43. številka. Trst, v soboto 22. februvarija 1902. Tečaj XXVII .E ilaost" I. iajs •■brat aa 4aa. rusun sedal] ta p'ttnikoT. od 4. uri zvečer. Naročal aa x»a«a : ca oelo leto ........ 34 kroa za pol leta .........13 * ta četrt leta........ C „ ta sa mesec ........ 3 kroni *aro^nino e plačevati naprej. Na ns-ojie t>rac prilrtie »e a»rnfnir.e ne aorava ae sira. _ -o tobakarnah v Trstu se prodajajo po-■amezie številke po 6 siotink (3 ovč.i; (<*«■ Ir ta pa po 8 stotink '4 «vč.l Telefon Ut. H70. . -- izdajatelj in odgovorni ur ApTHc Fran Oo d n i k. —— v — Politične refleksije trža-. ških dogodkov. J^ko markantro prta praška »Politike politično ozadje tržaških dogodkov. Izvajanja praškega 1'sta so za na« tem dragoceueja, ker je tu redek slučaj v neslovenskem novinstvu, ko se dogodki ne gledajo skozi naočnike vladnih in poluuradnih glasil, kateri na< čniki so kaljeni in motjeni |>o tisoč in se nekoliko ozirov, in ko se (novine) radi tega trudijo, da govore le pol resnice, ali pa še manje, in da še to malo dajejo čitatelju v taki obliki, da še tisto jh»1 resnice, kar so m«i povedali, je tako povito in zvito, da slednjič vendar ne ve — reauice. izvajanja v »Politiki« pa so redek slučaj in se ugodno razlikujejo od opisovanja v raznih nemških listih tudi zato, ker tem poslednjim — pa naj se »e tako zgražajo na dogodkih v Trstu, in naj nijhovi zaplečniki še tako grome v parla mentu — mašijo usta znani o z i r i na zavezništvo med Italijani in X e m c i! In sicer to ravno tedaj, ko bi imeli govoriti o narodno-političnem ozadju tržaških dogodkov, torej o krivdi ziBtema v Primorju, kateremu so bili Nemci vsikdar glavni stebri in ga vzdržujejo še danes. Zi-stem je sokriv, a glavni sokrivci zistema so Nemci ! Kako je torej možno pričakovati, da bodo nemška glasila pojašnjevala ravno tisto stran, na katero bi bila jasnost naj nuj-neje potrebna : na narodno-politično ozadje seenerije v Trstu. Da bi izvajanja v »Politiki« podali doslovno, tega Čitatelj gotovo ne bo pričakoval, ako pomisli, da nam izjemno stanje veže roke iu maši usta. Mi moremo čitatelju nacrtati le rahle komture, za debelejo barvo in potrebno senco naj pa skrbi razsodnost čitatelja samega. Članek v praškem listu ima naslov »Orna zastava« in jedro njegove vsebine je : Morda nikdar še ni go9pod Korber s tako težkim srcem stopil v zbornico, nego to pot, ko mu je bilo naznanit', da je nad Trstom proglasil izjemno stanje. Naš minister-ski predsednik ni nagnen k sentimentalnosti, ali tudi njemu ne more biti posebno dobro okolo srca, ako mu je priznati, koliko — — burnih dogodkov se je že dogodilo za ča9a e o n i. i s t k k Vladimir. Hrvatski ."pisal Avgust Šenoa, prevel M. C-t-Č. IV. »Da, da, pozabil sem, da me Evgenij posluša, da tebi govorim. Čakaj ! Cilj me ! Vse ti hočem povedati po vrsti, kako je bilo, vse popolnoma logiški <. »Logiški ?« »Do najdrobneje podrobnosti. Laglje mi bo«. »Prosim, pripoveduj hitro, ako hočeš pripovedovati j>odrubnosti«. »Rekel sem ti, kako sem se prvikrat poklonil gospej ; kako sem se o odhodu srečal z njeno hčerjo. Potem ti nisem pravil nič več. Ali me je bilo sram, ali sem se jezil na te, ker, kakor sem že omenil, Dobranićevim nisi prijatelj. Menda se prav dobro spominjaš, kak ) sem prve dni jm> onem sestanku odgovarjal na tvoja vprašanja, kako da mi je ta novi poklic neznosen. Ti si mi rekel, naj se ga iznebim. Nisem storil tega. Kasneje me nisi več vpraševal, a to mi je bilo jako ljubo. Samo to sem ti rekel o neki priliki, da se mi je hiša jako omilila, ker pazijo na me kakor na rojstnega sina. Ti si molčal na to. Menda si nekaj slutil.« Oflaai »• račonajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo • primernim poput.lom Poslana, osmrtnice in javne zahval«; do-aiači oglasi itd. se računajo po pogodb« Vsi dopisi naj se pošiljajo urednlltvn Sefrankovani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije iu oglasa »ure •IDI npravnlltvo. Naročnino in ogiasl plačevati loco Trst. Glasilo političnega družtva „Edinost" za Primorsko. T edinosti je nsl! Uredatilv« Iu tiskarn« n« u«h»jata v alicl Oarintia Siv. V2. Vpravalitvo, la •prejemanje lasrratov v ulici Molia piccolo 6tv. H. natisu. I.satnik konaorcij liata Kdinost" Natisnila tiskarna konaorcija lista „Edinost" v Trst njegovega vladanja od Cfške gori pa doli do — TrBla. Zato je govoril t > pot resno, zelo resno. Ce pa je zatrdil, da je vlada le nerada in šs le po resnem premišljevanju posegla po skrajnih obrambenih sredstvih, mu radi verjamemo na l»esedo. Saj je šlo tu za Italijane! Saj velja tem ista obzirnost kakor Nemcem. Da je mogel g. Korber izhajati z milobo, gotovo ne bi bil {»ostal oster. Ali dogodki so bili močn.ji nego njegova naklonjenost Italijanom. Moral je nastopiti ostro, ker temeljne podstave tržaških dogodkov niso dopuščale drugačne metode. V romanskih krajih bliska in grmi rado 0 delavskih gibanjih, ker se v teh krajih slična gibanja rada — in proti volji provzro-čiteljev — navajajo na žice prevratnih elementov. Tudi v Trstu g. Korber ni mogel prezreti, da s> prežeči spekulanti porabili to priliko in da so anarhistični iu iredentistični vplivi [>osegii vmes. V množicah bo se kar hkratu pojavile tudi črne zastave — znaki irredentizma ! Kako je prišlo, da se je o takem povodu, ko naj bi bilo slo le za delavsko, nepolitično vprašanje, kar naenkrat (Kijavil ta znak političnega mišljenja, torej mišljenja, ki je bolj izrazito v meščanskih nego pa v proletarikih krogih ? Crne zastave dajejo odgovor. To je moral priznati tudi gospod Korber. Ne, le na-migaval je, da je irredent stiška primes tržaških dogodkov zahtevala nenavadno obrambeno akcijo. Ali sama konstatacija tega dejstva ne zadošča. Načelnik vlade se mora tudi vprašati, kako je moglo priti tako daleč, da se sedaj čisto politično gibanje zapleta s prevratnimi in sccijalnimi stremljenji. Temeljito proučenje tega vprašanja vesti bi moralo dovesti do konstruiranja težke obtožba proti vladnemu zistemuodPretisa do G o e s s a. Poželjivost Italijanov so povspeševale blizu vse vlade od Auersperga do