270. številka. Trst, v sredo 28. septembra 1904. Tečaj XXIX, ■r lxan1a yrmmM dan 1» Tudi ob aBdeljfth in praznikih) ob 5. ari, ob ponedeljkih ob 9. ari zjatrmj. ' * > nt »ae itevJtk« se prodajajo po 9 mov6. (6 sto tank) * m o ~*b tobaka mah v Trata in okolici, Ljubljani, Gorici, ^a P, Kranj**- Maribora, Celovca, liliji, Bt. Petra, Sežani, Nabrežim, N ove mm estu itd. r*»»e ftr avofibe sprejema oprava lista „Edinost", ■ . GJorgio Galatti it. 18. — Uradne are ed 2 p«p. «a 8 zveter. .»• gladom 16 stotin k na vrato petit; poalanice, osmrtnice, javne r ah vale in domači oglasi po pogodbi. •~seas»»~xxxxxx TELEFOK itv. 1157. gm> c ® a Cdinost Glasili ptHtičsega društva „Ediust" za Primsrsko. F edinosti je moči JaroAnina senaSa sa vas leto 24 kron, pol leta 12 r poročajo iz Sahalina, je biio slišati v nuči nud 25. in 23. t. m. v smeri predgorja Aniva gro menje topov, ki je prihajalo najbrž od pomorske lutke. Poročilo generala Saharova. PETROGRAD 27. (Uradno.) General Ssharov je brzojavi! generalnemu štabu : Četa no v Ti. ž ne predstraže, močne en batalijon in dva e^kadrona, eo dne 25. t. m. navidezno PODLISTEK. Prokletstvo. Zgodovinski roman Avgusta Šenoe. — Nadaljeval in dovržil I. E. Tomić. Prevel M. C—6. I. v rekognosc'jske svrhe Btopile v ofenzivo med višinami pri vasi Tumintse. Naše čete bo sovražnikove predstraže zadržale. Sovražnik je bil na vsej črti odbit, na kar ga je naše konjeništvo preganjalo. Severno od Davana ni sovražnik na levem bregu reke Laobo ie prodiral, vendar se opaža, da ja ojačal svoje Sate v okolici Čiantana t?r da se je tudi pojavilo japonsko konjeništvo v dolini reke Puho. Z mandžurskega bojišča. — Stanje japonske armade. BEROLIN 27. Iz Mukdena so sporočili »Lokal-Anzeigerju« : V smeri proti klancu Talien, je vojni položaj še nepojasnjen, vzl o temu, da bo Japonci začasno zasedli ta klanec. Verodostojna poročila pravijo, da Japonci silno trpe na rasnih boleznih, radi česar ne morejo hitro prodirati. Tudi če pade v kratkem Port Artur, bo trebi še mnogo mesecev, dcklar boio Japonci zamogli dobiti od tam ka) ojačen a. Zato je pričskovst', da nastane po bližnjih bojih, ki se u ognejo vršiti okolo Mukdena, večmesečno premirje v vseh \ojnih operacijah. Osnovanje druge mandžurske armade. PETROGRAD 27. O osnovanju druge mandžurske armade sa tu malo govori. — »Svjet« opaža, da je bil dosedij za vojno na kopnem odgovoren general Kuropatkin, čeravno je bil le pomočnik namestnika Alek-Bejeva. Sedaj bo Grippenberg soodgovoren, oba bosta pa pod vodstvom namestaikovem. »Novoje Vremja« meni, da bodo na novo došli armadni zbaii koncentrirani izven črte Mukden-Harbin. BEROLIN 27. li Petrograda poročajo: K novi armadi bosta najbrž spadala 4. in 8. armadni zb~r (Minsk in Odesa), razun tega pa v-e brigade strelcev. Ta armada bo štela pet armadnih zborov in skupno štavilo obeh armad bo znašalo pol milijona vojakov. Sveto mesto Mukden. PETROGRAD 27. »Novoje Vrem;a«je prejela dne 25. t. m. poročilo iz Mukdena : Premirje v operacijah ni navstalo ie vsled utrujenosti japonskih čet, ampak tudi radi nekega dogovora, ki je bil sklenjen med Japonci in Kitajci, da se no bo namreč pri svetem mestu prelivalo krvi. M rJa sa ponove bjji vztočno in Beverno od Mukdena. Baltiško brodovje. BEROLIN 27. Is Emdena so sporočili »Vo33. Zeituugi« : V tuksjšni zunanji luki se nahaja na neki ladiji, ki ima na krovu gorivo za rusko eskadro, mnež ca Indijcev, ki se podajo na ruske vojne ladije, kjer bodo služili v južnem pasu kakor kurjač;. Šjlnik je imel na eebi dolga suknj u iz modrega sukna kordovanskega, močno izlizano iu na laktih zakrpan a ; biž&one dar očeta katerega dijakov. Jako umazane hlače so mu pokrivale krake in stegna: a šdjasti mu črni čevlji,' dovolj raztrgani, bo mu pokrivali nf gi —i ravnodilca. Na glavi je imel kapo iz črnega tukca, a okolo debelega sta a ozek pas od turove ktžs?, na katerem je viselo bjdalo, uolgo pol la&ta po prdik'. Ni nosil tega ubijalnega o ožja morda j radi prejšnjega [otlica svojega, ah radi ie^-š?ga, marveč iz resnične potrebe. ČiB' so bili hudi, burni. Na enkrat je tekla kri od razbojniške roke po ulicah mesta, kar je provzročalo mnogo skrbi velikemu 8vetovalst\u »Griek h goric«. Sa leta 1356. je občina izdala zakon, da mjeden nemeščan ne sme hoditi po ulicah mesta, čim je zvečer odzvonil mali zvon »L -trščak« na mes:nezn svetovalstvu, kajti, če bi ga zalotili v tretjič, plačati bi moral deset mark banovega denarja, ali pa bo po mestnem »orožniku« z bičem izgnan iz mesta. Kakor vsi meščani nosil je tudi šolnik pri sebi bodalo iz strahu prad razbojniki, kaju zbog praznenja vrčev v krčmi kraj kamenitih vrat dobri Jakob Kuzm.c često ni čul zvonca »Lotrščak«. Šolnik je zasukal s3daj v »blatno ulico« in je dospel do blizu malih »Novih vrat« za katerimi Be je raztezda »popovska ulica«, to je, zemljišča kapitelja zagrebškega. Tikoma pti vrat h je etala, atisnena v kot, zidana prizemna hiša, na pročelju našjpirjena rudjč.m cvetjem, a nad hišaimi vrati bo bile zabeležena besede »Gloria tibi domine«. Na desni strani vrat sa je vstopalo z ulice v malo pro -dajalnico s steklenimi tablami, ki so bile v onih čas:h zelo red se v Zagrebu. Te ttble so bile zalepljene b čudnimi slikami. Na jedai je oinšsnik budil mrtveca, na drugi poganska boginja Higieja pitala iz skledice kačj, a na tretji je gospod v črnem talarju iziiral trpe- Brzojavne vesti. Nova blazni ca na Dunaju. DUNAJ 27. Danes predpoludne je bil Bloveano položen temeljni kamen za novo niže avstrijsko deže'iao blaznico. Navzoči bo bili cesar, nadvojvoda Rainer, m nisterski predsednik dr. Koerber, minister za uk in boge-ča&tje vitez Hartel in mestna oblastnije. B aznica bo zgrsdjeaa na zapadni strani dunajskega mesta. Bolezen saškega kralja. DRAŽDANE 27. O Etanju kral> ee poroča iz Pdnica : Kra!j je prebil noč od nedelje na ponedeljek razmerno mirno. Proti jutru ee je pojavilo težko dihanje. Tekom včerajšnjega dne je postalo dihanje čim dalje težje. Mino'.a noč je b:la v obča nemirna. Svoboda na Pruskem. POZNANJ 27. Poljski list »Lech« po roča : Pučecši od Velike noči ne ismejo učitelji v p^zntnjski pokrajini učiti več latinske abecede, ker se poljski ©tr. ci s pomočjo iste uče privatno čitati in pisati poljsko. Giolitti