2ji slovenski dnevnik ^Najve It Združenih državah • < I Velja za vse leto ... $6.00 Za. pol leta.....$3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 1 I GLAS NARODA Iisf slovenskih .delavcev r Ameriki. Tis« largest Žlovanlan Daily r«i $ the United States I! ItfirH every da? except Suadft7» ž And legal Holidays* 75,030 Readers. •nfiLEPON: CORTLANDT 2870. Entered aa Second daaa Matur, September 21, 1903, at the Poet Office at New York. N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876 NO. 275. — STEV. 275. NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 21. 1924. — PETEK, 21. NOVEBRA 1924. VOLUME XXXn, — LETNIK XXXII - --:------ \ v ............... S KONVENCIJE DELAVSKE FEDERACIJE Jekiarski delavci prosijo Ameriško delavsko federacijo za industrijalno unijo. — Ama'gamated Iron, Steel and Tin Workers so priznali, da se je njih strokov-nja unija v dva in tridesetih letih izjalovila. — Vo ditelj pravi, da je ameriško delo rešilo Nemce. — John Lewis pravi, da noče postati delavski tajnik v Coo'idsevcm kabinetu. Poroča John J. Leary. PREISKAVA VZROKOV SMRTI MRS. SHEATSLEY V zadevi Mrs. Sheatsley, k. je zgorela v peči, iščejo sedaj moža. ki je prosil, da si sme ogled aLi sosedovo peč. — Mož zgore'e je izpremenil svoje menje ter sprejel teorijo samomora. Columbus, O., L'0. novembra. — Okrajni pravdnik John King, ki noče soglašati s samomorilno teorijo coronerja Murphy, katero j«' sprejel včeraj tudi mož ponesrečeni Rev. Sheatsley. je sklenil nadaljevat^« svojo preiskavo ter skuša ugotoviti morilni motiv. Tekom včerajšnjega zaslišanja Tli hotel mož ponesrečene pristati v teorijo samomora, a pozneje je poklical pra.vdni'ka Kinga na svoj tlom. malo pred nogrebom ter dal izraza svojem unmenju. da je nje- E1 Paso, Texas, 20. novembra. — Michael F. Tiglie, }»re ženo kol sifii uastopiia tekom zadnje angleške volilne kampanje. Churchill je dobil v novem kaibinetu mesto državnega zaikladničarja. PARIŠKI MORILEC JE BIL OPROŠČEN Pariški morilec je bil oproščen, ker je njegova zaročenka lagala. — Rekla je, da jo je držal neki bogat trgovec tiot jetnico. Pariz, Francija, 20. novembra. Rector Cehe, neki pariški bančni uradnik. ki je ustrelil bogatega trgovca, po imenu Thiebault. po laži, katero mu je povedala njegova ljubica, je bil oproščen tukaj od nerke porote department a Seine. Njegova- zaročenka. -Jacqueline Iluard >e je zafcastiila na sestanku s svojim zaročencem in da se opraviči. mu je povedala, da jo je Thie- Znani španski p satelj, Blasco Iba-nez, trdi, da je kralj Alfonzo Izdal Francijo. — Manifest pisatelja trdi tudi, da je bil kralj odgovoren za španski poraz v Maroku leta 1921. Pariz, Kritne i ja, 20. aiovembra. Man if est Vincente Blasco Ibane-za proti španskemu kralju Alfonzu, — obsegajoč sto strani ter objavljen včeraj v Franciji, Angliji in Združenih državah. mor. Pravdnrk King bo danes najbrž odšel v Canton, da zasliši ostarelo mater Mrs. Sheatsley. ki je do marca meseca tekočerga leta živela pri hčeri in njeni družini. .Zaslišanje brata mrtve ženske je bilo prekinjeno vsled prošnje pastorja. naj pride okrajni pravdnrk na njegov do-m. Možen ključ a* skrivnosti se je pojavil včeraj, ko je Mrs. G. Allen, ki živi nekalko dve milji od doma Sheatsley, sporočila okrajnemu pra.vdniku, da Je na dan tragedije neki sumljivo izgleclajo-či moški obiskal njen tlom ter jo prosil, če bi mu mogla podariti kako staro ziimsiko snlknjo. Ko je ženska rekla, da mu ne mo-re dati suknje, jo je moški pro- sil, naj mu pokaže prostor, v ka- tel, kjer jo je baje napadel. KoL^. nadaJjnih in v Saterem Je tereni je poč. Tega ni hotela sto-be slišal Cehe to povest, .je odšel v I ^ n& })(>jn(>m p0,iu tud; „ene_ riti. nakar je skočil moškj na porč|ura,d Thiebau-lta ter ga ustrelil. ! ^ si!v(i>tro ter pohitel po cesti navzgor proti! Ko je umi«!, je izjavil trgovec.; ^ ^ ^ domu Sheatslevevih. Policija je j ^ je bila deMica. njegova konfcu- kra ^^ ^ včeraj zvečer iskala dotiSnega ze c.el° eto m dekixca je ko- {Francijo tekom vojne s tem. človeku neeno priznala, da je to resnično. , . , . ' , ____~ .. -n, ,.„ ..i, m1-legel ranam. Doserlaj se ni policiji posrečilo prijeti še nobenejra izmed sedmih atentatorjev. Streli so bili oddani na diktatorja iz velike bližine. London, Anglija, 20. novembra. — Angleška vlada bo uved}a v Kgiptu najstrožjo akcijo, da se napadalce o-ziroma atentatorje čimprej izsledi ter jih občutno kaznuje. Posledica atentata na angleškega "eneraJucua majorja bo najbrže ostra aiu»lesko-egipčan.ska kriza, iz tere se bodo razvili nevarni zapleti ja ji. Danes je sklical ministrski predsednik vse ministre h konferenci na Downing stTeet. Posvetovaje je trajalo dolgo časa. Ta koj po zaključku je bila odposlana ostra nota v Kairo. Kapitalistično časopisje je že začelo z gonjo, da se mora brezobzirno nastopiti proti pimtarskim Egipčauokaže vlada svojo težko roko in naj ne izgublja časa z raznimi notami in preiskavami. Neki drugi list zahteva, da je treba Egipčanom odvzeti vse podeljene koncesije. PROTI OPUSTOŠENJU G0ZD0V- Washington, I). C., 20. nov. V nekem govoru pred \ati:m;il Conference on Utilization of dolži Fort st Products jr svaril preti ^ d SLAVNI INDIJSKI PISATELJ ZBOLEL. kralja, da je bil direktno in oseb- Coolidge pred vetlno nirašca-no odgovoren za španski vojaški jočemu opustoševanju gozdov in poraz pri Animal v Maroku leta trošenju lesnih ibault povabil na Lunč ter jo prl-j,^ T,lkoin katerega je bilo nbi-.^žav. zalosr ZdriiženLli silil nato. da ga spremi v neki ho-( r - - j, , . ^ ' till vec T ior* Spancev, vjetin ve.; v pec. Mr. Slieat-sley je pojasnil okr. pravdniku ra-zlo^e, ki so ga ilo-vedli do tega, da je izprenionu svoje mnenje. Opozoril je na izjave zdravnikov, da se blazni pogosto vržejo v plamen. Navedel je tudi verska dela. ki poročajo, da se fanatični Indijci pogosto izroee plamenom. Rekel je tudi. da je prišel do prepričanja, da lahko zleze ženska tako majhnega obsega kot je bila njegova žena. -skozi vrata, obsegajoča štirinajst kvadratnih in-eev. Laltfko je. da je naenkrat zblaznela, ker je bila skrajno nervozna. Čeprav ne — Tam imate dejanskega morilca ! Porota je nprostiua "bančnega uradnika po razmišljanjih, ki so trajala le par trenutkov. Vsi ljudje, iki so bili navzoči v sojini dvorani, so s pioskanje.ni in odobravanjem sprejeli ta pravo-rek. * 4 Ijcnim ter reke), da je storil to na prošnjo'predsednika ilardinp^a. 4 4 Mi pa vemo, da je naša kampanja, s podporo jav-neira mnenja, prisilila njegov odlok. "Podelitev osenitui-nes^a delavnika in depresija, ki sta ]>ri^li ob istem času, sta onemogočili uspešno organi hiranje." Konvencija jp pričela včeraj svoje delo s tem, da je pravdnik. da j<* mogoče človeku s)>reje)a resolucijo Flaherty-j a, ki poživlja kongres, naj [splezati v tako peč, trdi vendar, da sprejme Kelly-Edge predlogo za povišanje plač 400,000 1)1 Matična oseba ne mogla j»re-poštnili uslužbencev, preko veta predsednika Coolidge-a. Ko je bilo to storjeno, so se pričeli nagovori različnih inozemskih delegatov. Med drugimi govorniki je bil tu-di Peter Grasaman, predsednik federacije nemških strokovnih unij. He it Grassman je v nagovoru, ki je le malo izgubil vsled prevoda, pripisoval Ameriki kredit, da se je rešilo nemško delavsko gibanje tekom dobe inflacije. Obsodil je komlunizem kot "duševno bolezen, povzročeno vsled bede, katero smo prsetali tudi mi". Prosil je za boljši sporazum med narodi, ki je najboljše preprečevalno sredstvo nadaljnih vojn ter izjavil konečno, da se je pričelo nemško strokovno-imijsko gibanje bo}jše razvijati. John Lewis, predsednik United Mine Workers^ ki je dospel včeraj, je takoj izjavil, da ne ve ničesar o reso luči j i. koje namen je predlagati ga za mesto delavskega tajnika. '4Jaz nisem nikak kandidat," je rekel. Lewis je obljubil, da bo pozneje govoril glede resolucije, predložene včeraj in ki obsoja Warren Stone-a, predsednika bratovščine železniških strojnikov raditega, ker operira neunijske rove. KJE JE "RAZOROŽENJE"? zanikuje okrajni stati intenzivne vročine dosti dolgo, da zapre vrata za seboj. Defmitivno .se je ugotovilo, da je prišla ženska v pec z nogama naprej. Nadalje se je ugotovilo, da bi ona sama absolutno ne mogla storiti tega, ne da bi se poslužila kake lestvice ali opore. Vse osebe, ki so bile zaslišane, pa so izjavile, da ni bilo v bližini peči prav ničesar, ko so našli truplo, kar bi moglo služiti v ta namen. Premer peči je šerez vsake podlage in to-:i 'Daily Mail", da se bo pričelo j v tem slučaju se je našlo. Ta so 1>t-preostale tri križar k- takoj irra- v P"1* »rah sporočene Berlinu fjit/, ! potom nemšikega 'poslanika. Medtem pa bo razrušena ve! ki ■ Naslov knjige Ibaneza se glasi-in nova ameriška bojna ladija ;4'Razkrinkani Alfonzo'T. vsled washingtonskega dogovora-- Anglija in Japonska jrradita iiii'*- Z™ZL:!;tL ^ Am " k' Slovensko Amer. Koledar Kako se to *kiada . Z8 letO 1925 j ' >e izborilo prodaja. V kratkem ea- * su smo ga prodali že par tisoč. Craig, Colo.. 20. novembra. — Kdor RH ]wC.e in^ti naj ?a takoj Oficijelno štetje glasov v Sunbeau. Izjavil je. da je priseli ens. kn je treba položiti temelj za obširno in uspešno metodo ohranjevanja gozdov. Dal je izraza upanju, da se bo na temelju konference izkristaliziral načrt, ki bo imel za posledico sistematično pogozdovanje izsekanih gozdov ter ohranitev obstoječih gozdov. Xekako 400 delegatov iz vseli delov dežele se je udeležilo zborovanja. VELIKE ŽRTVE POTRESA. Batavia, Java. 20. novembra. — Sedaj se je defiitivno dognalo, da je pri zadnjem potresu, ki se je pojavil tukaj, izgubilo življenje G64 oseb. Buenos Aires, Argentina. 20. novembra. — Imlij-ki pesnik Ilabin-dranath Taigore, ki je Imel po .lažni Ameriki več predavanj, j»- tukaj nevarno zbolel. Svojemu sinu. ki biva v Kondomi. Je brzojavil, naj pride takoj k njemu. REPUBLIKANCI V IRSKEM PARLAMENTU. Dublin, Irska 20. novembra. — Pri nadomestnih volitvah v ir-ki parlament je bilo izvoTenih tudi par republikancev. V političnih .krogih domnevajo, tla je Tul s tem zadan vladi močan udarec. AMERIKANKI ARETIRANI ŠVICI. Cnrih, Švica. 20. novembra. --V nekem tukajšnjem hofi-tu >ra bili za sit rail sleparije aretirani Amerikanki Mrs. Geneve Fa Pad U • ford in njena hči. Prej >ta že udinjali razne sleparije po Avstriji, odkoder >ta bili pregnani. FINSKI KABINET JE GNERAL. RESI. Helsingfors, Finska. 20. nov. — Finski kabinet je včeraj resi«rni ral. VLADA ŽENSK. 