OrednlAtv« • opra«»i Ljubljana, Kopitarjev« I. Telefon J3-61-wft HMetm naročnin« ta lit, ta lno-,em»tvo «8 Ul. - OeC r«». LJnb-Ijana 10 6M u naročnina ln 10 Mu u Lnaerat«. Ukljuftn« lastopatvc u oelaae U Italije In inozemstva* DPI S. A. U liano. RokOPllOT a* (lllllti SEPTEMBER • 1944 23 SOBOTA ,'iaiitiMiittuaajiaijm'gMi Im Etaum Arnheim Fortsetzung der Angriffe zur Vernichtungder Reste der I. englischen Luftiandedivision Bei Pont-a-Mousson und im Raum Nancy-Luneville Feindangrili unter hohen Verlusten des Gegners abgevvicsen — Nordlich Florenz zahlreiche leindliche Angriiie in erbitterten Kampien gescheitert — Fortdauer der Abwehrschlacht im Raum von Sanok und Krosno — In Lettland und Estland Durchbruchsversuche der Sowjets vviederum zerschlagen Aus dom Fiihrerhauptquartier, 22. September. Das Oberkommando der IVehrmacht gibt bekannt: Im Raum Arnheim wurden die eigenen Angriffe zur Vernichtung der dort cingeschlossenen Reste dor 1. engli-sclion Luftlando-Division fortgesetzt. tlber N i m w e g e n nach Nnrden an-grcifender Feind vvurde nordlich der Stadt aufgefangen. Siidlich Nimwegcn gewinnen eigeno Gegenangriffe laugsani lloden. Jagd- und Schlachtflieger unlerstiitzten die Abwehrkanipfe des Ileeres im hol-I ii n d i s c h e n Raum und verniehte-len 38 feindliche Flugzeuge, daruntcr 20 schwere zur Versorgung der feindlichen I.uftlandetruppen eingesetzte Transport-flugzeuge und 12 viermotorige Bomber. 10 angloamerikanischo Bomber vvurden ausserdem durch Vcrbiindo des Hecres »bgeschosscn. Im Raum A a c h e n wurden mehrere mit Pauzern gefiihrte Angriffe des Fein-des unter Abschuss von 11 Panzern abge. wiesen. Siidostlich der Stadt verstiirkt ficli der feindliche Druck. Bei Pont-a-Mousson und im Raum Nanc. y-Lunovillo wurden mehrere Angriffe des Gegners teilweise im erfolgreichen Gegenstoss unter hohen Verlustfen fiir den Feind abgewiesen, drlliche Einbriiclio bereiuigt. Im Raum R c m i r e m o n t trat der Feind mit stiirkeren Kraften zum Angriff nn. Die schweren Kiimpfe um dio Stadt halten an. Die Verteidiger der Festung B o u -Ing ne stehen seit Tagen in schwersten Abnchrkampfcn gegen wcit iiberlcgencn Feind, Gegen Ca I a is fiihrte der Gegner geslern starke Luftangriffe. Die Besatzung von S t. N a z a i r e nies mehrere feindliche Aiigriffe ab. Im Raum nordlich Florenz scheiterten zahlreiche mit zusainmegefasstrn Kraften gefiiforte feindliche Angriiie in rrbitterten Kiimpfen. Ein ortlicher Ein-liruch vvurde abgeriegelt. An der A d r i a setzte der Feind in-fnlge der in (Jen schvveren Kiimpfen der lelzten Tage erlittenon hohen Verluste sciuc Durchhruchsangriffe nicht fort. An der gcsainmten Front wurden ortli-clie starke Angriffe abgevviesen. Am 20. September wurden insgcsammt 106 Panter des Gegners vernichtet. Im siidvvestlichen Siebenbiir-gen stehen ungarisehe Truppen im kampf mit feindlichen AngrifRsspitzen. Unsere Verbiinde zerschlugen im Szekler-Zipfel samtlichc Angrif- fe der Bolschevvisten. In W e s t r u m ii-n i e n setzten eigene Schlachtflieger 23 Panzer ausscr Gefecht und zerstčir-ten zahlreiche Fahrzeuge. In der Abvvehrschlacht im Raum von Sanok und Krosno halten die schvveren Kiimpfe mit neu herange-fiihrten Kriiften der Bolschevvisten an. Unsere Gegenangriffe beseitigten unter Abschuiss zahlreicher Sovvjctpanzer ortliche Einbruchsstellen. Bei W a r s c h a u seheiterte ein neuer tlbersetzversuch des Gegners be-reits auf den Flussinseln. Es vvurden iiber 200 Gefangene eingebracht. Unsere gepanzerten Angriffsgrup-pen gevvaimeii siidu estlich M i t a u gegen ziihen feindlichen VViderstand veiteres Geliinde. In Lettland nnd Estland haben unsere heldenhalt kiimpfenden iruppen ernente Durchbruchsversuche starker sovvjetisclier Kriifto auch am achten Tage der Schlacht zerschlagen. In Abvvehr und Gegenangriff vvurden gestern 101 feindliche Panzer vernichtet oder erueutet. Im Nordteil Estlands sind die befohlenen Absetzbevvegun-gen aus dem Narvva-Abschnitt planmilssig verlaufen. Nordamerikanl-che Bomber priffen am gestrigen Tage mehrere Orte im u n g a r i s c h c n Raum an. Bei Ter-rorangriffen auf vvestdeutsches Gebiet entstanden Schiiden besonders in M a n n h e i m, L u d w i g s h a I c n , K o b 1 e n z und M a i n z. Erganzung zum 0KW-Rericht DtiVB. Fiihrerhaupt(|uartier, 22. September. Erganzend zum VVehrmacht-bericht wird mitgeteilt: In Siebenbiirgen hat sich ein Alarm-bataillon unter Fiihrung des Haupt-manns Arnhardt durch besondere Standhaftigkeit hervorgetan. — Am unteren Narew haben sicb das Jiiger-regiment 49 unter Fiihrung von Obcrst-leutnant von Salisch und die Sturm-geschiitzbrigade 259 unter Fiihrmig von Major Tolckmitt in Angriff und Abvvehr hervorragend geschlagen. — In den schvveren Abvvehrkiimpfen an der Adria haben sich die Verbiinde des 76. Pnnzerkorps unter Fiihrung des Generals der Panzertruppen Herr, un-terstiitzt durch Flakartillerie der Luft-vvaffe sowie durch Heeres- und Mari-nekiistenartillerne besonders ousge-zeichnet. In der Zeit vom 26. August bis 20. September vvurden allein von diesem Korps 661 feindliche Panzer vernichtet. la področju Arnheima se nadaljujejo napadi za uničenje ostankov prve divizije angleške letalske pehote Pri Pont-a-Moussonu in na področju Nancy-Lunevillc odbit sovražni napad z visokimi izgubami za nasprotnika — Severno od Florence so se v ogorčenih bojih izjalovili številni sovražni napadi — Nadaljevanje obrambne bitke na področju Sanoka in Krosna — V Latviji in Estonski zojet razbiti sovjetski probojni poskusi bojih v poslednjih dneh, ni nadaljeval s svojimi probojnimi napadi. Na vsem bojišču smo odbili močne krajevne na Fiihrerjev glavni stan, 22. 9. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Na področju Arnheim a se nadaljujejo naši napadi v svrho uničenja tamkaj obkoljenih ostankov prve divizije angleške letalske pehote. Sovražnika, ki jc preko N i m w e g -na napadal proti severu, smo severno od mesta prestregli. Južno od Niin-wegna polagoma napredujejo lastni protinapadi. Lovski in borbeni letalci so podpirali obrambne boje vojske na nizozemskem področju ter so uničili 38 sovražnih letal, med njimi 20 težkih prevoznih letal, ki so oskrbovala sovražne izkrcane čete, in 12 štirimotornih bombnikov. Vrh tega so oddelki ojske sestrelili 10 angloameriških bombnikov. Na področju Aachna smo zavrnili več z oklepniki izvršenih sovražnih napadov ter uničili 9 oklepnikov. Jugovzhodno od mesta se ojacuje sovražni pritisk. Pri Pont-a-Moussonu in na pod-točju Nancy-Luneville smo deloma uspešnim protisunkom in z visokimi izgubami za sovražnika zavrnili več nasprotnikovih napadov, krajevne vdore pa očistili. Na področju Remircmonta je pričel napadati sovražnik z močnejšimi silami. Nadaljujejo se težki boji za mesto. Branilci trdnjave Boulogne se nahajajo že več dni v najtežjih obrambnih bojih proti daleč nadmočnemu sovražniku. Na Calais je izvedel nasprotnik včeraj močne letalske napade. Posadka S t. Na zaira je odbila več sovražnih napadov. Na področju severno od Florence so se v ogorčenih bojih izjalovili šte-v'lni, z osredotočenimi silami izvedeni sovražni napadi. Nek krajeven vdor s"io zajezili. c ,Db Jadranu sovražnik zaradi vi-!