa se jih nisem nikoli niti dotaknil. Nisem ranil Uršičeve niti z nožem, niti ne s pručico, pač pa se je ranila, ko je padla na steklenico in se je ta razbila. Tudi sam sem se takrat ranil. V predalu omare sem iskal kakšno krpo, da bi očistil in ustavil kri,» taKo je izjavil že od samega začetka izpraševanja včeraj dopoldne predsedniku porotnega sodišča dr. Cov-siju obtoženi 27-letns Giuseppe Caus iz Podgore, Slataperjeva ulica 7. Ob začetku zasedanja je predsednik sodišča prečital obtožnico proti 27-letaemu delavcu Giuseppeju Cau-su, ki je dne 3. decembra 1966 ob 17. url obiskal na njenem domu v Ul. del Poggio v Gorici 58-letno sprehajalko Giovanno Uršič, s katero je imel ljubavni sestanek. Ko sta opravila sentimentalni del srečanja, se je vnel med njima prepir zaradi denarja. Kot trdi napade na ženska je hotel imeti Caus od nje denar, ker je krožil o njej glas, da je precej petična. Prepir se je spremenil v pretep, pri katerem naj bi Caus udaril ženo s steklenico, ki se je razbila na njeni glavi, jo potem vrgel po tleh ter ji s kosom stekla tudi prereza; žile na zapestjih. Se na postelji, da jo je skušal zadušiti, ko jo je stisnil pod vzglavnik, dalje da j:-je udaril tudi s pručico, ki se je pravtako razbila ter ji grozil tudi s kuhinjskim nožem. Zena je klicala na pomoč in ko se je izvila iz njegovega objema je skočila v stanovanje karabinjer skega podčastnika Pietra Comarja ki je stanoval v bližnjem stanova nju. Ta je ukrotil napadalca, p« klical nato policijo, ki ga je odpe ljala v zapore, kjer je ostal vse do sedanjega procesa. Pri nadaljevanju Causovega za slišanja, ki je pokazal očitne znake amnezije, katere je posledica njegovega padca z vespe pred Ati rimi leti, ko je dobil hude poškod be ter so mu ostale posledice, se je predsednik trudil, da bi povezal njegove izjave v več ali manj logično celoto. Nekaterih stvari se je obtoženec še kolikor toliko spomnil, druge je čisto pozabil in se jih je deloma spomnil, ko so mu čitali njegove izjave pred policijo. Tako tudi ni vedel opisati dogodka, ko ga je karabinjer Co mar ukrotil ter ga posadil na di- HIIIO IKIS P K »»E K predvaja danes, 19. t. m., s pričetkom ob 16. uri briljantno glasbeno komedijo: CUORE MATTO... MATTO DA LEG ARE (Noro srce... blazno noro) Igralo' LITTLE TONY, ELEONORA BROWN, FIDEL GON-J ' ZALES, MARIA PIA CASILLO in drugi omuhinimm- predvaja danes, 19. t. m- ob 15. uri Technicolor film: PER AMOR... PER MAGIA (Za ljubezen... čarovnijo) Igrajo: GIANNI MORANO v- ROSEMARIE DEXTER, Ml-NA, ROSFINO BRAZZI bi SANDRA MILO činske skupščine Miru Kocjanu. Poberaj je bdi v petek 15. mar lll(lllllllltllllllllllfllllllllllllllllllllllllllllllllllllll1flllllllllllllllllll(llllllll■■■l>l■l(■l■l■l>|||||||lll(l■lll■lllllllll||(*|(■l'l■'l■>ll>■ll"|,,>|"|,|l,,,,l,,,,,>l,ll,llll>ll,,,>,l>lillllllllllllfll,HlnlllHI,>llltll>nlM,,tll,>>,lll>l>i>IMlll<,l, Spreminjanje mestnega središča Goriški prefekt dr. Pietrostefani Je včeraj sprejel predstavnike civilne bolnišnice dr. Terenzia, dr. Griona in dr. Bevilacquo, poslanca Ceccherinija in Franca, ki ga je spremljal tajnik federacije KPI Menechino. V zadnjem času se podoba mestnega središča precej spreminla. Prejšnji teden so v Ul. Roma podrli srednjo šolo, kjer bodo zgradili deželno palačo z avditorijem. Na vogalu Korza in Ul. 24. maja pa te dni podirajo vilo Zumdn, da bi pridobili dragoceno zazidalno povi šino. Na tem vogalu bo neko gradbe no podjetje zgradilo 4-nadstropno stanovanjsko poslopje, Id bo po svoji modemi zunanji obdelavi ter notranjo ureditvijo predstavljalo dokajšnjo pridobitev za naše mesto. V vsakem nadstropju bodo p) Štiri stanovanja, skupno torej 16. pročelje bo obloženo z marmorjem, ki ga bodo uporabili tudi za notranje obloge, predvsem za pod v dnevnih prostorih, medtem kč bodo spalnice prevlečene z «mo- quettom». Vsako stanovanje bo ime lo dvojne higienske prostore. Dohod vanje