45 milj zapadno od tukaj, ki je bilo včeraj končano, kaže. da bo-! do oti tasoč Din. Kot povzročitelj pa Šele na oilju v neki mestni dami. Pred manj kot enim letom je 'pričel General požara je bal osumljen na grašči-l S:tilni, kakor so ponujali krršnjar- svojem boju že vsaj napol tako Butler kot policijski komisar mesta Philadelphije s sli- 111 zaporen kravasr, 28 let stari j jj, zatrjujoč svojo 'pošteoio^ in! uspešen kot je bil Glas Naroda ? lii111 pogonom na zločince. | Feiddnamd Stergar, ki se je ne- j .sklicujoč se na dobro kupčijo in Vprizoril je aretacije v masteh, pogone na sumljive koIlko vhlj*> se pogodili z plačilo, a sprli so se pri vpraša-;imenuje podjetje, ki tivfca in izdaji ju, ali naj plačajo naprej, kakor ja Glas Naroda, je zahteval previdni Bračko, ali Kaj bi dal Koverta. če 1 >I bil v ure popoldne doanov. Stergar je rveje ležišče v hlevu in zaspal Med. tem je začelo goreti v sked- te-do, nastalo jc ruvanje in naenkrat sta imela krošnja rja Maje-tič in Piišič Bračka na tleh. Vmešal se je nemški priseljenec posestnik Jurij Hoas. ki je s palico kreploo mahal po »lavah krošnjarjev, dokler tudi njega ni Piršič vrgel na tla in pretepel do krvi. Šele ko je gostilničar Kopriva energično nastopil, sta se Bračko in lloas izgubila v noč, krošnjarji pa so se zabavali na-prej nju ter so :na pomoč došli ljudje prvo dejanje, kajti Bračko se je; našli kravarja spečega v hlevu in' pomdnil, da j. občinski svetova-' ga potegnili ven. Za svoje nepre-j iee, ki -a je ..bčin^ki predstojnik vidno rajanje, ki je imelo tako; pooblastil, da pazi na mir in red usodne poS^Teidfce, je bil Fordi nanjd Steirgar od okrajnega so v kamniških gostilnah. Obvestil je nekaj kamniških fantov, da se tlišea v Mariboru obsojen na deset pri Koprivi tepejo Kočevarji in dni poostrenega zapora. poiskal drugega občinskega sve- tovalca Sketa, nakar so se vsi vrnili h Koprivi. Sket in Bračko sta v imenu občine zahtevala od ie. j prvotno vse tajil, pozneje pa je T , . , . ,. .. . i i j priznal, da je prišedši domov ka- Izdajal je policijska svarila na kršilce postav vsake diI c%aPet0j katoro poloH1 na vrs-re in še več sličnih stvari. Navdušenost policijskega ef.mentm prag skednja, ko je ŠM generala se je medtem že precej polegla, lie da hi bilo po krmo za živino. Pri delu se mu mogoče opaziti v Philadelpliiji kake posebne "reforma-j je na pragu ležeča tleča cigareta eije*\ kakega posebnega izboljšanja položaja glede zlo- neopazeno pomešala med otavo, Čina. tako da je ni mogel več najti. Mesto Chicago si ni izposodilo nikakega mornariške-, Ker je dmel nekoliko v ^rlavi, ga generala, pač yta je na svojo roko proglasilo, da bo ^ Je po končanem delu v legel na ]>ričelo s kiižai*sko vojno proti zlcK-inu in grehu vsake baze. Policija je objavila, da bo aretiran vsak človek, ki je bil že enkrat kaznovan, kakorhitro se bo prikazal pred obličje postave in njenih varuhov, ('lane gang, ki bodo padli v roke policije, bodo na licu mesta neusmiljeno pretepli. Policija si jemlje to 44pravico" vsepovsod ter izrablja poverjeno ji polnomoč na revežih, ki ji padejo v roke. Povsem izjemoma pa včasih tudi javno prizna, da se zavzema z« evangelij nasilja in brezobzirnosti, kot je Uboj pri vasevanju Storila sedaj čikaška policija. j V s-trahimju pri Kranju so Pri vsem tem pa ji niti V sanjali ne pade V glavo, da' fantje iz okoliiških vasi vasovalij krošnjarjev legitimacije, od stra-bi nastopila proti resničnim gangam ali tolpam ter pro- i>ii posestniku Strupijiu. Zalezo_|ni pa s0 pritisnili fantje. Taki ti organiziranemu bailditstvu. vn i so neko mladla dekle, ki jo premoči krošnjarji niso bili kos. Sedaj napovedana križarska vojna čikaške policije je in,a Strupi pri hiši. Strupi in wje- Najmlajših izmed njih se je iz ]>osledica kritike, katero so izjavili radi ozkega prijateii-' "ov ^ sta hfitela J^<31ežneže lta stva med policijo in zločinom ob priliki banditskega vo-1^* pri tem ^ razvil }>1' ditelja, pretepača in prijatelja državnega, pravdnika ri])isujejo več kot dva ducata umorov, a ni bil niti v enem slučaju spoznan krivim zločina umora On in njegova tolpa sta bili politični opori merodaj-nih političnih klik. in (VBanion je razventega dobavljal podjetnikom gardo stavkokazov alti skebov, ki je bila zmožna vsega. Par dni pred umorom O'Baniona so se visoki policijski uradniki udeležili banketa, ki je bil vprizorjen na čast banditskemu glavarju. To prijateljstvo med policijo Her organiziranim zločinom seveda ni bilo uničeno vsVed sim*ti enega banditskega voditelja. .Neštevilne skrivne* nitke tečejo neprestano iz policijskega ghmiega stana in iz takozvanili meščanskih ]>o-litičnih klubov v zbirališča vlomilicev, bandit o v in roparjev. ki izvajajo ta svoj posel po poklicu. Ti organizirani banditi so vsled tega varni pred zasledovanjem policije. Navdušenost policije se bo vsled tega izražala v aretacijah, pretepanjih in izgonih reve-žev, ki so prišli vsled bede ali lahkomiselnosti enkrat v nasprot je s postavo. Profesijonalni zločinci, ki imajo dobre zveze, pa bodo prav tako varni kot so bili dosedla^j. Iz Planile na Filipinskem otočju poročajo, da ko tam te dni usmrtili dva zločinca na električnem stolu. To je bilo prvo kazensko usmr Čeaije z elektriko na Filipinskem otočju. Civilizacija, počasi prodira. Toda prodira vendarle. Ameriška civilizacija je končno tudi na Filipine prodrla. Časopisi že dajejo nasvete za tem pa se je končalo ik,le| okusen obed. ki na ga ima vsaka ameriška družina na Zahvalni Hiumnlmrnitska Ustanovljena 1. 1898 2CatnL dlrbttnta Inkorporirana l. 1901 1 GLAVNI URAD v ELY. MINN. Glavni odbornki: Predsednik: RUDOLF PERDAN, »33 E. 185 St., Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS BALA NT. 1808 E. 82na Street. Loraln O. Tajnik: JOSEPH P1SHLER. Ely. Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA. Box 961. Ely. Mina. Blagajnik neizplačanih smrtnln: JOHN MCVEKN, «11 — lttb Av«. Ka»" Duluth. Minn. Vrhovni zdravnik: Dr. JOB. V. GRAHEK, 808 American State Bank Bids. «0« Grant Street Sixth Ave, Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: ANTON ZBASNTK, Room 206 Bake well Bid«, eor. Diamond and Gran« Streets, Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIČ. 1334 W. 18 Street. Chicago, m. FRANK 8KRABEC, 4822 Washington Street. Denver. CoJo. Pnrotnl odbort LEONARD 8LABODXTK, Box 4S0. Ely. Mtnn. GREOOR J. PORENTA, 510 Stevenson Bld».. Pnyallnp. Wufc. FRANK XORICH. «217 St. Clair Avenue. Cleveland. O. Jednottno aradno glasilo: "Glas Naroda" Vse stvari tlkajofe se nradnlh zadev kakor tudi denarne poilljatvr naj se poilljajo na glavnega tajnika. Vse pritoSbe naj se počila na pr«d-sednlka porotnega odbora. ProSnJe za sprejem novih Članov in bolnlik« ■pričevala naj se poSilJa na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska KatoUSka Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom »i obilen pristop Kdor Seli postati flan te orgaulzju-lje. naj se r.plasl tajnika b'llnjepa druStva JPK.T Za ustanovitev rovih amStev ne pa obrnite n» el tajnika Novo druStvo ae lahko vstanovl z 8 člani ali članicami. Kako je v ruskem mestu Pred nevesto je dvakrat pobegnil. ! dan. Nasveti se začenjajo z beseda jni: "Vzemi lepega, debelega pu rana", '"vzemi steklenico smetane", "vzemi dva ducata ostrig", •"vzemi ducat jajc" itd., itd. Uboga delavčeva žena eita z naslado vsa ta navodila. Brezuspešno pa išče v njih pojasnila. odkod naj vzame . . . ★ Žena je pripovedovala svojemu možu: — Oh. na svetu so pa res revo-tako veliki reveži, da se mora- Profesor Hanoveranske paliteh-Newsolu na Madžarskem se je nike Obst je liil pred kratkim v; imel p^n^eiti Andrej Hnkita. Odesi in o njegovih nvtisili poroča noei ] red določenim diievim pa je sedaj "Kolnische Zeitung". Prvi izgini!. Iskali so ga vsenaoko'a. pogled na Odeso je naravnost , slednjič pa so jra dobili v grozuu, vstrašiljiv. pravi nemški profesor, kjer je hotel izvršiti samomor, pa Celi oil elk i mesta so sam prah m ni imel za lo potrebnega poguma, pepel. Za Obnovitev mesta so po-1 Bil je ves zmeden in bulil je \ trebna leta. mogoče celo desetlet- tla. jZačeli so ga klieati in nato seja. Pred vojno je imela Odesa 600 le čez čas se je zavedel, nakar so tisoč prebivalcev, danes jih ima ko-' ga spravili domov. Ničesar ni vrana j 310.000. od katerih je 150.000 del in zelo je bil začuden, ko so Židov. Če se pa pogleda odeško živ. J mu pripovedovali, kaj da je hotel Ijenje pobližje. potem je slika bolj ;storiti. Zdravniki red katerim .se je zagovarjalo devet, domačinov Kamrvlce in dva krošnja rja radii V tovarni lepenke Sladka gora! lahke teleisuie poškodbe. Dva Kam D opisi. Girard, O. V prid Slovenskega I>oma priredimo Viniiko trgatev, ki se vrši na Zahvalni dan, to je 27. novembra 1934 v Slovenskem Domu v Girard, Ohio. Veselica se prične ob 2. tiri popoldne. Vinicarji in vr-ničarke nastopijo ob 7. uri zvečer dn ob istem č&su «e tudi prične trgatev. Vabijo se vsa društva iz Johnstown, Girard, Niles. Warren, Fa-rel in tudi vsi ostali rojatki in ro-tjftkinje, da sie udeleže te naše pri- ob Muri je med čiščenjem stroja zagraibila tramsmitsfcja zapo.s^fene-jra delavca Julija Faikiča iz St. llja v Slovenskih goricah. V tre- ničana sta bila oproščena, ker ni bilo dokazov, da sta r-e dejansko udeležila pretepa, obstali pa so bila obsojeni deloma na denarne tedna na deset dna ter na plaer-lo proce'jsnjih zdravniških 3m diii-(gih stroškov in odšikodniue za bolečine. ne bo nikomur žal, kdor pride. Sodnik tudi ne bo preveč strogo nastopal. Kar se tiče druge stvari. bo vse preskrbljeno. Toraj na veselo svidenje Odbor. Chicago, 111. Ker se je približala zopet Jesenska doba. si je Slovenski Sokol v Chicago «bral dan 29. novembra, da priredi svojo veliko jesensko veselico z javnim nastopom Sokola, Sokolic ter tudi moškega nutku mu je bila raztrgana v>a kazni, dedoma .na zapor cd enega obleka, vendar pa je imed delavec že ves okrvavljen tioCitoo prisotnost duha in moči, da se je sam iztrgal iz stroja in šele nato padel v nezavest. Stroj mu je zlomil levo roko, zmečkal prste na obeh rokah in mu srtisnil prsni koš ter poškodoval na nogah. Domača zdravnik mu j«? nudil prvo pomoč, nakar so ga prepeljali v Št. Ilj in od tam z dunajskim večernim vlakom v Marabor, kjer ga je pričakoval rešilni avto ter ga prepeljali v bolnico. Jelen - šarenj ak na Pohorju. Lastnik mariborske kavarne "Promenade" je prš Bivola na Pohorju ustrelil kapitalnega jele-na-šarenjakta (cervus dama), ki je bil nad 40 kilogramov težak. Ta reidka dfcvjiajciaa jt-najbrže iz freditv«, Zoba?« bo obflo^ take da in ženskega naraščaja. SlovecskI Ilrv^take zaala na Pohorje. SLOVENSKE PRIREDITVE. bo Xewyoržkim Slovencem ne dolgčas do Novega leta. V sredo zvečer priredi "Slavec** sr\*ojo zabavo v PerschLchevi dvorani. V nedeljo popoldne ob petih priredi Pershaikova godba zabavni večer v LeppLg dvorani, 101 Ave. A. Ista godba priredi dne 27. de- tako lepo in tako n:i!o me j - prosil. — Kaj ti je rekel — jo je vprašal mož, — da, si postala naenkrat tako milosrčna — Klobuk je držal v roki in ko me j«' slišal prihajati, jr govoril z otožnim glasom: — Oh, lepa, mlada, gospodična, dajte majhen dar, ubogemu slepeu. Mož nekoliko pomisli in odvrne: — Prav je, da si mu dala dolar, revež je res slep in podpore potreben . . . ★ Soglasno z Darwinovo teorijo se človeški rod še sedaj neprestano raizvija in izpopolnjuje. Če je to res, se morajo enkrat tudi Kukluksklanci razviti v dobre in poštene Amerikance. ★ Nekoč je živel človek, ime mu i>ilo Thomas Jefferson, ki je pisal nekako izjavo neodvisnosti in v njo postavil čudne tbesede: — Vsi ljudje so ustvarjeni enaki. ★ Države se rušijo in dvigajo, narodi se porajajo in izginjajo, pre-stc'-i se majajo, razdalje se krčijo, planeti prihajajo in izginjajo — le pamet Majka Cegarefa ostaja ista in neizpremenjena iz ve«a \ vek. ★ Vzemimo, da porabi vlada za vzdrževanje te zemlje štirideset popolnoma zdrav ali ukazali so mu. da naj počiva v>aj tri tedne. V lean času !