Korberja. Će so italijanske glasbe utikali v italijanske uniforme, je bilo to po dunajskem umevanju le nedolžna zabava; če so se prirejale Gari-baldijeve slavnosti, postavljale Dantijeve sohe 1 u bo se o tem klanjali — italijanskemu kralju, je kazalo vse to le na neslanost aran-žerjev, za katere ne more biti odgovoren ves narod; če so se cel<5 državni uradniki spuščali v kompromitujoČa spletkarenja z irre dentistič limi glavarji, so bili to le grehi tem- peramenta južnih pokrajin, katerih ni smeti soditi s pretirano strogostjo ; in če se je o »neodrešenih krajih« govorilo in pisalo in pelo ?n deklamiralo, o urajih, ki hrepeneče Čakajo na združenje z rimsko domovino, potem i je bilo to le razgreta fantazija, kateri ni | smeti prisojati nobene tragike. Irredenta je mogla nastopati še tako neprikrito in neže-nirano, oficijelni in oficijozni krogi so vsikdar znali olepšavati stvar in so nahajali opravičevanja za to, zbok česar se je v irredenti-stiških krogih moralo utrditi prepričanje, da jim je v Avstriji dovoljeno blizu — vse! Vedno so poročali na Dunaj, da gre v Trstu le za alotrije male skupine, s katero nima ' »avstrijsko« misleče prebivalstvo nič skupnega .... Nedavno temu je prinesel rimski list »Giornale d* Italia«, ki je glasilo konservati vnego krila desniće v parlamentu italijanskem, studijo o Italijanih našega Primorja. Članek je pozi val le-te, naj združeni delujejo za isti skupni cilj. Da je pa ta »skupni cilj« identičen z onim irredentistiških krogov od tu in tam, to je na dlani. Ta članek je v dokaz, ! da v Italiji ne le radikalni, ampak tudi konservativni elementi pospešujejo aspiracije na Trst in Primorje. Preznačilno pa je, da je neki list, ki je blizu avstrijski vladi, brez prigovora posnel omenjeni članek v rimskem listu in je torej pokazal, da nima nič proti tendenciji tega članka. ITi-Ii to jasen simptom, skoro tako jasen, kakor črne zastave, razvite povodom zadnjih demonstracij v Trstu ?! Ali naj bi to ne nagnilo g. Korberja v razmišljevanje, da-li je takov vladni zistem pravi, ki prinaša za seboj take pojave?! Toliko časa so dopuščali irredenti, da je rastla, da si sedaj upa na dan kakor razjedajoči element celo o povodih čisto socijalne nravi. Mesto jej dopuščati to dalje, bilo bi pač v interesa avstrijske državne rezone, ako bi podpirali in jačili državi zvesto slovansko večino prebivalstva, ker bi ravno le-ta dajala zanesljivejo zaslombo, nego batalijon vojakov ! Skoda, da ni gospod Korber v svojem govoru v parlamentu porabil tudi tega motiva... ! »Celo več«, je pritrdd Evgenij. »Uganil si prijatelj. Dobranićev siti K»> loman je materin ljubimec, živ, razbrzdan deček, kateremu je vse dovoljeno, nad katerim stariši nimajo nobene moči. Ta poredni deček zlost-ivlja vso hišo, očeta, mater, sestro, vso družino. Divij je kakor žrebeo brez uzde. Tudi mene je hotel ta mladi nasilnik spraviti pod svojo oblast in ko sem ga prvikrat posvaril, ker se ni naučil svoje naloge, vprašal me je povsem mirno, s kako pravico da ga grajam ; da-li ne vem, da je on gospod, jaz pa njegov sluga? V meni je vskipela kri. Malo da se nisem zaletel vanj. Bil sem sklenil za trdno, da opustim uČiteljstvo, vstal sem naglo, da se je deček ves st»esel od strahu, iu šel naravnost k gospej, kateri sem povedal, kar se je zgodilo. Rekel sem, da moje poštenje ne more prenašati tega ter da se zahvaljujem. Gospa je bila, zdi se mi, užaljena. Koloman da je mlad, ter da čenča včasih tja v en dan, ali da me gotovo ni hotel užaliti ter da naj ne sodim t li ostro o besedah de; teta. Jaz sem ostal trd. Gospa Dobranićatal učiteljem Vašega sina. Naprošen, hotel sem, da ga j>oučim po Politični pregled. V Trstu, 22. feb. 1902. v Državni zbor. (Zbornica poslancev.) Mej došlimi spisi je spreminjevalni predlog poslanca Steinerja k zakonskemu načrtu o davku na železniške vozne listke. — Glasom tega predloga morali bi se na železnicah uvesti še osebni vozovi IV. razreda se sedeži; listki za ta razred morali bi biti davka prosti. Posl. Ž i č k a r je interpeliral, da-li se trgovinske pogodbe odpovejo ali pa ostanejo Še dalje v veljavi ? In ako ostanejo, kako misli vlada opravičiti carinsko klavzulo glede laških vin?! Jednako interpelacijo je predložil tudi laški poslanec C o n c i. Poslanec Daszynskije interpeliral, kaj da je z avstrijskima podanikoma Langom in Pruszoko\vskim, katera sta bila aretirana na Ruskem. Poslanec S p i n č i e in tovariši so in-terpelirali min iste rskega predsednika radi tega, da seje proglašenje izjemnega stanja v Trstu vršilo jedino v laškemjeziku, vsled Česar niso mogli b I o ve d? k i meščani umeti teh odredb, ki se tako občutno dotikajo pravic in interesov državljanov. V razpravi o državnem proračunu je socijalistični poslanec H a n n i c h urgiral predloženje novele k tiskovnemu ter zakonskega načrta glede zavarovanja za starost in invaliditeto. Govornik je izjavil, da socijalistični poslanci ne morejo imoti zaupanja v vlado, ki je kriva prelivanja krvi v Trstu. Za Hannichom je govoril posl. istrskih mest dr. B a r t o 1 i, ki je to pot v svoji politični perfidnosti in — budalosti prekosil samega sebe in vse druge laške poslance. In če kdo v tem prekaša i tal. poslance, je to že nekaj. No, to pot je bil g. Bartoli tako in-teresanten, da res nismo mogli drugače nego da mu v prihodnji številki posvetimo j»osebno notico. Tu naj Bledi le nekolko najmarkant-nejših mest iz njegovega govora. Takoj uvodoma je trdil gospod Matej Bartoli, da so Italijani izpostavljeni neprestanim žaljenjem od strani vseh avstrijskih vlad in da imajo vse stranke malo ali skoraj nič obzira do njih. Navzočnost laških po- najboljem znanju, da ga navedem na poštenje. Kako naj mu bom učiteljem, ko me ne spoštuje? Grem!« Gospa me je začela tolažiti in nagovarjati, ali jaz nisem popustil. Tedaj sem se srečal z očesom njene hčere, ki je stala poleg svoje matere. Molčala je, ali njeno oko jo govorilo živo. Kako da ti opišem ta pogled ? Bilo je kakor da me devojka prosi, naj ostanem. Pod temi dolgimi trepalnicami je sevala tolika miloba, da se mi je srce omehčalo. Neka tajna žalost je izhajala iz te žarke zenice; mislil sem, da se sedaj pa sedaj izvije solza iz-pod vej. »Dobro sem rekel, mil->stiva gospa, jaz odstopam od svoje prejšnje namere, ali deček mora preklicati, kar je rekel, mora prositi za odpuščenje !