bo možen po stopnicah ali pa z dvigaloma. Ogrevanje bo delovalo na števec, se pravi, da bo vsak stanovalec plačal toliko kot Je uporabil. V kletnih prostorih bodo garaže. V pritličju bodo lokali za trgovine; ta del zgradbe bo tik pločnika, medtem ko bo stanovanjski del nekoliko bolj potisnjen v o-zadje, da bo v vrsti s pokrajinsko palačo. Ker je za gradnjo potrebno vsaj pol drugo leto, sodijo, da bo objekt dograjen ter vseljiv v prvih mesecih 1970, leta. (Leva slika kaže podiranje vile Zulln, desna pa model z osnutkom poslopja, ki je na desni strani križišča, medtem ko je na levi strani poslopje Garibaldijeve kavarne.) van v svojem stanovanju, kjer ga je našla policija, ko ga je aretirala, pri čemer ni pokazal Caus nobenega odpora. Caus je povedal, da se je srečal z Uršičevo že v četrtek 1. decembra, kjer da je klicala za njim po mestnih ulicah in ga vabila, č? hoče iti z njo. Takrat je tudi v resnici šel na njen dom, ker pa ni imel denarja, je obljubil, da se ho naslednji dan vrnil z denarjem, kakor mu je tudi Uršičeva naročila. Povedal je nadalje, da je bil od avgusta 1966 zaposlen v tekstilni tovarni v Podgori, ter da Je dajal po 10 tisoč lir tedensko materi, ki je odplačevala pri mestni hranilnici dolg na hišo, kjer je bilo takrat menda še okrog pol milijona dolga. Odplačevala je po 80 'i-soč lir vsakih šest mesecev. Pri policiji je Caus izjavil med dni gim tudi, da je bil nekaj dni prej s prijateljem Carlom Brainijem v igralnici v Portorožu, kier da je priigral večjo vsoto denarja menda okrog 900 tisoč lir. (Braini je pa Policiji izjavil, da je bil sicer on v Portorožu, da pa ni bil z njim Caus.) Ta denar je obtoženec gla som svoje Izjave na policiji prinesel k Uršičevi in ko se je za hip odstranil iz njene sobe, da je šel na potrebo, je izginila najlonska vrečica z denarjem, ji ga je potem zaman zahteval nazaj. Uršičeva naj bi mu celo dejala, da ga je ona spravila na varno ter da bosta šla skupaj na lep izlet. Pri včerajšnjem zaslišanju se obtoženec o tem ni spominjal ničesar določnega. Povedal je še, da prejema civilno invalidsko pokojnino, ker so mu ostale na nogi posledice otroške paralize, ki jo je imel že kot štirileten deček. Ob 12. uri Je predsednik poklical na zaslišanje napadeno Giovanno Uršič, ki se je pri svojem zasliševanju večkrat posluževala tudi jo ka in nekih kapljic, ki jih je pila, da bi čim bolj podkrepila svojo obtožbo. Pokazala je tudi posledi ce ran na desni roki, kjer je ime la prerezane žile in na glavi, kjer jo je rešila «dvojna lobanja» gotove smrti, kakor je sama izjavila. Pri tem je zašla v svojin izjavah večkrat v protislovja, ki sta jih nekajkrat ugotovila tudi stranski sodnik in državni tožilec dr. Pascoli Bruno. Ko je obtoženčev branilec odv. Pascoli omenil, da je ta pripravljen dati prizadeti strank) 900 tisoč lir, ki predstavljajo zapuščino njegove babice, pa je izjavila, da je to premalo in bi ji morali dati vsaj 4 ali pet milijonov za njene poškodbe; pri tem je pokazala na poškodbe na desnem zapestju in na glavi. Sledilo je zaslišanje šestih policajev, ki so bili v zvezi z aretacijo in zasliševanjem obtoženca. Potem (loricii VERDI. 14.30: «Quella sporca doz-zma», L. Marvin in E Bomine. Ameriški kinemaskope v barvah; mladini pod 14 letom prepovedan. CORSO. 14.30: (dndovina chl vtene a cena?», Spencer Tracy in C. Hapbum, ameriški barvni film MODERNISSIMO. 14.45: «L’ a- more attraverso l secolin, M. Mercier in E M. Salerno. Italijanski barvni film; mladini pod 18 letom prepovedan CENTRALE. 15.00: «Come rubare un quintale dl diamanti in Rus-sia», F Sancho in I. Schoedler. Italijanski kinemaskope v barvah. VITTORIA. 15.00: «1 due vi- gili», Franco Franchi in Ciccio Ingrassia, italijanski barvni ki-nemaskopski film. iržič AZZURRO. 14.00: «Qualcuna a tra-dlto», Robert VVebber in Elsa Martinelli. EXCELS1QR. 15.00: «La batta- glia dei giganti«, Henry Fonda, v kinemaskopu in barvah. PRINCIPE* 14.00: «Maroellino pan y vino«, Pablito Calvo. S. MICHELE. 