ako bi hoteli in morali vinski pridelovalci iz kateregs  koli vzroka svoj vinski mošt takoj spraviti v denar t«~  (iGS$od3rstm Franjo Rudl: Zgoščeni grozdni sok, Zanimivo je opazovati dejstva, da vinske cene pri istega izvažati. V obliki zgoščenega grozdnega moštsi bi to bilo mogoče. Zadruga «Societa cooperativa di es-, portatione di prodotti viticoli Trentini«, s sedežem ^ Tridentu v južnih Tirolah, je, kakor sem videl na last-. ne oči, že pred vojno v velikem obsegu proizvajala zgo~, ščen grozdni sok. Zgoščevanje se je mrzlim in tudi top, lim potom izvrševalo s stroji, katere je izumil inženi^ Monti. Kar cele vagone grozdja so spravljali v Trident, kjer se je zgoščevalo. Izdelovali so zgoščeni grozdci sok, grozdno strd, grozdni žele ter grozdni lezithin alj sladkor. Za kako veliko vinsko klelarstvo nastanejo vsled tega raznovrstne manipulacijske ali predelovalnc možnosti, ne da bi se pri tem česar zagrešilo zoper obstoječi vinski zakon in sicer: 1. Lahko se zboljša vino slabejših letnikov ter ia slabejših leg ne da bi trebalo dodajati kaj sladkorja. 2. Poljubna vina se lahko prevrejo brez dodatka sladkorja. 3. Izdelovati je možno naravno-pristno sladko in desert-vino. 4. Za vživanje kot brezalkoholna pijača, kateri se pridene nekaj soda-vode, kakor tudi kot polivko z» močnate jedi, za dijetično zdravljenje itd. 5. Kot izvozno blago v dežele, v katerih iruajo prtpoved vživanja alkohola. 6. Kot naravno temeljno snov, da si vsak sam lah-« ko povsod izdeluje vino za lastno uporabo, kakor t za vinske veletrgovce, torcj avtomatična izjednačba pi strogem javnem alkoholnem gibanju. Ker imamo pri nas v Jugoslaviji zelo oddalj grozdna pridelovalna središča, kjer so za časa vi trgatve cene za vinski mošt zelo nizke, bi se take na prave na takih mestih zelo dobro splačale, bi bile dobičkanosne, ker bi se že stroški za prevažanje zni žali kar za 50 odstot., tudi bi se pri prevažanju ne iz gubilo nič mošta, nič bi se ga ne vsušilo, kar pa p: prevažanju svežega mošta in novega vina ni mogoče. Udeležil bi se dejanski kakega takega podjetj toda za to je treba mnogo razpoložljivega denarja. Trtna ui (Phylloxera vastatrii). Trtna uš, katera je po večini uničila že vse vi grade v Evropi, došla je k nam še le približno pred leti iz Amerike. Po odkritju Amerike so prevažali nam reč sem in tja najrazličnejše rastline in živali. Prin' so k nam mnogo koristnega, pa tudi mnogo škodljivega,j Med škodljivci omcnimo samo tri najstrašnejše, katerimi se vsakemu vinogradniku šibijo kolena, to trtna uš, trtna rja (peronospora) in trtna plesen (oidium). S temi tremi se bomo tu po vrsti pečali, da sp mo njih bistvo in zatiranje. V letu 1865 so začeli francoski vinogradrliki z gFO*^ zo opažati, da gre vinograd za vinogradom po zlu. ni pomagalo, ne obilno gnojenje, ne najpravilnejš oskrbovanje, bolezen se je širila in širila čez vino: ne pokrajine. Leta 1868 je odkril francoski naravosl vec Planchon kot vzrok trtno uš na koreninah. Na bi' šem Avstrijskem se je našla trtna uš še le 1872 v Klosterneuburgu na Nižje Avstrijskem. Leta 1880 se j pokazala že na Bizeljskem, odkoder se je razširiia č« celo Slovenijo. Premnogo vinogradnikov je ta, s prostim očeson komaj vidna živalca spravila na beraško palico. G-J vinogradni red je bil kar čez noč prevržen. S trtno ušja vred so