°kili izgub, ki jih je utrpel v težkih pade. 20. septembra smo uničili skupno 106 nasprotnikovih oklepnikov. V jugozapadni Scdmograški se borijo madžarske čete s sovražnimi napadalnimi ostmi. Naši oddelki so razbili v S z c k 1 e r j e v o m r o g I j i č u vse boljševiške napade. Vzapadni Ro-m uniji so onesposobili lastni borbeni letalci 23 oklepnikov in uničili številna vozila. Pri obrambni bitki na področju Sanoka in Krosna se nadaljujejo težki hoji z novo dovedenimi boljševiškimi silami. S protinapadi sino odstranili krajevna vdorna mesta ter uničili številne sovjetske oklepnike. Pri Varšavi se jc izjalovil nek nov nasprotnikov poskus prekoračenja že na rečnih otokih. Zajeli smo preko 200 ujetnikov. Našo oklepniške napadalne skupine s" pridobile jugozapadno od J e 1 g a v e vkljub žilavemu sovražnikovemu odporu nadaljnje ozemlje. V Latviji in Estonski so naše junaško se boreče čoto tudi osmi dan bitko razbile ponovne probojne poizkuse močnih sovjetskih sil. V obrambi in protinapadu smo uničili ali zaplenili včeraj 103 sovražno oklepnike. V severnem delu Estonske so načrtoma potekli ukazani odmikalni premiki iz odseka pri N a r v i- Severnoameriški bombniki so napadli včeraj več krajev na madžarskem področju. Pri terorističnih napadih na zapadno nemško ozemlje je nastala škoda posebno v M a n n h e i m u, L u d w i g s ha f e n u, K o b I c n z u in M a i n z u. Dopolnilo k vojnemu poročilu Fiihrerjev glavni stan, 22. sept. DNB. Dopolnilno sporočajo k vojnemu poročilu: V Scdmograški so jc izkazal s posebno vztrajnostjo nek rezervni bataljon pod poveljstvom stotnika Arnhardla. Ob spodnjem Narevu sta se v napadu in ob- Težki boji na Nizozemske Berlin, 22. sept. O položaju na boji- | ščih javlja nemški poročevalski urad sledeče: Invazijsko bojišče Ze od nedelje popoldne, torej 4 dni, so razvijajo v srednji Nizozemski ogorčeni boji. V zaščiti gozdov se skušajo držati preostanki prvi divizije britanske letalske pehote. Število ujetnikov je naraslo že na .3000. Pripadajo prvi britanski ter 83. in 101. diviziji severnoameriške letalske pehote. Pri poizkusu, da bi iz zraka oskrboval svojo pri Arnheimu, Nimvvegnu in Eindhovnu pristale sile, je doživel nasprotnih nove občutne izgube. Lovci in motorizirano protiletalsko topništvo so sestrelili samo v obeh zadnjih dneh preko 300 tovornih jadralnih letal, kateriii tovor jp bil uničen ali zaplenjen. Nadalje so zaplenili Nemci kakih 50 malih motornih vozil, tako imenovanih >.Iee|»sovt, ki služijo v razne namene. Kljub dosedanjim nemškim obrabnim uspehom se je boj na nizozemskem |>od-ročju še nadalje ojačil, ker je uspelo britanskim oklepnikom, da fo prodrli iz Rindhovna proli severovzhodu vse do bližine Niimvegna. Bojna črla odgovarja trenutno obrisom drevesa, čigar korenine leže oli prelivu Maas-Schelde, deblo predstavlja nekaj km široko vdorno področje med Neerpelloin in Niimvegnom, krono pa tvorijo od vseh strani obkoljena prista-jališča v delti Maase, Waala in Leka. Pri taki sliki na bojišču se mora nasprotnik pač na vsak način truditi, da bi razširil svoj ozki zvezni most. Zato je dejstvo, da britanskim oklepniškim oddelkom znova ni uspelo razširiti ozkega prehoda in svojega vdornega mesta ob prelivu Maas-Schelde še važnejše kot zajezitev prislajališč. Nadaljnji sovražnikovi poizkusi, da bi napravil v severni Belgiji nova predniostja in tako pomagal na južnem Nizozemskem pristalim padalskim oddelkom, prav tako niso uspeli. Poleg nizozemskega področja je ležalo drugo težišče še nadalje na področju Maastricht-Aachen. Pri Maastrichtu so Amerikanci ojačili svoj pritisk, ki pa se je izjalovil ob bojni črti, katero so nemške čete s protisunki izravnale med Maa-so in srednjim Wurmom. Okrog Aachna je postal nemški protipritisk močnejši. Nemške čete so prestregle nasprotnika in ga vrgle nazaj ter znova osvojile več bojnih postojank. V vojnem poročilu omenjeni boji se- -vernovzhodno od Echternacha, pri katerih so Nemci razbili sovražnikovo pred- mostjo ob Sauerju, imajo očividno večji pomen, kot jo zgledalo v prvem trenol-ku. Krajevni boji zadnjih dni so pokazali^ sovražnikovo stremljenje, da bi z istočasnimi napadi v Eiflu napravil iz mostišča ob Sauerju vdor v nemške utrjene postojanke zapadno od Prilma ter jih tako izločil. Uspešni nemški protinapadi ob Sauerju so vrgli skoraj vse sovražnikovo južno napadalno krilo nazaj na zapadni breg reke. Protiukrepi proli severni napadalni skupini so v teku. Na južnem delu zapadnega bojišča so se osredotočili boji predvsem na področje vzhodno in jugovzhodno od Nancv-ja. Tu so vrgli Severoamerikanci proti nemškim četam, ki so v zadnjih dneh napredovale na široki črti, močne sile, da bi preprečili nadaljnje zmanjšanje svojega vdornega področja pri Nnncyju. Nepregledna slika bojišča so je v zadnjih dneh toliko zjasnila, da poteka sedaj bojna črta med Metzom in Cliateau Sa-linsom po rečici Seille. ki se pri Metzu izliva v Moselo. Med Chatenu Salinsom in Lunčvillom ter dalje proti jugu med Meurtho in Moselo so Amerikanci najbolj pritiskali. Nemške čete so jirestregle sovražnikove napade, v bojih iz bližine ponekod celo napredovale in uničile nekaj oklopniških osti, ki so jih bile odrezalo od zvez z zaledjem. Zajele so ujetnike in plen. Severno in južno od tod so nasprotniki z izvidniškimi sunki zaman udarjali proli predmostju pri Metzu in proti Burgundsliim vratom. Vzhodno bojišče 85 oklepnikov na dan, v sedmih dneh skupno oborožitev štirih oklepniških zborov, eo morali plačati Sovjeti za bitko v Kurlandiji. K tej ižgubi (500 oklepnikov moramo prišteti so številne ostale, predvsem visoke krvne izgube, ki silijo sovražnika, da dovaža za vzdrževanje svojih težkih napadov na bojišče vedno nove rezerve, ki jih mora jemati deloma z drugih odsekov. Na področju severno od Bau-ka so hoteli boljševiki poglobiti svoj vdor. Ncnic.i so jih odbili. Severozahodno od Valka in severno od jezera Vire se fiiloviti boji nadaljujejo. Zahodno od Mo-dohna so se po hudih bojih izjalovili številni sovražni napadi. Tik zahodno od tod so na področju Dohein-Sagaren napredovali nemški oklepniki. Po dokončni izjalovitvi sovražnega poizkusa, da bi vdrl iz Prage preko Visle v Varšavo, je sedaj žo možna ocena njegovih tozadevnih 6kupnih izgub. Našteli so več sto mrtvih, neglede na utopljence Članek ministra dr. Gobbelsa v listu »Das Reich« Berlin, 21. sept. Državni minister dr. Goebbclo pričenja svoj članek »Višji zakon«, ki ga je napisal v najnovejši številki tednika »Das Reich<, z ugotovitvijo, da sta Anglija in Združene države botrovali pri najnovejših dogodkih v nekaterih obrobnih evropskih državah. Anglija in Združene države, tako izvaja med ostalim, sta izrabili vojno za to, da bi dajali potuho Kremlju. Posledice tega zločinskega ravnanja se sedaj kažejo. Sejali so veter in žanjejo sedaj vihar. Vse okrog Evrope nastopa rdeča anarhija. Da je danes Nemčija edin branik proti boljševizmu, nam pove že bežen pogled na zemljevid. Angleži in A.merikanci imajo na zapadli le zaradi tega vojaške uspehe, ker smo na vzhodu vezani z velikimi deli naših sil in Sovjeti imajo le zaradi tega možnost rušiti jugovzhodni bok, ker se