14.00: «U 100—12 as-salto alla Queen Mary», Frank Sinatra in Vima Lisi, v kinemaskopu in barvah: barvna slikanica. MARCELLIANA. 14—21: «Tom e Jerry all’ultimo passo«, barvna risanka . DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna ALESANI, Ul. Car-ducci 38, tel 22-68 TR2IC Danes vse dan in ponoči je odprta lekarna «S. Nicolč«, dr. Gior-gio Olivetti, Ul 1. maja 94, tel. 73328. RONKE Danes ves dan in jutri je v Ron. kah odprta lekarna «Alla Stazio-ne», dr. Matitti, Vermegliano, Via-le Garibaldi 3 — tel. 77446. DEŽURNA CVETLIČARNA Danes, 19. t. m., na Jožefovo, bodo v Gorici odprte cvetličarne od 8. do 13. ure. Izlet na Kucelj, z lastnimi sredstvi, priredi SPD v nedeljo, 24. t. m. Udeleženci bodo šli z lastnimi vozili do Črnič, odkoder se bodo povzpeli na Kucelj in če bo dovolj časa, tudi na Čaven. Vpisovanje in podrobne Informacije na sedežu SPZ v Gorici, Ascolijeva ul. l/l. Tel. 24-85. IZIDI •Brescia — Atalanta 2:1 •Cagliari — Sampdoria 3:3 •Fiorentina Juventus 2:0 •Milan - - Vicenza 2:0 •Napoli - - Bologna 0:0 •Roma - - Varese 1:0 Inter — •Spal 2:1 •Torino - — Mantova 4:1 LESTVICA Milan 24 14 8 2 44 21 36 Torino 24 11 8 5 38 19 30 Fiorent. 24 10 8 6 27 18 28 Varese 24 11 6 7 25 18 28 Napoli 24 9 10 5 23 20 28 Inter 24 11 5 8 35 24 27 Cagliari 24 9 7 8 35 29 25 Bologna 24 8 9 7 25 21 25 Juventus 24 8 9 7 24 26 25 Roma 24 6 11 7 19 27 23 Atalanta 24 9 4 11 24 31 22 Sampd. 24 4 12 8 22 29 20 Vicenza 24 5 8 11 14 26 18 Brescia 24 7 4 13 18 31 18 Spal 24 7 2 15 21 34 16 Mantova 24 3 9 12 9 29 15 Prihodnje tekme (24. t.m.) Atalanta - Milan, Bologna - Torino, Brescia - Varese, Cagliari -Roma, Inter - Fiorentma, Juven-tus - Vicenza, Mantova - Napoli, Sampdoria - Spal. B IZIDI •Catanzaro — Padova •Genoa — Perugia •Lecco — Catania •Livorno — Modena •Monza — Foggia •Novara — Venezia Palermo — *Pisa •Potenza — Reggiana •Reggina — Bari •Verona Lazio 1:0 0:0 1:1 0:0 1:1 1:0 1:0 0:0 1:0 1:0 LESTVICA Palermo 27 13 12 2 27 13 38 Verona 27 12 10 5 26 16 34 Piša 27 11 10 6 36 22 32 Livorno 26 11 8 7 23 17 30 Foggia 26 9 12 5 29 25 30 Bari 27 10 9 8 38 32 29 Reggiana 26 9 11 6 26 22 29 Catania 27 10 8 9 28 22 28 Catanz. 27 7 14 6 21 20 28 Monza 26 6 15 5 26 26 27 Reggina 27 11 5 11 30 32 27 Genoa 27 6 14 7 25 20 26 Padova 26 0 7 10 21 22 25 Novara 27 6 13 8 23 28 25 Lazio 27 6 13 8 17 23 25 Perugia 27 7 10 10 28 34 24 Modena 27 4 14 9 23 29 22 Lecco 27 4 14 9 23 30 22 Venezia 26 7 7 12 15 23 21 Potenza 27 3 13 11 17 29 19 Messina 26 4 11 11 14 31 19 Prihodnje tekme (24. t.m.) Bari - Genoa, Catanzaro - Livorno, Modena - Verona, Monza - Messina, Padova - Foggia, Perugia - Piša, Potenza - Novara, Reggiana - Lecco. Reggina -Palermo, Venezia - Catania. A SKUPINA c: IZIDI •Como - Pavia 2:1 •Marzotto — Bolzano 2:0 •Piacenza - Verbania 2:0 •Pro Patria — Alessandria 4:0 •Rapallo — Biellese 2:1 •Savona — Entella 3:0 Legnano — ‘Solbiatese 1:0 •Trevigliese — Mestrina 2:1 Udinese — ‘Treviso 1:0 •Triestina — Monfalcone 0:0 LESTVICA 26 16 6 26 15 5 26 12 10 26 9 13 34 12 41 23 27 14 25 19 16 Como Udinese Piacenza Verbania Savona P. Patria Marzotto Treviso Rapallo Trevigl. Solbiatese Legnano Biellese Monlal. Entella Triestina ... Alessand. 26 6 10 10 23 35 22 Bolzano 26 4 11 11 24 37 19 Pavia 26 3 11 12 16 37 17 Mestrina 26 2 10 14 33 16 14 Prihodnje tekme (24. t.m.) Alessandria - Marzotto, Bielle-se - Triestina, Bolzano - Como, Entella - Piacenza, Legnano -Rapallo, Mestrina - Treviso, Monfalcone - Trevigliese, Pavia-Solbiatese, Udinese - Savona, Verbania - Pro Patria. PRVENSTVO C LIGE - SKUPINA A Triestina-Monfalcone 0:0 Napada obeh moštev sta popolnoma zatajila TRIESTINA: Chendi (Colovatti); Da Rold, Kuk; Del Piccolo, Sadar, Pestrin Moretti, Brusadelli, Pedroni, Scala, Canzian. MONFALCONE; Di Davide (Maschietto); Baccari, Trevisan; Sor-tino, Valenti, Giordani; Tumiati, Barile, Ciclitira, Valvassori, Zulich. SODNIK: Monteverde (Macerata). Približno 5000 gledalcev. Sodnik je opomnil Ciclitiro, v 82’ pa je izključil Valentija zaradi prekrška nad Pedronijem. Lažje se je poškodoval Brusadelli, kateremu je nekaj minut tekla kri iz nosa. Koti: 5:3 (2:2) v korist gostov. Tudi tokrat Triestini m _ uspelo zmagati. «Bratranci» iz Tržiča so odigrali skromno tekmo, ki je v glavnem vodila k neodločenemu rezultatu, le v drugem delu, ko so videli, da je nasprotnik res zelo slab so se nekajkrat spustili v napad. Kljub temu ni uspelo domačinom ustvariti niti teritorialne premoči. Moštvo je torej povsem na tleh. Napad je bil tudi tokrat popolnoma negativen, na sredini igrišča pa so bili gostje odločnejši in so pokazali boljšo atletsko pripravljenost, ki močno prekaša tržaško. Bilo je sicer pričakovati, da bosta obrambi z lahkoto ustavljali nasprotne napade, nihče pa ni pričakoval, da ne bo v vsej tekmi prišlo niti do enega resnega strela v vrata. Di Davide in Chendi sta bila dobesedno brezposelna, v obeh obrambah pa so nekateri bolj izkušeni igralci izstopali in onemogočili nasprotnim napadalcem kakršenkoli podvig. V vlogah prostega branilca sta nastopila pri Triestini dva najstarejša igralca: Sadar, katerega je Triestina uvrstila v prvo moštvo po vrsti poškodb standardnih igralcev, v vrstah Monfalcona pa štiridesetletni Valenti, ki je prikazal vitalnost dvajsetletnika (bil je celo izključen). Le tri igralce Triestine lanko pohvalimo pri tem nastopu: Kuka, ki je edini zares v formi, Del Picco-la, ki je kot stoper povsem pregazil nevarnega in gibčnega Ciclitiro in Scalo, ki je edini skušal prebiti obrambo gostov s streli od daleč. V prvi vrsti je nastopil po dolgem času Canzian, ki je nadomestil demoraliziranega Iva: njegov nastop je bil kljub pokazani dobri volji nezadovoljiv, kar dokazuje, da Radio res nima pravih nadomestil za napad: lahko bi rekli, da je stari Ive še vedno nevarnejši od Canziana. Pedroni je večkrat poskusil kak osebni podvig, toda sodelovanja ni našel ne v Canzianu ne v Moretti- odločitvam (tudi ko so bile v korist gostov) in da je to sodnika vznemirilo. V prvem polčasu je Triestina napadala, toda njen pritisk je bil zelo jalov. V 20’ je odlični Scala lepo podal Pedroniju, ki je bil prost pred vrati, toda strel je bil nepričakovan in je presenetil celo napadalca. V 22’ je Pedroni izvedel lep kros, Scala pa je v zraku silovito streljal, toda previsoko. Isti igralec je izvedel v 31’ najlepši strel tekme; Di Davide ga je ubranil s precejšnjo težavo. V 39’ je Valvassori v protinapadu podal pred vrata, toda Tumiati je bil za hip prepozen. Lepa parada Chendija v 50’ (strel Barila), 3’ kasneje pa so imeli gostje edinstveno priložnost, ko je bil Chendi na tleh, Barile pa je streljal netočno. V 23’ sta Valenti in Sortino nepravilno ustavila Pedro-nija v kazenskem prostoru: prosti strel z zidom, ni prinesel zaželenega gola. To je odvzelo domačinom zadnje upanje, nadaljevanje pa ni prineslo nič posebnega. uk SMUČARSKI SKUKI H0LMENK0LLEN 1968 Izredno: Zajc v Holmenkollnu tretji Doslej največji uspeh jugoslovanskega skakalnega športa ju, ki je v nedeljo popolnoma razočaral, ne v BrusadelHju, ki je le poredkoma prišel v napad. Isto se je zgodilo na drugi strani, kjer je Ciclitira edini nekajkrat spravil v škripce domačo obrambo, ni pa našel pomoči pri krilih, kateri sta Kuk in Da Rold odlično ustavila, niti v mladem Valvassoriju, ki je držal zelo dvomljivo pozicijo (ne v napadu ne na sredini igrišča). Sodnik je bil dober, čeprav je večkrat ustavil igro tudi ko je žoga ostala oškodovanemu igralcu. Dvomljiva je bila morda le odločitev, ko je izključit Valentija, ki je sicer podrl Pedronija z očitnim prekrškom, treba pa je poudariti, da je isti igralec že od samega začetka stalno ugovarjal sodnikovim iiiiiiuiiiniiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiin Podvig, kakršnega ni opravil noben Jugoslovan pred njim, je uspel 25-letnemu slovenskemu skakalcu z Jesenic Ludviku Zajcu: na najpomembnejšem vsakoletnem tekmovanju v smučarskih skokih na tradicionalni «klasični» prireditvi v Holmenkollnu je osvojil izredno tretje mesto.. Na tem tekmovanju se vsako leto zbere praktično vsa svetovna skakalna elita, da pokaže svoje znanje pred množico dobrih poznaval- Brescia — Atalanta (2:1) 1 Cagliari — Samndoria (3:3) X Milan - - Vicenza (2:0) 1 Napoli - — Bologna (0:0) X Roma — - Varese (1:0) 1 Spal — Inter (1:2) 2 Torino - — Mantova (4:1) 1 Monza - - Foggia (1:1) X Piša — Palermo (0:1) 2 Reggina — Bari (1:0) 1 Verona — Lazio (1:0) 1 Treviso — Udinese (0:1) 2 Cesena - — Sambened. (4:0) 1 KVOTE 13 — 1.904.600 » 12 — 72.000 » PRVENSTVO D LIGE Zopet hud poraz Ponziane v* Štirje goli v mreži tržaške enajsterice PASSIRIO MERANO — PONZIANA 4:0 (1:0) PASSIRIO: Filippi; Toli, Lusenti; Scaggiante, Pansani, Targa; Lastei, Azzolini, Battagia, Fontana, Trovo. PONZIANA, Prinčič; Frontali, Barnaba; Norbedo, Covacich, Kirch-mayr; Milcenich, Fonda, Furlani, Curci, Chiodmi. SODNIK Comparato (Gallarate). STRELCI: v 42’ Battagia, v 80’ Lastei, v 89’ in 90’ Trovo. Hud poraz (morda prehud) Ponziane. Veselje po Izdatni zmagi nad Olivom je tako splahnelo in položaj na lestvici je postal znova kritičen. Rezultat pa tokrat ne pove vsega. Pas siri o je v vsem prvem polčasu prevladoval, obramba gostov, ki je zopet nastopila zelo okrnjena, pa je kljub precejšnji zmedenosti le zdržala do 42’ ko so domačini pre- iiiiiiiiiiimuiiniiiiiiimiiiiiiiiii»iiiiiiu»iiiiuiiiiiiiuniuimuiiiiiiiii»iiiiiiiiiiiii»iiiliiiiiiiiiiii***ni*iii**iiiiin LESTVICA KOŠARKA ITALIJANSKO PRVENSTVO Moška A liga IZIDI Ignis Varese — »Simmenthal 89:84 •Butangas — AlTOnesta 98:86 *Candy — Noalex 76:70 •Fargas — Eldorado 64:45 •Boario — Becchi 68:62 Ignis Sud — ‘Oransoda 73:55 Ženska A liga IZIDI Torino — *Ultravox 52:44 Lamborghini — ‘Fiamma 47:44 *S3 Triestina — Standa Fe 51:39 Recoaro — Standa Mi 57:48 Geas - ‘Fiat 54:34 -JU 26 11 7 8 34 24 29 LESTVICA 26 11 7 8 30 24 29 Recoaro 15 15 0 1032 562 30 26 8 10 8 28 24 26 Standa Mi 15 13 2 832 602 26 26 10 6 10 29 31 26 Geas 15 10 5 730 569 20 26 9 8 9 19 21 26 Lamborghini 15 9 6 641 571 18 26 8 9 9 27 20 25 Fiat To 15 8 7 698 703 16 26 8 9 9 20 23 25 Torino 15 7 8 621 754 14 26 6 12 8 24 34 24 SG Triestina 15 4 11 681 748 8 26 6 12 8 17 21 24 Fiamma 15 4 11 603 834 8 26 8 7 11 17 26 23 Standa Fe 15 3 12 551 718 6 26 6 11 9 19 24 23 Ultravox 15 3 12 523 797 6 Prihodnje tekme (24. t.in.) Standa Mi - SG Triestina, Fiam-ma - Ultravox, Lamborghini - Fiat, Torino - Geas, Standa Fe - Recoaro. Moška B liga IZIDI •Snaidero — Imola 77:49 ♦Lloyd Adriatic« — Libertas 79:64 •Gira — Biancosarti 54:53 •Siemens — Splugen Brau 66:52 •Italsider Ts — Faema 71:64 •Gamma — Italsider Ge 86:70 Snaidero Biancosarti Splugen B. Gamma Gira Bo Lito. Biella Faema Italsider Ts Siemens Mi Italsider Ge Lloyd Adr. Virtus Imola 18 16 18 15 18 10 18 10 18 10 18 10 18 9 18 18 18 18 18 2 1322 1084 32 3 1292 1064 30 8 1218 1172 20 8 1269 1280 20 8 1051 1072 20 8 1066 1103 20 9 1154 1177 18 11 1032 1089 14 12 1075 1142 12 12 1056 1123 12 13 1107 1224 10 13 980 1081 10 Prihodnje tekme (24. t.m.) Splugen Brau - Snaidero, Libertas -Gamma, Biancosarti - Siemens, Lloyd Adriatico - Italsider Ge, Imola - Italsider Ts, Gira - Fiamma. JUGOSLOVANSKO PRVENSTVO PRVA ZVEZNA MOŠKA LIGA Izidi Crvena zvezda — Olimpija 82:88 Slovan — Beograd 79:66 Zadar — željezničar 101:74 Lokomotiva — Jugoplastika 99:87 Partizan — Borac 114:91 LESTVICA 18 18 16 14 12 12 0 Pari prihodnjega kola Lokomotiva - Partizan, Jugoplastika - Crvena zvezda, Olimpija - željezničar, Zadar - Slovan, Beograd -Ml. Bosna, Radnički - Borac. Zaostala tekma Zadar - Olimpija bo 22. marca v Zadru. Zadar 17 14 3 1425 1240 Olimpija 