>i se pokazala reakcija. Dohil j>' mrzlie". ki jr pa kmalu prešla, nakar .ura je zopet veselilo žeiiitovanje in prigovarjal je nevesti, da naj se kmalu poročita. Vse je šlo zopet lepo v redu da prenehajo s svojimi vožnjami! in na na-topno ne leljo j.- imela biti pornka. Dva dni prej je š.-l na sprehod v sosednjo vas in ni ira bilo več nazaj. Iskali so ga zopet v Odeso, ker vsa trgovina peciva. Odesa je izvozila 1913. S3 milijonov pudov žita. nalaga na ladje sin le tu in tam nekoliko žita. okoli in ga niso našli. Ne morejo V elevator ji h je mogoče spraviti 38 milijonov pudov žita, danes p* so ti prazni. Stroji ob nabrežju rjave neporabljeni in v>e delo v pristanišču počiva. Samo maie trgovine v mestu delajo, dočim r!n-dnstrijfka podjetja komaj životarijo. Obstu so govorili, da delajo delavci v tovarnah komaj dva do tri dni na teden. Nič boljše ni v Nikolajevi!, kjer je pristanišče enako prazno Ln kjer delujeta samo železolivarna in strojna tovarna. Obnovitev Rusije je še petera bodočnosti. Ui prav razlagati njegovega na-;stopanja, ker je Rakita drugače po-vsem reden, priden in dober <'io-vek. Zilravniki >o mnenja, da gre tu za izvanreden slučaj epilepsij \ de bolnik izgnbi za nekaj časa povsem zave-t in v tej dobi ne ve nič. k j • ■ je in kaj dela. Taki pojavi bi bili zla-ti pred važnimi dogodki, kakršna je poroka. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA '(JLAS NARODA' NAJVEČJI • SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. Priporočljivo je, da nam pošljete VASE PRIHRANKE za obrestonosno naložitev. cembra. v soboto zA-ečer. veselico bilijonov dolarjev na ieto. v Urooklynski Schwa-ben Hall. Nadalje je na programu za letošnjo zimsko sezono tudi par prireditev Jugoslovanskega Kluba. To je lepa svota. Ponavadi se pa uporabi polovl-eo te svote za preiskavo, kam je Izginila druga polovica._ 66 Naša banka plačuje na vloške na Special Interest Account » 4% OBRESTI NA LETO a sigurnost je v vseh ozirih zajamčena. 99 Naj bo Vaše sedanje hranjenje Vaša -zaslom-ba za vse slučaje v bodočnosti; radi tega vložite Vaše prihranke v solidno in sigurno domačo banko. VSE DRUGE BANČNE POSLE IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. GLAS NARODA, 21. XOV. 1924. Prvi glasovi ameriškega časopisja o Meštroviču. Ameriške novine nimajo nava-de pisati o razstavah in umetniških dogodjajih. pred no ne nastopijo. marveč' koncentrirajo pisanje neposredno v čas pred samim dogodkom in takoj za njim. Ravno tako ho oh priliki otvorjenja Mf štrovieeve izložbe v Brooklvn- člančič s podatki o življenju in delovanju. Na koncu se tu pravi: "Prihod Ivana Meštroviča, poznanega jugoslovanskega kiparja, je eden od najznamenitejših dogodkov te sezone. . . Produkti njegovega dleta imajo posebno individualnost. primitivno, čarobno, tu- jkom Muzeju dne 1!). novembra t. pat am tudi brutalno, ali nosijo nc-leta. — Vendar že od nekaj časa j sumljivi pečat genija. On se je od-s« m je bilo v ameriški štampi rano- trgal od klavne tradicije plemenito zanimivih glasov o prihodu Me- te prešlo-ti in udal se je težnji, da štrnviča v Ameriko ; hočemo tu- izrazi z večjo silo in s polnejšo svo-kaj navesti nekatere. jbodo v svojem lastnem materij al u •New York Evening Post" »d nepomljivi zmlsel vsem i r a. kate-2."». oktobra je pisala : "Amerikan- rega v zadnjem času skušajo izra-ei ea'kali «lo^ti let, da vidijo tu- zit.i slikarstvo, literatura in celo kaj Meštroviča dela. Glas o njego- muzika . . . Njegova prva razstava vih tragičnih iti herojskih inter-. v Londonu je ustanovila njegov pretacijah trpljenj Srbije ga ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI (Foreign Language Information Service. — Jugoslav Bureau.) NEZAKONITO BIVAJOČI INOZEMCIV ZDRUŽENIH DRŽAVAH V Združenih državah je jako. stalno pripustitev, naj se nikdar mnogo inozemcev. katerih bivanje ne obrnejo na priseljeniško oblast. v tej deželi ni zakonito in ki bi radi .storili potrebne korake, da se to bivanje legalizira (-spravi v sklad z zakonom^. Taki so na pr. priseljenci, ki so -se vtihotapili čez j m e jo: sfer i vil i potniki (s t o\v a \v a v s) | in druge osetbe. ki so prišli zača.s- inter- v Londonu je je položaj k<>t ene izmed vodilnih fi-tukaj pretekel že od zdavnaj, ker gur evropske umetnosti. Ameriška razstava, ki vsebuje do uri je bil pripoznan povsod v Evropi kot eden izmeti prvih modernih kiparjev. "The Art News" v New Yorku. O I 1. novembra, je pisala: 44 Pred-stoječa razstava skulptur proslavljenega jugoslovanskega umetnika Ivana Meštroviča v Brooklyn Museum bo ok! naslovom "Ivan Meštro-vi.", na vsezadnje!" in piše: "'Malo umetnikov, ki so stekli sloves v Evropi, jo tako dolgo odlagalo razstavljanje svojih del v Ameriki kot "M.-štrovič. No. na vsezadnje on je tukaj . . . Meštrovič je na;odličnejši reprozentant umetnosti Jugoslavije . . Potomko je članek omenil dela in uspehe Meštrovičeve in poskuse, da bi se njegovi umotvori še poprej pokazali v Ameriki, zaključuje: "Me r't mvji'ev zakašnjeni prihod v to /•■mljo ima to prednost da nam navsezadnje predstavlja eno evropsko ceh-britesto, katere slove sje de-V nitivpo* u-tanovljen. Videlo se bo. da.li bo ta zemlja ^>onovila sod-1 o Evrope ali ne. Na vsak način pi bo ugodno spoznati se z enim talentom, 'kateri, d asi je le deloma "o umetne^t napravila njegova m< goena dela. tako različna od vs-ga. kar je kedaj kdo drugi napravil f Zanimivo je ugibati." Pa tie samo-dnevniki, marveč tudi ne-k iteri ilustrovani listi in magazi-ni začeli so prinašati preliminarne člaučiee in reprodukcije Meštro-vičevih del: \ "'Mid-Week Pictorial'*, tedew-ska ilustrirana izdaja "New York T:mes-a", najbolj uglednega new-» r^kega lista, v številki, ki nosi da t um 13. noveinubra. prinaša eno celo stran posvečeno Meštroviču pod naslovom: "Dela Meštroviča. jugoslovanskega kiparja, ki je prišel v Ameriko." Reprolueira-nih je šefct del m raztomačenih n tekstom ter je besedami; **Meštrovičeva ( 1 razstava je velevažen prispevek k proslavi Brooklyn Muze,ja.v O Meštroviču so še prinesle slike in članke velike novine v New Yorku. "New York Times", ne-leljska številka od IG. novembra, v prilogi "Magazin Section" je prinesla čanek čez celo stran in dve siki. "New York Ileral-Tribune". ne deljska številka od 16. novembra, ie posvetila celo obširno stran pri-'oge Meštrovičevi umetnosti in re-produeirala nekoliko slik. Meštrovičeva razstava se bo ot-vorila z sveča nost o recepcijo, ki io {tri rej u je uprava Brooklyn Muzeja dne 19. novembra zvečer ob oriliki stoletnice " Brooklyn Insli-lute of Arts." Na recepcijo je pozvanih mnogo tisoč ljudi. Pozvair so tudi zastopniki jugosloA'anskih društev in proininentne osebe v New Yorku. kakor tudi drugih slo vanskih plemen. Nekoliko predavanj se bo obdržalo ob priliki Meštrovičeve razstave. Brooklyn Museum ima prt -krasno, prostrano dvorano za predavanja. v kateri more sedeti d > 700 ljudi. Dvorana iirfa vse priprt--ve za projekcijo slik in filmov. Pivo predavanje je držala gospa d-, i Morton, v soljoto. dne 15. novem-1 To moram priznati! ''Jaz moram kaditi. Brez cigaret ne morem biti, in HELMARS mi dajo udobnost in veselje, ki odgovarja moji želji po turškem tobaku ter me napravi zadovoljnega in veselega." Ni boljšega tobaka za cigarete kot je turški tobak, in H3LMAR turške cigarete vsebujejo samo turški tobak. Če kadite sedaj cigarete iz mešanega tobaka, boste z veseljem začeli kaditi turške. HELMARS so popolnoma čiste ter so v lepenkastih škatljah, da se ne lomijo. Kot drugi, boste z veseljem začeli kaditi turške. J£> BOXES oflOorZQ // Izdelovalci prvovrstnih turških /j&l&ljtfy^ipj in egipčanskih cigaret na ki jo povzročil jejo žuželke v Zdr. državah, po $200 /.a vsakega prebivalca. naj bo moški, ženska ali dete. Poročilo tudi trdi. da število žuželk stalno raste. l)a je dandimes večje izobilje žuželk k»>t poprej. pripisuje so okolščini, tla je civilizacija doprinesla nenaravne razmere, katere so neugodno vplivale na naravno ravnotežje med rastlinami in živalmi. Izmed razlogov se navaja stalno in obširno obdelovanje ene bra. pri čemur so se prikazale n- j 1* produkcije MeKtrovFČevih del. Dr t iza kn so •ro predavanje bo po otvoritvi ob-1 držal dr. Brinton. znani ameriški umetniški kritik, ki je sestavil trdi bogato ilustrirani katalog ra.:- st -i ve. jZa Jugoslovane bo prirejeno posebno predavanje s številnimi slikami in raztolmačeujem dela in umetnosti Meštrovičeva, in sicer v nedeljo dne 30. novembra popoldne. Predaval bo g. Milan Mar j t-n< vič katerega je uprava Brooklyn Museuma ki želi s tem ustreli rojakom velikega umetnika, pos--bno naprosila, da drži predavanje o Meštroviču za njegove rojake. Kako se pride v Brooklyn Museum Najhitrejša polt do Brooklyn Museum je po I liter borough Subway; vzemi sledeče linije: "Flft-bush Avenue" aji "New Lots A-venue" ali "Pennsylvania Avenue" in peljifce se do postaje '*E-stern Parkway — Brdoklvn Museum." Tzid je ravno pred starim no zaprt. Vstop je brezplačen, razun ob pondeljkih in torkih, ko znaša poslopjem. Miizejeva razstava je vstopnina 25 centov. no v Združene države, bili začasno ipiipušeeni in so ostali tukaj čez dovoljeno—dobo; mornarji, ki so zapustili (dezertirali) svojo ladjo v ameriškem prisstaiiišču. Vse take osebe b' morale dobro spoznati z zakoni, ki se tičejo njihovega slučaja. Priseljeniški zakoni Zdr. i držav označujejo razne Hkupine | inorzeancev. ki utegnejo biti depor •'tirani. Te skupine zapopadajo ac-! činoma razne zločince ali pa anar-I h;- te. ali zakon določa tudi. da inozemec. ki je prišel v Združene j drža ve nezakonitim potom, isme ;biti deportiran. V glavnem morejo taki nezakonito bivajoči ino-zemci biti deportirani tekom petih . let po svojem prihodu. Mornarji i pa. ki dezertirali svojo ladjo in j ostali v Združenih državah, ne (la , bi bili pravilno pripuščeni kqf pri-.stdjenei. morejo biti deportirani le tokom treh let začeniši od dneva. ko so se izkrcali. Ne le da je mnogo inozemcev nezakonito-bivajočih v Združenih državah, v nevarnosti deportacije — razun ako je minulo pet let, kar so tukaj, — aimpak oni so podvrženi še drugim sitnostim. Kdor je prišel v Ameriko po letu 1908. ne more postati ameriški državljan, ako depaattanent za tlelo mu ne izda. predpisanega spričevala o pn-|hodii (certificate of arrival), v katerem se navaja dan in kraj prihoda in kako je kdo prišel. Ako priseljenec ni prišel zakonitim potom, ni seveda nikakejra zapiska o njegovem prihodu. Vikljub temu pa je naturaliizacijski urad pripravljen izdati takemu inozemcu potrebni certifikat, četudi je prišel nezakonitim potom, pod pogojem. tla predloži potrebna dokazila o 'svojem prihodu: ali to velja le za one inozemee. ki so prišli v Združene države pred dnem 3. junija 1921 in so od tedaj neprenehoma stanovali v Združenih državah. Splošnega pravila pa nt, in se vsak slučaj rešuje posebej po svoji zaslugi za časa. ko se vloži prošnjo za naturalizacijo. Drjžga težkoča za nezakonito bivajoče inozemee je ta, da -si ne morejo preskrbeti povratnega dovoljenja (permit), ako hočejo odpotovati v stari kraj na začasen obisk. Po novem priseljeniškem zakonu se tak "permit", ki upravičil je inozemca k po vrat ku v Združene države brez ozira na kvoto, sine izdajati le onim ino-teri je bil poprej zakonito pripuščeni vjZdružene države. Ako inozemec odpotuje brez "pernifta". treba tla si priskrbi priseljeniško vizo. da se ipovrne. Inozemci na začasnem obisku v inozemstvu spadajo po pravilu v razred izven-kvotnih priseljencev in si morejo priskrbeti priseljeniško vizo ne-glcde na 'kvoto isvoje narodnosti. Ali le oni«inrtzemec. ki se vrača v Ameriko po začasnem obisku v inozemstvu, je izvzet i z kvote, kateri je bil poprej zaonito pripu-ščen v Združene države. Radi tega nezakonito bivajoči inozeimec. ki odpotuje a* stari kraj. je v slučaju povratka pod\*ržen isti omejitvi glede kvote, kot vsaki drugi priseljenec, ki prvič prihaja v Ameriko, in se mora zanašati na to, da se g ]<• iztrebitev ah sko oblast za pripustila v. pri ee-j .. , . ... 