moramo s pomembnimi silami braniti proti zapadnim silam. Nihče ne more prezreti, da izrablja Kremelj ta položaj čim bolj more. V deželah, ki so postale njegova žrtev, uporablja stare boljševiške metode, to so pravi, oiJstrani narodne vlade, ki so po značaju preslabe, da bi mu nudile odpor, razoroži narodne sile, izsili rdeči armadi pravico prehoda, zasede odločilne strateške točke in potem se pojavi v vseli velikih mestih anarhija. Vedno se najde v odločilni uri kak Kerenski, ki, da bi preprečil kaj hujšega, stori najhujše kar se sploh storiti da. V nadaljnjem obdobju razpišejo tako zvane ljudske volitve, ki se vršijo pod bajoneti rdeče armade in vodijo vedno dp od K remija zaželenega skoraj 11)0 odstotnega uspeha boljševizma. Nadaljnji potek se. izvrši nato skoraj primorano. Nihče se ne bo drznil več trditi, da govorimo o tej zadevi samo o svoji lastni stvari. Svarili smo narode Evrope kjer koli je le bila prilož.nost za to, vendar večinoma zaman. Rdečo armada ne stopi v nobeno deželo, ne da bi prinesla s seboj jasen cilj in nespremen- rambi odlično borila lovski polk 4!). pod poveljstvom podpolkovnika von Salischa in brigada napadalnih topov 259. pod poveljstvom majorja Tolckmitta. V težkih obrambnih bojih ob Jadranu so se posebno izkazali oddelki 7G. oklepniškega zbora pod poveljstvom generala oklepniških čet Ifcrra, s podporo protiletalskega topništva letalstva ter obalnega topništva vojske iu mornarice. V času od 26. avgusta do 20. septembra je uničil samo ta zbor 661 sovražnikovih oklepnikov, Ijiv progrum. Sprašujemo se samo, ali je svetovna javnost v resnici ta.ko neumna kot izgleda, ali pa se samo tako neumno dela. Toda to je za končni učinek skoraj nevozno. Mcrodajno je in ostane, da vodijo različne metode boljševizma, kakor pač to zahteva trenuten položaj, vedno d0 istega cilja in da izgleda, da je cilj sam, če jc enkrat dosežen, dokončen. Spremeniti se ga da le z oboroženo silo. Kje pa jo imajo prizadete dežele sc v zadostni meri na razpolago? Živimo v šestem vojnem letu. Narodi, ki ne posedujejo nobenih idealov, za katere se splača boriti in vzdržati, so postali trudni in obrabljeni. Kdor pa ostane v tem položaju v polni moči sil in vzdrži na svojem mestu, temu je zmaga zagotovljena. Kdor pa izgubi svojo silo ali pa jc noče več uporabljati in zapusti svoje mesto, ta podpiše s tem tudi svojo lastno smrtuo obsodbo. Naši sovražniki so vdajajo varljivim prividom, če upajo, da bomo postali nekega dne vendar šibki ter da bomo razobesili belo zastavo. Nihče v Nemčiji niti ne misli na to. Čim dlje traja vojna, tem jasneje je nam vsem, zakaj pri tem gre za nas. Naši sovražniki pa so si na jasnem, da se z dbse-ženjem nemških mej zanje šele pričenjajo tež.koče. Poletje lega leta, v katerem so si naši sovražniki obetali poraz Nemčije, je mimo. Pri vseli tež-kočali, ki smo jih morali prenašati v preteklih tednih in mesecih, se je vendar pokazalo, da nemšika odporna inoč nikakor ni zlomljena ali tudi samo zmanjšana. Obdržala se je hrabro in moško ter je, namesto da bi se oslabila, kakor so to želeli naši sovražniki, ravno na tem, da se jjonovno okrepi. Ustvarjamo si tako za vojaški kot za vojno-gospodarski sektor operativne rezerve, ki bodo za bodoče odločitve me roda j nega pomena. Ne bo več dolgo trajalo, ko ne bomo živeli več: na obeli področjih od rok efo ust, marveč ko bomo zopet v |K)ložuju ravnati po dale-kose/.nein načrtu. Kot Nemci lahko govorimo samo s ponosom o visoki vojni morali, ki jo dokazuje naš narod v teh vojnih tednih in mesecih. Naš iiurod ni razočaral pričakovanj, ki jih jo stavilo njegovo vodstvo v njegovo vztrajnost. Napuka, ki smo jo storili v novembru leta 1918, in kj smo jo morali tako drago plačati, končno celo s to vojno, se ne bo nikdar več ponovila. Nikdar nas ne bodo vrgli naši sovražniki ob tla, nikdar nam ne bodo izbili meča iz roik. Nikdar ne lioiuo opustili našo svete pravice živeti jn v svobodi in časti ustvarjati na-še_ življenje po lastni volji. Mi smo kljub vsemu na pravi poti in fo bo dokazala bodočnost. v Visli, 300 Sovjetov je bilo ujetih, 09 napadalnih in izkrcevalnih čolnov pa uničenih ali zaplenjenih. Tu boreči se polk tretje poljsko-sovjetske divizije jo praktično uničen. Tudi severovzhodno od Varšave nov sovražni napad ni imel uspehu in se jo izjalovil ulično kot močnejši boljševiški napadi ob Bobru. V severnem delu Gozdnatih Karpatov južno od črte Krosno-Sanok-Kirov eo ee z nezmanjšano silovitost jo nadaljevali obrambni boji. Protinapadi nemških čel so preprečili vse proboje, zajezili vdore in zaustavili napadalce. V Vzhodnih Karpatih nadaljujejo boljševiki z napadom ob cesti Zabje-Vorogda. Madžarske čete poizkušajo izravnati majhen vdor južno od ceste. Tudi v severnem delu szeklerskega ozemlja so boljševiki in boljševiški Romuni še naprej napadali v smeri Reghinul Sasesca. 1'rav tako kot tu, niso Imeli nobenih uspehov v južni Sedinograški. Madžarski protinapadi v severozahodni Romuniji so naleteli ua uaraščajoč sovražni odpor. Italija V sredo popoldne jo nadaljeval vražuik po uajtežji topniški pripravi svoje napadu v srednji llaliji s ležiščem ob obeh straneh prelazov Futa-Giorgio. Posamezni uianj glolioki vdori so se mu ponesrečili, ker so jih Nemci zajezili. Posebno silovit sunek jo bil naperjen proli Monte Gazzarru, vendar je ostala višina trdno v nemških rokah. i'o ogorčenem boju so nemški grenadirji juzuo od 1'irenzuole zaustavili močne sovražnikovo sile, ki so prodiralo proti mestu ter s protinapadom očistile začasen vdor jugovzhodno od Firenzuole. Nadaljnji sunek proli na sosednjem odseku ležečem Poggiu de Frasca ju obležal pred nemškimi postojankami. Dočim se jo sovražnik na zahodnem odseku osme britanske armade omejil v glavnem na posamezne izvidniško akcije, pa je ob jadranski obali z veliko uporabo materiala nadaljeval svojo oten/.ivo. S podporo več sto oklepnikov, številnih borbenih in bojnih letal in strnjenih topniških sil so napadli močni, deloma motorizirani pehotni oddelki zgodaj zjutruj na vsem področju med San Alarmom in Ruuinijem. Vdor to-vražnika pri San Marinu so nemške čele po hudih bojih zajezile ter tudi severno od tod odbilo nadaljnje sunke. Zlasti močno je pritiskal nasprotnik proti Cor-jk)1u, ki leži jugozahodno od RlminiJh. Napadi večinoma niso imeli uspeha. V nekaterih vdornih mestih v prednjih nemških črtah so so vršili zvečer še težki boji. Tudi za kraj San Lorenzo so se razvili siloviti boji. Čeprav so ga napadli Britanci večkrat s podporo oklepnikov, jo oslal v posesti nemških padalcev. Prav tako so so južno od Riminija izjalovili ponovni sovražnikovi izvidniški sunki. l'o dosedanjih vesteh je bilo na italijanskem bojišču v sredo uničenih 57 sovražnikovih oklepnikov, Vsled vzgled-no bojne moralo in požrtvovalnega vojaškega žrtvovanja vsakega posameznega borca se je znova ponesrečil proboj proti severozahodu, ki ga hoče sovražnik za vsako ceno doseči. Poslanik von Killinger ubit v Bukarešti Berlin, 22. sept. Pri napadu romunskih vojakov na poslopje nemškega poslaništva v Bukarešti, izvedenem v namenu, da bi protipravno odvlekli člano nemškega poslaništva in jih izročili boljševikom, je padel pri vdanem izvrševanju svojih dolžnosti za Fiihrerja in Reicli nemški poslanik v Bukarešti Manfred von Killinger. Madžarska vlada pred parlamentom Budimpešta. 