St. 135.
IZHAJA VSAK DAN
rt nedeljah in praznikih rt 5., rt ponedeljkih ah 9. zjutraj.
iline lt«Y. 8» prodajajo po 3 nvfi. (6 sto t.) v mnogih
Atbakiurnaii ▼ Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petro, P*rtojni, Sežani, Nabrežini, St. Luciji, Tolminu, Ajdor-tfiiai, Dornbergu itd. Zantarelo	po 5 nvč. (10 stot.)
•fr^LAS! SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v iirokosti 1 OENE: Trgovinski in obrtni oglasi p® 8 »t. mM. (inirteict, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov p. tO mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vnst 20 K, vsaka Waljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4. Btot. beseda, naj-»HAJij pa 40t)tot. Ogiase sprejema Inseratni oddelek uprav. .Akuoofiti". — Plačuje se izJdjučno le upravi „Edinosti".
Plačljivo In tofljivo v Trstu.
Trst, v soboto 17. maja 1913.
CPINOST
Glasilo političnega društva „Edinoit" za Primorsko.
„F tšimmM >e mmif
XXXVIII.
NAROČNINA ZNAŠA
aa nelo leto 24 pol leta 12 K j uu-seco O K; na a«
ročbe brez doposlane naročnine, ne oprava ne cxira. lutiaiaa mm	U4uJ* „UDIHOSTI " «!«■• i m*
••le i*t* Kron 5*9O, ma pol lata Kros 9 .O.
Tai dopisi naj se poaiijajo na nredniirtvo Lidta N»fjank* vaaa pisma aa a. »prejeoiaja In rakepial aa aa vraAeJa.
Ifarefinino, oglaa« in reklamacije j« pošiljati na upravo \istm
UREDNIŠTVO: uliot GiorSio Galatll 2» (NaroM fe«) Iadaj :teij in odgovorni urednik ŠTKFAN <10 DI NA. La—■ 1 'j konzorcij lista „Edinost". - Nan-nii«. TiaJtaraa .EdlBMl*. vpisana zadruga c omejanim poroštvom v Trata, mHna Giorgio G&latti it st 20.
Faltno-h-aslln>in! račun Itev. 341-652. TELEFON It IV*/
Poslansko zbornica.
DUNAJ 16. (Izv.) V današnji se|i poslanske zbornice Je vladala velika tišina. Mnogo poslancev |e že odpotovalo domov. Dnevni red (e bil silno dolgočasen. Zbornica Je verificirala neka] mandatov, nakar |e na-daljeva a razpravo o oujnem predlogu posl. Tobolka, da naj se zamenjajo uradniške aktivitetne doklade s stanarinskimi dokladami. Vlada je kakor vedao, tudi pri tej priložnosti pokazala, da je proti uradnikom in izjavila po svojem zastopniku Galeckem, da predloge ne more akceptirati, ker ni — sredstev.
Seja |e bila v zgodnjih popoldanskih urah zaključena. Zanimanje zbornice pa so vzbujali dogodki izven nje, to je dogodki ^ klubovih sobanah.
Češki agrarcl so, kakor smo že včera poročali, sklenili prehod k strogi opoziciji n, danes poudarjajo, da je ta opozicija naperjena tako proti proračunskemu provizoriju kakor proti podaljšanju poslovniškega provizorija In proti finančni reformi.
^eŠki agrarci, narodni socijalcl in Masa-rykova skupina, bodo ustanovili skupen opo-zicijonalni blok, katerdmu se bodo morali že radi razpoloženja v češki javnosti pridružiti tudi mladočehi in češki klerikalci. Češki glasovi, na katere je S iirgkh v zadnjem času v eventualnih nevarnih trenotkih vedno lahko računal, so tore| sedaj zanj definitivno zgubljeni. Parlamentarna situacija je vedno sla-bejša in že danes se izrekajo domnevanja, da pride čas, ki prinese velika presenečenja.
Med slovanskimi parlamentarnimi krogi se je danes živahno razpravljalo tudi o vaanji-politični situaciji, zlati o vesteh, ki so prihajale tekom današnjega dne iz Belgrada in Scfije, ki govore, da se je bolgarske -srbski konflikt približa! jako kritični fazi. V slovanskih političnih krogih se poudarja, da je ta koeflikt obžalovanja vreden ne samo radi škodljivih posledic za Srbijo in Bolgarsko, ampak posebno Še radi tega, ker trpi vsled tega splošna slovanska ideja, ki bi doživela z oboroženim konfliktom med Srbijo in Bolgarsko popoln svoj poraz. Vendar pa se izraža upanje, da se bo ruski diplomaciji vendarle posrečilo reiiti spor mirnim potom.
DUNAJ 16. (Kor.) Zbornica Je pričela danes razpravo o poročilih legitimacljskega odseka. Potem ko je verificirala izvolitev več poslancev, se je zopet nadaljevala razprava nujnega predloga dr. Tobolke, ki zahteva, naj dobe državni uradniki mesto aktlvitetnih doklad, posebno stanarino. Tekom debate je vladni zastopnik, sekcijski šef Galeckl izjavil, da pomeni Tobolke predlog zvišanje dosedanjih aktivitetnih doklad, kar bi povzročilo izredne velike stroške.
Govornik opozarja, da so se takrat, ko je vlada začetkom oktobra 1911. predložila zakonsko osnovo o zvišanju aktivitetnih doklad, vsi parlamentarni krogi postavili na stališče, da je časovno napredovanje večjega pomena kot reforma aktivitetnih doklad. Z ozlrom na finančni položaj pa vlada istočasno v časovni avanzma in zvišanje aktivitetnih doklad ne bi mogla privoliti in to tem manj sedaj, ko so troŠki službene pragmatike tekom parlamentarnih razprav silno narastli, pokritje pa še vedno ni zagotovljeno. V očigled tem razmeram se vlada nikakor ne more strinjati s pred-
PODLISTEK.
Metka in njen greh.
Spisal Jos. Van dot.
„Metka, ne bodi taka,* se je oglasila hipoma. „Povej mi po pravici, kai ti je ?"
Metka ]e stresnila samo z glavo in se je stisnila še bolj k zidu. Mati je pričela godrnjati in slačiti svojo pražnjo obleko. Ravno se je napravila, ko so se odprla tiho vrata in se Je priplazil v sobo kakor tat Šimnov Tomaž. Obstal je pri vratih In je zakašijal na glas. Špela se je okrenlla, pa ga je zagledala.
„Ti mrhar!" ga Je pozdravila zadlr-IJivo. „Kaj pa je tebe prignalo sem? Ha?u Tomaž je skomlzgnil z ramen*. Ozrl se je na postelj, kjer je ležala Metka, in oči so se mu zasvetile. „Kaj delam, me vprašaš, ti Špela?" je odvrnil mračno. „Naj delam, kar hočem. Samo to ti povem, da delam jaz več nego ti, ki si stara in domišljava, da jij... S3mo to ti povem, Spela, da nisi ti mat7, da si slepa tako, da niti solnca ne vidiš več. Zakaj ne odpreš oči? H3, ti Špela? Smrčiš in smrčiš — a tvo'a
toženim predlogom in prosi, na| ga zbornica odkloni. — Prihodnja seja v torek dopoldne.
DUNAJ 16. (Izv.) Danes opoldne se je zopet sestal konvent seniorjev. Seji je predsedoval dr. Sylvester. Predvsem so se vršila posvetovanja, kako na| se vrši debata o vnanje-političnem položaju povodom prvega čitanja proračunske predloge. Pri razpravi sta bila navzoča tudi ministrski predsedaik grof S'iirgkh in finančni minister vit. Zaleski. Konečno je bil sklenjen kompromis, ki določa, da se prične debata v torek z izjavo grofa Siiirgkha o mednarodnem političnem položaju. Debata sme trajati le pet sej in določenih je 34 govornikov, med njimi tudi zastopniki manjših strank. Kot prvi otveri debato zastopnik Jugoslovanov, na to zastopnik ,Nationalverbanda", čeških socija-jalistov, mladočehov itd.
DUNAJ 16. (Izv ) Konservativna frakeija Poljskega Kola je na mesto dr. Korytow-«kega izvolila za svojega predsednika viteza Cajkovskega.
Interpelacija dr. RybajEa radi zapostavljanja domaČega delavstva pri zgradbi justične palače.
DUNAJ 16. (Izv.) Poslanec dr. Rybaf je interpeliral danes justičnega ministra dr. Hochenburgerja glede zapostavljanja domačega tržaškega delavstva pri gradnji tržaške justične palače.
Interpelacija povdarja, da je z ozlrom na pomanjkanje dela in slabe gospodarske razmere vzbudila gradnja justične palače v Trstu veliko zadovoljstvo. A vlada je popolnoma prezrla domače podjetnike, ampak oddala vsa dela stavbinski družbi „Union", ki nastavlja seda| le nemške delavce z Nižje Avstijskega, Štajerskega in Koroškega, kar je velika kritičnost. Interpelanti radi tega poživljajo justičnega ministra, da se pobriga za vso zadevo in ukrene nemudoma vse potrebno, da se preneha zapostavljanje domačega delavstva.
BflLKflNŠKfT 1/OJNfl.
Diference med zavezniki.