11 zmanjšana zaloga domačih ameri- mur treba seveda vzadostiti vsem' .. .. . „ .. skill rastlin. t>d katerih so zuzehce določbam novega prišel teniškega ...,,„. . .... , , ~ 1 »oprej živele, lakozvani rilekar kona od leta 1924. Z drugimi! - , , . ^e je na pr. popre i pase! le na div-besedanu on si mora pred svojim povratkom priskrbeti i>riseljeni- ško vizo na predpisani način, kot* vsakdo drugi, ki prihaja prvič v Združene države. Nt o velja gle- jem sadju, dokb svetu. Razne vesti. i .... Francija in Rusija. Ntoja na kaj čuden način. Društvo --hoče namreč postaviti Mihaelu Francija je priznala sovjetsko. Treinmlu, ki gaje pri nekem prevlado de jure. Sedaj je pa od po- t:;>u v kavarni ubil trgovec s pv-•dano v Moskvo jiosebno pismo rutnino, Žid LoebeJ. velik spoanc-francoske vlade, v katerem bodo trik. ki naj predstavlja .lezusa. ka-navetleni francoski pogoji. V vsem ko dviga umorjenega Tremmla k zahteva Francija, tla so ji izplača sebi. Poleg Kristusa bo stala po-18.316.256.67:1 zlatih frankov in si- stava trgovca s perutnino, ki drži eer za ruske vrednostne papirje, v rokah nož in opazuje trpljenje ki so bili last francoskih državi j a- "Trt mmla. nov do 31. januarja leta 1920. ■ 11.266.8S9.750 zlatih frankov, in Zaradi trikratnega umora lastnih jo utrpeli f rane. J otrok i državljani vsled komunistične na-. niso vpeljali kultiviranih vrst. in črv. ki danes napada rožne koreni* v cvetlic-lijakih, s i • jr nekilaj loteval le divjih rož. Mednarodni ppu.iet igra til(L) veliko vlogo v * razširjevanju in-s.-ktov; več k< t polovica vseh tn-I k:;jšii.j '.i n i,;bolj škodl jivih žuželk - > tuj« _:;! izv /a. .M >rda te im;>or-ttrane žuželke rd-»<» bil«* povrvrst-na nadloira v svoji izvirni domovini ali prenesene semkaj so oh-sie !!'r< in i i la za zatajevanje vsled odsotnosti svojih na-avnih sovražnikov. ki so preža 1 i na nje dom«*, in se pi ninožujejo skoraj brez vsake ovire. Tudi promet znotraj d"-žt !e prispeva k pr« -»eljevanju žu-jželk iz i !■<• in kra.iine v drugo. Povečanje pr«diivals|va. zman.f-an.;< gi / Iov in lov so tudi poma-:u noževa u ju i 'i -«vktov. s in 1 ŽIVIJO. POVELJNIK AMER. LEGIJE. de mornarjev, ki zapustijo svoj poklic, potem ko se jian je dovo- J lilo. da se začasno izkrcajo, oziro-i ma ki so dezertirali svojo ladjo ameriškem pristanišču: ako na i bo njihovo bivanje v Združenih državah legalizirano, morajo tudi oni poprej odpotovati v Inozemstvo in potem priti nazaj v Ameriko na zakoniti način. V tej zvezi opozarjamo na jako strožje določbe novega priseljeniškega zakona, kar -i' toče deportacije. Kar smo rekli poprej gle le' deportacije nezakonito bivajočHi inozemcev. velja le za one. ki soj prišli v jZdružei/> držav« po l dnem 1. julija 1924. Kajti zakon; ir;| določa, da vsak inozemec, ki bo.. ,, , -; i - •.. tlt;, ■ tem da so s.^re'M sie\ilo ptit zasačen, da ni bil po novem zako- > , ... i • i , 1 |sesavcev. ki od ujli nu upravičen priti v Združene dr-1_ žave, oziroma ki je o-tal v Združe-lržavah dalje, kot mn je bilo do-j vol jeno ju* tem zakonu, sme biti : deportiran vsak ens. Z druirimi be- i sedanii. kdorkoli je prišel v Zdr. i države nezakonitim potom pr> i.j juliju 1924. sme biti deportiran — j ne le tekom petih pet let svojem i prihodu, ampak kadarsibodi k«b-1 ne je. Nekateri zmed inozemcev. kate- | rim grozi možnost deportacije.) morda mislijo, da je za njih mo-; goče odpotovati v kako sosednjo ozemlje, kot Kanado ali Mehiko in od tam zaprositi za zakoniti prihod. Ali po novrm zakonu oni ne morejo priti brez priseljeniške vizo, in število kvotnih viz je jako omejeno. Poleg tega o:i mora >ta-novati a- takem sosednjem ozemlju vsaj dve leti. pred no sme zaprositi za pripustitev v Združene države — razun ako dokaže, da je prišel v to sosednjo ozemlje potom prevozne družbe, ki se je podvrgla in zadostuje vsem zahtevam novega priseljeniškega zakona. ■nonalizaeije frankov. 7.049.366.923 zlatih „ Gobavost v Južni Afriki Južnoafriška vlada j" sklenila energične odredbe proti razširjenju gobavosti v Južni Afriki, ki se j«* v ondotnih krajih zopet silno razpasla. Samo v kapski koloniji so našteli nad tisoč slučajev, to je več kot v zadnjih desetih letih skupaj. Spomenik brez okusnosti sta bila te dni aretirana mož in žena v Stcgersbaehu na Gra-d-sk« in. Osumljena sta namreč, da sta svoje tri otroke zastrupila. FRANCOSKE ANEKDOTE Slavni igralec je nekoč tepel svojo ženo. Sosed je prihitel k nje govern očetu v bližnjo hišo ter ga prosil, naj gre branil snaho. Stan gospod je trenotek razmišljal. j>o-tem pa je odgovoril odločno: 'Kiir je Bog združil, naj človek ne raz-družuje! in ni šel nikamor. Društvo Pr obujajoči h se Madžarov, to so madžarski fašisti, bo proslavilo petletnico svojega ob- ŽUŽELKE STANEJO ZDR. DRŽA VE DVE MILIJARDI NA LETO. - t (ilasom pore'-il prof. J. J. Da- j Poveljnik Ameriške Legije je J. visa na znanstveno akademijo dr-j A. Drain. Done roke ni izgubil ža ve Indiana, znaša letna škoda.) v vojni, pač pa na lovu. TRUPLO POKOJNEGA PAPEŽA BODO PREMESTILI. f9fYM«KTJ(mTMIjn[W.CO. "t» YO«K Truplo pokojnega papeža Tj eon a XII I. tmsio prt'nes'li iz katedrale sv. Petra v grobnico cerkve sv. Janeza. Slika nam kaže grobnico, v kateri počiva truplo. GLAS NARODA, 21. NOV. 1924. f Namen in bistvo Dawesovega načrta. O tem načrtu .se je pri nas mno-Idami zlatih mark ter jih uporabijo govorilo, toda še danes .si je'ti za različne finančne operacije, malrfcdo na jasnem o njegovih po-! V Londonu se je posrečilo nemški drobnost ih, dasi je ta načrt temelj delegaciji izposlovati v tem ozi-iottdonske pogrnlbe. ki bo odslej ru pripombo, ki daje Nemčiji pra-roerr lajna za razvoj evropske po-' vie o ugovora proti delovanju re-litike. Dawesov načrt govori o paracijskega komisarja na polju nemških obvt z nos.fi h napram za- zbiranja nemškega premoženja, vezniškrm državam. | Teza de me konflikte režnje mc«l- iiaro Inn razsodišče. Cim se nabere v Nemčiji pet milijard, ki niso v inozemstvo, se na- ZA VEČJO VARNOST. ij ustavijo. Prihodnja leta o mi-lijardah seveda še ne bo govora, toda tudi nakopičeni milijoni svobodnega kapitala utegnejo povzročiti nepričakovane posledice, zla- Nemčija dobi gospodarsko suverenost na vsem okupira ne/m ozein- ,. v • •• * i : • prenesem J ju. Vrnejo >e p vse zelezniee. \ si 1 7; daljna izplačila na račun repara izgnanei -e povrnejo, prepoved J 1 ..... dostopa v Poruhrjs se razveljavi ni vsi aretirani nemški državljani se oivobo le. Kot kompenzacijo za to se obveže Nemčija, da ne bo preganjala separatistov za njihovo .. , . , , , . , ,, Isti če bo reijaracijski komisar po- delovanje v i rosi M. prte pa lahko . . , .. , , . . ... s-neševal razvoj neinske industrije, v bodoee a hnini- 'rat ivn.m in so:!-; 1 ... ti,. .....i 'Z druge strani pa daje ta okn!na>t mm potom preivreci vsano njiho- . . 1 ... .. ,, i I inozemskemu nadzorstvu večjo vo akcijo na tem ozemlju, lici- , , . ...... ...... , ,, i ekonomsko silo v sami Nemčiji. $rU>ke in francoske posalke morajo takoj zapustiti vse pokrajineJ na desnem bregu Reue. izvzemši1 one, o katerih govori versailUki j mir. nadaje Poruhrje. in vicerj najpozneje čez eno leto. Obenem s<- osvobode tudi zaže lena renska pristanišča I)ues-»ddorf, Duisburg in Murlhehn. Nemčija se obveže j • ... i kralja Husscina. varovanca Velike izročiti svoje zelezniee delniški j J , »t • i • , • -.....i,- I Britanije, pomeni uov neuspeh an- druzbi. ki posluje inozemskim > nadzorom. Svoji industriji naloži j " obligacijski dolg v znesku o mili-. jard mark. IManovi zlato emisij- \ Iiasle c utraitv* an"le" skn banko, ki tudi posluje p >d j ško P™0*' v Or.jentu pdknpane. , . , . - • Po zasebnih poročilih s<» ahabite inozemskim nadzor-tvom. Končno, 1 , - , , . • . ! podpirali indijski mohamedanci. mora nekako "zastaviti svoje ca- . 1 1 ■> ... . , . . iin • , ' Le vsled njihove pomoči >o tlose-rme in trošarine o-d sladkorja, to-1 *' 1 , , ,, i -i •• * 1 ertm: COPVRICHT.KCYSTQNI VICW C5. MW VCK Uprava velikih preoeeanskih -paritikov je opremila tudi rešilne čolne z brezžičnimi aparati. V slučaju kak" nesrt če b«> Ij idem v rešilnem čolnu to novo izboljša :ije veliko koristi. Laško zračno brodovje. alslva v ina- dohcvlkov železnic, iz industrij- znavalci Orijenta so mnenja, da , ., ...... , , i • se bo pomoč indijskih monaonedan skih plaeil in iz tega. kar dobi' ' ce vse stopnjevala m da je tudi iz- Neimčija o l carine in trošarine, mora set avl jat i reparacijska izplačila. ki jih vpisuje na posebni račun v notranjosti države. Ta račun vodi posebni komisar, zdaj Amerikanec Young. Zlata emisijska banka se ustanovi 7. namenom. praznite v Mezopotamije samo vprašanje časa.. Anglija seje tu samo izolirala, ker je neprestano za-ropala Franciji nasprotno politiko. Pariški list "Soir" je mnenja da je hotel Mac Donald v zadnjem trenutku "spremeniti tra lieionelno da obvaruje upnike Nemčije pred . ... - • t -1 politiko Angine v Arabiji. Zato novim presledkom v reparacijskih 1 . . _y . ..... , , , ., , da je pustil pasti Ilussema. \ se p:t izplačilih, kakor je bil nedavno 1 . , kaze. da je bn ta Mac Donakiov korak prepozen in nezadosten, ker je vplival le kot posamezen pojav, ki ni mogel prepričati in pridobiti mohaanedaneev. Indija. Državni tajnik za Indijo lord Oliver je podal angleški go-spodski zbornici poročilo o stanju v Indiji. Njegovo poročilo je zelo pomirljivo in optimistično. Lord Olivier zagotavlja, da je Das (voditelj indijskih nacionalističnih revoliicijonarjev) ])ošten in previden mož, ki je že skoraj spoznal, da je samouprava ljudstva brez organizirane moči nemogoča. Tn mnenje lorda Oliviera pa ne drzi preveč, ker kmalu nato priznava lord Olivier, da je dejal Das. da (bčuduje značaj in motive Davsa. vsled valutne katastrofe. Raparacij milijonov od trgovine in oOO milijonov kot izkupiček od prodaje železniških delnic, za tretje leto pa 1.200.000 000,340 milijonov od že- IV. (ta se ju mr . itaiij-a dni -o-1 d toliko ai !