17 14 3 1536 1374 C. zvezda 18 12 6 1606 1346 Partizan 18 12 6 1579 1470 Lokomotiva 18 9 9 1523 1465 Jugoplastika 18 9 9 1440 1431 Beograd 18 9 9 1435 1461 Slovan 18 8 10 1363 1488 željezničar 18 7 11 1377 1432 Radnički 17 6 11 1410 1478 Borac 18 6 12 1414 1526 MI. Bosna 17 0 17 1181 1596 šli v vodstvo, žal je tržaško moštvo v tej tekmi še enkrat ponovilo napako, ki jo stalno dela v tekmah na tujih igriščih. Zaprlo se je v obrambo in pasivno čakalo nasprotnike in sploh ni poskušalo napadati. V drugem delu so gostje le spremenili taktiko in bi skoraj izenačili (sodnik je razveljavil Chio-dinijev gol zaradi dvomljivega off-sidea. V zadnjih desetih minutah so domačini dosegli še drugi gol, in tedaj je Ponziana povsem popustila, tako da se je njen zaostanek v zadnjih dveh minutah hudo povečal in tekma končala s katastrofalnim porazom. Dva različna dela je torej imela igra: do prvega gola so bili domačini v popolni premoči in bi lahko osvojili dosti večjo prednost, v drugem delu pa je prišla do izraza večja borbenost Ponziane, ki bi morda celo zaslužila izenačenje, če je ne bi ovirala Curcijeva poškodba. Kot že v prejšnji tekmi tudi tega rezultata ne smemo vzeti dobesedno. Goli imajo le relativen pomen, ki se večkrat ne ujema s potekom tekme. Kakor je bil Olivo prešibek nasprotnik, da bi izdatna zmaga Ponziane lahko pomenila konec krize tržaškega moštva, tako je ta poraz prehud. Kronika golov. Po mnogih zapravljenih priložnostih domačinov, je v 42’ Battagia ki je prej zgrešil prazna vrata, le spravil na kolena Prinčiča, potem ko je cela vrsta igralcev spregledala strel s kota. V drugem polčasu so domačini prepustili pobudo gostom vse do 30’, v 35’ pa je Lastei, podvojil rezultat z domislenim strelom, ki je preskočil Prinčiča. Usoda gostov je bila s tem zapečatena: v belomodrih vrstah je nastopilo malodušje in levo krilo Trovo je še | imimiiuiimiiiiiii 111111111111111111111111111111111111111111 DANES V TRSTU S. Giovanni-NK Ljubljana Tržaško nogometno društvo San Giovanni se bo danes srečalo v mednarodni prijateljski tekmi z Nogometnim klubom Ljubljana. Srečanje bodo odigrali na igrišču pri Sv. Ivanu v Trstu. To je povratni obisk Ljubljančanov, ki so pred kratkim imeli v gosteh tržaške nogometaše svetoivanskega društva. dvakrat ukanil Prinčiča: v 89’, ko je prodrl prav do črte, streljal naravnost v vrata in presenetil vratarja, v 90’ pa je prestregel Fonta-nov kros in s sredine kazenskega prostora postavil končni izid. uk cev smučarskih skokov. Tudi letos se je zbralo v predmestju norveške prestolnice Osla, v Holmonkoll-nu, kjer stoji znana 90-metrska skakalnica, nad 100 tisoč gledalcev, med katerimi je bil tudi norveški kralj Olaf. Letošnje tekmovanje na tej skakalnici je odlično uspelo, tako po udeležbi, kot tudi po kakovosti nastopajočih. Zlasti v prvi seriji skokov so tekmovalci dosegli res nekaj izrednih storitev, najboljšo pa domačin Wirkola, ki je postavil s skokom 91 metrov nov rekord skakalnice. Wirkola pa je skakal odlično le v prvi seriji. V drugi je bil nekoliko negotov in to ga je stalo zmago, ki je pripadla letošnjemu olimpijskemu zmagovalcu Sovjetu Vladimiru Bjelusovu. V prvi seriji je odlično skakal tudi Japonec Futisava in je celo zasedel 2. mesto, medtem ko je bil Ludvik Zajc četrti za domačinom Roaldsetom. Zanimivo je, da je bil končni zmagovalec Bjelusov v prvi seriji šele šesti, In se je Pred njega uvrstil tudi vzhodni Nemec Queck. Druga serija je prinesla vrsto presenečenj. Vrstni red lestvice se je povsem spremenil. Najbolj pa je seveda presenetil Zajc, ki je skočil v izrednem slogu, sijajno pristal in elegantno zapeljal v iztek. Sodniki so ga ocenili zelo visoko in tako se je na končni lestvici povzpel na odlično tretje mesto. Zajčev uspeh je izreden. V zelo težki mednarodni konkurenci (nastopilo je 94 najboljših skakalcev z vsega sveta) je dosegel (ob svetovnem rekordu