bile* iz Amerike prenešene tudi ameriške trtotj vrste, katere po večini ne rodijo kaj prida in se uporafrj ljajo, razen nekaj samorodečih vrst, le kot podlaga, M| katero se cepijo naše doraače vrste. Trtna uš živi na koreninicah vinske trte in iiapadl najfinejše do najdebelejše korenine, da celo koreninsb deblo. Tam živijo v celih kolonijah in zabadajo syo|l sesala, katera pri potovanju položijo na spodnji del t» lesa, da jih pri hoji ne ovira, v korenine in srkajo dovoljno sok vinske trte. Njih življenje je naslednj V jeseni se spari krilata samica s krilatim samcem znese takozvano zimsko jajčece. Iz tega jajčeca nasi ušica, takozvana brezspolnica znese, ne da bi se sp; do 30 jajčec, iz katerih se izvalijo spet brezspolnice, se zopet in zopet tako razmnožujejo naprej. Posam od teh ušic se spremenijo tekom leta v nimfe. Te 4 krila, zlezejo na površje zemlje, letajo tam okrog znesejo, ne da bi se sparile dvoje vrste jajčec: ved| rumena (ženska) in manjša rdeča (moška). Iz teh j čec nastanejo krilate uši spolnice, ki se sparijo in zne sejo takozvano, že zgoraj omenjeno zimsko jajčece. Trtna uš napada vse trtne vrste tudi amerikans Našim trtnim vrstam, ki imajo fino koreninsko žico, pride uš lahko do živega, težje je to pri ameri kah, ki imajo debelo kožico in so torej te več ali proti trtni uši odporne, jim torej ne morejo »oliko š! dovati. Navzočnost trtne uši spoznamo po tem, da so sebno manjše korenine grbaste in otekle, akd malo tančneje opazujemo, našli bomo kmalu tudi uši. ainerikankah najdemo uši samo na finejših korenin na debelejših tam ne morejo več do živega. Sicer so različne amerikanske trtne vrste tudi različno od in imamo tudi med amerikanskimi take, ki jib lias v Jugoslaviji, čeprav pridelamo več vina, nego gauš s časom tudi uniči, na primer Solonis. rabimo za domačo potrebo, nočejo padati, ter da se gibljejo sporedno z vrednostjo sladkorja. Pri tem ne pride v poštev, ako se bi dalo iz lega izvajati in sklepati: Nizke sladkorne cene, nizke vinske cene, kajti to bi ne prineslo vinogradniku nobenega dobička, pač pa bi utegnilo koristiti posredovalcem v Meteh in vinskini trgovcem. Resna in tudi bvaležna naloga bi bila v sluAaju, Sredstev proti trtnim ušem imamo mnogo, a iispeJj nega nobenega. Naštejemo jih nekaj, ki so se izkazal»: 1. Vbrizganje fveplovega ogljika v zemljo. Se čfi" la s posebno pripravo 1—2 krat na leto in se da s •" pomočjo še nekaj časa vinograd ohraniti, ker ta \&°' čina, ki se v zemlji spremeni v plin, uniči uši. 2. Pcšč«na zemlja. V zemlji, ki ima 6ez 70 odstrf čistega peska, ne more živeti trtna uš. lakih vinograd^ je precej na Ogrskem, okrog Blatnega jezera in Segedi- 0»- ,.,- 3. Preplavljenje vinograda z vodo. V jeseni se spuŁ. nekaj tednov voda na vinograd. Mogoče je seveda jpmo v ravnini, ob rekah itd. Se dela v Italiji. ¦ 4. Cepljenje na amerikankc. To je edino sredstvo, terega se zamoremo pri nas posluževati in ki nam ije sigurnost. Vsi drugi pripomoeki so nesigurni, pregi ali sploh nemogoči. Trtna rja. (Peronospora viticola). . Ta bolezcn, katero smo istotako dobili iz Amerike, epazilo se jo je prvič še le leta 1878 v Evropi. V najirajšem času se je raznesla povsod. Kakoršno je pač vrejne, opazi se to bolezen kralpred ali po cvetn, to je koncem maja ali začetkom nija. V tem času najdcmo na površju