SOFIJA 16. (Izv.) Ruski zunanji minister Sazonov je baje izjavil, da ruski kabinet nikakor ni pripravljen razsoditi o vseh teritorijalnih spornih vprašanjih med Srbijo in Bolgarsko, ampak le o pogodbeni sporni zoni. Glede ostalih spornih vprašanj naj se zaveznika sama poravnata. Za slučaj pa, če bi nikakor ne moglo priti do sporazuma, potem mora po mnenju Rusije priti vsa zadeva pred poslaniško reunijo.
SOFIJA 16. (Izv.) Vest, da ministrski predsednik Gešov le radi tega noče podati o bolgarsko-srbskem sporu nobene izjave, ker se je razmerje med obema državama zelo poslabšalo, se v tukajšnjih kompetentnih krogih odločno dementira. Vladna izjava Je izostala zgolj radi tega, da se prepreči vsaka debata o postopanju obeh držav.
SOFIJA 19. (Izv.) Vladni organ „Mir" v zadnjem času silno napada Srbijo. Njegovi opomini so zelo resnega značaja in nasvetujejo Srbiji, naj odstopi od svoje zahteve glede revizije zavezniške pogodbe, sicer je vojna skoro neizogibna.
BELGRAD 16. (Izv.) Srbska vlada |e prepovedala vsak izvoz žita.
golobica gruli pod oknom s sladkim go-lobčkom. Hej, resnično gruli, da kar z jezikom mlaska. Hej, tvoja golobica in pa hudir v Škricevi obleki..."
Špela |e postala od same togote vsa zaripla. Stisnila je pest, pa je stopila tik pred Tomaža. „Hudobec prismojeni!" je zavpila. „Kaj. ti se drznež govoriti slabo o naši hiši? Ti, prismuknjenec? Glej, da se mi hitro izgubiš! Tam so vrata, tam ! Ti kanalja brezbožna, nesramna 1"
A Tomaž se je samo posmejal porogljivo. „Kaj boš čenčala, ti čenča stara, potuhnjena! Hehe, seveda, seveda i Tudi tebi je zadišal hudir. Saj ni čudno, da pravijo, da jahaš ponoči metlo. A tedaj grli hudir s tvojo hčerjo... Fej, pljunil bi tebi in hudirjevi nevesti v obraz. Fej..."
In Tomaž je resnično pljunil pred Špelo na tla. Ženska je samo siknila nekaj nerazločnega. Potem je pa zgrabila metlo in je pričela udrihati z ročsm po Tomažu. Tomaž pa se je samo krohotal in se je umikal preti durim. „Hehe, le daj me, če misliš, da me kaj boli," je zaklical še v veži. „Hu-dirja izženi tako iz svoje hiše, da boš vedela — hudlrja... Rep mu odseči, rep, da ti da zanj polno kad cekinov... Hehe, hudlrja..."
In Tomaž se je krohotal še zunaj na potu. Špela je pritekla za nJim — vsa za-
BELGRAD 16. (Izv.) „Politika" poroča iz Bitolja: Bitoljiki župan je na zadnji seji občinskega sveta izjavil, da mu Je pri njegovem zadnjem obisku v Belgradu ministrski predsednik Paslč točno izjavil, da Srbl|a pod nobenim pogojem ne odstopi Bitolja Bolgarom.
Zavlačevanje sklenitve preliminarnega mira.
LONDON 16. (Izv.) Sklenitev prelimi narnega miru je naletela nenadoma na precejšnje ovire. Govori se, da se bo začetek mirovnih pogajanj zavlekel še preko srede prihodnjega tedna. Grški in srbski mirovni delegati še dosedaj niso dobili od svolih vlad nobenih instrukcij in najbrže bosta Sr bija in Grška podpisala preliminarni mir le pod gotovimi predpogoji. Dejstvo vzbuja v tukajšnjih političnih krogih veliko vznemir jenje, ker se |e bati, da se Grška in Srbiji glede Albanije ne bosta ozirali za sklepe velesil, ampak Šli svojo pot kot poprej Ur na gora. Napetost med Italijo in Grško radi južnih albanskih mej se je v zadnjem času znatno povečala.
Protest Porte proti aneksiji otoka Ada Kale.
BUDIMPEŠTA 16. (Izv.) Na anektira nem otoku Ada Kale so začele danes zjut raj ogrske oblasti svoje poslovanje. Prvi akt je bi', da so bile vsem otrokom stavljene osepnice. Dosedanji turški orožniki bodo sprejeli v ogrsko službo. Porta namerava protestirati proti aneksiji. Na kak način se to zgodi, še ni znano. Najbrže pride zadeva pred veleposlanlško reunijo.
LUNAJ 15. (Izv.) Znani državnopravni znanstvenik Tezner priobčuje v „Neue Freie Presse" svoja razmotrlvanja glede aneksije donavskega otoka Ada Kale. Tezner piše v svojem članku: Akt aneksije je zgolj mednarodnopravno dejanje. Subjekt tega dejanja mora biti le monarhija in aneksija bi se bila morala izvšiti le v imenu „avstrijskega cesarja, kralja češkega itd., itd. in kralja ogrskega*. Ker pa se je aneksija izvršila le v imenu „kralja ogrskega", oziroma ogrske države, je aneksija kot akt ničeva.
Razmere v Albaniji.
DRAĆ 16. (Kor.) „Agenzija Štefani" poroča: V Krojo, rojstni kraj Skanderbega, so dospeli člani albanske vlade, da razobesijo albansko zastavo. V Draču je več trgovcev in bogatih zasebnikov iz Tirane, ki so pobegnili pred Essad pašo. Albanci že Jako težko Dričakujejo turških transportnih ladij, ki odpeljejo v Draču se nahaja|oče oborožene turške čete v domovino.
Odhod turSkih čet iz Albanije.
VALONA 16. (Izv.) Transportiranje armade Džavid paše v domovino, se je že pričelo. Del armade odpelje L!oydov parnik „Vorwart5" v Carigrad. Vkrcavaoje turških čet se je pričelo včeraj in bo končano jutri. Večina turških vojakov se nahaja v skrajno obupnem položaju.
Finančna konferenca v Parizu.
PARIZ 16. (Izv.) Dosedaj še vedno ni znano, kedaj se sestane pariška finančna konferenca. Splošno se domneva, da se bo vršila prva seja med 20.—25. majem. Predsednik konference bo vnanji minister Pi-chon.
rlpla in razkačena. A Tomaž je bežal že daleč tam čez klanec in je izginil kar naenkrat za ovinkom. Špela je stopila nazaj v hišo in se je spravila nad Metko. „Ta rarhar, ta potepuh!" je govorila vsa iz sebe. „Kaj ti ne govori! Kaj ti vsega ne pravi! Ta mrhar! — Pa meni kaj takega, meni! — No, kaj pa ti ležiš kot klada na dvoru? Biž mi vstani In mi povej, ali je res, kar je govoril ta mrhar. Ali si slišala ? Brž mi vstani 1"
A Metka se ni genila. Mfrno je ležala in je gledala v zid. Le tuintam se je stresla za hip, in zdelo se je, da zadržuje jok. Spela je vrgla metlo na tla in Je zgrabila hčer za rame. „Ali mi boš vstala?" je zarežala in je potegnila Metko s postelje. Pokažem ti, Če mi ne poveš resnice. Kaj sta imela z on ga vira Mavricem ? Ali mi boš povedala takoj? Ali boš?"
Metka jo je pogledala s svojimi velikimi, vlažnimi očmi, v katerih je bilo goria in bolesti. Samo z glavo je mignila in je zakrila z roko oči. Zaihtela je pridušeno in |e zbežala Iz sobe.
Špela je gledala za njo. Hipoma jo je minila vsa togota. Prestrašila se je tako, da se je sesedla na klop kraj peči. Sklenila je roke in je zastokala na glas. „Jezus, Marija 1 Tega se mi je še man|kafo, samo še teg3! Križ bežji, stoj mi na strani..."
PARIZ 16. (Kor.) Bolgarski finančni rrinr~er Todorov, ki Je dospel kot zastopnik Bolgarske na mednarodni finančni ko-miji, danes semkaj, je izjavil nekemu poročevalcu *med drugim: Balkanski zavezniki bodo zahtevali vojno odškodnino in se seveda pri tem tudi ozirali na finančne zadrege Turčije. Zavezniki bodo tudi zahtevali svoje zastopstvo v nadziralnem odseku turškega dolga.
Ruska pomoč Črnlgorl.
PETROGRAD 16. (Ker.) Minister Sazonov je predložil dum) zakonsko osnovo, ki dovoljuje Črnigori 2,150.000 K podpore.
Odlikovani avstrijski balkanski konzuli.
DUNAJ 16 (Izv.) Cesar je odlikoval avstrijske konzule v Skadru, Janini in Dri-nopolju, ker so se tekom obleganja odlikovali z veliko previdnostjo in hrabrost|o, z visokimi odlikovanji. Odlikovan Je iz istih vzrokov tudi avstr. gener. konzul v Mehiki, de Potere. V dvornih krogih se govor', da bosta odlikovani tudi soprogi skadrskega in Janlnskega generalnega konzula.
Ženska volilna pravica v Amerik).
WASHlNGTON 16. (Izv.) Uitavna Komisija senata Je sprejela resolucijo, ki po« življa vlado, naj predloži zbornici premembo ustave, tako da bodo imele tudi ženske tako aktivno kakor pasivno volilno pravica.
Odmevi iz Biankinijevega govora.