na Nemškem. HAMBURG 27. Italijanski ministerski predsednik Giolitti je d. spel semkaj. HAMBURG 27. Ministerski predsedn k Giolitti je kmalu pc svojem prihodu obiskal državnega ktincelarja ga fi Bu!owa. Ministra sta se razgovariala do obeda. Beda t Jemenu (Arabija). CARIGRAD 27. Glasom poročila, ki ga je prejela turška vlada od valija v Jemenu, vlada med ondotnimi plemeni velika bede. Turška vlada hoče Etoriti potrebne korake, da se beda polajša Turški častnik vjet. CARIGRAD 27. Neka grška tolpa je vjela nekega turškega častnika, ki je potoval iz Serfidie v Katarino. Storilce se zasleduje. Kuga. CARIGRAD 27. V Smirni je bil konstatiran že peti slučaj kuge. Ena obolela cs^ba je umrla. Grška eskadra. TOULON 27. Grška eskadra, obstoječa iz ladij »Hydra«, »Psara« in »Spetsaic je dospela v Maršiijo. Augležka uničevalka torpedov se je pogreznila. LONDON 27. Angležka uničevalka torpedov »Chamoi6« se je pri Kefaloniji po-greznila. Možtvo se je rt šilo. Sirenomlia na namestništva t Trstu Duna;, 26. septembra 1904. Imenovanje princa Hchenlohe naslednikom grifa Gce*~a v namestništveni palači v Trstu morete smatrati dovršenim gotovim činom. V nekoliko dneh boste čitali to v čemu zobe. To je b la mestna apoteka, kjer je gospodar G.useppe Gialimello varil, mešal in mezal. Mala mu prodajalnica, v obče zakajena, bila je ib enem tudi njegova kuhinja. V kotu si mogel \ideti obokano odprto cgnjišfe, kjer je gorel ogenj cele dn;. S 'podstrešja štacune so viseli snopiči prašnih zelišč, na policah so etali pisani lun-čiči, veliki in mali, a peleg njih je ležala ogromna knjiga. Poleg tega ni b.lo ničesar v so^i, razun priproste mize in treh Štirih feto-ličev. Gjspodar Gialimello, visok, suh bled, črnula8 in dolgobrad človek, oblečen v dolgo črno haljo, je etal ravno pri cgajiš^u ter je [-.'hal v rganj e mal m me iom, a nad ognjem je visel kotiič. Hkratu bo Be odprla vrata in vstopil je šolnik J^kcb Kuzmič. — Hvaljen Jezus in Mirija! je pozdravil šolnik. — Ban giorno, carissimo ! je prikimal apotekar, p&k je pihat dalje. Sedi, sedi, šol-niče! Kako, kako ? ! E dobro! Pa kaj je v mestu novega, da čujemo ! — Ti vprašuješ mene, gospod Giuseppe ?! A od kje naj bi jaz, borna šolska miš, doznavala novic? Jaz, ki ne prihajam nikamor uradni »"NViener Zeitung« ; tekom oktobra pa dobite ža v Trst namestnika kn ž,e krvi. Bukovinski liati bo se že poslovili od njega v uvodnih člankih. In na le ofio jelni in cfi-cijosni listi — ki ga povzdigajo do neba —, amjak tudi drugi pišejo najsimpatičneje o princu Hoheclote. Se Bvojo o-ebno ljubeznji-vostjo da je v Denavadni meri zoal oživiti zaupanje ljudstva do oblasti, in po njegovi zaslugi da se je izvršilo izdatno zSližanje med državnimi oblastmi in prebivalstvom. Poleg svoje osebce ljubeznjivosti — in mtž da ni piijazen le tako milostno, od geri doli, ampak resnično prikupljivo — da se princ Hohen-lohe odlikuje s jo-ebnim zanimanjem z a socijalno vprašanje in i z 1 a s t i za posredovanje med kapitalom in delom. To zveni sicer malce paradoksno: visokoroden princ, pa socijolog, ki ima zmisla za nadloge nizkih in širokih Blojev ! Nu, če je res tako, tem častneje zanj! Ravno na tem po'ju bo imel v Trstu hvaležnega dela. — Ali, Če Be iea odlikuje takimi Bvojstvi, potem mu bodo ista prihajala jako v prilog še v drugih važnejih pegledib. Ded-ščina, ki jo nastopi po grofu Gceisu, je jako žalostna. Ozlovoljeno je vee do skrajnosti. Onim, ki bo trpeli krivico, so ogrenela Čut-st-^a v opravičenem ogorčenju; oni, ki so delali krivico, pa tudi niso zadovoljni. Ti menijo, da se jim ša ni c o . oij popuščalo. In če sa jim ti pa tam vendar ni dovolilo prav vsega — kar pa s i je sila redko dogajalo — pa menijo, da to oni t sli, ki bo tlačeni in prikrajšani. Razvajeni pa taktiki dosedanjih namestnikov, so pač izgubili zmisel, za to : kaj je pravica in kaj je krivica ! V dvojni emeri bo torej novemu namestniku naloga zalo kočljiva : da poru ri one, ki sa ogorčeni pj pravici, in da onim drugim pojasni, kje je meja, do katere seia njihovo resnično pravo in kje jim začenja dolžnost spoštovanja do pravic druzih ljudij ! Vsi naj ztdjbe zavest, da jim je vsem zagotovljeno jednako pravo — in nič več nobenemu [Princip enakopravnosti naj se uveljavi enkrat tudi v Trstu. Tu si more nabrati tovi namestnik zaslug. Evo mu prilike, da tiste pripisovane mu in toli hvaljene sposobnosti za posredovanje, mirjeaje in blaženje nasprotstev zastavi za veliki plemeniti cilj : za pomirjenje med narodnostmi. Vi ste ie povdarjaii v »Edinosti«, da se tudi po dejstvu, da novi namestnik pripada rodbini, ki je notoričoo sovražna Slovanom, nočete dajati zavajati v prenagljeno sodbo. Prav ste imeli, ker nikogar ni emeti smatrati odgovornim za mišjenje svojih sorodnikov, dokler ni pokazal z dajanjem, da je tudi sam istega mišljenja ! — Novi namestnik ne zna slovenski. Tudi to naj vas ne bega ! On zna prav dobro č e s k i. To je dalje od svoje klopi in brezove šibe ! Sadim v Bvoji kamrici kakor medved v kletki, kličem nevrednim otročajem A. B. C. in tolčem se Bvojo šibo na daano in na levo. To ti je ž.vljenje ! Pasje življenje! — Quem dii odere, paedagogum fecere ! ee je nasmejal Italijan hudobno. — Kaj p o menja to? je vprašal šolnik, tega še nisem čul v litanijah. — Da, da, učitelj Jakob, je odgovoril lekarnar Bmejaje, ti umeieš latinski samo v carkvi sv. Marka. To pomenja, dragi učitelj, v vašem jeziku: Kogar so bogovi obsavra-žili, tega eo naredili učiteljem. Res je, gospod Gialimello, vidi Be ti, da si ufen človek. Za vsako luknjico ima tvoj jezik krpico. A kaj variš tu ? — Purgaccijo, dragi učitelj. Danes je bil kvaterni obad Čevljarskega ceha, pak se je cthovsii dtkan Tomo Slabel tako najel, da je pal kakor brez zavesti in je pomodrel popolnomp. — Ah, Ah! ee je nasmejal šolnik, ti tujinci strašno jedo, ko prihajajo v našo deželo, kakor da niso v a veji hiši od zibeli sem ni ekor jice ogrizli. (Pride š>.) dobro znamenje, ker je soditi po njem, da se mož potrudi, da se v čim najkrajšem čssu priuči tudi slovenšč n:, oziroma hrvaščini. To pa je neizogibno pitrebno! To je conditio sine napsali sine ira et studio. Novi namestnik bi napravil neizmerno uslugo za vseobče dobro, ako bi jih hotel uvaževati. Z* prvi moment