•;-[>!;; .i bo lahko kosal na tem po sikatero današnjih ve*< stremi pre Ivmiu za tem. da bi prekosila Francijo, svojo nevarno ta-kmova'";o n i Sv 'oze.n1 -k' m morju. kar ji j;1 ž • pr -'-ej u-p !'». Pa tu li na polju eiv I u-ga letalstva je napravila Italija velik i;o-rak najin j. Organizirala je že ve -zračnih prog /.:i hni :n tudi b';i-govni ]>r« met. ki >■» razni t ■-roma š-zelo kratke. Seilaj m- ba*." / lived bo zračne proge BrlndLsi — Atene — ("arigra-!. pa tuli (5>-nri.nioni {la ugrabijo za vsako 9.50 milijonov od železnie in 300 Klužbo in tmli ^ nyim taiko ^sovra milijonov od industrije). Ce bi se ženQ policijsko m je optimizem položaj Nemčije v tem času iz- lor(1a Qlhnera neutemeljen, se vi-boljšal. lahko zavezniške države tej(li tu(U iz tep.a ro?ali list; ot^heil kažejo poročila &a teh izplačil v inozemstvo. Zn angle§kili listov, ki govore o novih državo, čije proračun znaša nad I pnhf)jih mP(1 indijskim prebivaT-12 milijard zlatih mark. ne pred- ^^ j^gi^a, da hočejo Angleži Ktavlja svota dveh milijard 500 7 ra^paijCrijem sovraštva med liin- di in mohamedanci znova utrditi svoje s-tališče. Turčija. Turška vlada skuša r vsemi sredstvi svojo trgovsko mor arico tako izpopolniti da bo popolnoma zadostila vsem potrebam milijonov posebnih težkoč. To pomeni. da se zviša davčna obremenitev za kakih 20 odstotkov. Toda kako izvesti prenos ter svoto v inozemstvo? V obliki neonskega papirnatega denarja? To bi pomenilo katastrofalen padec nemške valute. Ali v obliki zlata, od-nosno inozemske valute ? ("e bi jo Te dni je rimskim fašistom bilo' at rop'ano vin jih i.:roč:la vojne-sree ponosa nad svojo veličino. k<> mu vodstvu. Za iv< ruan za-.-ij » it:i-so videli nad seboj v zraku več sto Iijanske zračue dužbe -e ji- pora-!etal. Povodom proslave obletnice bilo let<>^ :$«);> m.lijonov lir. ]x hoda na Rim in zapri- žeiija fa-j Ko bo reorganizacija šistovske miliee. so s»> j>o vsej Ita- Italiji izvršena . b«> imel na !iji vršile velikanske slov» -nosti. Fašizem kaže na zunaj svojo moč. in v to svrho mu je dobrodošlo vsa v o src isti prosla vi se je lani dA^ignilo v zrak okrog 200 letal, letos pa 700. Prvotno so se culi glasovi, da je treba štediti z bencinom in drugim istro.^ki pri raznih fašistovskih proslavah, čeS la požirajo take slovesnosti težke milijone. Kljub temu pa -si Mussolini ni hotel vzeti priliko, da zopet ankrat blesti, to pot v senci stotin letal, in da kaže svetu svojo moč. čeprav le zunanje. Nekaj pred 11. uro dopoldne se je dvignilo v Rimu med ceremonijami več vodilnih zrakoplovov. Za njimi so se povzpeli v zrak skoraj vsi razpoložljivi aeroplaaii. nad Rimom samih dobrih 400. letala vseh vrst in velrkoisti. Nad drugimi večjimi mesti, predvsem Milanom :ii Turinom. j" krožilo v zraku v istem času nekaj, nad 300 ae-roptanov. Torej 700 avijonov skoraj v istem trenutku, samo da oznanjajo čast in slavo italijanskim "*a ^i -,iom ! Res je moral biti veličasten prizor. ko so se je Ii dvigati v zrak oddelki letal najrazličejšili vrst. Za vodljivimi zrakoplovi .so se najprej povzpeli v višine o ldelki iz-vidnih avijonov. potem težki bombni aeroplani. ob straneh za-dedo-valei. potem zopef lažji- enote in ko-čno zopet oddelek težkih tipov. Po-amezJii oddelki so brneli v zraku v obliki romboidov. štir:-kotov. dvo-inšt:ri-.topn<» itd., vse pa v dolgi, dolgi vrsti z zrakoplo- vi na čelu. Posamezni oddelki letal so bili oddaljeni drug od drugega po son do fJOO metrov in okroii 1000 metrov od tal. ffke-raj eno uro je trajala ta zi-a-ena parada. <■ kateri se mora reči. da je napravila na gledalec globoko pod seboj nepozaben vtis. Na 1 mestom in bližnjo okolico je krojilo to ogromno zračno brodovje. o-znanjatjoc svojim vernim pristašem moč in slavo edino zveličavnega in svet odrešujočega italijanskega fašizma. Po poročilu 'italijanskih listov se je izvršila parada v najlepšem redu in brez vsakršne nesreče. To tudi radi verjamemo, ker so si fašisti za to svojo bombastično rekla m o izbrali seveda na jbolj še pilote. Zanimivo je. kako se je italijansko zračno brodovje pomnožilo za dnjih IS mesecev. Ko se je lanskega marca ustanovil komisariat za Roman lepe Dunajčanke. Turčije. Ker ne morejo Turki gra- letalstvo, se je ta panoga najno- diti ladij, zato kupujejo v tujini vejšega orožja začela v Italiji šele stare ladje, ki so sedaj vsled preo-lprav razvijati. Načrt tega konrlsa- biti njena plačilna bilanca aktiv-jski p0,rxU>5 ^^ Turki dne i. na za vso ogromno svoto, t. j. bolj :uliya> j 1926 odpovedati vsem tu- hotela Nemčija dobiti, bi morala. tona^e ■zelopoeeni. Po lozanfriata predvideva, da mora obsega- ti v čim krajšem času italijansko zračno brodovje 66 oddelkov po 10 linijskih letal ter 890 rezervnih aparatov. Ob Novem letu. komaj po dobrih devetih mesecih zračne reforme, je 'bilo postavljenih že 10 odelkov največjih in najmodernej aih avijonov. Od tega časa dalje so letalske tvoraice naravnost tekmovale, katera bo izgotovila več aktivna, kotf bilanca Severne Amerike. Dawesov načrt pa nudi Nemčiji možnost, da nakopiči v svoji no- jim paroplovnim družbam njihove privilegije, če ne bi bito mogoCe doseči med njimi in turško vlado sporazuma. Turki so zato stavili tranjosti fond, ki pripada njenim j tako težke pogoje tujim družbam, Tipmkom in je v rokah reparacij- da je bil vsak sporazum Nemogoč in skega komisarja. V teoriji mor« tako bo s 1, julijem 1. 1926. vsa $a komisar razpolagaiti s 5 milijai- paroplovba v turških rokah. ki pride v svojem življenju na severni kolodvor "Madrida J in ki je od trideset hotelskih por-■ tir je v raztrgani in kateremu je 1 drugih tri-b-set neznanih mož . i: slo prtljago, in ki se koir-no vozi v lTjakerju v mesto, zagleda naenkrat pred seboj uniformiranega moža. '"Stoj!" zavpije uniformiraj me ž. "kani .se peljete?" "Aha", .si misli tujec, to se ;-es dobro pričenja. Tu imamo ta-: * i novi sistem, o katerem se taki' mnogo govori". In na vse pripravljen odgovori tujec: "V hotel Bri-to!". •'V hotel Bristol?" pravi uniformirani mož. "lepo! Potem n;-sme vaš voznik več zahtevati kot r, pe/.i i in jaz vas pros.-m. da mu -.- nobene-m slučaju ne daste več Naio poz Iravi zelo uijudno i: veče: "Dober dan. gotspoii!"* Prvič sem na Španskem in zat> Ksi-m upravičen razsojati kaj jc novo in kaj staro. Vseeno: vlaki, s katerimi sem se vozil, so dospeli vedno na m: nut" natančno. Tudi pri n ijmanjš i (tkalki ima vsik vagon dvoje toi lette. s tekočo vodo. milom lil go tovim papirjem. Jedilni vagoni so prijt Tiiejši kot pri nas: platnen: priči in nobena prepoved kajenju. Povsodi na deželnih cestah, tudi v divjih krajih stoje benolnsiki avtomati za šoferje. Na vseh poštnih uradih je na razpolago jiapirja in peres, kolikor k« mu ugodno. In poštne gospuodične sede. vsaj v | M a Iridu je tak «. vse za velikim-i prozornimi šipami, da se jo more vztrajno opazovati. Ne morejo to-I rej zapreti okenca in potem piti I kavo. kakor je to navada v drugih i kiuturih državah, i V me-tih druge vrste kakor San- Marietta Johannv. hči evange- j ločena žena v Monte Carin, kjer ijskega pastorja r.a Dunaju, si v seji je približal sin angleškega vojih mladih letih gotovo ni mi-Ii vojvode AVestminsterskega. Sedaj la. da bo nekoč tako znana dama. pa je v svojih načelih začela tako o kateri govori sedaj pol Evropa, j omahovati, da je p sta v da sv, Bila je krasna deklica, lepega «-?»-! ga olioževatelja pred alter *aza. imela je krase plavclas«* lasr 1 ali poročiti ali pa narazen. \i "n divno postavo. Ni čuda. da so jo i da je odpotoval sam v Lon lm . že kot deklico zalezovali katoliški Prijateljica Marietta ^ j'1 d in protestantovski mladeniči, b ka jokala, ker se je zmotila v s\->-n terim .so se pozn*-je seveda pi' Iru- I»o;xatem oboževat it.'u. KonTn > ".ili tudi krivonosi. j ja je pobrisala za njim in po!-- Oče je bil obupan, ko ga je lepajkala'v Londonu. Komv je bil. kr- :n!ait in lander. Bilbao. Corimna. povsodi j hoteli y>rve vrste. Boljši kakor v Ne:s se ali Erfurtu. Dalje; avt« mobilizem Madrida je slast, tako vozi. Pmlzemna že-leznica kakor izlušeena iz jajca. Sprevod n iee na tej podzemni že-j leznic i so vse dražeč ne Tn se ved-j no smeje. Ne poznajo običaja, da ; bi zagnale potniku vozen listek v ! glav... Tu li če bi hotele, ne bi š!o j ker vozni listek se podaja potom I -t roja. Toda gotovo: mnogo Je druga-j ce, čudovito in prastaro. Ali bi j drugače tja potovali čez morja in i gorovja! ! V mestu Burgos — in mnogih j drugih krajih — se vidi table z na-ij'isom: --Preklinjanj«- je ])repove-dano pod 'kaznijo 10 pezel". petkih se ne tlot>i v odličnih rastavraeijab San Sebastiana nobenega mesa. Domino je v Nemčiji tiha Igra za mirne ljudi: na Španskem se udarja s kamni po mramornati •Slika nam predstavlja vdovo po j plošči, da grmi. Tako se da razlo-pokojnem ameriškem junaku iz žiti napis v kavarni Aneora v San- hči nekega dne presenetila z nn\i •o. da šf je dala s prejet i v gle lai-ko yo!o na Dunaju. Njegovi protesti n:-so nič zalegli Ln >e je mora'. | "toneno vdati, ko je dobila Marit t -; 'a zel » ugoden angažman pri zn:\-; nem dunajskem gledališču. Sprejeli je seveda niso toliko zaradi j njene nadarjenosti, ampak v prvi vr>ti zaradi njene izredno privlačne zunanjosti. V svojih prvih počitnicah, ki jih "e prebila Marietta, katero s,, spin ,, je že par •■•dnov ka-neje poročil. Zakon te dl le kratek. Marietta je bibi izre-'n > potratna in se je obdajala •-e mmoETOČiiu razkošjem. \a /. •-litovanjsko potovanje je šla s sed n'mi veli-kan-skimi kovčeiri m s oldriiL'im ducatom škatel i za k!">-oke Pieea ver. veti no kaval:r sk ■ In skozi, jc v začetku trpel vse 'capiee svoje oboževane žene In mo al vedno globlja in globlje seaati svoi žep. da^i je imel kot eden -»-vili evropskih tenorjev sijajne 1 ohodke. Končno se je nave!-.č d razkošja svoje žene in so je Včil rid nje. Po ločitvi od umetnika se je pre sejila ga. Marietta v hotel Sacher na Dunaju, kjer je spoznala takra t nega marlžarsikega velikega župana de JakabflVja. ki jo je hotel »udi poročiti, prej se je pa seveda ločiti od svoje žene. Ta pa ni mo-•rla trpeti tHkmovalke in .i<> je zato na cesti pilila z vitriolom. I^epa ■Tohanny je ležala par tednov v bo-Inišniei. vendar so se ji opekline 'ako zacelile, da niso pustile skoraj nobenih sledov. Vsak dan je lobivala o l svojih neštetih oboze-va tel je v toliko cvetlic, da jih je bila -oba vsa polna in so jih morali polagati celo na postelje ostalih bolnic. Ko je lnpotiea zapustila. ozdravljena sa na tori j, je sedem ! njenih i:n j gorečne jših prijateljev. | seveda petičnili, naravnost tekmo; valo med seboj, kdo bo smel poravnati bolniške stroške, ki nikakor niso bili majhni. Končno je odio- j eal žreb. Srečnež je bi! mladi baron Stvrcea, sin bivšega rumuu-skegu poslanca v avstrijskem parlamentu in kasnejši dedič velikega posesava. Kmalu potem se je Marietta' z njim drugič poročila. a - v:- v vseh romanih, ladi vojvoda vendarle < n je ie liiii p uvedel pn a. da. znat" je treh::. . da i mehč: oltar. ie ALI VESTE, — jugoslovanski kralj t»n-l kr.it-Uim poilelil vo' tvrdko Frank Sakser Sf- ' • Bank. kjer -te lepo domačo posfrežeiif. Jožef Laurie. Kako odpraviti — SIVE LASE .ITKI. 1 'i:.