Kakor brivna britev je morala odk čna fn odkrita beseda posl. Blankinija v predvčerajšnji seji zbornice poslancev rezan v dušo naših — državnikov. Beseda največjega ogorčenja Je prihajala iz srca, užaljenega do globin — ne samo govornikovega, amoak vsega zavednega jugosiovanstva monarhije. Avtorizacija poslanca Biankinija do take odkrite besede — brez strahu pred zamero na katerokcli stran — je dana že po dejttvu, da |e govoril mož, kar čuti narodna duša lojalnih slovanskih državljanov te naše države.
In ravno zato ni govoril le kakor pošten in zaveden Jugoslovan in kakor odkril in značajen človek, ampak tudi kakor pošten in lojalen državljan. S svejo moško, odločno ln odkrito besedo nI zadostil samo svoji dolžnosti napram svojemu narodu in svcfeuu najglobljemu prepričanju, ampak Je izv.šiltudi čin dolžnosti napram lastni druža?i s tem, da Je na slovesen način naslovil usoJen raemento na adreso njih, ki bodo sedal — na to bodimo le pripravljeni — sipali po svojih na|etih glasilih ogenj in žveplo na Jurija Biankinija.
Tudi nad-enj pride proveibijalna — ne-hvaležnost, kakor so Jej že v predvčera,šn|l
Mestni magistrat je se vrnil naSe reklamacije, zavrnivši jih večinoma iz nebistvenih razlogov. Treba torej takojšnjih rekurzov na na-mestnifitvo. Prosimo tedaj reklamente in posebno zastopnike volilnih odborov mesta in okolice, da se čim prej oglasijo radi nujnih pojasnil v volilni pisarni v Narodnem domu.
11 Špela je spoznala tedaj vse. Lasje so se ji skoro zježili od samega strahu. In kolena so se ji pošibfla. Glej, glej! P.išlo Je tako — usojeno Je bilo tako. Hvala Bogu, da je povedal ta mrhar vse. Ne bo še prepozno — resnično, še ne more biti prepozno. Neumna Je Metka in še otrok. Lahko bi jo zapeljal ta mestni š^r'c, lahko. H-ala Bogu in materi božji, da je povedal Tomaž vse. Čuvala bo lahko zdaj nad svojim rtro-kom, da ne zabrede na napačno pot. M ada je še Metka in neumna kot noč. In la> ko bi se ji zgodilo, križ božji, tako lahko...
Ia Špela Je vstala in Je odšla z drsjijo-čimi koraki iz hše, da poišče hčer, tega neumnega, norega otroka. —
Tomaž pa Je šel naravnost v gostilno. Vse popoldne Je popival In se Je kar i- pil v grenkem JeruŠu. In zgodilo se Je, d.i Je šel o mraku domov pijan, nekrščansko pijan. Komaj je zlezel na skedenj, komaj se je splazil po vseh štirih na seno. Potem pa fe kar zasmrčal. In sanje je Imet tisto noč Šimnov Tomaž, prav lepe sanje. Prikazal se mu Je rajni pastir Udrč. Jezen je bil pastir Udrč in Je vihtel dolgo ovčarsko pal co. „Ti Tomaž, Šimnov Tomaž," Je izpregovo-ril rajni pastir Udrč. „hudoba s*, da fe ped solncem nI take hudobe. S pailco te namlatim, da ti bodo plesale zvezde po hudobo! butid."	(Dalje.)
S* ran IT
'■"TU
135
'KfU,
17
ninja
* i
seji zbornice — takoj med govorom varnim
—	preludirali tisti poslanci, ki so Biankiniju metali veieizdajalca in velel zdajalstvo na glavo! Po tej intonaciji bodo brez dvoma prirejeni vsi komentarji o govoru odličnega dalmatinskega boritelja in parlamentarca.
Odijozno do skrajnosti bot kar bodo Nemci, oficijozne ia nemško -nacljonalne barve, unisono kričali, psovali ia klevetali radi Blaakinijevega govora. Razburjali bodo nemSko javnost; podžigali bodo sovražtvo proti Slovanom izven in v manarhiji; — z vso brezsramnostjo in frivolnostjo bodo kovali kapital za nemško hegeraonistlško pohlepnost ; priče bomo orgijam politič nega svetohlinstva — ali eno se jim gotovo ne posreči z vsem strupenim orožjem iz njihovega arzenala: da bi razveljavili visoko etično vrednost Blankinljevih besed, da bi pobili resnico, ki jo je govoril.
Ne bo častna vloga to, ki jo bodo igrali, ker se svojimi napadi na dalmatinskega poslanca bodo branili stvar, ki so jo v isti seji obsodili — oni sami!
Uložili so namreč dve loterpelaclji, k! podrejata najostreji kritiki delovanje tako-zvanega „literaričnega blro-a* v ministrstvu za vnanje stvari tekom vse balkanske krize in obsojata ravno zato tudi odlikovanje voditelja tega blro-a.
Interpelacija posl. dr.a Langenhana In dr. Grossa iz nemške narodne zveze na-glaša, da je odlikovanje dvornega svetnika Kania napravilo najneugodneji utis v vsej javnosti ter očita odlikovancu, da je z načinom, kakor je vodil rečeni urad, oško-doval interese monarhije, radi česar da bi bil oni fankcijonar zaslužil v; e kaj druzega, nego odlikovanje. Interpelacija pravi doslovno: .Po odlikovanju (podeljenem gospodu Kania) sta brezdvomno vsa lavnost in parlament briskira-na na n ajostrejši način!*
Tudi interpelacija nemškega poslanca Hummer|a in tovarišev kritizira najostreje peslovanje rečenega biro a, očitajoč mu, da je avstrijsko novinstvo infomiral o vnanjih stvareh na način, da je več avstr. listov da jalo izraza slutnji, da oni literarični biro ne dela za interese monarhije, marveč za kroge, ki so interesiram na — borzni igri1 V poslanskih krogih da *o gotove osebe širila vest, da je tudi grofa Berchtolda samega to posto panje tiskovnega urada zadelo cajneprijet-neje. Razne vesti o Prohazki, vedno menjajoče se informacije o Essad paši in Skadru da so sledile neki gotovi tendenci, ki a 1 menda le slučajno koincidirala z borznimi špekulacijami!!
Hočete-li ojstreje obsodbe? Nimamo-li tu klasičnega prlpoznanja, da je rečeni biro v gotove in vrhu tega še umazane namene deloma falzlfira! deloma direktno izmišljal dogodke?! Hočete li bolj odkritega priznanja, da se je z lažmi zavajala avstrijska javnost v sovražtvo proti balkanskim narodom — da seje torej tem narodom krivica godila?!!
Mesto pa da bi Nemci iz te svoje napovedi izvajali logične konsekvenci____ne:
tolike pravičnosti, etfke in morale ne pričakujemo od Nemcev, da bi hoteli dati žaljenim narodom primernega zadoščenja; ali toliko vsaj bi bili smeti pričakovati, da ne bodo njim, o katerih priznavajo, da se jim je godila krivica, nadalje delali krivice, da ne bodo krivice, ki jo sami tako ostro obsojajo na „literaričnem* biro-u, še
—	nadaljevali!!
In to se je zgodilo v predvčerajšnji seji zbornice poslancev ko so insultlrali govornika Bfankinija, da-si so temeljili njegova ojstra izvajanja prav na tisti podlagi,
Politično društvo „Edinost"
sklicuje
za prihodnjo nedeljo, dne 18. majnika
ob 9 In pol dopoldne
v veliko dvorano „Narodnega doma" v Trstu
sestanek volilcev =cele oholite.
NAMEN SESTANKA: Proglašenje kandidatov za okolico
za prihodnje občinske volitve.
Vsi zaupniki političnega društva »Edinost" so vljudno vabljeni, da se tega važnega sestanka zagotovo udeleže.
__ODBOR.
Volilni shodi.
Za volilce IV. in V. mestnega okraja danes v soboto, 17. t. m. ob 8'30 zvečer v gostilni „pri * Birsi*, ulica Gatteri št. 10.
Za volilce pri Sv. M. Magd. Spodnji jutri v nedeljo, 18. t. m. ob 3 pop. v gostilni „Gospodarskega društva" na Eolonkovcu.
ki so jo dati oni sami v svojih interpelacijah!