« Poklicali so dečka. Mati mu je začela govoriti mehkim plašljivim glasom, da me je užalil, da tega ne sme več storiti in naj jej obljubi to. Koloman je stal, gledaje v tla, kakor štor, niti trenil ni z oče§om. Mati ga je nagovorila dva-trikrat, ali on ni odgovarjal ničesar. Tedaj je planila Lucija, njegova sestra. Lice jej je žarelo od jeze, očesi sti jej bliskali. »A, čemu ga prosiš, majka, je vskliknila, tega nevredneža ! Je-li vreden, da mu toli blago govoriš ? Ti brezsramni, malo-vredni dečko! Poklekniti bi moral pred mater in pred gospoda Vladimira. Hvali Boga, da ti je mogoče, da se kaj pametnega naučiš ! Kaj bo iz tebe, ako ostaneš top, neumen in j prazen, kakor si sedaj ? Takoj proai gospoda učitelja za odpuščenje !c Deček je osupnil. In res še nikoli ni videl toliko odločnosti, kolikor sedaj v Luciji. Ne toliko radi besed, ali to oko, ta usta, ta žar lica, to drhtenje glasu je bilo tako čarobno, toli silno, da se je prijelo tudi mene. Tudi Kolomana je omehčala sestrina filipika. Vojaškim, odmerjenim korakom je prišel k meni, pogledal me resno in rekel polglasno : Odpustite ! Za tem se je obrnil k materi in jej poljubil roko. Gospa Dobranicka je gledala debelimi očmi, kaj se godi tu, a Lucija mi je prikimala, s.nehljaje se iz pod očesa, kakor da se veseli na najin: skupni zmagi. In res Bva premagala divjaka vsaj za nekoliko časa. Bil je miren in poslušen, začel me je celo izpraševati o tem in onem, dočim je prej molčal. Vprašal sem se : odkodi Luciji toliku simpatije za-me ? Nikakor si nisem mogel odgovoriti. Radovednost pekla me je živo. Začel sem proučevati deklico, in začudil sem se sam sebi, da je, tolikokrat snidši se žnjo, niti prav pogledal nisem. Krasna je, brate, prekrasna.« (Pride še.) slance v v parlamentu da je vsled tega skoraj popolnoma odveč. Ako so prestopili v najet ro ž j o o p o z i j da je to popolnoma naravno, ker da niso dosegli ničesar tudi v onili časih, ko so pripadali najmočnejšim klu lx>m parlamentarnih večin. Tudi tako njih postanje da ni moglo p re preča ti, da se je stanje Italijanov vedno hujšalo. Italijani da bo se vedno smatrali tujcem, vsled česar da se niso mogli nikoli prav zanimati in ogrevati za to, kar dogaja v dunajskem parlamentu. Z laškimi poslanci, trdil je dr. Bartoli, I>1 bilo sporazumljenje prav lahko možno, ker oni ne zahtevajo druzega, nego da se j.h pusti živeti v miru v njih deželah ! Nasproti temu pa da so vsi, in posebno Nemci, s katerimi so živeli v soglasju toliko časa, počeli stezati po njih posesti. Od Cehov in Poljakov da jih prav nič ne ločuje, ako ne morda ona slovanska solidarnost, ki pa sicer za vse Slovane nima jednake vrednosti. In — zatrdil je govornik — tudi z našimi n a j d i r e k t n e j š i in i nasprotni ki bi bilo mopoČe s poraz umije nje (torej tudi s Hrvati in Slovenci). Ako bi nas le pustili živeti v miru na našem narodnem ozemlji. Slovencem in Hrvatom bi želeli mi Italijani vse dobro (oj dobrote!) in bi se veselili kulturnega napredka njihovega, a oni bi morali gojiti ljubezen in ne sovražtva do Italijanov. Tudi Italijani da bi se borili za deželno avtonomije*, ako bi se Trentin ločil od Tirolske in ne bi imeli ničesar proti iz-vedenju narodne jednakopravnosti, ako — da, tu je g. Matej postavil svoj »ako« — bi se to izvedenje prepustilo v kompetenco deželnim zakonodajam (Bravo furbo! Op. ur.), ali z drugimi besedami : g. Mateju Bartoliju in družbi ! — Seveda, je nadaljeval govornik, treba bi bilo natanjčno določiti pojm te besede, ker nikdo ne more zahtevati, da bi povsod pomirili razne narode in da bi se na isti način postopalo z malimi in velikimi (Seveda so po Bsrtolijevem mnenju oni mali : Slovani, oni veliki pa : Italijani. Op. ur.) in da bi one, ki so v kulturi najbolj zaostali, stavili na jednako stopinjo z najbolj civiliziranimi. Tudi, ako bi hoteli, bi t« ga ne bilo mog< če storiti. Glede narodnih manjšin je rekel dr. Bartoli, da bi trebalo vsaki narodnosti od-kazati določeno ozemlje, na katerem bi iSta ne samo imela pravico živet", marveč tudi razvijati se in napredovati. Seveda bi morali pojasniti in spopolniti i; l'.l osnovnih zakonov, katerega da se često popolnoma napačno uporablja. Govornik je napadal potem vlado, da ni pravična ter jej je očital, da se ravna po geslu »divide et irapera.« Na Primorskem in posebno v Istri da je vladna politika, kolikor se le di, nemoralna in da »obstoji« iz samih koncesij, ki se dajajo slovanskim agitatorjem na škodo koristim dežele. Vlada da v svoji skrbi za protežiranje Slovencev in Hrvatov ne vidi ničesar, dokler se ne dospeva do krvavih dogodkov, jednakih onim. ki so se dne 14. in 15. t. m. pri-godili v Tr^tu. V Pazinu da se je ustanovil hrvatski gimnazij, samo da se draži Italijane ter da je vsa šolska uprava orodje slovanske propagande. Tudi vladne podpore da se dovoljujejo le slovanskim dijakom ter da se podpirajo le slovanske gospodarske zasnove. V sodmjski službi da se pod pretvezo znanja jezikov podeljujejo mesta Slovencem in Hrvatom. če tudi so isti manj sposobni od Italijanov. Vsi dogodki — trdil je dr. Bartoli — dokazujejo, da je vlada zaveznica najhujših nasprotnikov Italijanov, kateri se trudijo raz-naraviti dežele, ki, kljtibu vsemu, s j in ostanejo laške ! Govornik se je seveda dotaknil tudi dvojezičnih napisov na novi istrski železnici ter trdil, da so se na dotične table postavila imena laških krajev v neKera ptujem jeziku, imena, ki so v Istri popoln oma nej>o znana. {< > drzno čelo ti! ! Pa naj nam pride tudi ta laški kampijou, liki prosluli Bennati, kedaj s trditvijo, da on nikoli ne — laže I Op. ur.). Vrhunec frivolnosti je dr. Bartoli menda dosegel v naslednjem odstavku : »In vendar se po vsem tem nahajajo brezobrazneži, ki se pritožujejo in zagotavljajo, da so tam doli (v Istri) Italijani