se mu bo zdelo, da je prišel v \e'.ik kao?, iz katerega ni izhoda. Ali, če se prav lo:i svoje naloge, se ureri kmalu, da ne bo težko najti fandamentov za solidno zgradbo : konsoli diranja odncšajev. G. predsednik je naznanil, da S) sledeči gg. poslanci doposlali pismena opravičenja, ker niso došli na shod : deželni glavar vitez Pajer, dr. Egger, dr. Venuti, Naglos in msgr. Faidutti. Prečital je prav prisrčno pismo g. poslanca in odbornika dr. Maranija, ki zagotavlja, da ee učiteljsko vprašanje mora ugodno rešiti, ker zahteva to korist vse dežel?. (Zvršetek pride.) Shod goriškega učiteljstva. (Izv. poročilo.) Dne 21. septembra je priredilo, deželno učiteljsko diultvo v Goriui impozanten shod učiteljstva iz V99 dežele. Giedaliska dvorana je bila natlačeno polna. Navzočih je bilo nad 400 učiteljev in učiteljic. Na ehod ro prišli tudi gg. poslanci dr. T u m a, Štrekelj in L e n a s s i ter c. k. okr. šoltka nadzornika, gz. Finšger inZurman. Shodu je predsedoval društveni načelnik g. A. J a c o b i, zapisnik sta vod la tajnika gg. Kutin in Jordan. Otvorivši fchod je omenjal predsednik v krasnem govoru zapostavljanje učiteljstva od strani odgovornih č.niteljev ter je osvetljeval postopanje narednih zastopnikov v razpravi o učiteljskem vprsšinju v deželnem zboru. Priporočal je solidarnost in jekleno neupogljivost, ki naj diči vsakega uda uč tcljskega etanu. Dodal je, da složni in odločni gotovo dosežemo svoj nemen. Nato je predložil brzojavke, ki so se odposla'e Nj. Vel. cesarju, ministroma Korbsrju in Hartelu ter namett-ništvu. V brzojavkah se zrcali ves neznosni položaj učiteljskega Btanu na Goriškem. Naj izvedo tudi na najvišem mestu, kako te pD-stopa znatni ! Po govoru predsednikovem se je oglasil za besedo g. drž. poslanec Lenassi, ki je povedal strmečim poslušalcem, da hodi sicar že sedem let na Dunaj, a tam sploh ne more ničesar doseči, toliko manje za učiteljstvo. Z vračal je vso krivdo na vlado, ki je baje absoluti-tiČna. — Neki uč t?lj j« vprašal po -elanca, čemu da sploh hodi na Dunaj, če ne more ničesar doseči, na kar pa seveda ni dobil odgovora ! — Gospa Kersnik-Rottova, učiteljica v Pevmi, je slikala v jedrnalem govoru splošen polcžaj stanu vsled nepotrje-nja znanega zakonskega nsčrta. Rekla je, da £o bile besede in obljube posianesv lepe, a nj.h dejanja niaj bila lepa. Pravočasno Rusko -japonska vojna. Trst, 27. septembra 1904 Važen dogodek v oboroževanju Rusije ja imenovanje generalnega adjutanta Grip-penberga poveljnikom druge armade v Mandžuriji. Carjevo ročno pismo temu generalu je bilo sestavljeno v najlaskavejih izrazih. Prva armada ostane pod poveljstvom gene ralnega adjutanta Kurpatkina. S tem bo vojna sila Rusije v Mandžuriji jako pomnožena. Kuropatkin razpolaga sedaj b 6 sibirskimi in tremi evropskimi vojnimi kori, ter skupno z devetimi. Ta »ilna vojska zavzemlje preraz^ežno operacijsko fronto, radi Česar je enotno vodstvo jako otežkočeno. Pod Kuro-patkinovim poveljstvom ostane bržkone 5 [ali 6 korov, drugi pridejo pod poveljstvo Grip-penberga kakor druga armada, kateri se pri-družjo še četo, ki se mobilizujejo v Odesi. Nekateri pa hočejo vedeti, da se Kuro-patkinova armada razdeli v tri armadne oddelke. Kakor poveljniki teh oddelkov se imenujejo baron Meyendorfl". poveljnik prvega armadnega zbora, biron Bdderling, poveljnik 17. armadnega zbora in Sarubajev, poveljnik 4. sibirskega armadnega zbora. Londonski list »Daily Mail« je prejel iz Kurokijevega glavnega stana poročilo, da so tamkaj mnenja, da je Kuropatkincvo vspešno umaknenje iz L:aojanga bitno spremenilo šanse za bodeči izid vojne. Rusi so vzeli seboj vse topove in ranjenca ter souai čili veči del svojih vojnih zalog. Japonci so napadli Ruse, ko je bilo prepozno ter so ee isti že umaknili in vsled tega je bila zastonj vsa hrabre st, vsa požrtvovalnost vojakov. Ogromne izgube Japoncev na silnih napadih na fronti niso prinesle istim n i k a k e ko r i s t i. Ali niamo imeli prav včeraj, ko smo menili, da se ne treba vznemirjati radi neprestanih vesti iz Č fu in sličnih hžnjivih gnezd ki pripovedujejo, kako da padajo ena porl-arturska utrdba za drugo v japonske roke, tako, da se v Tokiju za trdno nadejajo, da bo Port Artur skoro v njihovih rokah ? ! Seveda smo imeli prav. Najbolji d>kaz za to je dejstvo, ca oficijelni japonski brzojav trdovratno molči. A ta gotovo ne bi molčal, ako bi one vesti iz raznih japonofiUkih virov odgovarjale resnici ! — Parižki »Mat'n* prinaša celo brzojavko da je b.l tudi zadnji japonski napad na Port Artur sijajno odbit. »Matin« je sicer precej sumljiv vir, ki ee rad podi za senzacijami. Ali zabeležena naj bo tudi ta vest ! določeni za drugo eejo. Z novim glavarjem, ki pripada takozvani »zmerni« struji med Italijani, je menda naBtopila doba — poostrenega italijanskega radikalizma. Cesar si ni upal storiti niti g. Campit9lli, ki je bil sicer vsikdar pripravljen za vsaki divji skok, zahtevan od njegove večine: storil je sedanji »zmerni« Italijan, ljubljenec osrednje vlade, zaveznik c. in k. vojne mornarice, s 1 a d k i d r. R i z z i. Na pozivih v seje je odpravil avstrijsko računjanje časa in je uvel ono, ki je v rabi v kraljestvu italijanskem. In tako doznajemo, da se današnja, druga seja deželnega zbora prične ob — 15 V2. nri !! Tu ga imate tiBt«ga Rizzija! Tu imate eklatanten dokaz, kakovega človeka so imenovali glavarjem dežele, ki je po dveh tretjinah slovanska! V tej novotariji, s katero ee je tjliko mudilo glavarju Rizziju, ko se ni niti še stol glavaraki segrel pod njim, 89 kaže njegovo mišljenje. Ali v tej 151/*« uri na dnevnem redu deželne zbornice v pokrajini, ki ni italijanska, ja pregnantno označena tudi vlada, ki usiljuje slovanskemu prebivalstvu dežslna glavarje, ki uprizarjajo take odijozne demonstracije. — Beaede po3lanca Spinčičj, s katerimi je obsodil to imenovanje, ne potrebujejo več nikakega pod kropljenja. Podkrepil jih je dr. Rizzi sam ter podal zgovoren prispevek v označenje — iskrenosti istega dr. Korberja, ki vedno prisega, gladko in sladko in včas h tudi jezno-svečano, da on ne dela krivica nobeni narodnosti ! Novi poveljnik druge rnske mandžurske armade. GlaEom poročila Petrogrtda je imenovan drugim poveljnikom ruske mandžurske emo spoznali njihove