Ali šli so Se dalje v tej nlzkotnosti in podlosti. Če nas že navdaja opravičena indignacija radi tega dtvjanja proti poslancu Biankiniju — ne morda zato, ker ni govoril resnice, ali, ker bi bil morda koga neosnovano obrekeval, ampak le zato in edino zato, ker je branil — Slovane: pa stopa namesto ogorčenja čutstvo gnusa spričo dejstva, da so nekvalifikovano za sramovali tudi osebo jednega balkanskih vladarjev, moža, Id ga na večer življenja osvetljujeta na eni strani glotijola Junaštva, na drugi pa vzvišenega heroičnega čina v interesu miru, radi katerega se klanja pred njim v spoštovanju ves dostojni svet! Iz vrst nemških takozvanih krščanskih socljalcev — teh najsramotnejih političnih prikazni vseh konstltucijonalnih in pariamentaričnih vladanih držav — je priletela na kralja Nikolaja psovka: brezsra-men indu v i duil
Ne glede na to, da že ta Čin sam na sebi priča o podivjanosti in podlosti, je obenem dokaztom o brezobzirnosti do najširšega mesta v naši monarhiji, kajti dejstvo je, da ravno kralj Nikolaj Črnogorski ob vsaki priliki manifestira svoje visoko spoitovanje do osebe čestitlji-veganaSega vladar ja in da tudi naš vladar ni opuščal nobenega; drugje, prilike, da ne bi dajal dokazov;šeajem v
Zato pa je tudi sedaj zelo piškav izgovor, ki si ga je dovolil »Piccolo® v svojem prav tako piškavem komentarju k zaključenju deželnozborskega zasedanja, trdeč, da je bila zadnja seja pred vsemi zato nesklepčna, ker so gospodje poslanci pač mnenja, da se tako važen zakon, kakor je šolski zakon, vendar ne da reSiti v eni se|t. Sicer je resnica, da se tako važai zakoni drugje res temeljito pretresajo, preden se uzakonijo, toda prav tako pa je tudi res, da je imel tržaSki deželni zbor, oziroma njegova laško-liberalna večina, v 18 letih, odkar je bil na Dunaju zavrnjen prvi načrt šolskega zakona, ki ga je leto prej sklenil tržaški deželni zbor, pač dovolj časa, da bi bila skovala ta zakonski načrt, in bilo je menda vendar v teh 18 letih tudi toliko sej, da bi deželni zbor mogel temeljito obdelati predlogo, ne pa da jo je prihranil za svojo zadnjo nesklepčno sejo! Italijanska liberalna večina je pač res lahko ponosna na tako svoje .požrtvovalno" delo I
Škandalozen, sramoten je bil zaključek tržaškega deželnega zbora za vladajočo večino, In če bi se tako zgodilo k)e d ugje, bi čakalo take, za vsako resno delo popolnoma nesposobne večine pri volitvah plačilo, kakor ga edino le zasluži: popolen — poraz. Pri nas v Trstu je tudi to drugače, nego l.i tržaški Italijani pojdejo z navdu-boj za ljudi, ki so „delali" tako
„vestno", tako »neumorno", tako „požrtvovalno". Taki volllci so pač res vredni svojih izvoljencev, in italijanski Trst res ne zasluži boljšega zastopstva, kakor je tržaški deželni zbor s svojo večino!
Za občinske volitve.
Pozor okoličanski zaupniki!
o svojem prijateljstvu do vladarja Črnegore!! Že radi tega medsebojnega razmerja med obema vladarjema bi morali Nemci brzdati svoje narodno sovraštvo !
Je pač tako, da Nemec v svojem naci-jonalnem egoizmu in svoji hldrofobiji ne pozna obzirnosti do nikogar. Kakor Avstrijcij moramo obžalovati te izbruhe, kajti kom-j promitirali so nai parlament pred vsem ci-j viiiziranim svetom. AU tudi to zlo ima svojo; Jutri, v nedeljo, dne 18. t. m., se bo dobro stran: ti izbruhi so klasičen prispevek. vršil v gledališki dvorani .Narodnega doma" h karakteristiki naših bojev proti nemški v Trstu sestanek volilcev okollčanskih vo-hegeraonistični pohlepnosti! Svet jih bo Ulnih okrajev v svrho imenovanja kan-iaglje prav sodil. Poleg soglasja, ki odmeva; d ida to v za občinske volitve. Zaupniki! danes po vsem jugu monarhije, z izvajanji Velevažen je ta sestanek in vaša dolžnost je poslanca Biankinija, so mu na en! strani! pred vsemi, da se sami udeležite tega se-nemške interpelacije, na drugi pa nemške j stanka v polnem Številu, prav tako pa tudi, surovosti — v popolno zadoščenje in pri-'da privedete s seboj čim največje število zaauje, da je bil mož na svojem! volilcev, da bo določitev kandidatov v re-mestu in s pravo besedo opra- snici izraz volje volilstva. Zlasti naj se go-
v e m času! __tovo udeleže sestanka vsi člani volilnih od-
i borov.
Deželni zbor tržaški.	Sestanek je napovedan ob 9 in pol do-
Tržaški deželni zbor, ki je že sam po! Poldne, v najprimernejšem času, da se ude-sebi, po svoji sestavi, nekaka posebnost leži lahko vsak- Pričakujemo torej čim naj-mee deželnimi zbori avstrijskih kronovin, j obilnejše udeležbe. Ima poleg vsega, v čemer se razlikuje od drugih, še neko posebno posebnost, ki Jej
menda ni najti sploh pri nobenem zakone- j Da magistratna kamora ni ravno izbirčna dajnem zastopu. Povsod namreč, kjer sei v sredstvih, kedar gre zato, da bi pripravila shajajo ljudski zastopniki v svojih zborih, ob volilno pravico čim na|več svojih na-Jim Je na tem, da delajo, da ustvarijo zakone, j sprotnlkov, je tako znano, da nam pač ni
Kamoraške lopovščine.
ki so v korist prebivalstvu, da se posvetujejo o pospeševanju blaginje prebivalstva, le tržašsi deželni zbor se v svojem »delovanju" trdovratno drži svoje posebne posebnosti, da: ali ne ustvarja ničesar, aH pa da je tisto, kar ustvari, namesto v korist, večinoma le v škodo prebivalstvu. Prav tako ni bilo tudi v pravkar zaključenem zasedanju tržaškega deželnega zbora nič drugače, kakor je bilo sploh tekom vse njegove iegislativne perijode: tudi poslavljajoči se deželni zbor se ne more pohvaliti s svojim „delovanjem". Ia ravno tako, kakor je bilo njegovo „delovanje", je bil tudi njegov zaključek.
Drugod ima zaključenje deželnega zbora, zaključenje legislatlvne perijode nekak slo vesen značaj. Deželni glavar se s ponosom spominja storjenega dela in prav tako kaže že na plodove, ki jih je obrodilo to delo. Zastopnik vlade enako pozdravlja uspehe končnega dela, želi poslancem, da se po končanih volitvah zopet vrnejo v zbornico in obljublja tudi nadalje zborničnemu delovanju najkrepkejše vladne podpore. Končno deželni glavar svečano zaključi sejo. Tako se zaključujejo deželni zbori drugje, pri nas v Trstu pa počaka deželni giavar-župan pol ure po času, določenem za začetek zaključne seje, in ker so gospodje deželni poslanci vladajoče večine tudi pri tej seji tako nemarni, kakor so bili tekom vsega zasedanja, da zbornica ni sklepčna, proglasi deželni glavar-župan nesklepčnost zbornice in zaključi zasedanje: prizor kakor pogreb in to pogreb brez duhovnika in brez zvo-nenja. Kakršno življenje, takšna smrt, ia boljše smrti tudi ne zasluži tako življenje, kakršnega životari tržaški deželni zbor od zasedanja do zasedanja.
Če pogledamo nazaj v poteklo zasedanje, je bil dnevni red vsem sejam silno skromen. 'Če izvzamemo Šolski zakon in pa izpremembo člena 98. mestnega Statuta, je bilo vse ostalo popolnoma brezpomembno za splošnost. Velikega pomena tudi ona izprememba mestnega štatuta ni biia. in tako ostaja edino le še Šolski zakon, ki pa je res tudi — ostal za prihodnje zasedanje in nienda tudi še za nekoliko daljši čas. Desetletij „Studiranja" je bilo treba, da se je naš deželni zbor sploh lotil tega zakona, a lotil se ga je tako, da ostane Trst tudi Se desetletja brez njega, če pojde po želji laško liberalnih zakonodajalcev, kajti načrt šolskega zakona, kakor ga hoče uveljaviti laško-liberalna večina, ne more postati nikdar zakon, če le le Se kaj pravice in če | še veljajo državni osnovni zakoni v Avstriji.
treba navajati posebnih dokazov za to, saj so vse te kamoraške mahinacije le predobro znane našim volilcem. Vendar pa naj omenimo danes slučaj, ki je preznačilen za volilne goljufije laških liberalcev, in to še tembolj, ker smo prepričani, da se ta slučaj ponovi te dni še bogzna kolikokrat.
Te dni namreč dostavljajo magistratni uslužbenci reklamirancem rešitve njihovih reklamacij. Tako Je prišel tak magistratni uslužbenec tudi v Rojan dostavit nekemu odločnemu Slovencu rešitev njegove reklamacije. Dotičnik namreč biva v Trstu že od leta 1906., a gospodje na magistratu so ga vzlic temu „pozabili" vpisati v voliski imenik, vsled česar je reklamiral svoj vpis In reklamacij ski vlogi priložil tudi uradno potrdilo o svojem bivanju v Trstu.
Magistratni uslužbenec je prišel v hišo in srečal na stopnjicah reklamirančevo soprogo, kateri je porinil v roke eno petrdilo — bilo je spisano v nemškem jeziku — in potem zahteval, naj mu ona potrdi sprejem. Zena, sama prepričana Slovenka, je vedela, da gre za volitve, ni nikakor hotela potrditi sprejema, pri čemer se je razvil nekako tak-le pogovor v italijanskem jeziku:
—	Vaš soprog vendar Še ne biva tri leta v Trstu in zato ne more imeti volilne pravice.
—	Saj je vendar tu potrdilo, da je že od leta 1906. v Trstu. Le čitajte, saj bodete menda vendar poznali Številke, če že ne znate Čitati nemški!
—	To ni mogoče, saj še ne stanujete v tej hiši tri leta.
—	O, seveda ne tri, ker stanujemo tu že štiri letal
—	Pa vaš soprog ni Tržačan!
—	Ali je, ali ne: to nima nič opraviti s tem.
—	Vi pa ste Tržačanka!