gospodarji, da so protežirani, prepotentni in grabljivi volkovi; medtem ko so pristaši Hrvatov, kateri so — kakor v barbaričnih časih — pretili oropati cela mesta, ki bo rezali trte t r uničevali poljedelske pridelke, fanatični Hrvati, tisti, ki napadajo in pobijajo v Dalmaciji ub;»ge Ćož »te pred očmi ces. kr. oblasti, ti Hrvati pa so nedolžne ovce«. Govoril je dalje, da Slovani denunciraju Italijane irredent:zma, ter da hočejo s tem dokazati |>otrebo, da se Italijane, ki so nevarni za moč naše monarhije ob Adriji, zatira na korist Slovanom. Slednjič pa je isti dr. Bartoli v istem govoru, kjer je trdil, da med Italijani ni iredente, zapretil sub rosa vladi ravno z iredento. Zaključuje svoj govor je namreč rekel, da se laško ljudstvo vedno bolj prepričuje, da jo brezvspešno pošdjati svoje poslance na — Dunaj ter da se vrv raztrže, ako se jo preveč napenja, ilogal se je potem vladi, da se je leta 1894 morala ukloniti laski volji v vprašanju dvojezičnih napisov na istrskih državnih uradih ter je isto nekako svaril, naj bo pametna, da se jej tudi v bodoče ne dogodi kaj tacega ter jej svetova', naj raje hitro spremeni svoj kurs. Dokler pa se to ne dogodi — zaključil je dr. Bartoli emfatično svoj govor — bomo, v izraz nezadovoljstva našega naroda, "glasovali proti prehodu v podrobno debato in proti proračunu. Ko sta govorila še posl. dr. Locker in Vaclav H rub v, bila je razprava prekinjena in so sejo zaklučili. O položaju. Dunajska »Neue Freie Presse« beleži, tla je v parlamentarnih krogih sp'ošno prepričanje, da ne bo možno, da bi do Velike noči zbornica dovršila proračunsko razpravo. Ce se bo ta razprava na -daljevala tudi v aprilu, potem bo vlada prisiljena zahtevati enomesečen provizorij. Na tem pa da ni dvomiti, da zbornica dovoli tak provizorij. Delegacije se snidejo bržkone v maju in se bo volitev delegatov v državnem zboru vršila bržkone že pred Veliko nočjo. Po delegacijah in do konca junija bodo zborovali deželni zbori. Ker je »Neue Freie Presko« v precej dobrih odnošajih s Korberjevo vlado in se govori celo, da je tudi glasilo, v katero grof Goluchowski pošilja svoje srčne bolečine, ker ta list smatramo glasilo Korberjeve vlade, moramo že misliti, da je gornji kalendarij sestavil gospod Korber sam. Seveda, sestavil na predpostavi, da pror. razprava v zbornici ni ekofi s tira in da ne bo posebnih dogodkov. V tem slučaju bi seveda ves parlamentarni kalendarij Korberjev padel v vodo. Ali tu vidimo, s kako težavo, koliko muko in zamudo fc je moglo doseči to rahlo zboljšanje parlamentarnega položaja. Na jesen je gospod Korber v svojih skrbno cizeliranih govorih rotil in opominjal zbornico, naj vrsi svojo ustavno dolžnost, naj torej pravočasno reši proračun češ: da pravočasno resenje proračuna, je glavno in najzanesljiveje znamenje rednega, racijonelnega gospodarstva. To bi kazalo, da se je vsaj rahlo nadejal, da bo proračun resen do novega leta. Sedaj pa nam govore, da bo se po Veliki noči zopet potrebno dovoljenje — provizorija. Zopet kriza v Italiji. Volitev pred-sedništva poslanske zbornice italijanske, ki se je vršila včeraj, povzročila je nepričakovano krizo. O prvi volitvi predsednika so se socijalisti ločili od prejšnje večine ter so glasovali proti prejšnjemu predsedniku, Villi, ter za svojega pristaša Costo, vsled česar ni Villa dobil absolutne večine glasov in se je morala vršiti ožja volitev. Izid glasovanja je bil sledeči: Villa 142 glasov, Costa 17, 120 listkov je bilo praznih in 13 neveljavnih. Ožja volitev izpala je za Villo še hujše. Na tej ožjej volitvi med Villo in Costo je dob i . Villa 135 glasov in Costa 25; 142 glasovnic je bilo belih. Ministerski predsednik Zaaar-: delli je z ozirora na to glasovanje izjavil, da , si ministerstvo pridržuje svoj sklep, katera izjava je v zbornici provzročila vznemirjenje. Volitev drugih členov predsedništva se je preložila na današnjo sejo. Ministerski svet je imel po zbornični seji svojo sejo, v kateri so sklenili soglasno, da ves kabinet poda ostavko, katera se je zvečer predložila kralju. — Pričakuje se, da kralj ne vsprejme ostavke ter da bo zbornica razpuščena. Tržaške vesti. Osebna vest. Danes je bil v dvorani tehnične visoke šole na Dunaj naš dični ro jak M. F a b i a u i promoviran doktorjem tehnike (visoka stavbena šola). Časti tamo. Porodom zlate peroke Nje^. e. in kr. Visokosti nadvojvode Reinerja bila je včeraj — kakor nam poročajo — v domobranski vojašnici v Rocolu slovesna sveta maša, — katere je darov-1 vojaški kurat, prečastiti g. Jaklič. Pred začetkom sv. maše je gori omenjeni gospod kurat izustil v slovenskem jeziku krasen govor prisotnim vojakom, v katerim je današnjega jubilarja postavljal v izgled in posnemo. Poleg velike domovine Avstrije — je zaklical govornik — ljubite z vso vnemo tudi svojo ožjo domovino, v katerije tekla vaša zibelka in v kateri ste čuli prve sladke besede svojih dobrih mater! — In ta ožja domovina naša je : Primorska, Kranjska, Štajerska in Koroška. — Ta ožja domovina — je nadaljeval govornik — vidi in pričakuje v vas zaščituike v katere obrambo morate biti vedno pripravljeni ; vs kdar — pripravljeni, ako treba, žrtvovati tudi življenje zanjo ! Vedno smešni in vedno — lažnjivi. Z Dunaja smo prejeli : Na vašo notico »Vedno smešni«, priobčeno v štv. od 20. t. m., blagovolite priobčiti še sledeče: V svoji notici pravite in dokazujete tudi s »Piccolom«, tem vtditeljem in braniteljem italijanskih poslancev, da Italijani niso glasovali za ono točko Ellenbogenovega govora, v kateri zahteva, naj se namestnik, grof Goess suspendira. I« tega, z jedne strani in po grožnjah italijanskih poslancev, z druge strani, sklepati je povsem naravno in logično, da so — smešni. Ali oni tudi lažejo o tej priliki. Oni, oziroma njihovi listi, govore, da so italijanski poslanci glasovali za drugi dve točki reČenega predloga, namreč za to, da se takoj odpravijo izjemne naredbe v Trstu. T» ni re?. Na kon^u svojega govora stavil je dr. Bartoli v svojem in svojih tovariš sv imenu sledeči predlog, katerega doslovno prevajam iz stenografičnega zapisnika: »In merito stavljamo bledeči predlog (čita): Visoka zbornica blagovoli skleniti ; C. kr. vlada se poživlja, da čim prej mogoče (ehethunlichst) odpravi izjemne določbe, proglašene za Trst in njegovo okolico.