\"X - l-l-.otn-l lue .ie bil Jami" čudovit r-aZKrit'-ij. postb-nn kar * i .- ol.le.b>!ih s:Vili las. S. .la j moji lasj.- luiravi!.- liarv«-. l>r» 7. si vili las. Sr- 'Istvo, katerem je bilo tako d ko eovi-r. e\ .iij--. j- »'»o tajnost l'otofmifskf ui^ftnosti .la:; .- m prva iznašla, najlioljš«- sr< listvo r.a rvno obnov > las. I'h<>to-Hrn- a:V' in TP.HXO drži to 1> ir\ X. i••» s" . .Ir-nii in nihC-e ne bo n.atnU I a.« za "barvano". (Vna za I*ho*"-Hn^ je samo dva centa nu toden. Ko si nabavite, traj:s. u-naj in izjavila prijateljicam, da >e , hoče od-lej izogibati v velikem loku vsake cerkve, najbolj pa seveda rita rja. Rekla je. da laliko živi lopa in pametna žena tudi brez poročnega prstana tako. kakor si želi. Zadnjo zimo je prebila dvakrat ZAKLJUČNA RAZPRODAJA 2G-Dvajset-20 CISTO NOVIH SLOVENSKIH Columbia Records za samo $5.00 N-uli se vam prilika, da povečate svojo zbirko slovenskih rekordov. Vsi so pri: t ai COLl'MHIA REKORDI, Z" in.. dvvjno-plošc zadnje številke, nikdar pit-i ';'rani, godba. ples. koncert, p>-t-jf, solo, dueti, šaljivkc. itrl.,de'o r.o-k:'t<-ri!i največjih slovenskih nmetnl-k«»v in godbenikov — Marck, Danilovi- I'olan'Hsva, K. Troat. itd. .\li mo-nwo prodati vso znlogo ir. vsle. NK 1'OSlL.IA.1TI-: UEN.U1-JA V.VA 1'RE.r. Samo pogljite r.im svojo ime in naslov, '"l-o-ajto jiisnio-iir,ši <•!• sprejemu $r>.0(> bi iilirainh slovenskih rek<»rdov ter irir centov t poštnine. Mi nimamo '.tnil'a in ne | v-m • kateri rekordi n-on bodo o^ta.11. ko -prejmemo vaše naročilo. Tod i rnl vnm flcirantiramo, da bo zbirka 40 raz-ličnih komadov — godbe in pesmi — ki vam Jo pošljemo, popolnoma zadovoljila, ali vam pa vrnemo denar, če niste zadovoljni. PEKO SALES CO. D. 131 32 Union Square New Vork City r-' ? KM 4 #efvmw^««ysTew.vtswr8se*eew_'»ow<' Ameriška znanstvenika Nathaniel H. Fra-iik in Paul Keymans sta izdelala aparat, s katerim je mogoče razdeliti sekundo na mi-1 lijon delov. Navadnemu človeku se zdi to sicer čudno in nepoj- j mljivo. toda znanstvenikom, ki računajo z milijoni, trilijoni 01 ; kvadrilioni bo ta iznajdba najbrže prav prišla. Posebna ponudba našim čitateljem! , Prenovljeni pisalni stroj "OLIVER" ^20 ~ B strešico Ta slovenske čr-ko, č, I, i— $25.22 oliver1 pisalni stroji so znani najbolj TRPEŽNI i ■ ■ • Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lahko vsak piie Hitrost pisanja dobite f vajo, KOVENIC PUBLISHING COMPANY V«w York H. T w GLAS NAHODA. 21. NOV. 1924. Anton Čehov: Roman s kontrabasom. Muzikant Smičkov je bil na poli iz mesta na posestvo kneza Bi-bulova, kjer naj bi se v proslavo zaroke vršii večer z godbo in plesom. Xa njegovih pileči h je počival p^rumen kontrabas v usnjeni vreči. Smičkov je stopal ob bregu reke, ki je valila svoje hladne vod^ ne ravno veličastno, toda še dokaj poetično. — Kaj. če l>i .>e okopal— >e je d«Tnis!il Sm:<"koiv. Xe da bi >e dolgo poniieUjal. se je slekel in potopil svoje telo v hladne valove. Bil je prekrasen večer. IVsničko dušo Smičkovo je objelo razpoloženje, ki je odgovarjalo harmoniji ok> lice Posebno >la.lk<» ču-tvo pa mu je napolnilo srce. kf» je odplaval kakšnih st«> koraKov dabč in zapledal krasno deklico, ki je sedela na strmem bregu in lovila ribe. Zadržal je sapo in raznovrstna čustva >o mu preplavila dihio: Spomini na otroško dobo. hrepenenje po preteklosti. porajajoča se ljubezen ... Ti ro«»j Bog. in on je bil že mislil. <1* ni več /mr-žen ljubiti! Potem ko je l»il izgubil vero v človečanstvo (njegova vreče ljubljena žena je bila zbežala z njegovim tovarišem, fagotistom Sobakinom), se je občutek praznote razpasel v njegovih prsih in jel je sovražiti ljudi. — Kaj je pravzaprav življenje? — se je spraševal pogosto. — Življenje je VELIKANSKI NASIP V MUSCLE SHOALS. (.'(mu sploh živimo.' bajka, sen. prevara . . . Sedaj pa. ko je stal pre 1 spečo krarutico (da je spala, nI bilo težko poznati), je nenadoma in proti svoji volji začutil v prsih nekaj, kar je spominjalo na ljubezen. Dolgo je ^tal pred njo ter jo požiral z očmi . . . — No. dovolj je tega ... je pomislil in globoko vzdihnil, —Z bo-gom. čudovita prikazen! Mudi se mi na ples njegove prevzvišeno-»sti . . . Št- enkrat je pogledal lepotico in že je hotel spavati nazaj, ko mu je š-JiV.a v jrLavo imka misel. —- Zapustiti ji moram spomin! - se je domislil. — Wka-j ji privrženi na udico. To naj bo presenečenje. ki ji ga pripravi ''nežna- Jee. Siničko je liho splaval na breg. natrgal velik šopek polj-kih in vo-dnili rož. jih 'povezal z lobodo in pritrdil na udico. Šopek se je potopil na dno in je potegnil za seboj tudi plavačfk. I'videviKwt. pri rod nI zakon in socialni položaj mojega junaka b: zahtevali, da se pomen na tem mestu konča; toda — žalibog! Preganja avt or a neizprosna usoda: okolščiue. ki se potllegajo vplivu pisatelja, so povzročile, da se roman ni končal s šopkom. V naspro tju z zdravim razumom in prirod-nim razvojem stvari je bilo ubo-g«'inu in neznatnemu kontrabasi-stu usojeno, tla ouligra važno vlo go v življenju odlične in bogate krasot ice. Ko je Smiekov priplaval na breg, je osupnil: njegove obleke ni bilo nikjer. Uikradli so mu jo . . Naznani tatovi so medtem, ko je on občudoval lepotico, odnesli vse razen kontrabasa in cilindra. — Prokleta smlrga! — je za'klel Smiekov. — Ljudje so res gadja zalega ! Da so mi ukradli obleko to še ni najhujše, saj je bila že po nošena; naj-bolj me muči misel, da bom maral hoditi nag In se tako pregrešiti zopre pratlpt^e dostoj nosti. Sedel je na vrečo s kontraba som in pričel premišljevati, kako bi našel izhod iz tega vfrašnega položaja. — Xag ne more'miti h knezu Bibulovu — je dejal. — Dame bo do tam ! In povrhu vsega so mi ta tovi obenem s hlačami odnesli tu
  • orno. da ga je jela boleti glava. __Ah kaj! ^ se je spomnil kon Čtk>. — Xetlale? od brega, v grmo vjn. je most »ček. Dokler se ne za mrači, lahko sedim pod tem mo »toni. zvečer, v mraku, pa pojdem do prve koče . . Tako je sklenil Smiekov. Pove *nil je.na glavo cilinder, naložil kontrabas na pleča in se odpravil lovje. Nag, z instrumentom na hrbtu, je bil podoben starodavnemu, bajeslovnemu j»olbogu. Med tem ko moj junak sedi pod mostom in premišljuje svoje gorje, ga hočemo nekaj časa zapustiti in poiskati deklico, 'ki je lovila ribe. Kaj se je zgodio ž njo ? Krasot iea se je prebudila in ker ni videla na površini vode plavačka, je naglo potegnila za vrvico. Vrvica s<» je nategnila, toda trnek in plavaček se nista pokazaia iz vode Očividno se je šopek Smičkov a razmočil, napil in po-tal težak. — Ali se je ujela velika riba — je pomislila devojka — ali pa s ■ j" zataknila udica. Vlekla je še neka j č-asa za vrvico, nato pa je uvidela, da se je u-dica zataknila. — Kakšna čkoda ! — je pomislila. — Zvečer ribe tako rade pri-jemljejo. Kaj naj storim? Ekseentrična devojka ni tlolgoj premišljevala, temveč je hitro zmetala s *ebe svojo tanko obleko ( ter potopila woje prelestii/C telo prav do mramornastih pr-t v valove. Trnka ni bilo lahko odstraniti od šopka, v katerem se je zapletla še vrvica, toda s p^trplj-nje min trudom se ji je končno tudi to posrečilo. Po preteku četrr ure je deklica, vsa srečna in vesela, držeč trnek v roki, prišla iz vode. Toda nesrečna u>oda jo Jt Francoska notranja politika. Kdor je v zadnjem času eital francoske klerikalne časopise, bi lahko mislil, da je v Franciji na-j-top la nova cr.inb: tiena doba, da J je pričelo pravo preganjanje eer-! k ve. Krik po teli časopisih je vzbu Idilo izvajanje getov* -osijalb'.ie-: ne politike napram cerkvi — Xaj-| več odpora je izzvala nameravana sprotniki. ker im ni dovolj lueionaren. VILLOV BRAT USMRCEN. Houston, Texas. 20. novembra. revo- Zvezni vojaki so postavili k steni zadnjega člana Villove družine tt-r ga ustrelili. Poročilo o UMiirče-nj.u llippolita Vilic, brata Paneho \ lie. je tb >pelo danes l/. glavne-i ir.esta. uMom»ooo a mo:«wooo. i i\* kratkem bo dograjen preko reke Te: n --;«• v Muscle Shoals. Ala., velikanski nasip, ki ga gradi ameriški vojni department. ločitev cerkve o 1 države in IsL.i-ran šolski pouk v Alza-Iji L. " irir giji. Že spočetka se je trdilo, da j posega ministrstvo z reševanjem : teh vprašanj v e-je gntzd ) iti d.. : si po i:eixvtrebnc.nl kva:: svoje -tu j I išče pri Vatikanu. Zla j rne mautj-1 ka izjav proti parlamenta.rni vetri-I ni in zanimivo je. da se jim pri-| ključujejo ponetkod cel » voj; " cc | osebe. Med razburjenimi katoliš-jlcimi duhovi in vladno, levo soei-:jaliostavi sta šli pa ne! Raje smrt! Počakam, da se tam jn nesii v nekakšne free- st emni: v mraku pa pojdem k teti|fnjc A ga f i ji in jo pošljem domov po o!) j __ Morda so to tatovi? se mu je eko... Do takrat pa se skrijem posvetilo. — Nekaj nosijo! Goto-pod mostiček. j vo najino obleko! Moja junakinja si je izbrala pet . Smičkov je položil vrečo oh čemet! visoko travo in je sklonjena sti Ma tla in jo je ubral za jmesta-zbežala k mostičku. Ko se je pri- vami. plazila i>od most, in zagledala tam , — Stojte! — je zakričal. Stoj-nagega človeka z umetniško grivo te! Primite jih! ill kosmatimi prsi. je zakričala in Postavi xta -se ozrli in ko sta omedlela. opazili, da ju "nekdo preganja, sta Tudi Smičkov sc je prestrašil. Jf"li bežati . . . Kneginja je še dol pre -1 rasil. Spočetka je smatral d tik lie o za na-do. — Ali ni to morda povodna vi-a. ki me je prišla, zapeljevat? je poniLslil in ta misel mu je laskala, ier je bil vedno domišljav na svo-o znanj ost. — C> ni sirena, am- — Ne verjaam tt h niJ Lake jič. T;, k t že m! Po j l :va k Ženin in grof sta Jednostavno ispunite i pošaljite postom dolnji Kupon — ODMAH SADA — prije nefo učinite iito drufo! To je sve sto treba da učinite da dobijete 20-Dnevno Pokuano Liječcnje Nuga-Tone—medicine, koja potice trome sile i stimulira Tjelesne Funkcije, na ta j način pomaiuči sustavu.^ da vrši svoju zadaču upravo, kako je to Narav namijenila da bude. ^ Nuga-Tone podaje novu energiju eri- jrvima, tako da »e ispražnjuju na prirodan način. Isti potice kotanje krvi. jača želudac. popravlja tefc i pomaie probavu. Nuga-Tone' pomaže da se spriječi i nadvlada nadimanje i plinov i u želudcu i crijpn5k ^rank precej vezane roke. razmahu svoje dom i": ji;'e naslika iziti muzika bi ega spor«. | hočemo vrniti k Smintorti . . . j nim nradnikom. Doslej s-e strr ko-I 'bogi muzikant ni mogel ujeti ta-!vne organizacije niso smele pri- ;ii i*C >' ^1'ican odpe,r je rr llla 1 j;1/1 r"»- ; 30.Dnevno Liječenje Nuga-Tone uz priuzdržaj, . . ^ mi bude koristio, platiti ču Vam $ 1.00; ako i •T se ' vpr,tev "dro:t svivtlical držav-: zamota, te Vam ne ču du go vati ništa. ----——kupon za 20 dnevni pokus--------- NATIONAL LABORATORY, Dept. Sloven. 1 —1018 S. Wabash Ave., Chicago. GOSPODO:—Izvolite mi poslati na pokus, UZ PLAČENU POSTARINU, potpuno _ - * " 1, da ču ga uzimati kroz 20 dana i ako mi ne pomogne povratiti ču preostatak tov in se je vrnil na 0110 mes.To. kjer je bil pustil vrečo. Toda dragocenega bremena ni našel več. Ugibal je vse mogoei'. prehodil ce-s+to parkrat naprej i:i nazaj in ko ni mogel najiti vreče, je domneval, da je bržčas zašel v drugo stran. ključi:i ofiaijelni strokovni zvez! 211 je obstojal le učiteljski sindikat. ki je bil prisiljen ostati bolj v ozadju, ako ni hotel imeli opravka s sodiščem. Ministrstvo je i-toča -no uredilo ožje sodelovati je predstojnikov in osobja in obenem zn- Ime, . . , . ,v. ........... . . Ulica i br. ili R. F. D.. Grad. ... • • « v. ,..