22. sept. Vlada generalnega polkovnika Lakatoša so je. v četrtek zvečer predstavila obema zbornicama madžarskega parlamenta. Seji sta so pričeli z nagovorom ministrskega predsednika. Usoda diplomatov Budimpešta. Člani romunskega poslaništva in romunskega generalnega konzulata v Budimpešti, ki so jih bili pred nekaj dnevi v svrho izmenjave s posebnim vlakom prepeljali na liiadžar-sko-romunsko obmejno postajo Lflkfl-6cha, so se vrnili zopet nazaj v Budimpešto, ker romunska vlada ni upoštevala tozadevnega radijskega poziva madžarske vlade, naj prav tako zamenja v Bukarešti nahajajoče se madžarske diplomate in konzularne uradnike. Romunski diplomati se nahajajo sedaj v Budimpešti pod nadzorstvom ter pod diplomatsko zaščHo švicarskega poslaništva. Madžarska vlada je j>o budiinpeštanskem radiju v več presledkih tudi včeraj ponavljala poziv romunski vladi, naj tudi ona plomalov0 {lolžno*1 Bledo izmenjave iNya Dagligt Allehande« poročata soglasno, da so sprejeli v finski prestolnici popolno besedilo 23 členov premirja z velikim nemirom, po »Aftonbladetu« pa naravnost z zaprepaščenjem. Šele sedaj so mogli Finci doumeti vso vsebino moskovske pogodbe, ki daje nadzorni komisiji izredna polnomočja. »Uosi Suomi < izraža splošni vtis pogojev z besedami, da je pogodba še hujša, kot je bilo izgledalo na podlagi prrih informacij. Pogoji so pogoji zmagovalca, ki jih je diktiral premagancu. Stockholm, 22. sept. TT javlja, da je prispelo v teku zadnjega tedna na Švedsko skupno 12.000 finskih beguncev. To je približno polovica števili, s katerim so računali r,a področju mesta in okolice Rovanienija. Doslej so prišli večinoma mladoletniki in pa žene. Ženeva. Ameriško prebivalstvo skandinavskega porekla, predvsem v severni in južni Dakoti je zelo razburjeno zaradi mirovnih pogojev Finski, posebno pa še spričo odstopitve karelijskega, pečenške-ga in porkkalskega ozemlja. Nadalje izjavljajo, da je Shen 13.; ki določa, da bodo stavljeni vodilni fmski častniki in politiki na seznam »vojnih zločincev« in izročeni Sovjetski zvezi, kot nezdružljiv z Atlantsko listino. maioča plutokracija. Njihove težnje po nadvladi so stalni vir nemirov, razru-šenj in uporov ter s tem prelivanje krvi v Evropi. Noben častnik, noben uradnik in sploh noben Bolgar nI dolžan poslušati vlade, ki se jc sestavila brez upoštevanja potrebnih državno pravnih določb in ki je s kršitvijo svečanih mednarodnih pogodb umazala doslej svetli ščit bolgarske časti. Bolgari! Delo za bolgarsko osvoboditev je prišlo z našo narodno vlado v trdne roke. V našem svetem boju no stojimo sami. Z nami je kot naš prijatelj in zaščitnik liaS zaveznik, veliki, plemeniti in moen: nemški narod s svojo junaško in nepremagljivo vojsko ter s svojim daljnovidnim in pogumnim .vodstvom. Iz Trsta Obisk v otroški bolnišnici. Letne skupščine upravnega 6veta olroške bolnišnice, ki je bila te dni, so se udeležili tudi prefekt dr. Coceani, tržaški škof Santin in župan dr. Pagnini, ki so s svojo udeležbo na skupščini dokazali svojo zanimanje za zdravje otrok. Prefekt je podaril tudi znatno vsoto bolnišnici. Po končani skupščini je škof Santin blagoslovil novo zaklonišče bolnišnice, nakar je skupno 6 prefektom in županom odšel na obisk k mladim bolnikom. Tam je vsem otrokom spregovori! tolažilne besede in se pri vsakem ustavil ter se z njim pogovarjal. Na prošnjo staršev, ki so bili prav ta čas v bolnišnici, je škof podelil zakrament sv. birme in poslednjo popotnioo umirajoči deklici. Pri odhodu so se otroci prisrčno' zahvaljevali visokemu cerkvenemu pastirju za njegov obisk in za njegove prisrčne besede. Znak Rdečega križa smejo' nositi le avtomobili postaj in italijanskega Rdečega križa. Zdravniški avtomobili, ki so doslej tudi nosili ta znak, so poslej podrejeni istim odredbam kot drugi avtomobili in bodo poleg navadnega dovoljenja imeli tudi dovoljenje, v katerem bo vpisano, kakšni ustanovi, odnosno kakšnemu delu je dodeljen zdravnik. Tisti, ki imajo dovoljenje vožnje tudi med letalskim alarmom, bodo morali dobiti od Tržaške prefekture še posebno potrdilo. Simfonični koncert. Prihodnjo nedeljo bo v Verdijevem gledališču simfonični koncert pod vodstvom dirigenta Edm. De Vecchija. Simfonični orkester bo izvajal izključno Wagnerjevo glasbo, in sicer razne odlomke iz »Fausta«, »Parai-fala«, »TannhHusera«, »Tristana in Isol-de« in drugih Wagnerjevih del. Iz Gorice Ob zatemnitvi znak s sireno. Deželni zaščitni urad na goriški prefek-turi obvešča javnost, da ob desetih dopoldne ne bo več običajne poskuš-nje s sireno. Ta poskušnja bo od t. 10. dalje vsak večer ob začetku zatemnitve. Rop za pol milijona lir. Celulozna tovarna v Terviscosa v bližini Cervin-jana je poslala svojega človeka v Videm, da bi ji od tam prinesel 500.000 lir, ki so bile potrebne za izplačilo delavstva. Na svojem povratku se je uradnik vozil z avtobusom Videm-Torviscosa. Ko je koriera dospela v bližino vasi Fornacci di Campolon-ghetto, so jo obstopili oboroženi neznanci, ki so prisilili tovarniškega uradnika, da jim je izročil paket z bankovci ŠPORT V nedeljo spet vrsta tekem V nedeljo se bo zavrtelo drUgo kolo domačega nagradnega nogometnega turnirja, katerega se udeležujejo vsa domača nogometna moštva od Ljubljane pa do Zabjaka. Vse, kar kaj pomeni v domačem nogometu", sodeluje na tem turnirju. Jutri bo spel nastopilo /vseb Sest moštev v seniorski skupini. Vič bo v srečanju z Iztokom gotovo potegnil krajši konce, le za to gre. kakšen b0 izkupiček, ko bo sodnik odpiskal. Tudi v drugem srečanju med Ljubljano in Sabja-kom ni težko uganiti, kdo si bo pripisal obo razpoložljivi točki. Bolj negotovo pa je pre. rokovati, kako se bo končalo srečanje med Ljubljano in Hermesom. Obe moštvi sta že precej lokalna rivala, ki so ne dasta drug drugega kar rnlmogrede ugnati v kozji rog. Tudi jutrišnja tekma ho v znamenja tega medsebojnega prestižnega dvoboja. Malo vo5 nado za zmngo ima Ljubljana, saj ima v moštvu skoraj vse staro ln rulinirano lgrnlco, dočim bodo Hermežnnske vrste malce okrnjene. Ker pa vemo, dn zna Hor-mes Igrati borbeno ln požrtvovalno, bodo prijatelji nogometa gotovo v oeloti prišli na svoj račun. Svojo prijatelje na zelenem polja naj dostojno hodre ln gotovo bodo do ležnl lepe ln napete borbe .Vse tekme so določene na stadion v šlški. Če pa. bo jutri dopoldne deževalo, bodo pa tekme na Ljubljani. Jutrišnji razpored jo takšenle: oh !) Obvestila Prevoda Delitev jajc Od 25. do 30. septembra dob« delavci pii najtežjih delih na odrezek »NTD 14« svojo dodatne živilske nakaznice. Izdano od Masi. nega preskrbovalnega urada v Ljubljani in pretiskano z rumeno črto, po 2 Jajci; delavci pri tožkih delih na odrezek »TD 9« svoj« dodatne živilske nakaznice, pretiskane i rjavo črto, pa po 1 Jajce v sledečih mlekar nah: Koreleo Marija (Kongresni trg 15), Gruden Jakob (Celovška oesta 1), Vidio Rta na (Staničeva 2), Span Neža (Predjamska 8), Sterle Franja (Stari trg 17) in Vidmar Ljudmila (Clglarjeva 12). Vse te mlekarne pozivamo, da pridejo v ponedeljek. 