« »Čim prej mogoče« je vse kaj druzega, nego »takoj« ! »Takoj« se mora zgoditi v hipu, brez vsakega odlašanja : »Čim prej mogoče« se pa more raztegniti ne le za dneve, ampak tudi za tedne in za mesece. Italijanski poslanci imajo večino dvojno lice, vedno govorijo dvojno, a vsikdar lažejo na jedno ali na drugo fctran, ali pa — na obe. Pred svetom bi se hoteli kazati liberalce v najširšem pome tu te besede, v resnici pa so naj h nji neliberalci. Podobno je s ttžaškimi patres pat.riae v mestnem svetu tndi o tej prilik'. Bržkone jim je bilo jako toplo vse dni in vse kaže, kakor da so želeli, (l a se proglasi izjemno stanje — per salvare 1* propria panzi. Ne varajte! Pišejo nam : Mej zaprtimi radi zadnjih izgredov je tudi neki slovenski zapeljanec, ki je baje kamenjal vojake. Svojci zapeljanega reveža so šele po do-godivši se nesreči doznali, da je omenjeni mož -nejnaroden socijalist! Nekdo iz družine se je podal k nekemu »uradniku« internacijo-nalcev, prosit ga pomoči. Odgovor je bil : »Za sedaj ne moremo pomagati nič, kakor hitro pa bo odpravljeno izjemno stanje — izbavimo vse aretirancena svobod o«. Take neumne šale z našim ljudstvom bi si gospoda rudečkarji lahko prihranjalt za bodoči pust, kajti za resne ljudi in v resnih časih vendar ni umestno slepiti revne in nesrečne družine ! Ako so pa vedeli, da so se že prvi večer delavstvu pridružili nevarni elementi, je bila »voditeljev« , oziraje se po isti. Iz ust vsakega prišleca smo čuli glas, da tu je lepše in okusneje okrašeno, nego v kaKem gledališču. Smelo trdim tudi sam, da temu je bilo res tako. V dvorani ni bilo videti, razun zelenja, druge barve, nego belo-modro-nideče. Slovenske trobojnice so torej preprezale veliko dvorano od konca do kraja. In tako je tudi prav : kdor je v trdem narodnem boju, tako rekoč, neprestano s puško ob boku, kakor smo mi, ta mora vedno nositi svoj bojni znak ! Ples se je vršil v jako lepem redu. Bilo je toliko poskočnih in brhkih plesalk in plesalcev, da so, razun drugih plesov, zaplesali tudi četvorko in sicer prvič kakih 50, a drugič, t. j. ob 3. uri popolunoči, kakili 40 parov. Razun plesne zabave smo imeli tudi pevske. To je poskrbelo priljubljeno »Slovansko pevsko društvo« iz mesta, ki se je udeležilo plesa v lepem številu. Ti slavčki iu — slavke so naslajali srca vseh s prekrasnim, mičniiu in točnim proizvajanjem mešanih zborov. Seveda so želi burno pohvalo od vseh pričujočih. Razun teh so zapeli tudi »Adri-jaši«, združeni s pevci-doraačini »stare garde«, lepih in močnih zborov, n:i kar se je tudi njim burno ploskalo. Takim krasnim načinom smo se za bavali vso noč do svitlega jutra. Gospod urednik ! Naši barkovljanski rodoljubje nudili so nam re3 prav krasno zabavo. Imen istih ni treba da bi obešal na visoki zvonik, samo to Vam pripominjam, da ti rodoljubje so oni, ki so 1 j u d s t v o v n a š i v a s i popolnoma preporodili in je še preporajajo v vseh obzirih, posebno pa v narodnem. Mi smo v resnici ponosni, da jih i mamo v svoji sredi, a obžalujemo ob jednera, da takih in j e d u a k i h neumorno delujočih rodoljubov pomanjkuje po drugih vaseh naše slovenske tržaške okolice. Bodi jim izražena srčna zahvala za trud ! in požrtvovalnost na nj»h »vem neumornem delovanju ! Slednjič jim kličem še : na srečno in gotovo svidenje v bodočem predpustu ! ! Živeli ! Ob tej priliki je govoril g. Jaka krasen govor v prilog bodočemu »Slovanskemu domu« v Trstu. V ta blagi namen se je nabralo okroglih 56 kron. Z v o n. Darovi za »Narodni donn. G. Kar«.I Trampuš nabral za »Narodni dom« na svatbi g. Josipa Spečana v Kostanjevici na Krasu z geslom »nekoliko kraškega kamenja« z »e-sek K 5 20 st. Srčna hvala ! Nadaljne darove, deleže in udnino sprejema g. Josip U 1 č a k a r, tajnik »Tržaške posojilnice in hranilnice« v Trstu, ulica S. Francesco št. 2, kjer se dobivajo tudi kamenčki za »Narodni dom« v zvezkih s 50 lističi p« 20 stotink. Ženski podružnici sv. Cirila i u Me- t odi j a so podarili, ker se niso mogli vdele-žiti plesa tržaških gospa : cenjena rodbina dr. Ptrtot ova 10 Iv, g. I. Nekerman na Prošeku 2 K, g. Urbančič i r. Bazovice 2 K, rodbina Krneišekova 2 K, g. O. Črne 1 K H st. Najsrčnejša hvala vsem ! A da pač ni- »delo« sestoji v tem, da tira v blato vse, kar je sveto njegovemu lastnemu rodu, da riga strup na vse strani in da dan na dai bolj iu bolj poneumnjuje one neuice revčke, ki s> se zapleli v njegove zanjke. Italijanski stranki ni scer nič pomagano s tem. Za hip so Krstieeva rovanja sicer res napravila precej zmešnjave in naši stranki v Voloskem okraju precej škode. Ali le za hip, sedaj pa se že jasni ia italijanska stranka bo imela več škode nego dobička od tacega »dela« Krstičevega. Saj pa je tudi izključeno, da bi se dostojen človek mogel trajno družiti s kliko, ki se poslužuje tacih sredstev in — takih oseb. Ni dvoma tudi, da tudi Kr3ti tednov težke ječe, po- se pretepa z resnico, to priseza, da je poraz ostrene z dvema postoma. hrvatske stranke gotov! H jče-li italijanska IS letni Maksimilijan Prenzl z Go- stranka več dokaza, da mož res »dela kdo ne pozabi našega sv. Cirila in Metod ja tudi sedaj v teh kritičnih časih ! Vabil je se mnogo zunaj, a upamo, da se odkupijo vsa do enega. Odbor. Doneski za moško podružnico družbe st. Cirila in Metodija v Trstu. Pevsko društvo »Kolo« mesto venca na krsto pokojnega g. Bone-ta svojega odbornika 15 K, na pojedini gnati nabral g. E. Drasček 2 K 80 st., Ivan Suban 1 K. Srčna hvala ! Blagajništvo. Čitateljem. Danes smo odložili za po-nedeljsko številko jako zanimivo »odprto pismo« gospodu ministru za pravosodje, obračun z g. dr.om Beirtolijem radi klobasarij, ki jih je prodajal včeraj v državnem zboru, zanimive črtice o evropejaki civilizaciji, posnete iz avtentičnfga zasebnega pisma, poročilo o včerajšnji seji mestnega sveta in več drugih drobnih