Šlibarja) verjetno največji mednarodni uspeh v zimskih športih, kar so jih doslej zabeležili Jugoslovani. Zajc — ki se je prav ob priliki se- danjega gostovanja na Norveškem poročil z neko Norvežanko — je tako dokazal, da imajo slovenski športniki izredne možnosti za mednarodno afirmacijo na svetovni kakovostni ravni tudi v zimskih športih. LESTVICA 1. Bjelusov (SZ) (87,5, 87) 224,9 2. Wiikola (Nor.) (91, 83) 220,1 3. Zajc (Jug.) (88,5, 84) 218,6 4. Grinl (Nor.) (86, 84) 216,7 5. Ivannikov (SZ) (86, 86,5) 213,1 6. Bachler (Av.) (87,5, 84) 213 7. Schmidt (NDR) (85, 85) 211,6 8. Futisava (Jap.) (88,5, 79,5) 211,3 9. Raška (ČSSR) (87, 83,5) 210,1 10. Routsalainen (Fin.) 205,9 11. Queck (NDR) (88, 77) 205,6, 12. Tomtum (Norv.) (83,5, 79) 203,6, 13. Cognild (Norv.) (82,5, 81,5) 200,2, 14. Roaldset (Norv.) (88, 74,5) 200,1, 15. Selbekk (Norv.) (80.5, 82) 200,1. Drugi Jugoslovan Mesec je bil s 179,8 točke (80,5, 77,5), 44. Ob priliki prijateljske metne tekme nogo- MARANO- ROSANDRA ki bo v nedeljo, 24. marca v Marano Lagunare, prireja Društvo Rosandra izlet z avtobusom. Odhod iz Boljunca ob 12. uri. Vpisovanje kluba in pri predstavnikih v gostilni Sancin. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii DEŽELNI FINALE MLADINK Šesterki Bora in Zarje osvojili 1. in 2. mesto .,. . -* ** •** *■* ** Lepo uveljavljenje zamejske slovenske mladinske odbojke V nedeljo se je na stadionu «Prvi maj» zaključilo mladinsko žensko prvenstvo, v katerem je borova šesterka odigrala glavno vlogo. «Plave» so premagale vse svoje nasprotnice, tako v pokrajinskem, kot v deželnem delu prvenstva. Borovke so zadovoljile s prikazano igro in to predvsem v finalnem delu, kjer je prišla do izraza dobro grajena igra in učinkovit napad. Bor lahko zato z zaupanjem gleda tudi na bližajoče se prvenstvo druge lige. častno drugo mesto je osvojila bazoviška Zarja, ki se je zasluženo uvrstila v finalni del, na-,o pa kljub odsotnostim in raznim poškodbam igralk odnesla d.-ugo mesto, ki si ga je s prikazano igro popolnoma zaslužila. ------------ Na tem prvenstvu sta sodelovali, Z81° 1®P° zaigrale m da bi v naše dve slovenski šesterki. Breg je ; daljevanju tega prvenstva tudi v dr-nekoliko zatajil in je bil izločen i žavnem merilu zelo viso pristale, v prvem delu turnirja, Gaja pa I Velike izglede ima predvsem bo- je doživela odbojkarski krst s prvim uradnim nastopom. Novinke so se kljub temu dobro izkazale kar dopušča upanje na boljše in uspešnejše nastope. BOR — ZARJA 2:0 (15:2. 15:3) Prva tekma m prva zmaga Bora v finalnem delu. Zarja se je vztrajno upirala boljšim nasprotnicam in se je izkazala predvsem v o-brambi, kjer so Bazovke večkrat z uspehom vračale na nasprotno igrišče močno tolčene žoge Sonje Pemarčičeve in ostalih. Zarja zasluži kljub gladkemu porazu za to tekmo pohvalo. Belo-rdeče so nastopile brez dveh standardnih igralk a so vseeno predvajale zadovoljivo odbojko s tretjo podajo na mrežo, kjer so skušale poslati na nasprotno polovico poklonjene žoge. O borovkah lahko rečemo, da so rovka Sonja Pernarčič ,ki je z uspehom zaigrala na mreži in celo neubranljivo pošiljala tolčene žoge v trimetrski prostor. BOR—CORRIDON1 2:0 (15:4,15:5) Druga tekma sporeda in drugi monolog Bora. Tokrat bolj sproščen in neustavljiv, kajti Corrido-ni je prikazal slabo igro, ki je bila nepovezana in je slonela le na prstni tehniki. Bor je tako lahko uporabil vse rezervne igralke in tudi s temi prepričljivo zmagal. ZARJA — CORRIDON1 2:0 (15:5, 15:3) To je bila zadnja tekma mladinskega prvenstva, ki je odločala o drugem mestu na končni lestvici. Bazovke so dobro začele in so s koristno igro ter z dobro plasiranimi žogami prisilHe nasprotnice h gladki predaji. Jugoslovanska prvenstva I. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA Corridoni je nekoliko bolje zaigral kot proti Boru a je bil zelo pomanjkljiv ob mreži, kjer je vsaka težja žoga predstavljala za neizkušene igralke nepremostljivo oviro. Zarja je vajeti igre trdno držala v svojih rokah in je kljub pomanjkljivemu napadu osvojila prvi set. V naslednjem nizu so Bazovke igrale praktično v petih, kajti poškodba je prisilila Sonjo Terčonovo, da je bila na igrišču le za številko. Belo-rdeče so zaigrale še bolj zagrizeno in so uspešno krile poškodovano soigralko. Konec seta in več kot zaslužena zrna ga je Prišla kot odrešenje za Sonjo in seveda za vse ostale ba-zovske odbojkarice. Ekipe so nastopile v naslednjih postavah: BOR: Silva Pernarčič (kap.), Sonja Barej, Ingrid Kalan, Maja Demšar, Mara Rogelja, Sonja Pernarčič, Breda Pahor, Julka Bezeljak. ZARJA: Sonja Križmančič (kap.), Nevia Bandelj, Dora Križmančič, Magda Križmančič, Marinka Sera-žin in Sonja Terčon. CORRIDONI: Leris, Cristin, Lo-renzut, Medeot, Trevisan, Vinzi, Visintin, Zanolla, Zanuttigh (kap.), Zorzet, Buttignon. KONČNA LESTVICA Bor 2 2 0 4 0 Zarja 2 112 2 Corridoni 2 0 2 0 4 60:14 35:38 17:60 f. v. Partizan — Dinamo Zagreb — Beograd Proleter — Maribor Vardar — Sarajevo Velež — Radnički željezničar — Rijeka Olimpija — Vojvodina LESTVICA Partizan željezničar C. zvezda Dinamo Vardar Zagreb Rijeka Hajduk Velež Proleter Vojvodina Olmpija Maribor Radnički Sarajevo Beograd 17 10 4 3 17 8 7 2 17 7 7 3 17 7 7 3 17 7 5 5 17 6 5 6 17 7 3 7 17 6 4 7 17 6 4 7 17 6 4 7 17 4 7 6 17 5 5 7 17 3 8 6 17 7 0 10 17 6 1 10 17 5 1 11 2:0 (2:0) 3:2 (1:1) 0:0 2:1 (1:0) 2:0 (1:0) 3:1 (1:0) 0:0 25 14 24 30 16 23 28 17 21 21 19 17 17 16 26 18 21 23 27 27 26 25 17 18 16 21 26 16 20 22 Pari prihodnjega kola Dinamo - Hajduk, Crvena zvezda -Olimpija, Vojvodina - željezruča*-Rijeka - Velež, Radnički - Vardar, Sarajevo - Proleter, Maribor - Zagreb, Beograd - Partizan. II. ZVEZNA LIGA (Zahod) Leotar — Bratstvo 4:0 BSK — Split 1:1 Lokomotiva — Osijek 1:1 Borac — Čelik 0:0 Borovo — Varteks 0:0 (2:0) (0:0) (0:1) jooravo — vaitea-b v /n.i\ Rudar (K) — Rudar (L) 4:2 (2-D ...... 1:0 (0-0) 2:0 1:1 (1:0) Famos — Šibenik Belišče — Trešnjevka Aluminij — Sloboda Čelik LESTVICA 19 13 5 1 Sloboda 19 11 6 2 Famos 19 9 5 5 Lokomotiva 19 9 5 5 Rudar (L) 19 10 2 7 Split 19 8 5 6 Borac 19 7 6 6 Osijek 19 7 5 7 Borovo 19 8 3 8 Leotar 19 6 6 7 Varteks 19 6 5 8 Rudar (K) 19 7 3 9 Bratstvo 19 6 4 9 Šibenik 19 7 2 10 BSK 19 5 5 9 Trešnjevka 19 5 5 9 Belišče 19 6 3 10 Aluminij 19 2 3 14 42 4 31 30 12 28 30 13 23 21 16 37 26 27 32 25 17 24 23 21 25 26 27 26 36 23 22 21 20 19 19 18 17 17 16 16 15 15 15 7 Pari prihodnjega kola Bratstvo - Aluminij, Sloboda - Belišče, Trešnjevka - Famos, Šibenik ' Rudar (K), Rudar (L) - Borovo, Varteks - Borac, Čelik - Lokomotiva, Osijek - BSK, Split - Leotar. •llilllliiiilillliliillllllllllllli>tail«>i*l|i|Bfvnalll>l<> Ob 70-letnici (Nadaljevanje s 3. strani Sakserjevo glasilo je P°s^T° tudi glasilo nove organizacije JKJ-Zanimivo in poučno je dejstvo, da si je nova organizacija nadela ime JUGOSLOVANSKA že v času, ko je bila takratna Slovenija še pod avstroogrsko vladavino kjer je bila beseda Jugoslavija in JUGOSLOVANSKI še sumljiva, nevarna in je tistega, ki si jo je nadel, pripeljala za železne rešetke. , . Janko Rogelj obuja na tisti cas spomine in jih komentira ter navaja, da je bila beseda JUGOSLOVANSKI nekaj nenadejanega, skorajda nepoznanega, novega; Pa si je velika skupina naših izseljencev že nadela to ime, ki s0 ga v stari domovini začeli UP°" rahljati šele kasneje. V prvem glavnem odboru nove organizacije je bii za predsednika Jože Agnič. Delegat na ustanovni skupščini je bil tudi duhovnik Andrej Smrekar narodno zaveden mož, bolj liberalnega značaja, Ki je bil eden prvih slovenskih pesnikov v Ameriki. Pozneje je postal dan ABZ, naslednic® JKJ, tudi znani slovenski pisatelj Louis Adamič. Danes šteje Ameriška bratska zveza okrog 150 krajevnih dru; štev ir. 28.000 elanov. K 70-letnid nase .skrene čestitke. Ostale šporl ne vesli na dru