skrite namene. Ako bi arm&de general Grippenberg, dosedanji po- tudi dala država prispevek za šolstvo, vedi Bog, če bi uč.teljstvo kaj djbilo od tega ! Poslanci nimajo srca za nas; ne dajo nam niti tega, kar zahteva pravica. Upajmo, da nam eeiaj dado vsaj to, kar nam t če. — Kakor predsednikov govor, tako so spremljali tudi gover goBpe Ker mik burni medklici ! Na zvršetku pa je bil gromovit aplavz, ki je dokazal, da sta govorila \siinu učite-teljstvu iz srca. Kakor govornik imenom italjanskega učiteljstva je naBtopil go3pcd učitelj Domini. Opisoval je pomanjkanje učiteljstva v deželi in kaza1, kam pride narod brez dobro urejenega šolstva! Cd rieželni zbor učiteljstvu n»ti eeifj ne priskoči na pomoč, imelo bo to zapostavljanje najslabša poaledire za šolstvo v d* žrli. G. poslanec dr. T u m a je pozdravljal toliko zavednosc in vztrajne s: med uČitelj-etvom in je priporoča' vedno odločnejše na-stapanje, da si stan pribori ono meBto v človeški družbi, ki mu prit če po njega socijalni važnosti. Zagotovljal je učiteljstvo Bvojih najodkritejsih simpatij in obljubil odločno, da se bo potezal za zboljšanje položaja. Govor dr. Tume je bil vsprejet z velikim navdušenjem. Zbor mu je izrekel zahvalo za njegovo odkrito naklonjenost, ki jo g. poslanec rea kaže tudi v dejanju. veljnik vojaškega okraja v Vini. Grippenberg je fctar 66 let. Vdeltžil se je krimske vojne leta 1854/55, potem raznih vojen, ki jih je R;i«ija in.e!a v srednji Azji, in rusko-tuiš&e v(joe Itta 1877/78. OUbsjkaiska železnica. Obbajkai ka železnica je bda ie dni izročena prometu. Sibirska železnica je s cer enotirna, venJar ima mnogo ogibaliŠČ. To omcgjčuje, da vozi na dan po nji lahko 12 vojaš&ih vlakov. General Kuropatkin bo od sed*>j naprej dobival lahko na teden pnbl.žno 15.000 mež (s konji in topovi), doiim bo na eni sirani zamogta železnica prevažati tudi razne vojne potrebščine, na drugi strani pa odvažati iz bojišča ranjence. Ker ima Rusija dovelj Čssi, tedaj bo zamogla v prihodnjih mesecih spraviti ra bojišče 150.000 do 180.000 mož, ne da bi b.lo s tem ovirano oskrbovanje oziroma svoboda gibanja armade. Da je bi o možno vse to iz.rs.ti, gre v prvi *rati zasluga ruskemu ministru za promet, knezu Hilaovu. ^ova era v Istri. Aki bi si bil g. posl. Spiačid naročil ilustracijo k svojemu govoru v otvoritveni seji dež. zbora istrskega, ne bi Bi je b.l mogel bolje, nego nam jo nudi dnevni red, Svečanosti v Belemgradu. Avdijenca književnikov in umetnikov pri kralju Petru. V soboto je kralj Peter vBprejel slovenske, hrvatske, bolgarske in Brbske književnike in umetnike. V Djihovem imenu ga je v lepem govoru pozdravil hrvatski književnik in romanopisec Babi<5 - Gjalski. Zahvaljujoči se na pozdravu je rekel kralj, da mi bolje poznamo tujce nego Bebe ter je vprašal prisotne, so li določili program za 6kupno delovanje. Kraljeva oseba je navdušila vseh. V soboto populudne ob 4. uri t*o odpotovali iz Belega-grada Slovenci in Hrvatje, zvečer pa Bolgari. Jugoslovanska mladina vladiki Stro8smayerj u. Na banketu jugoslovanske om!adir>e v Bilemgradu, kateremu so prisostvovali zastopniki slovenskih, hrvatskih in bolgarskih umetnikov in ekoro vsi srbski književniki in umetniki, je Srb Ljubo Jovanović, urednik »Slov. Juga« navdušeno napil predbojevni-kom ideje jugoslovanskega edinstva : Ka ra-velovu, StroBsrnayerju in H ri-barj u. Na to je bil na predlog Bolgara Ćele ngerova odpos'an vladiki StroH^mayerju v Djakovo sledeči brzojavni poz irav : Dijaki, umetniki in književniki jugoslovanskih narodov, ceceSi Vs&e zaslugo za idejo, za katero se mi vsi borimo, se Vam toplo zahvaljujejo in Ves pozdravl ajo. Kongres jugoslovanskih književnikov in umetnikov. Dne 20. t. m. sestalo sa je v »Hotelu Impenal* nad 40 književnikov in umetnikov, bolgarskih, hrvatskih, slovenskih in srbskih. Predsednikcm kongre?a je bil izvoljen Hrvat K-aver Šsndor Gjalski, ki je v navdušenih besedsh pozdravil uavzeče ter naglašal, da mu prce igra od veselja^ ko vidi prvikrat v življenju zbrane najugledneje predataviteije bolgarske, hrvatske, slovenske in srbske književnosti. Znamenje je, da je stvar dozorela, da prično vsi ti štirje narodi skupno delovati na književnem in umetniškem polju. Vaško leto raj bi ee prirejale razstave, in to bodoče leto v Sofiji in potem v Zagrebu, Ljubljani in zopet v Balemgradu. Govornik je predlagal, naj bi se vBako leto izdajal almanah bolgarskih, hrvatskih, slovenskih in srbskih književnikov in umetnikov, ki naj bi se s časom spremenil v stalen obzornik. Zahvala hrvatske in slovenske omladine- Slovenska in hrvatska omladina je priobčila to Je zahvalo : Slovenska in hrvatska omladina smatra za svojo dclžno3t, da ae naj topleje zahvali na bratskem dočeku in vsprejemu srbske omladine in beligrajskega meščanstva. Dnevi bivanja v Belemgradu ostanejo jej v neizbrisnem spominu ; ona sa pi potrudi, da povrne ljubav z ljubavjo in k delovanjem za velike jugoslovanske ideale. Z i slovensko omladino je podpisal Gregor Žerjav. Za hrvatsko pa Henrik Ksiimaa. Maziljenje kralja Petra I. Iz Belegagrada poročajo, da sa bo vršilo maziljenje kralja Petra dae 9. oktobra v samostanu Ziča. Samoetan Ziča leži v srcu Srbije, ter je oddaljen od mesta KruŠ9vca nekoliko ur in le pol ure od mesta Kraljeva, kjer eo se za časa srbskega vstanka vršile velike bitke s Turki. Samostan je ustanovil v dvanajstem stoletju Stepan Nemanja. V tem samostanu se je dal kronati in maziliti kakor prvi srbski kralj sin Nemanjev, Stepan, in za njim ie šest kraljev: Radoslav, Vladislav, Urcš, Milutin, Stepan in Dušan. Po starem srbskem običaju je dal vsak novi kralj povodom svojega kronanja otvoriti v samostanu nova vrata, ki so pa bila vsakikrat po kronanju takoj zopet zazidana. Tako ima samo^tm sedem vrat in se radi tega imenuje »sedmo-vratna Žiča«. Že 450 let ni bil lam več kronan noben srbski kralj. Zadnji potomec vladarske hiše Obrenović, umorjeni kralj Aleksander, je bil leta 1889. v t-m samostanu le maziljen. Drobne politične vesti. Nadvojvoda Ludvik Viktor. »\Viener Zaitung« je priobčila razgla?, da je nadvojvoda Ludovik Viktor, ki je brat cesarjev, odložil čast podpredsednika »Rudečega križa«. Zatrjnje se, da nadvojvoda odioii vse svoje čaat.i ter se ne povrne več na