25. t. m. od 8 do II v Malstro v« 1(1 po jajca za razdelitev. Nakazila za mleko za tromesečje X—XI—XII Otroci do 10. leta in osebe nad 75 let na i dvignejo nova nakazila za mleko v svojih mlekarnah. Delile jih bodo vsak dan od 9 do 14 po sledečem redu: 25. t. m. v mlekarnah Babi«, Dober!?t. Drolc, Furlan, Guzelj; 26. t. m. v mlekarnah Kolar. Kopljenik, Korošec, Kovači« A., Kovačič Lucija; 27. t m. v mlekarnah Leskovi«, Lupino, Pečar, Bonča, Plahnta; 28. t. m. v mlekarnah Rančlgnj, Samsc Slamič, fiinkovec, Turk. in 29. t m. v mlekarnah ValjaiM. Vrh 2orž. Predložiti Je treba glavo osnovne iivil ske nakaznico za mesec september. Pripravljeni na nove boje Gorica v septembru. V avgustu smo doživeli v Gorici ta ko lepe dneve, da jih ne bomo nikol pozabili. Naša misel se je razmahnila slovenska zavest se je nepričakovani razgibala in šla v plodno rast. V svoji1 pričakovanjih smo bili postali skora preveč objestni in pot v bodočnost s nam je zdela z rožicami posejana. P so nastopili dnevi preizkušnje, dnevi, k naj izpričajo našo zrelost in življenjski sposobnost. Nasprotnik v svojem besnen gnevu ni mogel mirno gledati, kako na predujemo. Zagnal se je v nas z vsen svojim divjim sovraštvom, da bi nas zlo mil, zrušil. Ni stopil v odprt boj mož. proti možu. Potuhnil se je v temo, s poiskal zaveznikov pri sovražnih ljudel in se oborožil z lažjo in prevaro. V Tol minu je peklenski stroj razdejal pošto janko slovenskih borcev. V Kanalu i enakemu hudičevemu delu podlegel ne uklonljivi junak. V Črnem vrhu je krva va komunistično-badoljevska pobratimij slavila orgije s požigi in umori. V Goric so nahujskani zločinci skoraj ubili novi narja, ki odločno brani slovensko star pravdo. Na slovenske stražarje in dru ge zavedne našince so rdeči izlili golidi laži in psovk. Starše, sorodnike, družin naših vrlih slovenskih fantov, ki so n »osvobojenem ozemlju, so rdeči divjak stisnili v svoje klešče: »če se vaš n vrne, vam požgemo, vas pobijemo, odpf ljemo živino!« Tako, so grozili in širil obup. Po njihovih lažeh bi bila Ljublja na bombardirana in v razvalinah. Do mobranstvo v razsulu, komandanti so s že vdali. Potem še Kuharjeve in Snojev zmede, kraljev govor in še razne drugi Jobove vesti... Ves ta strahotni val bridkosti, lopov ščine in varanja je šel preko dežele ii jo pretresal. Kaj čuda, če so nekaterin odpovedali živci in so se nekoliko zbe gali. Toda le za hip. Večina je ostala mirni - in samozavestno na svojih okopih, vs vrste so se zopet strnile in pripravil na nove boje. Kri padlih junakov pod žiga. Klevete in laži, ki jih je metala ' svet ofarska lažna agitacija pa samo do kazujejo, da so rdeči tolovaji v razsulu Zaplenjena imovina upornikom Z odlokom šefa pokrajinske upravi v Ljubljani (Služb, list z dne 16. sept 1944) je zaplenjena imovina komuni s tov: 1. Zakrajška Alojzija, krojača, na zadnje stanujočega v Ljubljani, Vele bitska ul. št. 9; 2. Vilharja Savota, risarja, nazad nje stanujočega v Ljubljani, Levsti kova c, št. 25; 3. Blažiča Ludvika, dijaka, nazad nje stanujočega v Ljubljani, Verdije va ul. 3; 4. Schvveitzerja Devota. dijaka, na zadnje stanujočega v Ljubljani, Nov trg št. 1; 5. Kovača Antona, krojača, nazad nje stanujočega v Ljubljani, Križevni ška ul. št. 11. Iztok : Hermes jun., ob 10 Vič : Korotan .i«n in ob, il Ljubljana : Zabjak. — popoldn; ob 11 Iztok : Vič. ob 15.30 Mladika : Žabja' ln ob 17 Ljubljana : Hermes. Prijatelji nogometa vljudno vabljeni. N1 zamudite jutrišnjega derbyja! ZSIC Hermes — nogometni odsek. Po2' vam vso igralce prvega moštva, da se nesljivo udoležo obveznega sestanka v s" boto ob 19 na igri5«u HoriiieBH v klttbsf prostorih. l/deležba obvezna ob vsakem vrf menul Sestanka se naj udeleže tudi 0,1 igralci Ljubljane, ki bodo »odelovali pri deljskl tekmi. — Načelnik. Bolgarija mora oprati svojo čast Poziv narodne bolgarske vlade Bolgarom Zbiranje obleke in obutve Bliža se zima, premnogi naši someščani in begunci z dežele pa so brez najnujnejše obleke — Pomagajmo jim po svojih najboljših močeh ruševine in smrt, tako hude iase, da je treba kar resno upoštevati besede: »Kdor ima dve suknji, naj eno da ...« Bliža se rima, premnogi naši some-SfcaJii in begunci z dežele pa so brez najnujnejše obleke. Pomagajmo jim po svojih najboljših močeh! Pred dvema tednoma so začeli hodili po ljubljanskih hišah uslužbenci Socialne pomoči. Zapisovali so si pri vsaki stranki, kaj bo mogla utrpeti od svoje obleke in obutve za pomoč bratom, ki so v stiski. Sedaj je v teku pobiranje tega blaga. Vsa Ljubljana je bila razdeljena v 21 okrožij, v katerih pobirajo blago po tri moči. Uslužbenci Socialne pomoči hodijo od stranke do stranke in nosijo obleko ter obutev na cesto, kjer jih čaka tricikelj ali pa ročni voziček, Za prevažanje blaga v glavno zbirališče nasproti Daj-dama so se javili mladi dijaki iz Ma-rijanišča. Triciklje so posodili Pokrajinska uprava, Domobranstvo, Magistrat, trgovine s kolesi in mehan. delavnice. Čeprav si v zadnjih letih velika večina ljubljanskih družin ni mogla nabaviti nove, trpežne obleke in obutve, je vendar uspeh dosedanjega nabiranja kar razveseljiv. Bomo videli, kako se bo izkazalo središče mesta, kjer bodo pobirali blago v teh dneh. Seveda potreb 6 temi darovi ne bo mogoče kriti, saj je Socialna pomoč še takrat, ko obutev ni bila pod zaporo, izdala dvakrat več dovolilnic za nabavo, ki pa jih ni bilo mogoče več izkoristiti, kot je doslej nabrane stare obutve. Tudi za zimski čas je uporabnih morda kakih 150 parov nabranih čevljev, prošenj zanie pa je bilo oddanih Socialni pomoči 5000. Z obleko je ista. Krvavo potrebnih bi bilo nad 2000 oblek, da bi bilo mogoče obleči tiste, o katerih M skoro dobesedna veljale Kristusove besede, ki jih bo izrekel na sodni dan: »Nag sem bil in me niste oblekli.« Doslej pa je bilo nabranih 200 uporabnih oblek. Zanimivo je še to, da navaiajo nabiralci primere, ko so v družini, ki bi bila sama potrebna podpore, včasih dobili več, kot v razkošni vili. Danes preživlja naš narod po krivdi rdečih krokarjev, ki krakajo o raju na zemlji, prinašajo pa Popisovalci blaga so pri svojem obširnem delu včasih v svojo beležnico ime stranke nerazločno napisali in ko so se tipkali seznami strank, ki so pripravljene nekaj darovati, 60 bila imena napak natipkana. Sedaj pa nabiralci iščejo po hišah stranke, ki jih v hiši ni, stranka pa, ki je pripravila blago, da bi ga oddala, pa zaman čaka, da bi se pobiralci pri njej oglasili. Vse take stranke Socialna pomoč prav lepo prosi, da ji sporoče v njeno poslovalnico nasproti Daj-dama, kdaj smejo priti nabiralci po blago. Če so popisovalci blaga pred štirinajstimi dnevi kako hišo izpustili, na) se to prav tako sporoči na Socialno pomoč, in naj Si stranke nikar ne mislijo: »Hvala Bogu, da so nas prezrli.