—	Ali sem, ali ne: to vas tudi nič ne briga. Ne podpišem vam ničesar. Moj mož se obrne že na pravo mesto, da si dobi svo|o pravico. Ta bi bila lepa, da bi ne bivali tri leta v Trstu, ki je vendar tu uradno potrjeno!
Tako |e Slo sem in tja, in vrla žena se je že precej razvnela, ko je videla, na kak način hočejo njenega soproga pripraviti ob volilno pravico. Končno Je dostavitelj, ko žena nikakor ni hotela potrditi sprejema onega potrdila o bivanju, vendarle začel čitati potrdilo in je potem izjavil :
—	Da, saj res! Saj je potr|eno tu, da biva vaš soprog že od L 1906. v Trstu. Vse to |e bila le pomota. Nikari ne zamerite, bila |e le pomota!
Nato pa je izvlekel i* svoje .torbe tudi še drugo listo into je bila — rešitev dotične rekla-imacije In sicer — ugodna. Občinski odbor Je sklenil, dase dotičnik vpiše v volilski imenik.
Žena je seveda potem sprejela oboje in tudi s podpisom potrdila sprejem.
Kaj je torej hotel doseči magistratni uslužbenec, ko je hotel vročiti ženi le ono potrdilo in zahteval od n|e zato podpis ?
Hotel je naravnost ogoljufati rekla mlranca za njegovo priznano mu volilno pravico, kajti z ženinim podpisom — vprašal je tudi le po ženi — bi bilo izkazano, da Je sprejela obe listini: potrdilo o bivanju in rešitev reklamacije, dočim bi pa bila prejela samo prvo in bi njen soprog ne bilvedel, da je njegova reklamacija ugodno rešena. Se reda bi mn potem tudi ne bili dostavili glasovnice in legitimacije. Tako bi bil vzlic ngodni rešitvi reklamacije izgubil volilno pravico/
Ali ni to lopovščina, da si večje ni m 3-goče misliti ?
Opozarjamo torej naše volilce, da se ne dajo ogoljufati. Naroče naj svojim ženam in drugim domačim, da n e p o d p i s a v a j o n i č e s a r , dokler se niso natančno prepričale, za kaj gre, ali pa da sploh ne podpisa va|o ničesar, temveč prepuste to te reklamirancem samim! Vlado pa opozarjamo tudi na to novo lumparijo raagistratne kamore, zahtevajoč, da ukrene vse potrebno, da se take nespodobnosti ne bodo več dogajale!
„Popravljeni" volilski imeniki.
Mestni magistrat razglaša, da bodo na podlagi po mestnem odboru rešenih reklamacij »popravljeni" volilski imeniki razpoloženi na vpogled volilcem tri d n I in sicer od 19. do 2i. majnika, vsak dan od 9 dop. do 3 pop. v sledečih lokalih:
Za mestne okraje:
Zal. vol. okraj (Sv. Vid): v občinskem statlstlčno-anagrafičnem uradu, ul. SS. Martiri št. 4.
Za II. vol. okraj (Staro mesto): pri okrajnem načelniku Starega mesta v ul. Pozzo bianco št. 9.
Z a III. vol. okraj (Novo mesto): v mestni šoli, vhod iz ul. Nuova št. 25.
Za IV. vol. okraj (Nova mitnica In Skorklja): v mestnem vrtu v čuvajev! hiši. ul. Oiulia št. 2.
Za V. vol. okraj (Stara mitnica in Kjadin): v ljudski knjižnici v ulici Gluseppe Parini št. 1.
Za VI. vol. okraj (Sv. Jakob in Čarbola Zgor.): pri okr. načelniku na trgu G. B. Vico št. 8, II. nadstropje.
Za okoličanske okraje:
Za I. vol. okraj (ŠicedenJ, S». M. Magd. Zg. in S?.) v občinski šoli v Skednju, št. 46.
Za II. v o i. Rocoi in Lonjer): na Vrdeli, št. 911.
Za III. vol. okraj (Barkovlje, R)Jan, Greta, Bazovica, Bane, Gropada, Trebče, Padrlče, Opčine, Prošek, Kontovelj lu Sv Križ): v občinski šoli v Rojanu in občinski šoli na Opčinah.
okraj (Vrdela, Kolonja, v občinski slovenski šoli
Domače vesti.
Smrtna kosa. V Tolminu je preminul dne 15. maja tamošnji posestnik in trgovec, gospod Andrej Vrtove c. Pokojnik je bil po svojem mnogostranskem delovanju na raznih poljih in v raznih korporacijah javnega življenja znan širom v naših gorah. Bii je uvaževana oseba tudi v političnem življenju na Goriškem, a posebno intenzivno se je zanimal za gospodarski napredek in je v tem pogledu prednjači! z lastnimi izgledi. Ker je bii izrazita individuval-nost in odločen branitelj svojih nazorov, je Često prihajal v navskrižja, toda tudi njegovi nasprotniki mu niso mogli nikdar odrekati poštenega rodoljubja in vneme za napredek naroda. Mnogoštevilni rodbini izrekamo iskreno sožalje.
Nehvaležneži ! Kakor povzemamo iz tržaškega ultra-italijanskega lista, ki nosi Ime „L' Indipendente", so državni organi tam gor na cesarskem Dunaju zakrivili veliko netaktnost proti našim ljubim sosedom z onkraj luže. Neka društva iz kraljestva so nameravala prirediti v mesecu juniju pohod po naši državi ter si med drugim ogledati naše kraške podzemske krasote in dne 14. Junija dospeti v Trst. Na Dunaju, kamor so se laški bratci obrnili za dovoljenje, se jim je namignilo, da naj Iz načrta izpuste Trst 1
„L' Indipendente" je ves iz sebe. Glavo si beli, da bi našel vzroke tej dunajski .nezakonitosti*, pa |ih siromak ne najde I Glede Trsta bi mi mimogrede omenili, da bodo baš one dni tu volitve in bi lahončki potrebovali sredstev za večje navdušenje svojih backov. Zraven tega pa bi morda' radi dovršili spored, po katerem so zadnjič nastopili pri pozdravu avstrijskih zemlja — na morju!
Kar se pa tiče ogledovanja podzemskih |am na naši zemlji, moramo že danes pri-
v Trstu, dne 17. maja lifiv
„JEDINOST* at. 135.
^dtrao IJr
poročiti našim oblastim, da nekoliko bolj pazijo na „ljube" goste, nego so pazile tedaj, ko so renjikoli v Škocjanu stepli naše kmete v plačilo, ker so Jim ti pazili na bicikle !
Mi nimamo nič proti temu, da prihajajo v naše kraje tujci, ako so ti tujci do-stojal in ako potujejo le za zabavo aH za proučevanje nepoznanih jim zemlja. Ne bomo pa dovoljevali, da nas bodo tujci na naši zemlji tepli in žalili, kar se je že često dogodilo. To naj si zapomnijo bratci to- in onostran luže!
Zmešnjav pa, ki bodo v Trstu dne 14. junija radi volitev, ne kaže povečevati s premišljenimi demonstracijami. To je naše mnenje I
Kedaj bo konec slovenske potrpežljivosti ? — Različni omikani narodi imajo svoja športna društva. Tržaški Italijani Imajo tudi svoje športno društvo „Socleta alpina delle Glulie", ki pa ima za svoj šport — zasmehovanje in pačenje slovenskih krajevnih Imen tržaškega slovenskega ozemlja. Ko bi v Trstu bival katerikoli drugi evropski narod, bi bil srečen, da je mesto obdano s tako lepo okalico kakor ie ravno tržaška, bližnja in daljna, in ki nudi meščanu najlepših sprehodov v vseh letnih časih. Tržaški Italijani pa prav malo izrabljajo svoje nedeljske svobodne dneve, da bi obiskovali pr 'epo mestno okolico. Nekoliko rajši se vo Jjo s parniki tja na drugo stran preko tuži. Le nekoliko jih je, ki se zanimajo tudi za naše kraje in ti imajo svoje društvo „Socleta alpina delle Giulie". Po imenu in pravilih bi se zdelo, da ima to društvo namen prirejati izlete svojim Članom, a v resnici je naloga tega društva pačenje in zasmehovanje slovenskih krajevnih imeni
Pred seboj Imamo kakih sto strani obsegajočo brošuro nekakega vodnika po Tržaškem ozemlju vse tja do Tržiča, Trnovskega gozda, Nanosa in Učke. V knjižici vse mrgoli spakedrank, ki hočejo pomeniti nekatere kraje z lepimi slovenskimi imeni; pravzaprav pa kažejo le, kako puhli so ti „športsmani", ki hočejo z izmešijenimi spa-ked ranka mi poitalijančitl naš slovenski Kras. Raznim Monmpino, Dottogliano, Cessiano, Divacclano so se v tej knjižici pridružila še imena Caprian (Gabrovlca), Palladio (Šem-pola|), Goriano (Gorjansko), Salesian (Saleš), Monte Murato (Zidavnlk) in drugih takih še neŠtevilo.
Kdor bi s temi imeni prišel čez naš Kras, bi imel res srečo. Amoak, kaj je storil TomaJ, da so ga poslali „Tam a dio", tega res ne vemo.