Dunaj. Kako delajo o grB ki Romuni! Romunjsko »Kulturno društvo« v VeL Si-binju je imelo nedavno glavno ekupščiuo. Iz letnega izvestja je razvidno, kako to društvo razvija Bvojo delavnost. Oienov ima nad 2000 ter 46 podružnic in 97 agentur. Vsaka podružnica je v tekočem letu priredila do 40 ljudsk h predavanj. Uitanovna glavnica društva znaša, poleg mnogo nepremičnin 311.750 kron. Dohodek je iznašal 30.310 kron, izdatek pa 24.542 kron. V obče so vsi romunski zavodi obvezani, dl podpirajo to društvo z določenim letnim zneskom. Društvo izdaja 6*rat na leto tudi svoj organ, »Tranailvania«, ki sa tiska v 2000 iztisih. Razun tega je društvo tekom leta izdalo 11 poučnih knjig. Za nekoliko tednov dovrši društvo romunski narodni muzej, za katerega je dosedaj žrtvovalo 120.000 kron. Končno je društvo fckleuilo žrtvovati za gospodarske naprave in gospodarske šole veče svote, nego je storilo do sedaj. Kardinal Kopp proti Slovanom. Iz Opave poročajo, da slovanski listi brez razlike strank obsojajo, da je knezoškof in kardinal vmtislavski Nemec Kopp so,»t>d p sai protest nemških poslancev proti čtšiim in poljskim vsporednic*ra v Opavi ezirema Tešicu. O tem smo tudi mi priobčili v sobotni številki Članek pod naslovom : »Kardinal proti Slovanom«. Petdnevni štrajk italijanskega delavstva v ravno minolih dceh je provzročil približno 20 milijonov lir škode. Domače vesti. Odlikovanje. Cesar je podelil vod telju n&mestoiške predsedniške pisarne, okia n mu komisarju v Trotu, Kdmundu F a b i j a-n i j u, z ati križec za z&s'uge s krono. Odobreni sklepi inunieipalne delegacije. Namestništvo je odobrilo fklenj^nu imenovanje Viktorja Senciga definitivnim učiteljem risarstva na komunalnem dekliškem liceju ia Armanda Reisa provizoričnim učiteljem za nemški jez k ca komunalni veliki realki. Občni zbor ruskega kružka bo v fo- boto dne 1. oktobra ob & uri zvečtr v p'-sarni g. d.ra Rybđra, ulica San Spiridiore o, I. nad., po navadnem dnevnem redu. Vabijo se tem potom (posebnih vabil se ne bo raz pošiljalo) v prvi vrs i vsi učenci in učenke, a potem tudi vsi ljubitelji ruskega jezika in prijatelji ruskega kružka. Vsi oni, ki so ee namenili učit', morajo priti prav gotovo, da Be ža v Foboto po občnem zboru razdeli uoecc. po tečaj h. Čudno postopanje zdra7nika. Našemu vrlemu rodoljubu Kocijančiču pri sv. Marji Magdaleni je obolela eoproga precej hudo, kakor nam osebno poroča on sam. Miaolo soboto je biia jako slaba. Kocijančič je torej hitel v Saedenj po okrajnega zdravnika. Na etanovanju ga ni našel; soproga zdravnikova pa mu je prasnila, da ga r-ajde v lekarni. Mož je torej hitel v lekarno, ali tudi tu ga ni dobil. Pustil je torej v lekarni svoje ima in h sno številko stanovanja. Toda uatonj bo čakali pri Kocijančičevib v soboto zvečer na prihod zdravnika. Istotako so zastonj čakali v nedeljo zjutraj. A ker je ženi postajalo vedno slabeje, jim ni preostajalo druzega, nego da sojo cdpeljali v mesto k zdravniku. — Med tem pa je vendar dospel toliko pričakovani zdravnik iz Skednje. Ali bila je že ura predpoludne, nič manje nego 14 ur prekasno ! ! A najlepše je prišlo potem. Mesto da bi se bil gosp. zdravnik kakor si bodi opravičil radi svoje nemarnosti, mesto da bi se domačini hudovali nanj, je začel še ropotati in zmerjati domačine, češ, kdo da mu sedaj plača pot?!! In odisel je, ne da bi bil rekel: z Bogom ! ! To je že višek! Potem, ko bi se bila lahko dngodila velika nesreča in eo imeli v Kocijančičevi hiši veliko strahu, sitnosti in troškov radi zdravnikove — kako bi rekli ? — nonšolance, pa ima mož Š9 toliko žalostnega poguma, da ee zsdira radi plačila ! Saj bi človek nič ne rekel, ako bi se ne bilo dogodilo ža razn.h takih slučajev v I. okraju. Gotovo, da se dogaja tu pa tam, da je zdravnik res tako zaposlen, da ne more priti tako točno, kakor bi hotel. Ali tu se taki slučaji — kakor rečeno — prepogosto ponavljajo. Kompetentne oblasti bi se vendar morale nekoliko pobrigati. Saj javno zdravje in življenje ljudij ni lapaUja, za kakoršno ee kompetentni krogi lahko brigajo, ali pa tudi ne! < astno svetinjo za zvesto 40 letno službovanje vedno pod ist m gospodarjem je dobil dne 21. t. m. P^iorjan Budin, delavec v tovarni vžigalic v Gorici. Umrla ie včeraj v Solkanu pri G„r:ci g.ca Albina Blaznik, hči pokojnega ljubljanskega t ekarja Bl&znika in svakinja pokojnega Kran skega glavarja d.ra Poklukarja. Poučno potovanje. Danes pride v Gj- rico 25 tehniških visokoš^lcev v spremstvu prcfeaorjev B rka in d.ra Steinerja. Ogledajo si namreč dela na bohinjski železnici. »Vinska traratev«, ki jo je v ned-ljo priredilo pevsko društvo »Kolo«, v »Narodnem domu« pri Sr. Ivanu, je vspela ned vse pričakovanje. Ker je bila ta prireditev za Tret nekaj novega, je bil to za društvo »Kolo« eksperiment. Xu, ta eksperiment ee je posreč i pcpolnotca in postane ta prireditev tradicijonalna v Trstu. Zadovoljstvo je bilo vseobče in zabava jako animircna. Veliko bolj nego smo se nadejali je neše ljudstvo umelo bitstvo te zabave in ee je lepo pokorilo »postavam«, ki j h je bil preČital kore-njaški oee župan, in celemu krdelu viničarjev in vimčar c, stražarjev in čuvajev. Oba »zapora« ita bila vedno polna, ali jetniki so bili jako dobre volje. Med časom »vee trgatve« je svira'a Svetoivanska godba, a po trgatvi se je vnel jako animiran ples. Nepleealci pa so polnili vsa goat Iniške prostore ter se zabavali radostnim pevanjem ali pa veselimi rargovori. Iz kratka: pcskus je vepel popolnoma in je le čestitati »Kolu«, da nas je seznanilo s tako lepo zabavo. VTspeh je bil povoljen ce 'e v moralnem, ampak tu !i, tako sa nadejamo, v matarijalnem pogledu. Rekli sio že, da ta prireditev osta-ae t-safi-cijonaloa :n v bodo?e Ee lepša, ker Be odp-a-vijo šs nekateri nedostatki, ki eo bili neizo-g bni na prvem poskusu. »Na trgatvi« so darovali gg.: Josip Hvala 2 K|; N. N. 1 K ; Stanko Godina, VeKOslav Kodrič, Aadrijčič, i.