« Kdor danes prav nič ne prispeva za pomoč trpečim rojakom, nima pravice, da bi sc še imenoval Slovenec in da bi živel med nami. Revne družine so pokazale, da »ljubezen vse premore«, bolj premožne stranke pa naj prispevajo sorazmerno več. Kdor je bil v badoljevski internaciji na Rabu, v Padovi, v Gonarsu in drugje, ta ve, da v skrajni stiski vse prav pride. Tudi &e tako razcapana obleka je dobra, ■če ne za drugo, za to, da se ponoči oble-čcš vanjo in kljub mrazu sladko zaspiš, ko bi sicer ne mogel, in bi drgetaje prebil dolgo noč. Tudi povaljan klobuk, razcefrana ruta in ponošena obleka, ki je postala vašim otrokom premajhna, utegne rešiti mraza kakega begunca ali uboinega someščana ter njihove otroke. Tisti, ki bodo v razdeljevalnici Socialne pomoči kak kos blaga dobili, p« naj spet vedo, da je malo družin dale te predmete od hiše brez žrtve. Če se jim zdi, da si z darom ne bodo mogli pomagati, naj ga ne zavržejo. Vrnejo naj ga Socialni pomoči, ali pa naj sami pogledajo krog sebe. Prav gotovo bodo zagledali koga, ki ga stiska mraz in bo vsake krpe blaga vesel, ZGODOVINSKI PABERKI 23. kimovca. 1379. leta sta si v Neuburgu razdelila posestva Albreht III. in Leopold 111. Habsburški. Albreht je dobil Zg. in Sp. Avstrijo z gospostvi Steier, Hallstad in Ischlland; Leopold pa Štajersko, Koroško, Kranjsko, V tej delitvi imamo prvi zasnutek skupine, ki ie v zgodovini znan pod imenom Notranja Avstrija, katera je obsegala gornje tri slovenske pokrajine. im*- 1845. leta. je umrl v Celovcu Matija Ahacel, literat in mecen. Rodil se je 24. febr. 1779 v Gorenčah v Gorenjem Rožu. Šolal. se je v Rožeku, pri St. Jakobu in v Celovcu, kjer je postal 1801. suplent in šest let kasneje profesor ma-in utrditev zavesti skupnosti s slovenskim ljudstvom ni bilo brezpomembno, tematike. Za znanje slovenskega jezika da je rabil namesto samo nemškega Gulsmanov nemško-slovenski katekizem. Počitnice je običajno preživljal v rojstnem kraju, kjer je občeval z Andreašem in izvedel za Drobošnjaka. Dalje je nanj vplival Japelj, pa tudi Jarnik. Po svojem kulturno političnem naziranju je bil Ahacel katolik in nasprotnik jožefinizma. Literarno se je v prvi dobi udejstvoval le na polju narodnega gospodarstva; urejal je glasilo Kmetijske družbe. Izdal in založil je zbirko posvetnih »Pesmi po Koroškem ino Štajerskim znanih«. Inciativo za to delo mu je dal Slomšek. Praktični pomen knjige jc bil, da se je rabila pri pouku slovenščine v celovški bogoslov-nici in pa v dejstvu, da je bila prva slovenska pesmarica z melodijami. 1919. leta je umrl v Ljubljani igralec Ignacij Borštnik. Rodil se je v Cerkljah na Gorenjskem 11. julija 1858. Po nekaj razredih gimnazije in učiteljišča je postal uradnik banke Slavije in kot diletant nastopal v ljubljanski Čitalnici. Jeseni 1885 je odšel na Dunaj v dramatično šolo, se kmalu vrnil in vodil dramatično šolo v Ljubljani ter prirejal predstave v starem gledališču na Kongresnem trgu. Ob otvoritvi novega gledališča 29. sept. 1892 je govoril Funtkov prolog in prire- dil Jurčičevo Veroniko Deseniško. Maja 1894. je odšel v Zagreb, pa se 1. 1919 vrnil v Ljubljano k drami. Začel je pod psevdonimom v majhnih vlogah, potem prevzemal večje in se povzpel zlasti v Zagrebu. Ljubil je klasičen repertoar, najljubše pa so mu bile moderne realistično-natu-ralistične vloge. Prvi je seznanil Slovence z Ibsenom. Mojstrsko je igral starce. V igri patosa ni poznal, ostal je vedno miren, realističen. Teatralnosti se je izogibal. Stavke je govoril hitro in s sijajno dihalno tehniko. Bil je mojster v varčevanju z zunanjimi sredstvi in v poglabljanju značaja. Borštnik je bil splošno priznani najboljši, največji slovenski igralec, kot človek pa malobeseden, samoten in poštenjak. Ivanu Palčiču ob obletnici smrti Težko je človeku, ko posega v vso razbolelost 6pomi-,nov zadnjih let. V nove bolečine pada srce ob takih trenutkih in ne more pozabiti strašnih bratomornih zločinov. A svetli vzori padlih junakov zahtevajo sebi vreden in časten spomin. Palčičev Ivan, po domače Mežnarjev z Vrhnike, je bil vedno veselega obraza, kakor je bila pač vsa Ložka dolina v predvojnih dneh nasmejana. Ta njegova vedrost ni popustila niti po prvem strahotnem doživetju, ki bi marsikoga drugega popolnoma potrlo. Žalil bi vsak pošlen čut, če bi poskušal dokazovati njegovo poštenost in slovensko narodno zavednost. O tem zgovorno pričajo dogodki, ki so se precej v začetku krvave »Osvobodilne fronte« v6mrl ni teži zgrnili nad Palčičevo hišo. V noči od 2. na 3. september 1942 eo vdrli b and iti v njihovo hišo. Po večini so bili sosedje in terenci iz domače vasi. Vzeli so očeta Janeza, sina Jakoba in Ivana, 6vaka Poroka Janeza ter jih od Misli so proste carin samo! pri ljudeh — ne pri Bogu. (Wib«ll.) Koledar Sobota, ti- klmovea: Kvatre; Llnns, papež in mučeneo; Ksantipa, sveta žena; Sozlj. mučeneo. Nedelja. 24. kimovca: 17. poblnkoštna, kvatrna; Marija Rešiteljica jetnikov. Dramsko gledališče »Kozarec vode«. Izven. Ob 18. Kino Matica »KMe dolžnosti« ob 1« In 19. Kino Union »V senci gora« ob IS ln 19.15, Kino Sloga Moj ljubi AvguiUn« ob K iu 19. Lekarniška služba NoSno (luibo Imajo lekarne: mr. Leustek, Rosljeva oesta 1; mr. Ba-hoveo, Kongresni trg 12, in mr. Ko-motar, Vič, Tržaška cesta. Zdravniška služba Nedeljsko »dravnlško »tožbo bo opravljal od sobote od SO do ponedeljka do S tj. mestni višji zdravnik dr. Tvan Logar Rimska cesta 7, telefon 2ir.fi. •OddslatSka skupina Jsčrnnsfco prlmor)t« RADIO L JU SL J AN A Dnevni spored tu 21 september: 7 Poročila v nemSčini — 7.10 Jutranji pozdrav, vmes 7.S0 Porodila v slovenščini — 7.50 Prenos osrednjega nemškega sporeda: Jutranji koneort — 9 Poročila v nemščini — 13 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemščini in slovenščini, napoved sporeda — 12.50 Pronos osrednjega nemškega »preda: Glasba za premor — 14 Poročila v nemSčlnl — 14.10 Vaška godba ln domači sekstet — 17 Poročila v nemščini in slovenščini. — 17.15 Peno« osrednjega nemškega sporeda — 18.45 Gospodinjska nru: Vzgoja dornščnjočlh sinov ln hčera — 19 Fantje na vasi — 19.SO Poročila v slovenščini — 19 45 Aktualno predavanje Hansa Fritzschea — 20 Poročila v nemSčinl — 20.15 Ob studencu nemSkega humorja — 21.15 Nemški humor izvajajo El-friede Josma, Trude Kclner in Karl-Hoinz Riitz — 22 Poročil« r nemSčini, napoved sporeda — 22.15 Prenos osrednjega nemškega sporeda. vedli v gozdove. Očetu 6e je posrečilo uiti, medtem ko 60 06tale tri obstreljene in še žive vrgli v jamo Kozlovko. Ivanu se je četrti dan po čudnem naključju posrečilo priti iz jame. Ni pa mogel več pomagati takrat še živemu bratu Jakobu. Pri tem je izgubil levo oko. Precej ob ustanovitvi VS v Pudobu je vstopil v njene vrste, da kot vnet borec maščuje nedolžno smrt brata Jakoba in svaika Poroka, ter da sebe, očeta in drago domačijo obvaruje pred propadom. Pa je prav takrat, ko je bil prepričan, da je rdeča nevarnost zmagana, badoglievsko izdajstvo prineslo sinrt njemu in očetu. Dne 14. septembra 1943 eo Ivana zopet dobili v roke domači komunisti. Zaprli so ga in odpeljali v kočevske zapore. V noči 19. septembra 1943 je bil ustreljen v Mozlju, skupaj z očetom Janezom, kjer še danes oba počivata. Palčičeva družina blesti v žalostni zgodbi slovenskega naroda v zadnjih letih kot žrtveni lik poštene, v zemlji, veri in v narodnem izročilu ukoreninjene družine, ki je dala na žrtvenik domačije svoje najboljše moči, saj jo je komunistična OF skoraj vso pomorila. Čast in zahvala njeni veliki žrtvi in njenemu vzgledu poznejšim rodovom! — Tebi, dragi Ivan, ki si z menoj delil sončne ure mladosti, ki sii mi bil vse v žalostnih in veselih urah, ki Te danes, čeprav sem ponosen na Tebe mučenca za dom in vero, vendar tako strašno pogrešam, želim miren pokoj v teh razbitih dneh. Oba z bratom, ki sva sama oslala, se Te prenekaterikrat spominjava in moliva za Te. Ti pa izprosi pri Bogu čimprejšnje vstajenje našemu dragemu podrtemu domovju. Naj Ti bo lahka slovenska zemlja v grobovih mozeljskih gozdov ... Brat Feliks. •■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a Vse, ki ne bodo imeli prilike prisostvovati manifestacijskemu zborovanju v nedeljo ob 8 v llnionu, opozarjamo, da bo zborovanje v celoti prenašala Ljubljanska radijska postaja vključno z zvočniki. < Nabiralna akcija oblačilnih predmetov za Socialno pomoč Nekaj strank nabiralci kljub ponovnemu iskanju niso našli doma, nekaj pa jih je sporočilo željo, da bi še darovali razne oblačilne predmete, ki so jih našli naknadno. Vse te naproša Socialna pomoč, naj javijo glavni pisarni Socialne pomoči, Gosposvetska 2-II (telef. 