stvari. Iz pred naših sodišč. Včeraj zjutraj so sedeli na zatožni klopi sledeči obtoženci : 2.'5-letni Pavel Visintioi i« Trsta, ob- Grozen zločin. Iz Šibenka javljajo o bestijaluem zločinu, ki se je dogodil v Ko-njevratih pri Šiben'ku. Neki mladi par je slav'1 svojo jmroko. Ko sta iz hiše nevestine prišla v hišo ženi novo, sta se novoporočenca umaknila v svojo sobo. Kar hkrata pa so skočile iz-pod postelje štiri našemljene osebe, ki so novoporočenca trdoo zvezale in jima zamašile usta ! Toliko da ju niso zadušili. — Potem pa so ti štirje lopovi jeden za drugim izvršili nasilje na mladi žeii. Lopove so prijeli in odpeljali v zapore. Loterijske Številke, izžrebane dne 19. t. m.: Brno 43 29 45 63 67 Gospodarstvo. Trgovina v kmetijskih pridelkih med Avstrijo in Ogersko leta 1901. Sladkorja seje uvozilo iz Ogerskega 131.620 koruze se je uvozilo iz Ogrskega 2,923.101.. bili obtoženi zločina javnega nasilstva. Bili so njegovem, bi politična oblast morala brisati j izvozilo na Ogrsko 8.778 obsojeni: kar vse hrvatske volilce. Kako lepo bi po- rJža ^ Je UVO£ilo iz Ogrskega 206.492 „ Prenzl in Caneian na 3 mesece, Bosich tem on zmagal. Ne 100, 200 bi mu laška i izvozilo na Ogrsko 75.556 pa je dobil 6 tednov ječe. stranka dala potem Ali politična oblast krompirja seje uvozilo iz Ogrsk. 343.701 „ Drobne vesti. Včeraj popoludne sta Ua Voloskem je, reševaje Krstidev rekurz, | izvozilo na Ogrsko 27.790.. bila aretirana 17-letni Costantino B. iz Pa- čisto pozabila na to, kako gospod Krstić sladkorne repe se je uvozilo iz dove in njega prijatelj 15-letni Josip B. iz potrebuje tistih 100 gld. na mesec. Rekurz Ogrskega....... 1,037.433.. Trsta. Ta dva mlada fantalina sta pokradla je rešila tako, da je hrvatski stranki zago- izvozilo na Ogrsko 591.305 „ v hiši št. 16, v ulici S. Martin, več pred • tovljena zmag«, ako le naši ljudje store svojo gadja seje uvozilo iz Odrskega 293.323 metov, vrednih 8 kron. dolžnost. Pa ne mislite nikar, da s tem prida | izvozilo na OgMko 66.932 Poskus samomora. Včeraj po- Krst ć v zadrego. Prej je rekuriral proti ii- Volov se je uvozilo iz Ogrskega 188.236 glav poludne se je hotela 20-letna Marija P. iz stara, potem bo rekuriral proti volitvam. On ; izvozilo na Ogrsko 1.018 Radgone usmrtiti: vrgla se je namreč v že ve, kako treba, da ne zmanjka »dela« in bikov se je uvozilo iz Ogrskega izvozilo na Ogrsko ttKKttJCKKKKKttKKKK * X se * n n n n n MIZARSKA ZADRUGA 7 GORICI X X iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici To pa je za Krstići Razne vesti. usmrtiti morje, ali še o pravem času s> jo rešili in pa peska v oči laškim fanatikom Dokler je odvedli v bolnišnico. Vzrok temu obupnemu »dela«, tudi italijanska stranka nima veljav- krav He je uvozilo iz Ogrskega činu mlade deklice ni znan. nega izgovora, da ne bi pošiijala tistih 100 izvozilo na Ogrsko l>raibe prcMiičnin. V pone L, doe 24. fe gld. na meseo ^ — — bruvarjn ob 10. uri pred pol uglio št. 835, bicikl ; v ulici Nuova st. 9, hišna oprava : v ulici Man/oni št. 5, hišna oprava ; v ulici delle Poste št. 4. rezalni stroj; v ulici Ac«juedotto št. 23, hišna oprava. V reatenskl vestclk. Včeraj: u>p o ner ob 7. uri zjutraj 6° ."> ob 2. uri popoluW 11 °.3 C.' — Tiafcoiiier ob 7. uri zjutraj 763.6 — Danes plima oh 8.22 predp. in ob 9.1 pop. ; oseka ob 1*37 predpoludne in ol 4 11 popol litine. 19.797 381 30.318 625 21.096 741 telet se je uvozilo iz Ogrskegi izvozilo na Ogrsko 'ovac se je uvozdo i« Ogrskega 179.562 .. izvozilo na Ogrsko 182 „ jagnjet se je u vozilo iz Ogrskega 9.057 .. Dunajski načelnik dr. Lueger in ruske izvozilo na Ogrsko 2.698 r Študentinje na Dunaju. Dr. Lueger se je prašičev se je uvozilo iz Ogrskega 609.105 ; v parlamentu spri že skoro z vsemi strankami, I izvozilo na Ogrsko 1.323 ,, tako aožkega, kolikor — ženskega spola ! konj in žrebičkov se je uvo- Ccnjeni čitatelj, ali gledaš debelo? No, če ne Ogrskega 16.220 „ veruješ, evo ti dokaza: Dr. Lueger je imeli izvozilo na Ogrsko 869 r v avstrijskem parlamentu boj z Židi, z libe- perutnin, živih se je uvozilo iz Ogrskega izvozilo na Ogrsko O ralci, istotako s socialnimi demokrati se prijema sovražno v enomer itd. Kdor ne pleše, kakor on svira, tega napada brezobzirno! divjačine, vbite seje uvozilo iz Tako je slednjič napal v seji parlamenta na Ogrskega grd način tudi — ruske študentinje visoke izvozilo ua Ogrsko šole na Dunaju! Sumničil jih je raznih gr- jajec se je uvozilo iz Ogrskega n v. dih dejanj, oziroma njihovo (študentinj) mo- izvozilo na Ogrsko urusivene V6SII. ra|no verovanje, ua Ogrskega svojo sfjo nocoj ob 7. uri. katerem so enoglasno sklenile, poslati protest izvozilo na Ogrsko Trirovsko izobraževal no društvo na- (potom javnega glasila) in izreči žalilcu za- oglja se je uvozilo iz Ogrskega z nanj j svojim udom, da bo jutri (ob navalni ničevanje radi njegovih grdih besed. Protest izvozilo na Ogrsko urii pouk. o finančni vedi. je jz\še\ v ,N'eue Freie Presse*. Študentinje »Obrt nijsko društvo pri Sv. M. X. pišejo v svojem protestu, da, ako jih bi dr. Spodnji«, vknjižena ra liuga z neomejeno Lueger tako osumničil v njihovi domovini, zavezo, bo imelo svoj redni občni zbor dne Rusiji, bi si one drugače izvojevsle zadoščeni. marca 1902 ob .i. uri popoludne |h» sle- nj«^ a lukaj v inozemstvu — pravi dalje dečem dnevnem redu : protest — jim ne preostaje druzega, nego 4 302.335 „ 11.406 „ 25.381 q 262 „ 210.109 „ 3.635 n 629.778 „ 355.907 n 555.581 „ 1.439 „ z oaejenlni jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela ^ m slo?, zalop pohištva 5 K Antona Ćornigoj-a x K Katera se nahaja )C v Trstu, Via Pi&ssa vecohia £ * (Rosario) št. 1. j ^ na de (sli strani cerkve sv. Petra). ^ X Konknreno* n »mogoča, ker J« blago JC K ls prva roke. )C KKKKKKKKKKKKKKKK PRVA TOVARNA za čopiče iti ščetke Sito f Aieli T11ST. - Via S. Aiitonio - TRST (nasproti Zennaro in Gentlli). Specijaliteta čopiče v za zidna dela nepresežne trpežnosti. Bogat izbor ščetk, strojev za čiščenje parketov, metelj, metlic, ščetk od perja, palic za iztolČi prah. Vrelikanski izbor