listov belkastc jise, ki so na spodnji strani lista kakor z moko potroJene. Te lise se mnužiju, večajo ter končao združijo. — tist postaja vedno bolj rjav, se zvija ob robeh, se končBO posuši in odpade. Pozneje napade ludi jagode, ki |»ostanejo rujave, kakor usnje in jih tudi imenujemo , asnjate jagode. Bolezen se širi, napade tudi vse nezrelc poganjke in iiniči cel Irs tako, da izgleda že meseca septembra lako, kot bi moral še le novembra. Peronospora je sestavljena iz zelo majhnih glivic, ki se zarijejo v notranjost, na spodnji strani pa napraWjO seine, ki obstoji iz izredno malih kali, katere veter «lnaša na druge liste. To seme ,takozvani trosi kalijo pa le, če zim je na razpolago vlaga. Zato se v suhih le- i iinah, ko jitu je na razpolago edino rosa, ne morejo kaj I prida razmnožiti. Ako pa pade tak tros na list, ki inia rosno površje, požene takoj kal v sredino in se razmnožuje potem naprej. Na trtah najdemo pa tudi drugo podobno bolezen, ki ima ravno tako z moko potrošeno spodnjo stran, to je bolezen vinske pršice. Ta živalca, ki bi se dala primerjati z garjami, se zarije v list, ne napravlja pa preveč škode. Listje je pri tej bolezni grbasto, med tem ko pri peronospori gladko. črez zimo ostane rja tako, da tvori na jesen ziruske trose, ki prezimijo in se spomladi jednako naprej raz¦možujejo. Kot popolnoma zanesljivo sredstvo, da se ubranimo *ej bolezni je bakreno apnena brozga. Napravimo jo fitako, da razstopimo 1—2 kg bakrene galice (Gu SO4) i» posebni posodi vlijem to na 100 litrov vode in pri' denem 2—4 kg apna (polovico več kot galice). Tu to že ngašeno apno dobro preniesimo in vlivamo med vednim mešanjem skozi sito v bakreno vodo. Apno je potrebno, da se bakrena zmes neutralizira, to je zgubi jednakost. Ako pride tros na od te zmesi poškropljen trs in pade v kapljico vode, v katerih je razstopljenih k malo teh zmesi, ki se vedno razstapljajo na listu, takoj pogine. Starili bolezenskih zarodišč uničiti ne morano več, pač pa zabranimo njih razširjanje. Prvič ikropimo pred cvetom, drugič takoj po cvetju, tretjič in četrtič pa v 14 dnevnih presledkih in po vremenu. firozgo moramo tekom treh dni porabiti, sicer je ne-činkljiva. Koncem julija se s škropljenjem neha. Vsa Sruga sredstva, kot n. pr. Bosna pasta pa zaostajajo flede uporabe in učinka za bakreno galico. ' Vinarsko dmštvo v Mariborn. Dne 28. maja 1922 se je tanovilo v smislu pravil Glavne zveze jugoslovanskih viigradnikov — krajevno vinarsko društvo v Mariboru. V izrrševalni odbor so izvoljeni: Ivan Janžekovič, veleposest-ik v Leitersbergu, predsednikom; Franjo Thaler, velepos. T St Ilju, podpredsednikom; Sottler Josip, strokovni uradlik vinarske šole v Mariboru, tajnikom; Miovič Peter, veleposestnik v St. IIju, blagajnikom; Supanič Alojzij, velepose6tnik v Vajgnu, Serbinek Ivan. posestnik v Vrtičah, Fbidl Franjo, posestnik v Karanici, Robič Feliks, velepos. ˇ Lirabušu, odbornikom. Društvo šteje že danes več sto čla¦ov, temu primerna je bila udeležba na ustanovnem obč,»em zboru jako lepa, kar znači, da je zanimanje med vino(^radniki za društvo veliko. Navzočim je ugajalo predava_je vinarskega ravnatelja g. Puklavca o pravilnem zatir.i*ja trtne strupene rose (Pei^onospora viticola) ter grozdne jriesni (Oidium Tuckeri), osobito, ker je predavatelj iz lastMe skušnje povedal