35-01) svoj naslov in čas, kdaj naj se nabiralci oglasijo pn njih zaradi prevzema. Predsednik Socialne pomoči: Vellkonja s. r. JMVICA Šolske vesti Lleejska (II.) dekliška ljudska šola v Ljubljani. Naknadno vpisovanje za vse razrede se vrši 25. in 20. septembra vsnkikrat od 8—10 v zavodu Notre Dame na Marnion-tovl ulici 24 blizu tobačne tovarne. Začetna •v. maSa bo 2. oktobra ob 8 v Vajeniškem domu v Kersnikovi ulici, ». oktobra pa »o prične redni pouk. Na vnanjl uršiillnskl ljudski šoli bo vpisovanje v četrtek, potek in soboto (28., 29. ln 30. septembra) od 8—11. V prvi rezrod so vpiSejo deklice, ki bodo do 31. decembru dopolnile 8 lot. Starši preillože družinsko knjižico ali krstni list in potrdilo o cepljenju proti kozam ln daviot. Učenko za drugI iu naslednjo razreilo prinoso s seboj zadnjo Šolsko spričevalo. Začetna služba božja bo v ponedeljek, 2. oktobra, ob 8, v torek, 3. oktobra roden šolski pouk. — Upraviteljevo. Na I.* mešani meščanski Soli na Viču v Ljubljani bo vpisovanjo dne l., 1. in 4. oktobra 1941 vsakikrat od 8-10 in od 16-18 v učilnici v Prosvetnem domu na Ollncah (Za-vetiška ulica). V I. razred eo morejo vpisati učonol (-ke), ki »o dovršili najmanj 4 raz-redo ljudsko Sole brez kake slabe ocene. K vpisu nnj prinesejo učenci Šolsko spričo, valo, krstni list in davčno potrdilo ali potrdilo žnpnoga urada, da imajo ali so Imeli starši 7 ali več otrok, ki pa (slednje) za po-navljaloe ne velja. Učenci zunaj bloka nnj takoj po vpisu zahtevajo uradno potrdilo zn dosego prepustnice. Otvoritvena služba božja bo dne 11. oktobra oh 8, redni šolski pouk pa 12. oktobra. Pouk bo v lanskih učilnicah vsak dan »a učenke dopoldne in za učence popoldne. Natanfnojša navodila vise v veži v Prosvetnem domu. — Ravnateljstvo. Upravltoljstvo ljudske Sole na Vlčn ob-veiča starše, ki stanujejo Izven bloka, da ho uprava šolo sama znprosila tnkoj po završouom vpisovanju za propustnice za vso otroke, ki so bpdo vpisali v šolo v dnevih 24., 25. in 26. t. m. Samo za one otroke, ki bi se vpisali v šolo pozneje, bodo morali starši sami poskrbeti za propustnice. Stnrši, ki iz katerega koli razloga sami ne morejo v navedenih dneh vpisati svojih otrok v šolo, lahko oskrbo vpis po drugih osebah V tem primoru jim morajo Izročiti potrebne vpisno listino. — Upravitcljstvo. KUPITE BERITE! Narod naš umreti noče: 5 L Raj M? 4 L Na svoji zemlji svoj gospod 4 L Duhovne vaje za duhovnike. Za tečaj, ki se prične 25. septembra. Je So nekaj mest n« razpolago. Zadnji toča J so vrši od 2.—<- ok tobra. Prijave v smislu Škofijskega lista od 15. maja str. 44 se še sprejemajo, douler bo prostor. — Vodstvo. TURJAK Je nabolj hrana knjig« zadnjih ilni. Ce Jo šo niste dobili v roke, vam spo ročamo, da Jo dobite v sledečih kujigarnah: Ljubljanska knjigarna, Ljudskn knjigarna, knjigarna llainborg. Mladinska založba, Mohorjeva knjigarna; v trafiki Soukal ln šo v nekaterih drugih večjih trafikah, katere so si prodajo že oskrbele. V večjem Slovllu do. bito knjige Dunajska cesta 38 v pritličju. Vsak zaveden Slovenca in Ljubljančan bo bral knjigo o turjaških hanojih, ki »o prod letom dni zabranill komunističnim tolpam pohod nnd Ljubljano. Cena knjigi 7 lir. Pouk v zasebni umetniški šoli Franceta tlorietn prične IS. oktobra 1144. — Vpisovanje od ). do 5. oktobra v ateljeju kiparja Goršeta. Gospasvetska cesta 13, med ^-12 ln 15—18. Frančiškanski odM- prirodi v nedeljo. 24. t. m., ob 17 igro s potjem »Pavelčkova piščalka«. Pripeljito svojo malčkel Vstopnice v predprodajl v trgovini SfiligoJ, Frančiškanska ulica. »Pepelka« se imenuje mladinska Igra s petjem, katero bodo otroci zadnjič ponovili v nedeljo, 24. t. m., ob 17 v Rokodelskem domu. Prosimo, da si preskrblto vstopnice v predprodajl, ki bo na dan predstave ov dra žestnom objemu« tri graeijo, nedaleč od njih pa so štovilni spoči amoreti.« — Koncert se vrši v ponedeljek, dne 25. t. m. v veliki uuionski dvorani točno ob 19 Frančiškanski oder Nedelja, 21. septembra, ob 17: »Pavelčkoi« piščalka«. Rokodelski oder Oder malih Nedelja, 24. septembra, ob t7: »Desetnik in sirotica«. Pepelka. Zadnjič. KULTURNI OBZORNIK Ohranimo slovenstvo Ob knjižici Franceta Steleta: Kmečka kultura. Sodobna razmišljanja slovenskega človeka o njenih vrednotah. Sodobna vprašanja 4. zvezek. Založila Mohorjeva družba v Ljubljani 1944. Pred nekaj dnevi smo na tem mestu poročali o Ljubičevi objavi Ljudske umetnosti v Dobrepoljah Kn;ižica je poleg drugih knjig, razprav in člankov, ki smo jih še omenili, jasna priča o velikem zanimanju slovenskega človeka za naše narodno blago. Prav v najnovejšem času so namreč ta in podobna vprašanja postala posebno mikavna in perečo, kajti f^dnie čase se zmerom pogosteje pojavlja skrb, kako ohraniti kmečke ali ljudske šege in navade. Tudi univerzitetni profesor in konservetor dr. France Štele se je oglasil in povedat v knjižici »Kmečka kultura« svoje odločilno mnenje. Ker je njegovo mnenje vsega upoštevanja vredno, saj je spregovoril kot strokovnjak, hočemo na kratko obnoviti njegove misli o tem vprašanju in dodati še nekaj svojih, da bo vprašanje naše kmečke kulture, in s tem vprašanje obstoja slovenstva tem bolj podkrepljeno. Slovensko narodopisje, ki ga čim bolj skušamo ohraniti, je po Steletovih besedah predvsem veda o našem kmečkem stanu, o njegov' kulturi in njegovem iiudskem izročilu, kakor je ugotovil že Hajko Ložar. Zato je prav, da vsakdo, ki hoče govoriti o ohranitvi slovenstva in o slovenskih narodopisnih vprašanjih, kratko in malo spregovori o našem kmetu, o njegovi kulturi in njeni ohranitvi. Da pa na ta vprašanja dobimo pravilne odgovore, se moramo vprašati najprej, v čem je tisto bi6tvo kmečkega stanu, ki nam je dano po tisočletnem zgodovinskem razvoju, v čem so vrednote starih navad in v čem so vrednote načina ln hotenja življenja v sodobnosti, pa kako si mislimo razmerje današnjega kmečkega stanu do podedovanih šeg in navad. In pričujoča Steletova knjižica razmišlja prav o teh problemih in skuša nanje tudi najti zadovoljive odgovore. * Ko začne Stde obravnavati kmečki stan, »kakor nam ic dan,«,ne more mimo osnovne ugotovitve, da je naš kmet neizmerno navezan na svojo