-trski deželni poslanec, dr. Abi3m, Duhovnik, I. Marte-lanc, N. N., Babič, Anton Stopar in dr. Gregcrin po 40 etct.; Ko"ač 00 st^t. ; Jurij Klun i a X. X. po 20 &t t. Ker sa niso mogli v delež ti »trgatve«, bo darovali: gospa Jrspint* in gospod Jjs p Kranjc 4 K; Buko rič SO st. Popravek. Po neljubi pomot je v oglam uglednega »Gospodarskega društva« v Skednju tidksno ima novega krčmarja : Ivan Paolina mesto Ivaa G idias. Pri tej piiliki bodi omenjeno, da je g. Ivan Gjdina edea prvih u3ianovn;kov tega društva, ki podpira isto z vsemi svoj mi m' črni. Ker je mcž narodnjak, se ntdejsmo, da bo slavno občinstvo v cb lnem številu obiskovalo krčmo »< iospodarakega diuštvtc. Društvo »Zvezda« na Dunaju vabi svoje člene in na Dunaju bivajoče Slovence in Slovenke na zabavni večer, ki bo v nedeljo 2. oktobra t. 1. v prostorni in olepšani dvorani »Wiener Ressource«, Dunaj, I., Reichsratastraese 3. Ć tal bo g. dr. Fr. Goate »O dejanjih v neravesti in onračenja«. Is posebne prijaznosti bodo sodelovale: Gospa Marca Z h&r, gospici Mila Luzarjeva io Marija d.'ca Zmerzlikarjeva. Pevske t)čke bodeta izvajala društveni kvartet in pevski - Iz zbor pod vodstvom g. Vinka Krusiča. Slo- znan pregovor: venci in Slovenke na Dunaju ! Udeležite Be priporoči se Bogu enkrat; če greš na morje, obilno zanimivega večera »Zvezde c ! Začetek priporoči se mu dvakrat; a ča se imaš o ž e-ob sedmih zvečer. -niti, priporoči se mu pa — trikrat. Tragična smrt ljubečega soproga. Z —— Reke poročajo o naslednjem veletragičnem RcLZflO VOStl dogodku : Žena trgovca Srečka Ferlana je ie { dvakrat porodila mrtvo dete. Minoli petek je' Ku9*- V Smirni v Mali 80 se Po- bila zopet na porodu in je zopet porodila Javih že Stirj« mrtvo dete ob groznih mukah. To je tako V Hamburg so leta 1903. razne ladije pretreslo ubozega soproga, da se je zgrudil Prljale skupno 17,129.000 tonelat različna tla v nezavesti. K soprogi pozvana dva ne&a blaga. zdravnika sta se trudila pri njem, da bi ga S,eP« v Na 100.000 prebivalcev zopet spravila k zavesti. Toda zastonj je bil 3e v Rusiji 240 slepcev. Po tem je v vsej njijn trud, Ferlan je bil že mrtev. Zadela ga RuBiJi približno 300 000 alepcev. je kap na srce. Beligrajski dnevniki. V Belemgradu iz Za nesrečnega Filipa Kavčiča je na- hajajo 8|ede8i dnevniki: »Beogradske No- j viae«, »Dnevni list«, »Jutro«, »Mali Žurnal«, bral v tehničnem zavodu gosp. Zlobec Anton . ' . _ ■ lii/^ ■ »Narodni ust«, »Novi Svete, »Opozicija«, 3 K 08 s to t. Srčna hvala ! Opozarjamo usmi- ...... ' , . « v , - i_ • x- i.- • x »Politika«, »Pravda«. »Stampa«, »Samo- ljena arou, da se je k vsfj nesreči, ki je že ' • L, i j , j, . . r ji uprava«, »Večerne Is0703ii« in »Trgovinski zadela rodbino tega nesrečnega delavca, r ' ® pridružila še najhuja: umrla je te dni v bolnišnici pri sv. Mariji Magdaleni mati, oziroma soproga. Oče in deca so v brezup- Pekinga poročajo, da so dne 8. julija t. 1. * , . tam slovesno blagoslovili kapelo, sezidano v nem položaju. ® r ' * . spe min avstro ogrskim pomorščakom, ki so Črnogorec ponesrečil. Truna vaj aetletni .. t. . , ,, _____' rD j ^ L. 1__. padb, oziroma umrli za čaBa vojnih dogodkov v Kitajski leta 1900-1901. Marljive čebele. Zarea se mora človek učiti pridnosti od čebelice. Mala čebelica mora neumorno delati, da znese skupaj en kilogram medu. Pri vsakem izletu nabere Eamo 5 desetink grama te slaščice. Za sto gramov potrebuje torej dvatisoč izletov. Sest-Pogreb Črnogorca. V nedeljo po po- (jeBet odstotkov tega medu pa je voda, ki v kopali v Gorici Črnogorca Goluba Gjurgjevca Badovih izhlapi. Torej mora čebela nič manj iz Lukovega v Ornigori, ki je umrl v ondotni nego petindvajsettisočkrat izleteti, da nabere bolnišnici. Pogreba se je vdeležilo nad Ć0 ea kUogram čistega medu. Za sto kilogramov Crnogcrcav, prišedših nalašč iz Kanala v je treba dva milljona in poi iziHtov. Res Gorico, da izkažejo svojemu rojaku, umrlemu velikanako de'o za tako malo stvarico, kot je daleč proč od avoje domovine, zadnjo čast. geh8la Mrtvsški spravod je vodil župnik tržaške Škrata«. Do sedaj še ne-1 Hamburg. (Sklep ) 81adkcr za »ept 219 > * * /S _ x . oktobpr 22 95, zp dec. 22.70, z« januvar Ce greš na vojno, maj 23 20> „ avguat 23 gtaJln0 __ - Glasnik«. Blagoslov mrtvaške kapele v Kitajski. V:einj: lepo. Sladkor tuzemski. Centrifu^alpile, prom?:"^ K 66.50 do 68.00, za september K —.— ^ — —• marec-avg. 66.50 do 68.—. ConcassĆ in MeH-p"^ promptno K 68.30 do 69.30. za aept K —d —.—, marec-avg. 68.30 do 69.30. London. Sladkor iz repe surov 101S/18 3h Java 10.9 ^h. Trdno. Pariz. K2 za tekoči mesec 16.15, rž z« okt. 16.15, za november-december 16.25, za nov. februvar 16.50 (stalno.) — Pšenica za tekoči mesec 23.60 za okt. 23 70, za november-december 24.10, i a november-febr. 24.35 (mlačno). Moka za tekoči mesec 31.30 za okt. 31.55, za nov.-december 31.75, za november- februvar 32'- - (mlačno) Repično olje za tekoči mesec 19 75, za oktober 49.50, za nov.-december -49.5«'» zi januvar-april 50.2r> (mirno.) Špirit za tekoči mesec 50.75, za okt. 4S.50 zb nov.-december 4fi 25 za januvar-april 44.— (trdno). Sladkor surov 88° uso nov 27-- 27 V* (stalno), bel za tekoči mesec 3 L'/s za okt. 32r,/K za okt.-jan. 32s/4, za januvar-april 331/* (trdno) rafiniran 63—6i*1/, Vreme: lepo. Črnogorec VaFo Roeand 6, ki je delal pri grsdbi bohinjske železnice in eicer pri Dolgi njivi, je te dni hudo ponesrečil. Vžgala Be i je namreč prezgodaj mina ter zagnala revežu v glavo ve5 kamenja, ki ga je tako nevarno | ranilo, da so ga morali pripeljati v goriško ' bolnišnico. St. 1381. Razglas! srbske pravoslavne cerkve. Žepni tat. Niko Ktsbeiaa, stanuje.čl v Š :ednju in na delu pri zaBipanju morja, je pr javil včeraj na pol cijakem komisarijatu Trgfovma. Borzna poročila dne 27. septembra. Tržaška borza. Napoleoni K 19.03— 19.06—, angležke lire K —.— pri BV. Jakobu, da mu ie neznan tat ukradel do —.—, Londm kratek termin K 239 50 239.85 Francija K 95.03—95.20, Italija K 95.--95.20 iz žepa v jopiču novčarko b BVOiO 13 K. Tatovi pri notarju. italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K Včeraj popoludne 117.35—117.60, nemški bankovci K--—.— . , ^ . , ... . . . avstrijska ednotna renta K 99.40 — S9.70, ogrska bo ntznani tatovi ulomili mej 2. in 4. uro v renta K 97.60 *3.-, Italijaroka renfa K pisarno notarja d.ra QuarantottO. OJprli so 102.75 103 25 kreditne akcije K 671.-- 674.— .... j , ■ y j , j državne železnice IT 65 2.— — 616— Lombardi K in prebrskali vse predale. V predalu urad- 87-„ fc9 _ Llojdove akciie lv 738.--740.—. r.ika Frana Negri bo našli 120 K v dvajset- , S r e č k e : Tisa K 322.