-,.Država. .-..... ........ — To je strašno — je dejal pri j 'l"jem uoneiiiogoeilo večji vpliv s.dvi. Ruval si je last> In mrzel zinoj! upravo. ga je poilival.—'1 Zadušila se bo v j Najtežjo pmskušnjo pa bo mo-vreči in jaz bon njen morilec !*'i mnenjem in parlamentom zaradi Do polnoči je hodii Smičkov p:>j™l kabinet prestati pred j-ivmim cestah in iskal vrečo, kon'-iio pa se go slišala nagle korake in \-j)itje: Stoji Nazadnje pa je v=e.utihnilo. Smičkov se je strastno udal zasledovanju tatov in kneginja bi bi la najbrže še d org o ležala na peju ol> cesti, da ni srečno na.kjuč.je od-I ločilo drugače. Zgodilo se je na- pjfk človek, kako naj si razjasnim' da sla Prav ob Lstem času in 0 čudno spremembo? Zakaj je tu 1)0 istI Prihajala protf ]>ases->od mostom? Kaj .se je zgodilo ž tvu Bibulova tlva. Smičkova tova- nj0o risa. fla^ist Zučkov in klarinetist Medlem koje ugibalo vsom! Razmaha jkin. Ko sta naletela na cm, s-e je lepotica zopet zavedla. I vre^ 'sta ^ za<}u^e110 pedala , . in razprostrla roke. — Nikar me ne ubite! — jeza- .. , . r . . . . \ — Kontrabas! — ie rekel Zuc- se petal a.—Jaz sero kneginja lii-!, . . ■ hov. — I»a sa.i to ]e kontrabas na-Mnogo., ,, . . , , , „-T 1 sega Smičkova! Kaj pa ga je za- 1 ena rja boste dobili B:Ta sem v neslo sem . — Najbrže >e je Smičkovu kaj ; pripetilo, je dejal Raizmahajkin. ! — Napil se je ali pa so ga izropa-Vsekakor ne gre. tia bi pustila tukaj njegov kontraba-. Vze-( miva ga s seboj ! J Zučkov si je naložil vrečo na vtnli in sem odvezovala trnek, nie.i t« 111 pa so mi ta'trivn uikradli oble. ko. čevlje in v^se drugo! — Gaspodična! — Je dejal Srni-1 čkov s prosečim glasom. — Tudi meni so ukradli obleko. Vrh tega' pa so mi obenem odnesli tudi ko-lofonijo. ki >e bila. v hlačah. . , , . 1 pleča 111 ra lizikam t a sta sla dalje. Ljudje, ki svirajo kontrabas in . _ Prokleto težka r(1- je to.le_ pozavno. ,po navadi niso iznajdbi- j jc renčai fiav4ist med 1>otjo, Za !z-,t''; vse na svetu ne bi hotel igrati te-1 ga vraga . . . Uf! proračuna. Ker mankja drugih na je ves onemogel od prti vil nazaj padalnih točk. se je cpozieiimahii pod mostiček. tis,k. oklenil proračuna in očita via _Ob Z,>ri jo poiščem — j." 4de di. da je več mesecev 'pustila jav- nil. nost v svoji finančni politiki v nr- Toda tudi zjutraj .i" Ukal za j gotovosti. Obenem so bili tudi pri-man in Smiekov -e je odločil, da ■ jatelj-i muiistrstva razočarani, ker počaka pod mostom noči. . . j -e frank ni dvignil in se ni uresni- — Moramo jo najti! je mrmral | čilo padanje cen za živila. Vzrok snel cilinder in se zgrabil za lase. \ tega so — ne opiraje se na še vect- — Mrraon jo najti, pa e<* j" iščem ; no nerešeni problem medzavezni-l»;to dni! __škili dolgov — prevelike obljube — ________ i radikalno-socija.listične davčne po- Kmetje. ki živijo v tfsfib krajih j dike. pripovedujejo, da vidi'jo po noči v j Formalni napredek proračuna bližini mostička na-gega. gosto po-; pa je v tem. da se je uresničil prin *•<) tega 91 o veka v eiuidru. Vča j cip enotnotštL Ravnovesje jc via la sili se čuje i/4 3:1 m .tu ^iripan je | dosegla z močnim zananjšanjem kontrab;-sa. j upravnih in vojaških izdatkov in z zmiselno vpostavitvijo kontrole deklaracij o prejemkih. Novi davki so malenkostni in ne zadevajo konsumenta. Vendar rastejo na skrajni levici Ilerriot u strastni na i ZA NAMEČEK $1 "Boy's Blouse" $ 1 SAMO KUPITE V\ŠKMU S1XU OBLEKO z DVOJNIMI HLAČAMI ali GOPvKO ZIMSKO SUKNJO FR. BELA J 6205 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, 0. IZ ŠPORTNEGA SVETA. prt jet na vi: Smičkov je bil m a .. — Go-podična! —je dejal po kratkem premoru. — Vidim, da vas moti moja pojava. Toda priznali mi bo^te. da iz isrega vzroka kakor vi ne morem zapustiti tega kraja. Zara torija. Oclo-l>rt*no od vodilnih Olanov najslav-najših evropskih zdravnikov. Vsakdan prihaja nri stotine zahvalnih pisem. Ne obupajte, 0e so se vsa zdravila izjalovila. Pišite po našo BREZPLAČNO OKROŽNICO glede ZDRAVLJENJA NADUHE in drugih bolezni. Ne stane vas nič? Pišite dtines. kajti obotavljanje pomeni nevarnost za vas in za vaše zdravje. MARDOL LABORATORY Dent. 2548 1723 N. Kedzie Ave.. Chicago. III. POSEBNO VELIKA RAZPRODAJA SAMO $10.95 VSEH TEH 50 PREDMETOV, DRAGOCENIH VREDNIH $35. V S K11 T F. H f.« mi jih nu< i f^.. ti.i.jlioijš« (iiti t:ik< • raz* lili Tukaj imnto I'.K^VI "V • VFMKO KAZPIi« »DA-imeli v sv«»|om fivljeniu. I'ot:leio- to sliko in • < no in VREDNIH PtiEDMKTOV Vr. dni >.. ?::.". <••'. t •/. \ST( XJ. !•• i>r;iv: za >lO.V,".. Vsi ti nrt-ilni-f-.i«lilrajni. I-Mino mi sme. zrnoi.n prii dobini" S\"lt- blalf.. ji:»rav:u.st iv. t't\arri«'. l*a fidi «"••■ 1 teh predmetov zas.» j'ii boste I dil «, n. kaj dali za. l'.i>:'. senttliivo zjibjvu. TaV-> : i boste prihr-.niU tl>>sii «b i bost«- zadovoljni in b«>;t.- vr'-ili vs.- te pr. Um« ! v "Zlac«-tm tirj. n«>\, t«nak uorec, dobro kazalo in «lobr" ka-jfiensko kolesje. <;re d'>bro !n kaže >-;>s pravilno. Kolesje j- cpremlj.-no ■ -cfhrim za vir ičem, !:i pr«->re<' i prveliko navit j.- iti pokvarj^nj« peresa. Krasen Dosrebren namizn"> set J»> l:«>s i\. to je. f vili--, «; .^lie in < ajnilt žlir 1 nož za maslo in 1 žlic-;, za sladkor. Ol.e strani«-i ro<-aj>-v sla I. |»> iz'i«-l:ini na, sateiisk« m srt-brnerr «-zadjn. vse bojrato in l»-po. I>va iruriba" za ovratnik, ;i\tomatična sprava za . isan-t«-, pozlačen p»-vaten prstan, par manšetnih :tuml»ov, (fVrsitna i'-Tla. kravat na .%infka, fountain pen, i*r»*«Ien $1."»0. strižil«-i: las vn n shramba za orodje. /. nikelr.astlm roT-ajem, kamor lahko pritrdite petero orodij—serew driver. r>-an»f-r. sved.r, šilo in odmašilnik — jerm«-fi za brit<-v. pr>7*a<"-era urna verižica, don-aei nat«-skop in -r.O zajiimivih slik, katere lahko vidi*e pov^-eane .1«> naravne velikosti, listnica. pna britev s tremi posebnimi klinjami. žepne .škarje, denarnirsu Vsega skupaj HO predmetov. NE POŠIt-JA JTF: NOBENEGA DEVAR-IA VNAPREJ — izrežite ta oglas fn ga nan: p-.Sljite s T.r< eenti za lastne stroške, ?10.ft"» boste pa plačali. k'i boste ilobili blago r.a dom Hitite in narof*it«» takoj, kajti ta panudba traja le kratek (*a.'. GRAND NOVELTY COMPANY 1723 N. KEP2IE AVE. Deot. 63. CHICAGO, ILLINOIS :(antMMT uMotawooD * uwmooe. M. Y., To je Harold E. Orange, dijak na na University of Illinois, ki je eden najboljših igralcev nogometa v tej deželi. Blaznikova PRATIKA za leto 1925. Cena 20 centov. Sloveoic Publishing Co. 82 Cortlandt St., New York, N. Y. ADVERTISE in GLAS NARODA Brza in točna postrežba! Najzmernejše cene! Kakor običajno, hoče se tudi letos večina našesa priseljenega naroda spominjati svojih dražili v domovini z večjim ali man jim božičnim darom. Razun že znane točnosti pri vseh bančnih poslih, posvečuje naša banka posebno pažnjo izvrševanju božičnih denarnih darov. Kaše izborne zveze v stari domovini omogočijo nam izvrševanje vseh naročil brzo, točno in po najnižji ceni. "Radi ie^a Vam priporočamo, da se za vse Vaše božične pošiljatve že zdaj obrnete na nas ter tako zasiguratc pravočasno izvršitev Vaših naročil, ker se bodo, kakor vsako leto, po-šiljatve jako nakopičile. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. GLAS NARODA, 21. NOV. 1924. MARGARETA ROMAN. — Spisal H. Rider Haggard. Za "Glas Naroda" priredil O. P. (Nadaljevanje.) vo licc k svojemu ter ga večkrat poljubila, dokler se ui, uapol zadušen, izvil iz njenega oprijema ter ušel na cesto. — Nebeška mati. — je mrmral v brado. — ta ženska je kot vulkan. ki je izbruhnil. Čutil bom njene poljube cel teden, — j.> nadaljeval ter si pričel gladiti lice. — Želim, da sem se poslužil kakega drugega načrta. Sedaj pa je prepozno, ker bi brez dvoma vse iosdala. Do-bro, iznebil se je bom na ta ali oni način, tudi če bi jo moral vtopiti kot nuado mačko. Težka usoda je ljubiti gospodinjo ter biti ljubljen od dekle. i'adel jo pred njo na kolena. Margarta je zrla nanj in sfd. ki ji je vstal v srcu, je izginil. Tj mož je resno mislil. O tem ni mogla dvomiti. Zakaj bi se bala clove ka. ki je bil ;-koro njen suženj? — fiospod, — jc rrkla nežno, — vstanite. prosim vas. Ne tro sile vse te I juha vi na bitju, ki je ne zasluži. .Senjor. jaz sem že zaro čena. Pustite me vsled tega iz misli ter si poiščite drugo ljubezen. Vstal je ter stal pred njo. - Zaročena, — je rekel. — to vem. Ne. ničesar slabega nočen, reči o tem človeku. Blatiti bolj srečnega je elab arugument. Ka. meni za to. č< ste že zaročena? Kaj meni za to. če bi bila že poročena ? Iskal hi vas kljub temu. ker nimam druge izbire. EJinole va-hočeai ter vas bom hotel do svoje smrti in dobil vas bom ali }><'i nniil. Ne bojte se. ne bom ubil vašepa ljubimca, r a zven moiroče v po št enein boju. Ne boni vas prisilil udati se meni, pač pa hočem čuti \/ vaših la-'tnih ust, da me hočete za moža. Prisegam vam pri Onem. ki je umrl za nas. Prisegam vam, da bom izključno le vam posveti; \se svoje dni ter pustil vse drugo na stran. Tedaj pa ni vedela Margareta, kaj naj odgovori. Stra-t tega človeka je bila strašna in tudi nekaj veličine je bilo v njej. Peter ni nikdar govoril z njo na tak način. -- Pustite take bolne blodpje, ki so brez dvoma posledica vaše iztočne krvi. — Tudi vaša kri je iztočna in razumete jih. — M o goč t' jih razumem in mogoče eelo mislim, da so vzvišene tei občudovanja vredne, če. sploh more bili plemenito loviti zaročenko n» Lega drugega. Senjor. jaz sem zaročenka onega moža in moje Mo in duša .sta njegova last in ne snedla bi -svoje besede- za vsa kraljestva sveta. Prosim vas še enkrat, da pustite mexie. ubogo deklico, v ponižnih okoliščinah, ki sem >i jih izbrala ter me pozabite. — Senjora, — je rekel Aguilar, — vaše besede so modre in ne/no in zahvaljujem se vam zanje. Kljub temu pa ponavljam prisego, ki sem jo izrekel poprej. V par dneh otl]K>tujem na Špansko in prepričan sem. da še bodo najine poti v kratkem srečale. Sedaj pa z Ito^om! liitro in molče kot je prišel, je Aguilar zopet odšel. Pri stranskih vratih ga .ie izpustila Hetty, kajti ona ga je spustila noter. Ozrla se je naokrog, da vidi, če jo kdo ne opazuje, pustila vrata odprta na >težaj ter sledila Aprnilarju nekaj časa. dokler nista prišla oba do oboka, ki je bil nekoč del -odaj porušene hiše. V ta Innni prostor se je zmuznila Betty ter prijela Aguilarja. za rokav. naj ji sledi. Aguilar je nekaj po španski zaklel, a ji sledil. (Dalje prihodnjič.) Georges Duhamel: Mercierova smrt. (Iz knjige "Vie des Martyrs".) Mercier je umrl in jaz sem videl riti ničesar drugega zate? jokati njegovo truplo , . . Ni'sem Nosnice mu trepetajo. Težko je verjel, da je kaj takega mogoče. biti štirideset let nesrečen in se za Ravnokar so mu umili obraz in vselej odpovedati ponižnemu v»- počesali sive lase. Rekel sem mu: — Vi še njmaite štirideset let. moj ubogi Mercier, in vasi lasje so že skoro beli. — To je odtod, ker je bilo moje življenje zelo mučno in ker sem bil često žalosten. Toliko sem delal, toliko delal! In tako bore malo sem imel sreče , . . Čez ves njegov obraz so razpre-žene bolestne, drobne gube; tisoč ponižanj jc pustilo v njih neizbrisne sledove. Vendar se njegove oči neprestano smehljajo. Med live 1 Lm i potezami bleste te oči v posebni odkritosti in v tako čistem upanju! — Rešili me boste in morda bom v bodoče bolj srčen. Rečem inu: "Da." Mislim j>a : "Oj, nikdar, nikdar!" Toda hipoma, me pokliče. Velik, sajastočrn kolobar se mu vdolbe krog smehljajočih se oči. Preko čela mu curlja bled pot. — Pridite, pojte sem. mi pravi, nekaj strašnega ane grabi. Gotovo bom umrl. Urno se zberemo okrog uboge- ga, oh romlj enega telesa. Samo — No. kaj pi je, lepa Betty. — je rekel. — kakšno sporočilo imaš obraz mu poskuša izražati boj-a-seuaj za mene ? — \ prašanje je. senjor Carlos. — je odvrnila s komaj prikritim ogorčenjem. — kakšno besedo imate zame. ki sem da.nes zvečer toliko tvegala za vas? — Vem dobro, da ste imeli dcs*ti besed za mojo sestrieno, kajti stala sem pod oknom ter vas slišala govoriti kot za stavo -- Upam, da ni bilo v oknu nikakih odprt,in. — si je mislil Aguilar. — Ne, ničesar ni mogla videti, ker so bile tudi gardine. Naglas pa je odgovoril: — Miss Hetty, ne bi smeli -tati na prostem v takem vremenu Lahko bi zboleli in kaj !