mil, glavnikov, parfumov, listnic, novčark, inošnjičkov itd. flC Vse po jako nizkih cenah. '•I V prepričanje se prosi blagohoten obisk. i Važno oznanilo! Podpisani smatrajo si v dolžnost javiti slavnemu občinstvu, da so dalmatinska črna, bela, Opolo in istrska vina, ki se prodajajo v njihovi zalogi v Trstu, ulica delle Legna št. 6 (v dvorišču), analizovana in stavljena pod stalno kontrolo zavoda sa kemično analizovanje, ovlaščenega od c. kr. avstrijskega ministerstva za notranje stvari. Zat > se stavila na vse sode iti botfljke kontrolna iu garancijska ' znamka za pfi«ttoosfc vina. To določbo j« izdnlo visoko c. kr. iniuisterstvo notranje stvari r.tdi pre=ro?tega kvarjenja vina, ki stavlja v resno nevarnost ljudstvo. Kdor si torej vkupi vino v na?i zalogi, je gotov, da Be v njem ne ndiaja drugih snovij, nego da je vino čisto iu naravno, da se sme z mirno vestjo dajati bolnikom in in konvalescentom, vsled česar se mora zahtevati vedno le garancijsko znamko. Z vsem spoštovanjem Braća Buj, Split-Trst. elikanska rastava pohištva i u J tapecarij. Izvenred.no ugodne J{ U M U cene. M K U J VILJEM DALLA TORKE | v Trstu, trg Giovanni 5. (Palača Diana.) ♦ Koje pohištvo donesesre&o. ■ ■ « 1. Nagovor predsednika. '2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo bldgajnika. 4. O lobritev računov za leto 1901. .">. Prememl»a |>ravil. 6. Kizni predlogi in želje. 7. Volitev odbora. Računi in vsakemu društveniku v na način kakor so g* da si pomagajo izbrale. Slovanska agencija v Parizu. Opozarjamo vnovič, da so Cehi v Parizu zasnovali »Slovansko kancelarijo« ali »Agence Slave.« knjige so izložene na ogled i • • * i i . rp - - - . J 6 ki je ze počela delovati, lej pisarn: bo v ni' \eni pisarni m j>0 priobČevala resnična poročila sicer do občnega zbora. j . - , ,, , & o pravem stanju stvari >n o dogodkih v slo- Kdor želi pristopiti k društvu do 16. marca, vpošteval se mu bo dobiček od l. ja-nuvarja l'.'Oi? sem. Po preteku zgoraj ozna čenega časa se ne bodo sprejemali drugi vanskih krajih, ter da b» pobijala tendencijozne laži ki jih nemški listi donašajo o Slovanstvu. '* Poleg tega Ik> v agenciji, ki ima zadostno , velike prostore, stalna izložba ali muzej slo- društveniki. Za naprej se bodo veprejencali * . -i . . • j • r J 1 J i vanskih rokotvorov in proizvodov, da se samo prvi mesee vsakega leta. j , , ,. ' s bodo mogli r rancozje seznanjati znjimi in potom agencije tudi naročati, česar jim treba. Odbor. ! Xi dvomiti, da bo to lepo podjetje mnogo pos|>eševalo spoznavanje slovanske kulture ! med Francozi. Zato zaslužuje, da je v evo-X Občinske volltre r Volosko-Opa- jem lastnem interesu podpirajo vsi Slovani. Vesti iz ostale Primorske. tiji. Kdor vleče plačo, mora pokazati tudi kaj »dela«. To je splošno veljavno pravilo, Rodbina samomorilcev. V Pešti se je te dni ustrelil uradnik mestne hranilnice, Štefan iz katerega ni izvzet niti glasoviti dr. Kr- , Legradv. Tudi njega oče in dva brata stasi stic. Mož vleče od italijanske stranke 100 samomorom končali življenje; dočim je mati gld. plače na mesec. Za to plačo treba tudi • umrla v norišnici. Pred petimi leti se je je-kaj »dela«. In Krstic »dela«, to treba pri- j jeden bratov ustrelil na istem mestu in ob inati. Seveda dela — po svoje ! Vse njegovo isti uri kakor sedaj Štefan Legradv. Brzojavna poroćiia. Cesar v Budimpešti. DUNAJ 22. (B.) Njeg. Veličanstvo cesar odpotuje jutri v Budimpešto, kjer ostane tri tedne. Cesar t arzenala. DUNAJ 22. (B.) Cesar je prišel dane* ob 8. uri zjutraj v arzenal, da si ogleda dva kitajska topa, katera je cesar Viljem pred kratkim podaril našemu cesarju in katera je razstavil vojni muzej. Nepravilnosti t angiežki vojski. LONDON 22 (B.) Generalni kontrolor za vojaštvo povdarja, da so se o nakupovanju mezg in konj dogodile mnoge nepravilnosti. Sosebno manjkajo dokazi o izdanih svotah. Dogodki na Spanjskem. MADRID 21. (B.) Po oficijelnih sporočilih iz Barcelone ob 2. uri popoludne vlada tam popolen mir in jako živahen promet z VO/.OV«. Tudi iz Saragose in Valencije javljajo o popolnem miru. Po nekekem cfieijoznem sporočilu ni do sedaj nobenega razloga za domnevanje, da v Madridu v ponedeljek prične štrajk. PROTI kašlju, grlobolu, hripavosti. katanu, upadanju glasu, itd. itd. zahtevajte vedno Prendinijeve paštilje Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved- nikih, učiteljih itd. Dobivajo se v £katljicah v Preiidinljevi lekarn) v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi. Skafljica stane 60 atotink. iSfStSfSfSfSfSfSt I Aleksander Levi Hinzig sjS Prva In ■■jTciJi tovarna pohištva /C9 vneh vrst. gm <1 -TRST f- TOVARNA: Via Teta, vogal Via UMltasea I ZALOGE: Piazza Rosario it 2 (šolsko poslopje) In Via Riborf« it 21 Telefon it. 670. -MOM--SP Velik isbor Upecarij, zrcal In slik. Is- Sp vriaje naroČbe tudi po posebnih načrtih.. Cono brei konkuronoe. ILDSTSOTill CEHI ZASTOIJ IV FBiHO ^ Predmeti postavio se na oa obrod ^Sl ^ alf železnico fnnro VABILO redni občni zbor Posojilnice in hranilnice v Kopru registrovane zadruge r. neomejenim |>oroštvom, kateri ee bo vršil v zadružnih prostorih dne 11. marca 1.1, ob 10. uri predp. DNEVNI RED: 1. Poročilo odl>orovo o delovanju zadruge v letu HH)1. 'J. Poročilo nadzorstva o računih zadruge v letu 1901. o. Volitev upravnega odl>ora za le'o l4.M)2. 4. Volitev nadzorstva za leto 11»02. Eventuvelni predlogi. V KOPRU, dne 20. fehruvarija 1S*02?. Odtor posojilnice in hranilnice. Gospodična vešt-a. slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, deloma tudi italijanščine z lepo ročno pisavo, želi vstopiti v kako pisarno v Trstu. — Ponudbi* pod »Naprednost; na upravo Edinosti«. Redka prilika. 