--326 —, uredit K 465.— , ... , . ' do 475. Bodenkredit 1880 K 303— 318.-. B> kronskih oankovcih in italijanski bankovec denferedit 1889 K 297.— 308 —, Turške K 132 50 Vsled sklepa občinskega zastopa od dne 24. t. m. razpisuje podpisano s tem službo t-bčinskega redarja v županiji Komen, kojemu je zajedno s to službo opravljati tudi opravila obč. obhodnika in drugo. Služba je proti 3 mesečni odpovedi z letno plačo 500 K in potrebno uniformo. Redno opremljene prošnje naj sc v lož <5 do vštetega 9. oktobru t. 1. na to županstvo, koje daja na zahtevo tudi potrebna pojasnila. Županstvo občine Komen, dne 25. septembra 1904. J. Švara 1. r., L. S. župan. (Tvritan okus kav* dosaiete • pruiieSanjedi Ujfdroiie žitne ka«e POSKUSITE! »«» Vzorek dragovoljno. Poima 5 kg. potiljka 4 K SO h franco. DOMAČI PRIJATELJ" «om odjoRulcom tOiil (MuCnlu Zjfjrpla Marna jifne Artc ^regaMll. M. GAL Trst, Corso 4 za 5 lir. Seveda so tatovi ta denar vzeli do 134.50 Srbske —.— do —. seboj. Odhajaje eo pa pustili vse vrata odprta. Ob 4. uri so pa prišli pisarji ter so takoj konstatovali, da so bili posetili pisarno goBpodje UzmoviSi. Prijavili bo stvar takoj oa policiji. Tatica, ki je hotela v Ameriko. V nedeljo je dobila tukajšnja policija brzojavko iz Nizkega v Galiciji, da je od tam pobeg-n 1a 28 letna kmetica Katarina St9lmah, katera je pa prej ukrala tam prscejšajo svoto denarja. Vč2r8j rpoludn9 je pelie jaki oficijal Sehabl z agentom Tomancm ere&tl na trgu ; pred poltao {alačo neko žensko, 5Jje zuna-u;o^t je popolnoma odgovarjala opisu v brzo javki. Aretoval je takoj ono žensko ter jo o ivedel v svoj utad na kolodvoru južne že-lein ce, kjer je po par besedah takoj spoznal, da se ni zrnotil: ona ženska je bila ravno Katarina S e mah, ki je pa bila doila v Tist, sa prt-j nego gori c meDjena brzojavke. Povedala je, da je hetela iti v Ameriko ter daje s t°m namenom pr šla v Trst. Doma je pustna 2 otroka. GleJe njenega moža — ker je omožena — je izjavila, da niti sama ne ve Z8DJ. .Pri njej bd našli še 230 K denarja, katerega so jej zaplenili ter jo potem odposlali v spremstvu redarja v zapore v ulici Tigor. Zopet nož. 36-letni branjevec Josip Burgate se je nahajal včeraj v krčmi »Alla crcce d' oro«. Z njim je bilo veS njegovih prijateljev in celo neki njegov boter. K vina si je dal Burgata prinesti nekaj malega za pod zob. A mej tem ko je on jedel, je njegov boter vstal, stopil k njemu ter mu zasadil nož v desno stran mej rebra. On, Burgate, pravi, da ne ve zakaj ga je njegov boter ranil. Rana eama na eebi ni revarna, pač pa je ranjenec izgubil mnogo krvi. Zdravnik dr. AVuls mu je rano za&il ter ga hotel spremiti v bolnišnico, a ker Burgate ni hotel v to privoliti, ga je pprenil na njegovo stanovanje. Dunajska borza ob 2. uri pouci. : včeraj danes Državni dolg v papirju 100.20 100.30 . „ „v srebru 100. ao 10Q.:i0 Avstrijska renta v zlata 119.35 119 Ab „ „ v kronah i'!, 99.50 £9.50 Avst. investicijska renta 31/»*'# 91 05 91.05 Odrska renta v zlatu 4% 118.75 118.75 „ v kronah 4 97.75 97.65 renta 31/, &8.95 88.90 Akcije nacijonalne banke 1814.- 1 fj i 4. — Kreditne akcije Ktii.60 670.50 London, 10 JL.Htr. 239.£0 239.50 100 državnih mark 117.35 11-7.37 V* 20 msrk 23.4^ 23Ai ' 20 frankov 19.03 lt».03 10 i tal. lir 95.-20 Cesarski cekini 11.34 li.34 LASTNA SPECIJALNA DELAVNICA za zdravilne pasoTe, trebušne preveze, elastične nogovice in modrci, ortopedičnl aparati, aparati za vzravnavanje života, pasovi za popek, lospenzorjl. == Naročbe se izvrše po meri. == PREDMETI ZA BOLNIKE. Naj veča solidnost. Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — francozkn renta 97.80 5°/0 italijanska renta 104.—. Spausži ezteriaar iib.45 _ akcije otomanake banke 582.—. I a§ Pariz. (Sklep.) Avscrijsfee državne železn c !■ —.— Lombardi 91 50 unificirana turSka renta 86.30 J menjice na London 251.80, avstrijska zlata rcn t # 103.-- ogrska 4®/0 zlata renta 100.90. L&ndorb«? k 484.— tuififce srečke 7 25, parižka banks 12.19, italijanske m°ridijonalne akcije 740 —, akcije Bo Tinto 14.22. Slabotna. London. (SklerO Konsolidiran dolsr 883/1& Lombardi 31/, srebro 2<>T/», fipaaska renta 8i3/4 h« Iijanska renta 1031/,, tržni diskont, 2a/8 menjice nt Dunaju 24/23 dohodki banke —.— izplačila bank* —.— Nepravilna. Tržna poročila 27. septembra. Budimpešta Pšenica zh oktober 10.21 do 10.22 ; ?a april I0.5»i do 10.57 Rž za oktober 7 47 do 7 48; fa april 7.92 do 7.93 Oves za okt. K 6.79 do 6 80; zt> j pril 7.19 do 7.20 Koruza z*> september 7.15 do —, za maj 7.32 do 7.33. PSenica: ponudbe srednje; povprafievan e slabotno, mrtvo. Prodaia 10.C0-') meter, stolov, za 5, stotinL-z nižanj a. — Druga žita mrtvo. Vremf: oblačno. H a v r e. (AKiep.) Kava Santus good ave rage za tek. mesec po 50 kg 45.25 frk, za dec. 45.50 New-York. (Otvorjenje,) Kava Rio za bodoče dobave, vzdržano, 5 st. znižanja, nespremenjeno. H am b u r g. (Skleu pop.j rv»v* Samoa goo. average za september 363/4, za dec. 37za marec 38—, za maj 38 Vt mirno. — Kava Rio navadna loco 37—38, navadna reelna 39—42, navadna dob« 43—44 Sprejemajo se vsakovrstni dela posebnih uafrtih lil po sm- JMrom mi tirezplaCu n franio. * Tovarpa pohištva = RAFAEL ITflLIfl == Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij TRST ulica Malcanton štev. 1 po zelo nizkih cenah. »••Al fl|t»! 19l Tovariš, potiševte Aleksander Levi Minzi . ulica Tesa St. 52. A.-- (v lastni hifii.) ZALOGA: Piazza Rosarlo (šolsko poslopje). Cene, d» se nI bati nlkake konknrene«. Sprejemajo se vsakovrstna dela tad i po posebnih načrtih. Itaatrovan oenlk braplafiso la franko. F. PERTOT, urar, v TRSTU al delle poste 9, palača Galatti (zaSej JfaroBncga Doma) = Prs/i slovenski urar. = Ima velikansko zalogo ur vseh vrst iz naj slo vitel j šili tovarn. Veliki izbor zidnih ur, koje daj a tudi na obroke. Priporoča se svojim slovenskim rojakom! arca 'troski povrnjen !i>ta > E