>i moral trpeti jaz? f -— Ne vem, mogoče ničesar. To hi bilo prepuščeno meni. Hočem vrleti. zakaj pravite, da ste prišli k meni na obisk ter preživeli na to eelo uro pri Margareti. - Da odvrnem sum. draga Betty. Govoriti sem moral ž njo tudi o onem Petru, za katerega se tako zanima. Zelo prebrisana si. Hetty, povej mi. ali hi bil to par? — Mislim, kajti marsikaj sem zapazila in skoro vsaki dan mu pisrri, čeprav ne vem. kako bi se mogla zanimati za tako sovo. — - Najbrž. ker ceni solidno vredno, kot jaz v tebi. Kdo more odgovarjati za nagibe srca. o katerih pravijo nekateri, da pridejo k neba. drugi pa iz pekla? Tn ni najina stvar in želiva jima srečo ter velko in zdravo družino. Draga Bcttv. ali se pripravljaš za potovanje na špansko? -- Ne vem. — je odvrnila Hetty mrko. — Nisem merjena, da lahko zaupam vam in vašim lepim besedam. Če se hočete poročiti z menoj, kot prisegate, zakaj ne storite tega pred odpotovanjem in kri je tekla na mojo roko. To za-kako naj vem. da boste storili to, ko pridem tja? dos^uje, da ustvari močne vezi Dosti vprašanjš staviš. Betty, in na vsa sem že preje odgo-jmed dvema možema. selju. ki ga zbuja v srcu grenki v i :nj po brinju . . Ustnice se mu že krčijo in se po lagoma pobešajo. žalostne. Težko je trpeti štirideset let in si ne uga siti poslednje žeje s čudodelno v<»-do studencev, ki izvirajo na domačih vodah . . . Pet. črni pot lije znova bledo če lo. Oh. kako težko je umreti po štiridesetih letih naporov, ne da bi si mogel otreti čelo. ki je bilo vselej nagnjeno nad delom I Neizmerna je žrtev in m mogoče izbirati ure: vdati se je treba, kadar se dvigne glas in pokliče. Človek mora odložiti orodje, vstati in reči samo: Tukaj sem! Oh, kako težko j«- pustiti to življenje. ki je vse narejeno le iz dela in bolesti. Oči se še slabotno smehljajo. Smehljajo se do poslednjega trenutka. Nič več ne govori. Nič več ne d-! ha. Srce se je upiralo, upiralo, j zdaj pa je negibno kot truden dir-] i - ' ka«:. Mercier je mrtev. Zenice se mrtj svečano razširijo preko steklene-; ga prepada. V-e je končano. N<-i bo rešen ... Tedaj se r/. mrtvih oči izvijeo težke solze, k: mu polz<* po lieih. Vidim, kako se mu pačijo poteze, da ho jrkal vso večnost. Še dolge milite držim mrtve G e-vo roko v svojih rokah. P. K. n. ko glasov i t obliž je sedaj izdelan iz temnorujavega baršuna in sicer v obliki zvezdice ali pa kroga iz črnega baršuna. In i 1 lo tempore, ko je igral obliž posebno v ljubezni veliko vlogo, je bil za napudra-iie kavalirje s cofom pravcat kažipot, kako naj se vedejo napram dami. — Dame so takrat Čisto po razpoloženju nosile te obliže v o')-Iiki zvezdice, srca ali pa lune. — Mlada, podjetna koketa je stavila "mouehe" v bližino ustnic. Resna žena. ki ji* hotela pokazati svojemu kavalirju. da ga ima rada. j" j stavila mušieo v obliki srca v kov j pod levo oko. Devojka. ki ne mara za oboževatelje je stavila okrogel obliž na desno lice v višini n<> sa. Obl:ž v obliki srca in nošen nr. levem licu je pomenil, da je dama že oddana itd. — Morda bodi> naše dame osvojile nemi govor obli-ža ter izdale seveda temu primeren slovar. 26. novembra: Berengarla, Cherbourg. 27. novembra: America, Cherbourg In Bremen Zecland, Cherbourg; Deutschland Cherbourg In Hambrug; Minnekahda. Cherbourg ln Bremen. 29. novembra: Majestic, Cherbourg; Rotterdam Boulogne; Duillo, Genoa; President« Wilson. Trst. 3. decembra: Mauretania, Cherbourg. 4. decembra: Cleveland. Cherbourg Hamburg Mongolia, Cherbourg in Hamburg. 6. decembra leviathan. Ch^-bourg. Olympic, Cherbourg. Rochnmbeau Havre; Martha Washington, Trieste. Conte Verde. Genova. 9. decemora: rittsburRh, Hamburg: Orduna, Cherbourg, Hamburg; Colombo. Genova, 10. decembra: l'aris, Havre. 11 decembra: Stuttgart, Cherbourg, "Bremen. 13. decembra: Aquitania, Cherbourg; Pres. Roose- velt, Cherbourg; Veendam Rotterdam. 16. decembra: France. Havre; Boulogn« Bremen Bremen. 17- decembra: Majestic, Cerbourg. 20. decembra: Pres. Harding, Cherbourg New Amsterdam, Boulogne, Rotterdam. 24. decembra: Minnekahda, Cherbourg. Hamburg. Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg. 27. decembra: Olympic. Ch^rb-m-g, Voiendam Boulogne, Rotterdam. 30. decembra: lA Savoie, Havre; bourg. Hamburg. 31. decembra: Zeeland, Cherbourg; Ohio, Cherbourg Hamburg. 3. januarja: Aquitania. Cherbourg; America. Cherbourg: Coliimh'is. Cherbourg. Bremen; Suffern. Havre. 6. januarja: Duillo, Genova. 7. januarja: l'aris. Havre Arabic, Choiw Potujte "FRENCH LINE" potom. ekspresna služba — new york — havre — paris v Šestih dneh preko belgrad—ljubljana—zagreb PARIS FRANCE . 10. dec.; 7. jan.; 28. jan. 16. dec.; 14. jan.; 4. feb. LA SAVOIE ..............29. nov.; ROCHAMBEAU ............ 6. dec. SUFFREN.................. 3. jan.; :i0. dec. II. mar. Na uasih posebnih vlakih so tolmac-i, ki govore angleško in slovensko iu ki bodo potovali z vami vso pot. Evropski agetnje French Line l»odo pomagali vaši družini in sorodnikom, preskrbeli jim bodo potne liste in vizeje ter ureoeivališča, kaililniea, brivniea in pokriti promenndni krov Brez dvoma bost e zadovoljni s splošno znano francosko kuhinjo lahko pn dobile tudi svoja priljubljena jedila zaeno s pijačo^ kt ste je vajeni. Go:?a potrebna radi razlike v stanu. Tukaj, kjer je tvoje fe-tališee /nano, bi te ne mogel dobiti. Tajn. kjer lioš predstavlala visoko angleško ladv. kot si dejan-ki, jo lahko dobim vsaki trenutek. Le pa dvomiš, je najboljše, da se ločiva takoj, čeprav me boli srce. Xovršje. Pariška moda je namreč sedaj kar imperativno zapoved al a. da mora nositi moderna dama pod očesom ali pri kraju ustnic majhen črn obliž — historični toda sedaj modernizira-j ni obliž "mouehe." Ta nekdaj ta- VELIKI VIHARJI NA MORJU. ALI VESTE, — i'.si j>- im-sto Osnek kupilo vee s'ik. k:itPro s<> ]»i-«--] lmj«-j«> Helmsir turške cigarete tobak ! v. n:ijt»«»ljšiin dulioin in okusom lOfCr ■ eisteira turškega tobaka? Že mora biti j vzrok, ker so začeli milijoni kadilcev i kaditi turški tobak. Najnovejša novost pariške mode. Xa morju, v bližini ameriške obali in rnite se na avtorizlrane ■ž: ^ - r tjente. .- -rr ^ Ita'ia America Ship. Corp. JL i" t.^ % 1 State Streat -T- New York r ANTHONY BIRK HIŠNI IN SOBNI SLIKAR IN DEKORATOR "Prevzamem vsako v to stroko spadajoče delo. ROJAKI, PREDNO ODDASTE DRUGEMU NAROČILO, VPRAŠAJTE MENE ZA CENO. 359 Grove Street Ridgewood, Brooklyn, N. Y. Telephone: Evergreen 5506 Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste s njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu 11 Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava "Glas Naroda'* ADVERTISE in GLAS NARODA tišj««. kawti t« luknja ima cdmev. Sedaj pa k naertoin, :kajti čas je videl v očeh . kratek in tuojrcče ie bodo pogrežali. Ko bo prišel čas, da odjadram. ij»nn povabil Margareto in tebe na ladjo. — ,Zakaj ne povabite le mene, brez Margartste? — Ker bi to vzbudilo *um, kateremu se moramo izojrniti. Povabil bom ali pa pridita sami pod kako pretvezo in nato bom dal izkrcati .Margareto, doenn boš ti ostala. Prepusti vs»e meni ter le prlsezi, da se boš pokorila navodilom, ki ti jih bom poslal, kajti če se ne boš. bova mogoče ločena za vedno, ker imam dosti sovražnikov na visokih me>tiii. Hetty, hočem biti odkrit. Imaš visoko damo. ki je ljubosumna nate ter te zasleduje. Ali hočeš priseči! - I)a. prisegam. Kaj pa glede visoke dame.1 — Niti besedice več o tem. Slišala boš o meni v kratke, in sedaj. draga, lahko noč! — Lahko noč. — je rekla Betty, ki se še vedno ni premaSmila. V spoznanju, da pričakuje še nekaj več, se je Aguilar ojunaeil, se ^klonil ter jo poljubil na lase. V naslednjem trenutku je to obžaloval, kajti celo ta hladni pozdrav je ra/.plamtel njeno strast. B«tty je vrgla svoji roki krog njeigovega vratu, pobegnila njego- Kaj pa vendar vidi šeKatera druga stvar od seva nenadoma v; njegovih očeh ! — Mislim ... Oh. že spet se pri-, čenja. Resnično, -kriza se ponavlja, i Strašna je. Kar bi storili, uničila : bo žrtev, to pot ne moremo ničesar ve«' ... — Čutim, da bom umrl. pravi. Smehljajoč* oči še prosijo: — Toda rešili me boste, rešili j me boste. Mereier o v oibraz je že spačen od , smrti. Reee mi: — Ostanite pri meni! Da, ostal bom pri tebi in stiskal ti bom roko. Ali res ne morem sto- Nove pošiljatve knjig. Prejeli smo veliko zanimivih in poučni!) knjig in jih prodajamo po označenih cenah. Po teh knjigah smo imeli mnogo vprašanj, zato ne odlašajte z naročilom, da katere ne zmanjka, predno dobimo vaše naročilo. Z naročilom pošljite potrebno svoto bodisi z money ordrom, v znamkah ali gptov deDar v zavarovanem pismu na: GLAS NARODA, 82 Cortlandt St., New York 'C^3 Prečitajte pazno oglase o novih knjigah. KNJI G A T? N A "GLAS X A R O D A poučne knjige: Kncippov domači zdravnik....................$1.25 Gospodinjstvo................................ 100 Naša zdravila.................................50 % Nasveti za hišo in dom ....................... 1.20 Sadje v gospodinjstvu.........................70 x Zdravilna zelišča ............................. .30 Zbirka domačih zdravil z opisom človeškega trupla .75 Najboljša slovenska kuharica z mnogimi slikami, obsega 668 strani ........................ 5 00 Slovensko nemški besednjak, (AVolf-PIetršnik) — 2 trdo vezani knjigi, skupaj 1888 strani----10.00 Nemško slovenski besednjak, (AVolf-Cigale), — 2 trdo vezani knjigi, skupaj 2226 strani____7.00 Jugoslavija, 3. zveski, zemljepisni, Statistični in gospodarski pregled in — Zgodovina. SHS-, 3. zvezki, zgodovinski podatki Jugoslovanov in Slovanov sploh na Balkanu. Zelo zanimivo za vsakega Jugoslovana.....3.25 Mi plačamo poštnino. j