marsikaj novega. — Vinogradniki! Organizirajte se povsod v smislu uvodoma navedenih pravil, ki so Vam že znane, da pridemo čim prej do ustanovitve pokrajinske, oziroma glavne zveze vinogradnikov cele Jufgoslavije, ki bo vsestranski zastopala koristi vseh vinogradnikov. V slogi je moč! Za sprejem v društvo naj se •glasijo zanimanci mariborskega okraja pri tajniku Josipu Sottlerju na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru, ali pa pri drugih zaupnikifa, ki se nahajajo skoro v vsaki občini. Pot.81 elektrike za gospodarstvo in stroški za napeljavo. Ker si je naSa kmetska občina Orehova vas dala med 'Tsetni drugimi najprej napeljati električni tok iz falske Jektrarnc in ker dobivam mnogo vprašanj o stroških narljave, hočem na kratko razložiti pomen elektrike za go^spodarstvo ter stroške za napeljavo. Cloveštvo ne ve, kakšne sile nam nudi narava sama različna dela, ki jih morata izvršiti človek in živina Iko bi jih ve<*elo intenzivno izraMjati, bi lahko veliko manj i-pelo in ž njun vred uboga iivina. Taka naravna sila je Hpdi električni tok ali kratko: elektrika, ki nara jo nudi rala, ki je ena največjih elektrarn Evrope. Najvefcjega pomena za splošnost, kar nam nudi elektrieen tok, je električna luč. V naši občini si jo je dala z malimi izjemami napeljati vsaka hiša. Kdor tega ni videl in ne poskusil, si ne more predstavljati, kakšnc udoboosti nam nudl taka luč. Ni treba vžigalic, ne petroleja ali karbida ixi nikakega snaženja. kar se na kmetih tolikokrat opušča, ter je luč v vsakem trenutku na razpolago in je tudi v hlevih in škednjih ognja"arno. Elektrlka nam goni s pomočjo elektromotorja, kateri se lahko prena&a, različne stroje, kakor mlatllnice, doroaŁe mline, žage, kar so si ie dali nekateri tukaj&nji kmetje napeljati. S tem se prihrani mnogo na času, delu, človeški in živalski sili. i Pri posestnikih so inštalirale različne privatne tvrdke iz Maribora, največ pri nas tvrdka Sprager in Črnko v : Mariboru, Kopitarjeva ulica. ki je izvršila vse precizno in kulantno. Občinsko omrežje je pa napeljala falska elektrarna sama. V to svrho se je konštituiral v naši občini petero- članski odbor kot občinsko električno podjetje, ki je najelo posojilo za napeljavo in po izvršitvi napeljave vse izpla- ! čalo, kar mu bo pa moral vsak posameznik v razmerju in- i štaliranih luči povrniti. ' I Stroški za napeljavo omrežja v dveh vaseh so znašali ! 207.600 K s transformatorjem, drogi, bakreno žico, izolalorji iu z delom vred; ta znesek se je potem razdelil na vsako luč. Nadalje je plačal vsakdo enkratni priklopni prispevek k visoki napetosti (glavni vod) za eno normalno žarnico 150 K in za vsak električni motor (rabi se tri konjske sile), t. j. 500 K za konjsko silo, skupaj 1500 K. Priklopni prispevek k občinskemu omrežju je pa odvisen od daljave hi.še do omrežja, približno 200 do 400 K. To bi bili enkratni stroški. N. pr. posestnik s šestimi luči brcz motorja bi imel približno te-le enkratne izdatke: inštalacija 3500 K, občinsko omrežje 3000 K, enkratni priklopni prispevek k visoki napetosti 900 K, hišni priklopni prispevek 300 K, toraj skupaj znesek 7700 K, z motorjem vred pa okrog 3500 K več, kajti motor sam stane danes 20.000 K. Cena je torej odvisna od voda visoke napetosti. Iz Ma- ribora v Račje je dal napraviti graščak Bachler, kateri