  • J® • m e e 9 marmorja za pohištvo. Trst, ulica Farneto 37. « « K K r i 1 f> zh delavki stan po icvpnredn.* nizkih cenah I*l>or holjših jn navadnih «mrn i j. ST VELIKI IZBOR -Tfc (iuerino Mareon, ul. Tivarnella 3. izgotovljeniii hlač za delavce Priporoča svojo zalogo oglja in drv,! Kakor tUlli l)laga ^ kl He na- pravi'o po m&ri. X A « tt s* i. i je vedno preskrbljena z najboljšim kranj->kim blagom. Prodaja na debelo in drobno. Pošiljanje na dom. Telefon št. 1G64. V kratkem se otvori prodajalnica z manifakturnim blagom Avtorizovana krojačntea. jJ jVIlekarna prašiča 55everij Lockmer na tre n sv. Jakoba (pred cerkvijo) | se je preselila z velikim izborom drobnarij pla- v ul. Geppa št. 19 zraven „Nar. Doma". tenine, kotenine, fuštanja, srajc, proda;a prav izvrStno mleko zapestnic, kravat, kakor tudi bom- J_, . , _ baža, volne in predmetov za žen- = druše lzdelke- = ska ročna dela Postrežba na dom ;» in BMM r-J Združeno avstrijsko parobrodno delničarsko društvo H trst. (Avstro-Amerikanska proga), trst. Kova redna, hitra in direktna služba za blago in potnike mej Trstom in Novim Jorkom. Hitri in elegantni uovi brzopar^brod SHHi G E E T 7 «500 ton. odpluje dne 8. oktobra v Novi York. Potnina znaša III. razred K 180.—, II. razred K 250.—, I. razred K 300.—. Potrežba in hrana (vsak dan svež kruh in meso) dobro viao, zdravaišks službe. Parniki so fl električno razsvetljeni in ventilirani. Potniki III. razreda imajo popolno svobodo na krovu. Za pojasnila se je obrniti na društvo v Trstu, ulica Molin piccolo št. A/'J* , Pisarna MIHODILHICA za vojaške zadeve. ulica Farneto 33 (nova, palača). Dovoljena od vis. c. kr. namestništva v Trstu Piazza della Borsa it. 5, II. n. Velika zaloga drog* barv, čopičev, esenc, parfumerij, čajev, špirita, mineralne vode in v to stroko spa-dajočih predmetov. == V zalosi dohlTt se tudi xx>ooooooioooiooooaxxxxx)oeljske), sladkor, tursčno in belo moko, naravno maslo, sveče, milo, === jedilno olje I. vrste po 36 nve. - Blasro vedno Hveže. == Uradne ure vgak dan od 9. do 1. ia od 4. do 7. p-»poludn*>. RUDOLF MADDALENA ul. U^o roseolo 11 (vogal ul. Parini) Zaloga novega in starega rohištva. = posamezno priložnostno pohištvo. = Bogat izbor spalnih in obedovalnih sob, podob v okvirjih, zrcal itd. _ Poštene cene. - Trst Tomasoni Ulisse - stikar-dekoratćr. Sprejema delo na deželi. — Dekoracije sob a pa-piijem. Slikar je sob in napisov v v?eh nlogih in na vs»e načine. Ponarejen les in mramor. Birvanje po-lii5tva. podov itd. — Vse po zmernih cenah točno in httio — Delavnica: ul. Ugo Foacolo 21. Po visokoj kr. zemaljskoj vladi proglašena ljekovitom vodom radnicom ^patovačka kiselica n»Ta\na a kaličfeo muriatićna litijska kiselica, vrlo bogata ugljičnom kiselinom izvr-tn>>: popud kristala čisto stolno piće. — Glasoviti i liećnirfei auktoriteti prepisuju ovu kiselicu s najboljim uspjehom kod 1 svih bolesti prebavnih orgnoa i grkljana proti uloz ina i reumi, kol že-ludačnog, pluč<-og. grlenog i svin drugili katara proii hen?eroidima (zlatnoj žili), kod boli bubrega, mjehura, >amen«a, šečerne bolest', zrnatih i Sj Dateklih j«-ta a, žgaravice i mnogih drugih bolesti. Prokušano izvrstno i f* nenadkriljivo t-redtlvo i od spolnih i mnogih drugih ženskih bolesti. Analiziraše ju prof. dr E. Ludwig. c. kr. "dvorski savjetnik i fcr. pr. f. dr. S. BoSnjakovič. Nagradjena na mnogim velikim strukovnim izložbama sa 15 zlatnih medalja. „UPRAVITELJSTVO VRELA APAT0VACKE KISELICE", ZAGREB, Hica br. 17. Dobiva s® ^ svi m liekai nama, trg. mirodija, restauracijama i gostionama. tdavnj rastupstvo 7a Trst i Isiru: Jobasnes Klirgenberg & Comp. u Trstu ul. Giorszio GaUtti šiev :4. Zaloga Jecljanje! V Trstu se otveri, ako se < glasi zadostno število udeležence?, tečaj za zdravljenje gla3U. Jamstvo za popolno ozdravljenje, »številno zahvalnih uisem, k: so po mnogih letih došle od ozdravljenjih, kojim se bolezen ni povrnila. frijave sprejema uprava nagega lis a ali pa s prilrženo znatn*o Mad. A. Nagel, Sprachheilanstalt interiaken Švica'. izvozno-marčne (E^port-Marzen) in vležane (Lager) == Pive == v odcekih in v boteljkah, kakor tudi I m Jtfann/aktarna trgovina — | I £mbrosich & }Vtodricky I J TRST - ul. Beivedere 32 - TRST r Fuštanj za krila širok 99 cm po 36. 42 novč. fc Fuštnnj veleur od 27 ro»č. dalje, bel, siv in r piquet fdštanj. Koten na bela in siva. Maje. šjali w in rate. Odeja od volne ali bombaža. Pregrinjala ^ preproge za mej posle jo. Kravate, srajce za P Kožke in ženske. Krila, nogovice. čipke in žamet, P kakor tuli raznovrstne drobnarije. ^ iz tovarne Bratov Reiningh&ua Steinfeld pri Gradcu, zaloga jVCattonijeve giesshablcr vedno sveže kisle vode po zmernih cenah g P" I ANTONU DUAK junior TRST Via degli Artisti štev. 1*> KONSTANTIN RUBINIK Prodajalnica mrežic, Ulica Stadion 3. Sprejema prekladanje in čiščenje svetilk ua plin ob času selitve. Neprekosljire plinore mrežice. — Vsakovrstni prip&dki za razsvetljavo. Naročbe za popolno čiščenje stanovanj. Olikovana v Rimu se zlato kolajno in — zaslužnim križcem — Odlikovana na Dunaju se zlato kolajno in — častno diplomo — Odlikovana tovarna za čopiče in ščetke IVAN ANGELI nlioa Vlncenzo Selllnl (ns sproti cerkve sv. Antona novega). Edini specijalist za izdelovanje zidarskih in slikarskih copičev; lastna specijaliteta čopičev za barvanje s pokostjo. — Pleteni naslanjači francozkega sestava in nedosežne kakovosti. — Se ne tocji nikake konkurence glede zmernih cen kakor tudi izvrstnega izdelka. Čuvati se je dobro, da se ne zamenja moja tvrdka s konkurenti jednakega imena. Novi tržaški cestni načrt Znamenje a '1 o 1 I L _ 1 > es d C/5 0 1 1 • Ji I 1 = 5 l ulica sv. Antona ?caže natančen kraj, kjer se bo v kratkem odprla nova prodajalnica angležkih posebuostij ===== in sicer pod št. 2 ulice sv. Jintona (Palača Treves). „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v Podružnica v Celovcu. Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Kupuje in prodaja th vrst« rent, sastavnih pisem, p rij o rite t, komunalnih ebUgftdj, srečk, delnic, valut, novcev Ia devic. ? nam Izdaja k ▼cakama zrabanja. Zamenjava in eakomptnja isžrcbena vrednostne papirje ia vnovčuje sapsle kupone. -- Dajo predujme ca vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurznl ' iZgUOf --: Vlnkulujo In dlvlnkuiuje vojadke ženltnlnoke kavcije. Bflkoapt 's isksuo mmmmtn «SSF" &<*rr »a m+jrvJilm. LJUBLJANI Podružuica v Sp]jetu Denarne vioge vsprejema s tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obreatim. Vloženi danar obrestuje od dne vlcge do dne vzdiga. Promet a delci in ttakasnioami.