Lahko bi razpisali veliko darilo tistim, M uganejo v katerem delu sveta se nahajajo: Occusian, S. P. dt Madras, Artisciano, Cucco dl Rodittl, Cristoiano, S. Sergio, Sutta, Silvian, Orsario, Bassano, Alberetle, Porte di Ferro, Caput Cubulum, Chlavin, Grande Cigllone, San Basso. Bogve, kako se pravi norišnica na končnico „ano", kajti zdi se mi, da ti „športsmani" res ne spadajo drugam nego v — frenocomio I
Z druge strani pa povejmo odkrito, da smo tudi sami krivi, da se šalijo iz nas, naših imen in našega jezika. Ko bi tem predrznežem pokazali zobe, ne bi si upali več tako nesramno vračati naše gostoljubje. Slovenske občine, slovenska javnost aH boste 5e nadalje mirno dopuščali, da se smeši, kar bi vam moralo biti sveto ?!
Slovenščina pri oficirjih. Vojno ministrstvo namerava pošiljati mlade poročnike za tri alJ štiri mesece v nenemške fcrbje, da bi se tam priučili polkovnemu jeziku, v kolikor je to neobhodno potrebno za službene svrhe. V poŠtev bi prišla mesteca in trg', ki nimajo garnizije in kjer bi mladi oficfr lahko stanoval pri kakem vpo-kojenem oficirju, vojaškem uradniku, duhovniku ali učitelju, ki bi mu obenem šli na roko pri učenju. Voiaška uprava bi dotičnike za stanovanje, hrano in poučevanje seveda primerno odšhodovaia in razven tega bi gostitelji smeli pričakovati nagrade, če bi tekom treh celih Jet z uspehom sprejemali oficirje. Za tretji vojni zbor, ki obiega slovensko in italijansko ozemlje, bo treba 10—15 takih učnih mest.
No, štirje meseci bodo tudi najbolj nadarjeni nemški glavi pač premalo, da bi vlovila toliko slovenskih besed, kolikor jih ootrebuje v službene svrhe; no, nekaj bo že.
Ta namera vojne uprave nas zadovoljuje vsaj v toliko, v kolikor vzbuja nado, da bo sledilo kaj izdatnejega.
Oviran tramvajski promet. Včeraj jutro ob pol osmih je zastal tramvajski promet proge Bošket Skedenj v Trstu, ker se Je bila blizu rižarne utrgala vodilna žica. Čez pol ure pa je bila ovira že zopet odstranjena.
Vojaške stvari na tržaškem magistratu. Prijatelj našega lista nam piše:
V članku glede od vzetja davčnega urada tuk. magistratu ste tudi omenili, da je s tem činom odvzeto magistratu vse poslovanje prenešenega delokroga, Izvzemši — vojaškega.
Glede zadnje trditve Vas moram opozoriti, da ne odgovarja faktičnemu dejstvu, kajti ravno važne vojaške stvari, ki jih je opravljal magistrat v prenešenem delokrogu so bile — ako že ne glavni, pač pa eden najtehtnejših vzrokov, da je vlada ponižala
naš magistrat na stopinjo čisto navadne provincljajne občine. Vojaške agende prenešenega delokroga so bile vse odvzete magistratu in vodi iste urad c. kr. namestništve-nega svetnika, s katerim vodijo vojaške oblasti tozadevno korespondenco.
Evidenca reservnega (neaktivnega) moštva, ki jo tudi nadalje vodi magistrat, pa nikakor ne spada v prenešeni delokrog, marveč v delokrog občine (županstva). Kakor na primer neaktivni vojak, stanujoč v Tomaju, ne Javlja svojega bivališča direktno okrajnemu glavarstvu v Sežani, marveč — kakor mora po zakonu — v občinski pisarni tomajske občine, ravno tako mora tudi tu v Trstu bivajoče neaktivno moštvo javiti z vojaško knjižico svoj domicil v tozadevni občinski t. J. magistralni pisarni in oe pri aamestnlštvenem svetniku. Magistrat Je potem obvezan dotično prijavo doposlati uradu prenešenega delokroga.
Neprestanim in naravnost odijoznim šikanam, katerim so naši reservisti izpostavljeni in deležni od strani fanatičnih magistra tn^ uradnikov, pa vlada iahko od pomore s tem — in to bi bila že davnej njena dolžnost — da (ker vsi opomini nič ne pomagajo) v evidenčnem uradu za vojaške stvari na tuk. magistratu nastavi na račun občinske uprave uradnike, U so popolnoma zmožni deželnih jezikov in ki bodo nepristransko vriili svojo dolžnost nasproti najtežji davek plaSujočim državljanom!!
Upamo, da na toliko pritožeb, dobe te naše besede na merodajnem mestu vendar enkrat odmeva in da ne ostanejo kakor dosedaj : glas vpijočega v puščavi IJ
Vsem prijateljem in znancem naznanjamo pretužno vest, da je naš blagi soprog in oče, gospod
ANDREJ VRTOVEC
danes ob 6 popoldne, v 58. letu svoje starosti, izdihnii svojo blago dušo, previden s svetotajstvi za umirajoče.
Pogreb se vrši v soboto, dne 17. t. m. ob 3 pop. iz hiše žalosti.
V TOLMINU, dne 15. majnika 1913.
Josipina Vrtovec, soproga. Ciril, Zoran, sina. Pavlina, Andreana, Vida,
Mira, hčerke. Amalija Vrtovec roj. Fon, sinaha. Zorica, nečakinja.
Mnogo naiih nezavednih ljudij prejelo je že odloke magistrata, s katerimi se jim jemlje, oaroma namerava vrne ti volilna pravioa. Rojaki, ako izveste aa nje, napotite jih v naio volilno pisarno.
Ženski odsek vrdelskega „Sokola" vabi h „Koncertnemu večeru" s plesnim venčkom, ki bo jutri v nedeljo, ob 5 30 pop. v dvorani „Narodnega doma" pri Sv. banu.
Na sporedu so orkestralne in pevske točke, violinski solo in igra. Vstopnina 40 vin., sedeži: I. 40 v., II. 20 vin; k plesu 40 vin.
K oblini udeležbi ob vsakem vremenu vabi	odbor.
Jutri k Tirolcu. Narodna delavska organizacija v Trstu priredi jutri v nedeljo, 18. majnika t. I. vrtno veselico v prostorih „Gosp. društva" (pri „Tirolcu".) Zbirališče ob 2 popoldne pred „Jadranom" pri Sv. Jakobu. Od tam odhod ob 2 in pol z godbo in zastavo po istrski cesti do „Tirolca", kjer bo veselica z godbo, petjem, plesom, Šaljivo poŠto itd. Pričakujemo, da se bo narodno delavstvo, kakor tudi njegovi prijatelji, udeležili veselice v čim večjem številu.
r*ot v Črnogoro. Pogled na Kotor s cesto, ki se vije v serpentinah proti NJeguŠu in Cetinju; odstavljeni kralj portugalski Emanuei s svojo nevesto; iz Seine vlečejo avtomobil svetovno znane plesalke J. Dun-canove, v katerem sta se potopila njena otroka; predsoba Essada paše v Skadru; Drikupijivi tipi Amavtov; pevovodja g. Z. Prelcvec; solopevka gdč. i. Hrastova in g. j M Dežela umetnik na gosli; zlata poroka v Škednju pri Trstu, črnogorski „Sokol" itd. to je vsebina 20. številke „Slov. Iiustro-vanega Tednika". Čitajte ga in priporočajte ga!
l,SOO.OOO frankov---(Nadaljevan e v današnjem oglasu glavnega zastopstva „Češke industrijske banke" v {LJubljani. _____
Orti&fverte
Delavsko konsumno društvo pri Sv.
Jakobu. Danes zvečer ob 8 30 sestanek in posvetovanje članov v društveni dvorani radi dopolnilnih volitev v odbor in glede premembe pravil. Prosi se točne in velike
udeležbe.
Odlikovana pekarna in sbščicarna
Vinko Skerh - tat
10
KO
O
ts
o ■o o
3
CT O
TJ
o
o*
1-1
C
t«J<
c
o SO
< 0
CD
3
B>
ax
Trikrat na dan svež kruh.
Prodaja vsakovrstnih biškotov, posebno za čaj in bonbonov. Sprejema naročila vsakovrstnih tort, krokantov in vse predmete za peči. Najfinejša moka iz najboljših mline v po najnižji ceni. Fina inozemska vina in likeiji v steklenicah.
Brezplačna postrežba na dom. Kruh in slaščiče se izdelujejo s higijeničnim električnim strojem.
Anton Novak, brivec
vedere št. 57, se toplo priporoCa cenj, slovenskemu občinstvu za mnogoštevilni obisk. — SVOJI K SVOJIMI	266.
Žganjarna
F. Peeenko
se je zopet odprla
v ul. Scala Belvedere št. I
(prihod iz ulice Miramar).
Priporoča se svojim starim obiskovalcem in obenem cenjenemu občinstvu.
Zalega ta- Is Ioozsm. vin špirita Kksrjtv h razpredsja aa drebso la debsle
JAKOB PERHAUC
Trst, Via dsllt Acqa« it. S, Trst
(N u proti Oafft Cen trsi«) Vsttk tabor francoskega Šampanjca, penečih deset* Bih italijanskih in avvtro - ogrskih via. Bordeaut B argon dar, renskih vin, MeseUa in Oh lan ti. Bom, konjak, rana iganja tat posebni pristni tropino?« •livove« fn brinjeTec, Isdelki L vrste, dolli is dotičnih krajev. Vsaka aaročba m takoj Is vri!. Raspalila ss po povzetja. Oeniki na tahtavo ta franka.