30o komadov za 1 gL 80 novč. Kna krasna pozlačena ura z 3 letnim jamstvom točno idoča. in lepo verežico: 1 krasen koljer iz orijental-skih biserov, modemi kine za dame za na vrat ali lasi, patentovana zatvorka: 1 krasen žepni nož od nikla z dvemi rezili ; 1 pisalna priprava od nikla; 1 krasna bro~u za dame (novost); 1 par krasnih uhanov iz simili briljantov i jako zmotljivo): 1 krasna špila za kravato < j utentovanai; 1 eleg. žepno ogledalo il>el-gijsko stekla ; 1 dobrodifieče milo. 1 eleg. držalo za kravate: ."lij angl. predmetov za dopisovanja in se 250 komadov raznih predmetov, koji so doma neobhodno potrebni z uro vred. ki sama toliko velja, stane le 1 gbl. SO. Razpošilja samo nekaj časa po povzetju Mejnarodna izvozna tvrdka M. B. Bravmann. Krakovo. Kar ne ugaja, denar nazaj. Dr. Rosa Balsam Praško domače zdravilo iz letarne B. Fraper-ja v Pragi je že več kakor 30 let obče znano domače zdravilo, vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno upora!w> istega se prebavljanje krepi im ohrani. Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč po posti 20 nvč. več. | varilo t Y»i deli embalaže nosijo /r«>e« stoječo, postavno poh>-ieuo varstveno znamko. je staro, najprej v 1'ragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane cistp, vnetje in bolečine olajša in hlad'. V pušicah po 35 in 25 nvč., po posti 6 nvč. več. S Glavna zaloga: Lekarna B. Fraper-ja c. in kr. dvornega zalaptelja „pri črnem orlu" Praga. Malastran 203, v« gal Nerudove ulice. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v h k »nudi Avstro-Ogerske, t Trstu v Lekarnah: G. Lueiani, E. Leitenburg, m r. Preudiui, S. KerniTmllo. A. Suttiua. C. Zauetti, .4. Praxmarer. mm II—---1" Razglas i Podpisana naj ulj udneje naznanja proč. duhovščini in »lavnemu občinstu. da je otvorila v ulici Canale št. T (ob strani eerk\e sv. Antona novega VELIKO T IMOVINO . cerkvenih in pobožnih predmetov. Edina zaloga pristnih čebel nov o Učenih -več. Zaloga vseli vrst mašnih plaščev, pluvijalov* štol srajc, svetilk, svečnikov, salirjev. križev itd. Izbor kipov vseh vrst iu velikostij. palm. cerkvenih vencev itd. Zaloga liturgičnih knjig misal, ritualov, breviijev itd. masnih knjig vseh vrst in vezenj, rožnih vencev in svetih kolajn. Zadnja novost: svete in alegorične razgeldnice. Cene zmerne, pogoji dobri. Sprejema naročbe za vse vrst te stroke ter jamči za pristnost in točnost Spoštovanjem ubć c. kr. eastn štvn, \ lud ni, mestni in železniški uradniki *.er vdove kakor tudi uradniki podjetij in privatni uradniki, ki so udje kakega p« n-zijfkeira zaklada. F« pojila pe dajejo proti varščini na nepremičnine, uieduoftne listine, renič. \?iike, zavarovalne |>oliee itd. Obrniti pe na Hinko Oifoerti, ul. Canale 7 I. Varstvena znamka: SIDRO. 9 LINEHENT. CAPSICI COMP. iz Richterjeve lekarne v Pragi pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo dobiva se po 80 stot., 1.40 K in po 2 K po vseh lekarnah. Pri vkupovanju tega povsod priljubljenega domačega zdravila naj se pazi edino le na originalne steklenice v zavitki z našo varstveno znamko „SIDRO** iz Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se sprejme originalni izdelek. RicMe?a Mama pri zlatem Ievn ? Pragi Ellz&betin« allee 5. krčma v ulici Geppa štv. 14. I Toči viaa prve vrste: Bela vipavska . . . liter po 36 kr. Crna istrska....... 36 „ Istrski refošk........48 „ Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah. Ddižinam se pošilja na »ton« od 10 litTOV naprej: Ipavsko belo liter po 28 kr., crno istersko liter po 28 kr. Priporoča se tudi krčmarjem, katerim dajem vinood 50 litrov naprej po dogovorjeni ceni. Josip Furlan, lastnik. v različnih barvah 1 kos od K 1.30 do K 1.40 pošilja proti pred plačilu Adolf Jelinek, Liršek postu Jimranov (Movavsko.) v Gorici, C4osposka ulica st. 1-4 in ulica Vetturini ima v zalogi v veliki ;zberi pohištvo vseh slogov za vsak stan od najboljšega izdelka. V zalogi ima : podobe na platno in sipe, ogledala, žime palatno, razne tapecarije itd. Daje tudi na obroke. Salarini. Julij Redersen izdelovatelj zdravniških pasov in orto)>edičnih aparatov. Trst. — Via del Torrente št. 858-3. — Trst. (Nasproti „Isoia Chiozza.") Kirurgieni instrumenti, ortopedični aparati tnoilrci, umetne roke in noge, l>erglje, erna-ničoi pasovi, elastični pasovi in nogoviee, 4U»j>enzori, elektroLeraj>evtioni aparati, aparati ca umetno dihanje ter predmeti za bolnik* predmetov za kirurgiena zdravljenja, angležk predmeti od gumija iu neprtmocdjiviii snovi Novi tržaški pogrebni zavod! 1'odpisaui ima čast javljati slavnemu slovanskemu < bćinstvu, da je gor imenovani pogrebni z ivod po raznih zaprek; h, zopet v narodnih rokah. Oprave ima take in loliko, da zamore prirediti vsakovrstnih pegre-bov. V prodijalnici na lesnem trgu Št. 4 (pred kavarn«» »Armoma«) ima atrankam na razpolago vpe potrebno za kinčanje mrtvaških odrov, kakor venee, vsakovrstne cvetlice, mrtvaške obleke, krste sveče itd. Pripravlja se vsakovrstnih slovanskih napisov na trakove za mrtvaške venoe in se postreže tudi s pravilnimi nagrobnimi napisi. Nadejajoč se, da na« w.r>jaki obiščejo pri vsaki žalostni priliki se belježi uda no Pogrebni zavod. J Ponte della Fabbra St. 2. vogal ul. Torrente. Podružnica „Alla citta di Londra- z najfinejšimi izdelki v ulici Poste nu>ve 3 (Brunerjeva hiša). Zaloga izgotovljenih oblek za moške in dečke. Velik izbor oblek za moške od g. tf.50 do 24. za dečke od gl. 4. do 12. suknene jope . v velikem izboru od gld. 3. do S. zimske močne in ! podšite jope z ovratnikom od astrahana od gld. 5 — i 14, ravno take podšite s ko/.uhovino po gld 12. — Površne sukuje v velikem izboru od gld 18 — 32 Jopice za dečke v raznih oblikah in barvah, volnene hlače od gld. 2.f>0 — 4.50, tinejše od gld. 5 — 9. Velik izbor oblek za otroke in dečke od .'! — 12 let od gld. 2.: IO — 10. Haveloki za moške in dečke po najnižjih cenah. Hlače od nioleškina izlodjeva ko/.a> za delavce izgotovljene v lastni predilnici na roko v Sorminu. Crtane močne sraj.e za delavce gld. 1.20. Velika zaloga snovij za moške obleke na meter al , tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovi z največjo | točnostjo v slučaju potrebe v 24 urah. V podružnici v ulici Poste nuove se zprejemajo izdelovanja obleke po meri ter se še posebno vdobiva vsake vrste oblek v raznih risanicah in-merah zji moške in dečke. SDOštorane slovenske ospoiie; Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril~]tfetodijevo cikorijo.