je računil nizke obresti ler se izkazal kot kmetu prijaznega. Navedene cene so bile raeseca prosinca In so sodaj ma- lo višje. Cene za tok so določene na podlagi temeljne cene pri-' števši draginjsko doklado (500 odstotkov), ki je odvisna od kurza Svicarskega franka na zagrebški borzi ter znašajo pri bližno za žarnico s 16 svečami na mesec 16 K, za žarnico z 25 svečami 24 K, gostilne in delavnice plačajo nekaj več, za poljedelske motore (ne zadruge) za eno konjsko silo na mesec 150 K, torej za 3 HP 450 K. Za likalnik 40 K mesečno, ki stane komad 700 K. Cene za tok po števcih za luč 12 K na KWuro, za silo 4.80 K na KWuro (KWura je 40 minut). Pavšalni znesek se plačuje v naprej, konzum po števcih pa za tri mesece nazaj. Kdor ima več kot osem luči, se priporoča, da si da napraviti števec, stane 2000 K. Tudi ceste je dal občinski odbor razsvetljiti z žarnicami na drogih. V občini Račje n. pr. se vžigajo luči z vžigalnikom na drogih, kar ni priporočljivo. Tukaj se je napeljala še peta železna žica za občinske luči, iztned drugih štiri ste dve za luč in dve za motor. Občinske luči se prižigajo v vsaki vasi pri posestniku, kateri ima električno luč zraven razdelilnika. Za napeljavo občinskih luči je dal nek dobrotnik 10 tisoč kron, za kar mu gre najlepša zahvala. Franc Pišek, župan v Orehovi Vasi. Ribnica na Pohorju. Proti koncu' dolgoletne vojske je izmrlo po naših krajih zelo mnogo panjev čebel, po nekod celi ulnjaki. Zopet se je začela razvijati na novo umna čcbeloreja. Bodri nas podružnica čebelarskega društva v Št. Lovrencu. Posebno si mnogo prizadeva živinozdravnik g. Melemoth. Oskrbel nam je za Binkošt ni pondeljek 5. junija t. 1. v Ribnici celodneven podučen tcčaj združen. s prakso pri čebelnjaku gg. Zabovnika in Držečnika. Predavanja se prično ob 8. uri pri gospodu Ptačnik. Tečaj vodi strokovnjak gospod Jurančič. Da bi le bila udeležba mnogobrojna; predavanja obetajo biti zaiiimiva in koristna. Mariborsko sejmsko poročilo. Prignalo se je: 7 konj, 137 volov, 427 krav, 4 biki, 20 telet. Skupaj 595 komadov. — Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debell voli 1 kg žive teže 35—38 K, poldebeli voli 25—34 K, plemenski voli 25—32 K, biki za klanje 2G—33 K, klavne krave debele 30—32 K, plemenske krave 23—30 K, krave za klobasarje 14—18 K, molzne krave 23—30 K, breje krave 23—30 K, mlada živina 22—27 K, teleta 30—35 K. Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso, meso od bikov, krav telic, 1 kg 56—64 K. Telečje meso I. vrste 64 K, II. vrste 60 K. Svinjsko meso sveže 68—88 K. Scjmsko poročilo. Na svinjski sejem v Mariboru dne 26. maja se je pripeljalo 296 svinj in 1 koza. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tedaov komad 300 do 400 K, 7— 8 tednov komad 600 do 900 K, 3—4 mesece 1200 do 1400 K, 4—6 mesece 1500 do 1600 K, 8—10 mesece 1800 do 2500 K. Polpitane svinje 1 kg žive teže 60—64 K. Koza komad 500 kron. Živinske cene v Zagrebu. Mesnate svinje so se prodale minuli teden v Zagrebu po 65—70 K 1 kg, debele 85 K, a so se plačevale zahtevane cene, ker debelih svinj primanjkuje. Za prvovrstne vole se je plačevala zahtevana cena, drugovrstni voli so bili po 36 K, a voli tretje vrste po 32 K. Krave so se plačevale različno po kakovosti med 26 in 36 K. Živinski in kramarski sejem v Slov. Bistrici se vrši mesto