Razprodaji od pol litra ospref. ie»
Nova dalmatinska
gostilna -buffet
Trst, ul. Pasqnale Revoltella 479.
Toči se dalmatinsko prvovrstno vino in Dreherjeyo pivo. Mrzla in gorka jedila.
CENE JAKO ZMERNE.
Vino za družine po znižani ceni.
Priporoča 8e ca obilen obisk u lani
JURAJ PERIŠIĆ, lastnik,
i 1 i

1 1

1111
ItjSj
ALOJZU TftUČflR-DUTOULcIE
autorizirano stavbno in kamnoseško podjetje
zapriseženi sodni izvedenec -
izvršuje vse potrebne načrte, proračune, cenitve za stavbe, vodnjake, ceste, nagrobne spomenike in druga monumentalna dela. Cene zmerne.
Illtl
t i 1 I I I
11 I I M
! 1 I 1 1 I
Poslano *)
Ker moj bivši zastopnik gosp. Blaž S11 m a c, sklepa s pretvezo, da zastopa Se vedno moje domače podjetje, kupčije v mojem imenu v korist drugi ljubljanski tvrdki, opozarjam s tem slavno občinstvo, da imenovani ni reč opravičen sklepati kupčije za mojo tvrdko.
Obenem prosim vse one, katerim je pod pretvezo prodal strcje si* drugo želez-nino, a so dobili naročeno blago od druge tvrdke, da mi naznanijo vsak tak slučaj, in jih istočasno opozarjam, da niso obvezani sprejeti blago, poslano jim od kake druge tvidke.
V Ljubljani, dne 9. maja 1913.
Fr. Stupica,
trgovinu m železnino, motorji in poljedelskimi atroji. Edini založnih izvirnih mlovečih mmtrik. „DBERING* - strojev sa košnja.
Bolj trpežno nego usnje - Prožno. - Varuje živce
in hrbtni mozeg
Bersonvverke, Dunaj VI.
*) Za članke pod tem naslovom odgovarja aredniStvo le toliko, kolikor mu sakon veleva.
Za birmo!
Dolžnost vsakega zavednega botra in botre je, da se posluži v edini slov. urarni in zlatarni
ALOJZIJA POVHA
Trst, ul. del Rivo 26 (Sv. Jakob). Cene nizke.	Bogata izber.
8tran IV.
EDINOST" št. 135.
V Trstu, dne 17. maja 1913.
Tržaška sokolska župa.
Brate načelnike in vaditelje ter sestre vaditeljice vabim k
sej! vaditeljskega zbora ki se vrši danes, dne 17. t. m. ob osmih zvečer v telovadnici Sokola v Trstu. Na zdar 1
A m b r o ž i č, načelnik.
Občni zbor .Slovanske Čitalnice" se vrši nocoj ob 8 zvečer v društvenih prosto- j rih. Cenj. člani se naprošajo, da se istega i polnošteviino vdeleže.
Akad.-tehn. društvo .Triglav" v
Gradcu bo imelo svoj redni občni zbor dne 21. mala 1913. ob 8 zvečer v prostorih gostilne Glonozer-KiosteiwIesgasse. Slovanski gostje dobrodošlil
Veselični odsek. Trgov. Izob. društva vabi na zaključni plesni venček, ki se vrši jutri v nedeljo dne 18. t. m. Začetek točno ob 7 zvečer, pol ure prej bode Valčkova tekma, pri kateri prejme zmagovalni par, zlato medaljo In krasno plhalko. Čas upiso-vanja je še jutri do 4 pop.
Mar. del. organizacija.
Delavci plavžev v Skednju so vab-Meni na društveni shod, ki bo danes, ob 7 zvečer v .Gospodarskem društvu" v Skednju.	Odbor skupine.
Posredovalnica dela NDO. Išče se 30 težakov in več zidarjev, ki se morajo zglasiti v uradu posredovalnice dela NDO, ulica Sv. Frančiška št. 2.
Službe iščeta dve služkinji. Obrniti se je treba na urad posredovalnice dela NDO, ulica Sv. Frančiška št. 2.
Obračamo se na slovenske gospodinje s prošnjo, da se obračajo, če rabijo služkinj, kuharic, sobaric itd. na posredovalnico dela NDO, ul. Sv. Frančiška št. 2.
Javni zidarski shod, ki ga je priredila zidarska skupina NDO predsnočn|lm, je bii precej dobro obiskan. Predsedoval mu je tov. Pregarc. O razmerah zidarjev v Trstu in o potrebi močne zidarske organizacije so poročali tov. Mrak, Brandner in dr. Kisovec. Kakor vse kaže, začenjajo slovenski zidarji vedno bolj spoznavati, kake koristi je za nje NDO.
Odborniki skupine lesnih težakov, tesarjev, parketnih stavcev in mizarjev so vabljeni na sestanek, ki bo jutri ob 10 dop. v društveni dvorani, ul. Sv. Frančiška št. 2.
Delavci trž. tehn. zavoda pri Sv. Andreju so vabljeni na sestanek, ki bo v ponedeljek ob 7 zvečer v društvenih prostorih NDO pri Sv. Jakobu.
Vsi oni brezposelni delavci, ki so se zglasili v uradu posredovalnice dela NDO, so vabljeni, da pridejo v isti urad danes od 5—6 zvečer.
Vesti iz Goriške.
Goriški municipij je zopet pogorel* Proti vil se je načrtu za zgradbo neke hiše v ulici Manzoni; deželni odbor že mu ni dal prav in Je ugcdil Nikolaju Martiniju, ki je bil predložil načrt za hišo. Ali municipij se je cbrnil še na upravno sodnijo, ki mu pa tudi ni dala prav. Municipij Je trdil, da iz estetičnih ozirov ne more privoliti načrtu; toda na Dunaju imajo najbrže drugačne pojme o estetiki, nego pa na goriškem municfplju, in zato so zavrgli „estetiko" italijanskih mogotcev v Gorici.
Porotno zasedanje v Gorici prične dne 23. junija. Predsedovali bodo razpravam v to določeni: dvcrai svetnik Cazafura in višesodna svetnika Rutar in Coronini.
Kradli so in potepali se okoli po svetu štirje mladi fantje iz Hrvatske: Štefan Kozina, Fran TaŠkar, Avguštin in Alojzij Prlnčič. Obtoženi so bili tatvine na škodo trgovin Medved in Braunizer v Gorici. Obsojeni so vsak na tri mesece težke ječe poostrene s posti In samotno celico.
V Krminu so aretirali nekega Antona Jelovčana iz Kranjske, ker se je hotel cd-tegniti vojaški dolžnosti in jo popihati v Italijo.
Dobro so naklestili nekega 201etnega Avgusta Mahoriča iz Ločnika. S težko rano na glavi je prišel v goriško bolnišnico.
Prvi občni zbor primorskega jamskega društva se bo vršil jutri, v nedeljo, 18. maja ob 2 30 popoldne pri g. Nemcu (gostilna) v Nabrežini. Dnevni red: 1.) Poročilo računskega odbora; 2.) Vpisovanje članov; 3) Volitev vodstva; 4.) Slučajnosti. K pristopu in posetu vabimo uljudno prijatelje prirode.
Operetni večer g.ce Rezike Taler je ve v Gorici. Danes, v soboto, dne 17. t. m. se bo vršil v Gorici operetni večtr g.ce Rezike Talerjeve pod vodstvom ga Danila, režiserja iz Ljubljane. Na programu so najboljše cperetne točke in Kristanov ,Krvavi ples". Večer zaključi veseloigra „Ustreliti se hoče". Jutri, v nedeljo, se bo vršil Isti koncert v Tolminu.
Iz Dutovelj. Jutri, v nedeljo, 18. t. m., se nam obeta Izjeden umetniški užitek, i Dramatični klub iz Sežane vprizori namreč! Gangtovo igro „S i n". O igri kot delu ni1 treba niti govoriti, ker vsakdo ve, da je dobila častno mesto v slovenski literaturi, za dobro uprizoritev nam jamčijo naravnost krasni uspehi, ki jih Je dosegel sežanski dramatični klub v Sežani, Divači in drugod. Izkoristimo torej to priliko in napolnimo dvorano pri g. Tavčarju. Seveda priporočamo tudi vrlim Tomajcem, Godenjcera iz Skopega, Koprive, Križa In drugih vasi, da prihite jutri popoldne v Dutovlje, in zagotovimo jim, da ne nobenemu žal, da je prišel. Začetek predstave ob 4 popoldne. Po predstavi bo ples.
„Narodna Sola" v Krminu priredi jutri, v'nedeljo, dne 18. maja ob 4 pop. majniško veselico v prid CMD in pričakuje obilne udeležbe ne-le iz krminske okolice, temveč tudi Gorice.
Letno občno zborovanje kraške 2u panske zveze se je vršilo dne 15. t. m v Sežani in je sijajno vspelo. Udeležba je bila jako povoljna in so se sprejele tri jako važne resolucije. Podrobnejše poročilo nam je obljubljeno.
Vesti iz Istre.
Podružnica CMD v Kozini ima jutri, v nedeljo, 18. t. m. svoj redni občni zbor v prostorih hotela „Kozina" ob 4 popoldne. Tudi nečlani dobrodošli I
MALI OGLASI
Paroplovna družba D. Tripcovich & Ci., Trst
i
MALI OGLASI
Plača
O LASI w tabua), p. i vla. Maitf« tiska.* bmmia aakrat iIikUI	rn rta.