dnc 4. junija (binkoštna nedelja) v torek. dne 6. jumja. Živinski potni listi stare izdaje ^azveu onih, po 50 para, ki ostanejo še nadalje v veljavi, se smejo ob prcdpisanem dokolkovanju uporabljati snmo do 30. junija t. 1.. Smejo se zamenjati na okrajnih glavarstvib Živinski potni listi, na kalere je že pritisnjen občinski pcčat, lcr oni po 50 para se ne zamcnjajo. Žitnl trg v Zagrebn. PSenica. Povpraševanje po pšenici je bilo minuli teden v Zagrcbu malenkostno, plačevala se je pšenica po 1450 K. Cena za bačko pšcnico je nazadovala na 15.35 K. Promet s pšenico je neznaten, ker stojijo rnlini pred rednim letnitn zastojem. — Rž. Povpraševanje po rži je bilo veliko, posebno še, ker se ržene zaloge bližajo koncu. Prihodnja ržena žetev obeta bogastvo, le pon^kod so ržene setve nekoliko redke. Srbijansko rž so plačevali v Zagrebu po 1250 K, bačka je za 1 K dražja pri 1 kg. — Koruzo ponujajo zelo živahno in se je plačevala po 11.50 do 12 K. — Jetmena sploh ni bilo v prometu In notira 1300 K 100 kg. Oves se je nekoliko podražil in staae 1250 K. — Vsled potežkoč z devizami miruje promet z moko. Zadnji teden so se lzvozile le neznatne količine. Vclikl mJini ŁO prodajali moko po 24 K, manjši so Jo pustili celo po 21 K. Krina na zagrebškem trgn. Trgovina s krmo je bila » minulem tednu v Zagrebu malenkostna. Pri nas sploh nikr do ne povprašuje po suhi krmi, ker je dovolj sveže paše. Cudno, da vlada ne vzame v pretres dejstva, da je pri na« dovolj paše in ne dovoli izvoza suhe detelje in otrob. Izvoa krme se ne more prav razviti vsled porastka dinarja. Ak« bi se splošno cene znižale, potem bi se šele razvila izvozn« Irgovina z našo krmo. Tako dolgo pa, dokler bo vladala taka nestalnost v naši valuti in se ne sklene zunanje posojila, pa na večji izvoz naše krme nili misliti ni. Hmeljarsko društvo v Žalcu, dne 25. raaja 1922. — P. n. poverjenikom! Ker je nujno potrebno, da se podajaj« vsaj vsakih 14 dni v mescih junij, julij, avgust in september javnosti, posebno pa hmeljskim prekupcem potom strev kovnih časopisov inozemstva točna in zanesljiva poročila o vsakokratnem stanju hmeljskih nasadov celega okoliia, potem o tržnem razpoloženju, o cenah itd^ vas društveno vodstvo uljndno prosi, da mu na dani poziv na priloženi dopisnici vsaj po preteku treh dni poročate iz vaše okolice o sledečem: 1. Kakšno je stanje hmeljskih nasadov vobčeT (visokost poganjkov, številnost panog, cvetni popki, cvetje, prehod cvetja v kobule, kakovost kobul, zorenje in obiranje). 2. Katero delo v hmeljskih nasadih se izvršuje ali se je pred kratkun izvršilo* 3. Kakšno je vreme? (temperatura noči, padavine, suša). 4. Ali je rastlina zdrava ? (b»lezni, živalski in rastlinski škodljivci). 5. Kaj veste « hmeljski lupčiji? (predprodaja, cene — najvišje in najnižje). — Prosimo, da si ta listek shranite in na vprašaaja od^ovarjate kratko in točno ter se sklicujte le na številk« 1—5. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 272 do 2ij, francoski frank stane 25.60—26 naših kron. Za 100 avstrijskih kron je plačati 2.48—2.68, za 100 čehoslovaških kron 5.50—5.52, za 100 nemških mark 102 do 103, za 100 laških lir 1472—1480 jugoslovanskili kron. V Curihu znasa vrednost naše krone 1.90 centima (1 centim je 1 vinar.) Od zadnjega poročila je vrednost naše krone poskočila za 5 točk.