■sba
Inein Durlu«ll čevljar, rodom Čeh, nI. Mod-J(JSI|J njUVal tecchi ll nasproti C. M. š li, se priporoča Šentjakobskemu občinstva. Daje družbi sv. O. in M. 2°/„.	993
|J«)|i|*nff511 zemli'^če, travniki, vit, vse za-rictpruudj gaj eno z dobrim sadjem, pohištvo, pripravno za goBtiloo, tovarno ali mlin; močna tekoča voda, ki teče zraven hiše; v bližini Trsta v lepi legi r raven ceste pri vasi Boljnnec, 20 miDut od kolodvora Boršta. Proda se zaradi gospodar eve smrti. Cena zmerna. Kaslov pove in^eratni oddelek Edinosti.	1047
Slovenci, pozor! zelo prometnem kraju
v mestni okolici. Informacije se dobivajo v Skednju 1030.	1042
| .Xom takoj mlado gosp dično z dobrim glasom, lOUOIII Hrvatico ali Slovenko, ki bi hotela vBto piti v boljše tamburaško društvo Predstaviti se je Osebno ali pisooeno s sliko zborovodji M. Biro, Trst. restavracija „Aurora", ul. Carducci.	1050
FOtO^rćlfd Antona JerkiČa naslov : Trst, ul
ulica 7.
delle Poste 10; Gorica, Gospo« ka
4444
VniflCO 4 Da proda) za vsako ceno. Ul. Panfi'o IVUltlda Castuldi 14, mizar.	1I1S9
1069
KrfldonPS nova, velika, pripravna za kavarno, i»rdlGIII*»j bifč, restavracijo, se proda zaradi pomanjkanja prostora, Restavracija Bonvecchiati, ul. Ghega 17.	1064
If pniačbfifia ^omočniea za hlače in telovnik l\rUJdOKDyd lSče. Matija Domenik, krojač v
Bovcu.
1066
VQIfnnpm P"re<*e mladeniči v nedeljo, dne O KUJI Clll 18. majnika, javen ples pri gosp. Furlaniju. V slučaju neugodnega vremena se bo vršil ples 25. majnika. Svira prva tržaška slovanska godba.	1065
Ppniiirn ^ fcscorcola 527 (100 metrov od isto-rUlIuluu imenskega trga) se da v najem zelo 1 -po stanovanje, 4 sobe, kopalnica, sobica, kuhinja. Krasen razgled. Moderni komfort. Popolnoma prenovljeno. Letna stanarina K 1350-— vse skupaj. Če Be vzame b 24. avgustom, se prepusti en mesec prej zastonj. RojaBnila tamkaj.	1067
VH|jr: Molin grande 36 se prodaja velika mno-UIIUI žina pristnega refoška iz kleti Vincenca Sestane v Vrsarju (Istra) po ceni 88 viharjev liter v tcčilnici ali na dom. Prekupcem popust — Vodja Fernetič.	978
in nazaj. — Prevoz v treh urah. ODHOD iz TRSTA vsak dan ob 8 zjutraj. ODHOD iz BENETEK ob delavnikih ob 2 popoldne — in tudi: ODHOD iz TRSTA vsako soboto ob 2 pop. in vsako nedeljo ob 4 popoldne. ODHOD iz BENETEK vsako nedeljo ob 8 zj. in ob 8 zv. in vsak ponedeljek ob 8 zj. NB. Povratek je možen tudi z nočnimi Llovdovimi parniki.
== IZ TRSTA U JflKIN - RIM - NAPULJ
I
ODHOD iz TRSTA vsako sredo ob 7.15 zjutraj. ODHOD iz JAKINA vsako sredo ob 9 zvečer.
Prevoz čez morje iz Trsta v Jakin ali obratno v 9 urah. Poleg tega:
Iz TRSTA v JAKIN: vsako soboto ob 4 popoldne. Iz JAKINA v TRST vsak ponedeljek ob 4 popoldne.
Pojasnila, prospekti, vožnji listki pri družbi v Trstu, Piazza della Borsa 12 in njenih raznih zastopstvih v Trstu in zunaj.
Dražba al pridržuj* Irpremombo y smisla prometnega opra»llnlka
1,800.000
frankov znašajo pri vsakoletnih 6 žrebanjih
glavni dobitki tirških srečk!
Vsaka srečka zadene in ima trajno denarno vrednost ! Kupnina se poravna v mesečnih obrokih po samo 4 krone 75 vin. Kupec zadobi izključno igralno pravico že po vplačilu prvega obroka.
Prihodnje žrebanje 1. junija 1913.
2,387.000
kron oziroma frankov znašajo pri vsakoletnih 15 žrebanjih glavni dobitki izborne skupine 4 srečk na mesečne obroke po samo 6 kron
25 vinarje v-Prospekte z natančnim pojasnilom razpošilja :
Češke industrijske banke glavno zastopstvo v Ljubljani.
Sprejemajo se provizijski zastopniki.
Incin	mizarski mojster, Trst,
JUdlp OlUlIft Belvedere «L 10. — Izvri.j, vsakovrstna tnizamka dela.	££7
Riccard ) Baldassi,	££
eumnega društvu*) priporoča svojo mesnico.
Urarna in zlatarna
Trstu, ul. Sette fontane §t. 10 fo najnižjih cenah se popravljajo ure in zlati predmeti. Popravljajo se budilniii z garancijo po K 1*—. Caio Squadrani.	909
D= Dinko Tecilazić
specijalist za otroške bolezni
se je povrnil in ordinira od 2-4
ul. Stadion 6 (gledal. Fenice).
Lepa prilika
Enonadstropna velika, lepa hiša z dvoriščem in velikim vrtom, veliko, dobroznano ledenico in hlevom Je na prodaj v Volčah pri Tolminu na zelo lepem prostoru. Hiša je še nova, v najboljšem stanu ter zelo pripravna za bodisi katerokoli obrt. — Sobe za letoviščarje.	Pogoji ugodni.
Več pove g, dr. Dinko P u c, odvetnik v Gorici, oziroma gosp. dr. Rudolf G r u n t a r, odvetnik v Tolminu.
Brivska dvorana. Vt::~b:i'r.
Roja na in okolice, ae priporoča brivtk* dr orana t ulici Montoraitio 7. Za dobro postrežbo jamči Štefan Vnkomanorič, brirec.
CD
>0
CD
a>
>co

u
E 2
nS 7 M O
® 5?
JB " : d
•i g O U
SO
B
JD
% s s ©
^ es ® G
>0 g a> rt > ©
1 "Ia
—' ^ cd
_ c e-2
O a> ea — a>
>cn
M D
d, o
o
M
£ —
0 j* o
M §
dfi a

—> o
S	^ S
S	O >
a>
M	(D O J
03 --- S— "
t-	o -pr
cu	j=> P
ai
.52.*
Andrej Rojit, trst
ULICA ACQUEDOTTO št. 20
priporoča cenj. občinstvu svojo higijeničn -
brivnico.
Damam za pranje glave in lasna dei^.
Restavracij a
„BONVECCHIATI"
Trst ulica Carlo Ghega št 17.
Dobra domača kuhinja. Prvovrstna vina in pivo. Ob priliki birme se dobe posebna jedila, kakor:	»
pečeni in ocvrti piščanci.
Priporoča se za obilen obisk in jamči za vse udobnosti in dobro postrežbo
j vAUPorič.

UMETNI ZOB J
PiMifclvani« sodov
Izdiranje zebov brez = vsake bolečine ^
Dr. I. Čermžk V. Tusche«*
sofcasdravnik
konce«, zobni
TRST
Ulloa rfolfa Conormo fttov. 13, II. n.
BIRMA.:
Velika zaloga predmetov za birmo!
Leone Fano, zlatar
Trst, Passo S. Giovanni 1 (pod novimi oboki). Filijalka v Poreču.
Zlata verižica z uro, dvojni pokrov, za dečke .
. od kron 70'— dalje
Zlata verižica in srebrna ura, dvojni pokrov, za dečke	„ »4-—	„
Verižica čez prsi in zlata ura „	„ za dečke	„7« —
Verižica čez prsi in sreb. ura (tula) ,	. za dečke	n 48 —
Srebrna verižica in ura. dvojni pokrov, za dečke ...	, 15-—	„
Collier z zlatim obeskom za deklice..................„ vz-_
Dolga verižica z zlatim obeskom, za deklice..........n 3«—	„
Dolga verižica in zlata ura z dvoj. pokrovom, za deklice	„ SO'—	»
Dolga verižici in zlata ura z navadnim pokr. za deklice	»45 —	»
Dolga zlata veriž:ca in srebrna ura z dvoj. pokr. „	, a« —	„
Zlate zapestnice za deklice..................„ 14'—	„
Uhani z dijamanti udelani v zlato, za deklice..........n 25—	„
Bogat izbor uhanov, prstanov, dijamantov, briljantov, srebrnine itd. itd. po ugodnih
cenah. — Kupuj« se zlato, srebro in dragoceuostl proti izplačilu najvišjih onevnlh oeo.
v*
TMflflfi nolVV I Droie (k0flS) 12 odUkovone slovenske tovarne drož, so dosegle dosedaj vsepovsod najboljši sloves. Narodnjaki, tiyUvtif yHHi S naročajte pri domači tvrdkl, ki vam ipostreže po konkurenčnin cenah.- pSfr J. J. SOBAH, Trst, G. Oasarl 10,