ljubljeno zemljo. Zemlja je bistvo in prvotna podlaga slovenskega kmečkega stanu V najožji zvezi z zemljo je nastala kmečka stvarna kultura, metltem ko je verstvo oblikovalo naš kmečki stan po njegovi duhovni plati. Zemlja in Cerkev, io sta dva temelja, ki je iz njiju zrasel slovenski kmet, ob sončnem' in cerkvenem letu se kmet izživlja iz lota v leto, iz dobe v dobo. Zato se telesno in duhovno življenje našega kmeta razvija med mejniki: zemlja in nebo, poklicne in verske dolžnosti, rojstvo in smrt, telo in duša! Zemlja je dola kmetu nekaj prav značilnih črt: konservativnost, rodovno plemenitost in ponos, pa zvestobo poklicu. Kako klasično nam je opisal takega kmeta Josip Jurčič v »So- I sedovem sinu« na usta Andreja Smre- ' karja: »Na mojem domu je treba kmeta. Takega jaz nečem, da bi v gosposki suknji hlačal okoli hiše, pa da bi ga ljudje^ vikali ter bi še jaz ne mogel govoriti ž njim kakor z vsakim človekom. Pojdi mi v kraj z gospostvoml Moj oče j c bil kmet in moi zet bo kmeti kdor poleg česar drugega prinese najprej trdno delavno roko, kdor se bo v ponedeljek oblačil drugače nego v nedeljo, tak pride pod mojo streho, pa je amen besedi!. .. Kmetstvo nc redi, ali pošteno živi. Drži se ga, kdor ga imaš!« Zemlja je tega svojega človeka — kmeta navezala na oblek >, nošo, bivališče, hišo, gospodarske priprave, nasel-biho in vas, Cerkev pa mu je dalo Bog-kov kot v hiši s svetimi podobami vred, z golobčkom — sv Duhom in lučko ter prepleta njegove šege in navade, igre, petje in oblike družabnih zabav pa še ustno izročilo: pripovedno in lirsko narodno pesem, obredne speve vseh vrst, pregovore in narodna rekla. Vse pa temelji na načelu, da obstajalo večno veljavne resnice, da so absolutna nravna pravila, zlasti pa načelo, da Bog vse dobro plačuje, hudo pa kaznu'e. Tak je tedaj naš kmečki človek v sedanjosti! je sicer zgodovinska tvorba, danes prav za prav le še nekakšen ideal, vendarle pa je jedro naše kmečke kulture še zmerom zdravo :n zato je tako tudi treba ohranitil Na drugi strani pa današnji slovenski kmečki človek ni več tako preprosto razumljiv samo z zgodovinskega zrelišča, marveč ga utegnemo popolnoma razumeti šele v luči »celotne zapletenosti sodobnega življenja«. In iz tega sodobnega življenja jc na našega kmeta vplivalo vse polno stvari: tovarna s svojimi stroji, ki so nadomestili ročno delo, šola s poukom in vzgojo, podobno knjiga in časnik, dalje prometna sredstva, zlasti avto in aeroplan, elektrika, radio in kino, por.ebno globoko pa se je v našega kmeta zajedla prva svetovna vojska in še bolj 6edanja, ko je prav po naši kmečki zemlji zunaj na deželi za-divjala tuja, boljševiška miselnost in pravcata revolucija, ki grozi, da bo odpravila in uničila vse stare kmečke vrednote, vso našo kmečko kulturo. S tem pa je idiličnega življenja na kmetih konec, kajti »novi svet noč iti dan trka na vrata kmečkih domov«. Ali naj pred novimi pridobitvami modernega sveta in časa zapremo na kmetih vrata ali naj jih na stežaj odpremo? Prvo nikakor ni mogoče, drugo pa bi nam v najkrajšem času popolnjma razbilo in uničilo našo kmečko kulturo. Zato bo pač srednja pot najboljša pot in edina rešitev na obe strani. Gre samo za vprašanje načina, kako naj si naš kmet prisvoji sodobne nove pridobitve in vrednote, pa da bo vendarle še zmerom ohranil izročeno mu nravno, etično in svetovno-nazorno ali versko enoto svoje kulture. Staro je treba na vsak način ohraniti, zato je treba vsa prizadevanja naših narodopiscev kolikor najbolj mogoče podpreti! Slovenska vas s svojo tipično cerkvijo, slovenske kmečka hiša s svojim Bogkovim kotom, domačim oltarčkotn morata ostati tudi kljub časniku, kljub knjigi in šoli in radiu, ki tudi utegnejo priti na kmete in res že prihajajo. Nove gospodarske, stavbarske in druge pridobitve je tudi treba sprejeti, a treba je tu, da jih kar najsmotrneje uvajamo. Ohraniti je treba vse naše ustno izročilo, ga zapisati in tako obvarovati pred pozabljenjem in pogubo Obnove je tedaj treba! »Če se s pravim razumevanjem oprimemo dela obnove,« pravi Štele, »pa bomo lahko marsikaj dozdevno odmira-jočega poživili in obdržali v ljudskem petju, obredju in navadah, ne da bi s tem delali silo misli napredka kmečkega stanu. Sicer pa nam bo zapisano, po misli, jezikovni kulturi ali lepotnem čutu dragoceno narodno blato prav tako kakor zakladnica književne umetnosti in modrosti služilo v oii in pri lastnem izobraževanju in bogatenp) svojih duš. Zapisano in izdano v cvetmkih, zbornikih in čitankah bo postalo neminljiv del naše kulturne zakladnice!« Ne smemo gledati na našega kmeta kakor na kako okamenino, saj kmetstvo ne izključuj« izobraževanja in civilizacije, vedeti le moramo, da ima kmet lastnost da si vse novo pridobi na svoj način in po svojem svetu ustrezno predeluje vendar tako, da se s privzemrm novega po svojem bistvu prav nič ne spremeni! In ker daje pečat slovenstvu prav naša kmečka kultura, je edino modro in prav, da to kulturo skušamo poživiti in ohraniti, saj s tem rešujemo slovenstvo samo! Soglasna znanstvena, domačijska budska, zdravstvena in gospodarska prizadevania nai to uresničijo! F. J, S sn najemnine za njive Trije naši glavni poljski pridelki so srečno spravljeni pod streho in v kašče. To so razna žila, krompir iu fižol. Mali obdelovalci vojnih vrlov in njivic so spomladi v splošnem nasadili mnogo krompirja in fižola, razen tega pa še ,1'azno zelenjavo, zelje, paradižnike in papriko, tako da so imeli vedno vsak dan vse potrebno za domačo kuhinjo, kar jim jo prišlo res v veliko korist in pomoč. Ko delajo sedaj ob jesenskem deževju, ob nastopu prave jeseni, bilanco svojega truda, pregled, koliko so pridobili, so pač splošno zadovoljni, da so dosegli prav lepe uspehe, da je bila le-lina za nje primerno zadovoljiva, dasi so se nekateri morali jezili, se na vse s|rani otepali in braniti pred požrešnimi in škodoželjnimi tatovi, ki so ponoči zahajali na njive in odnašali njihove pridelke, ne da bi sejali, delali, marveč so kar lepo spravljali uspehe drugih v svojo vrečo. Letošnji pridelek malih obdelovalcev je bil primemo prav tolik kot lani. Mnogi mali obdelovalci, ki so imeli v najemu njive proli plačilu dogovorjene najemnine, so se trudili in so z vnemo poskrbeli, da so svoje njim v obdelovanje izročene njive dobro in bogato po-gnojili in tako dosegli, da je dostikrat poprej zanemarjeni in zapuščeni svet obrodil prav lepo in bogato. In obdelovalci so že začeli delati račune, načrte ;••! prihodnje leto. kaj naj bi na teh njivah vsadili iu kako še vse bolje obde- lali. Ali tu so posegli vmes drugi ter jim skušajo načrte preprečiti I Po starih navadah plačujejo pri nas najemnino za zemljo jeseni, ko pride sv. Mihael. To je stara navada, ki je še vedno v veljavi. Sedaj, ko je torej treba plačevati najemnino za njive, pa vam pridejo lastniki in kratkomalo, čisto mirno in lakonično povedo malemu obdelovalcu - najemniku, da bo za prihodnje leto najemnina zvišana. Nekateri zahtevajo že v naprej zvišanje za 20, 50 in celo 100?». Ali je tako postopanje socialno, pošteno in pravično? Sedaj, ko je mali človek zemljo napravil rodovitno, pa vam pride tak lastnik in vas podi z njive, zahtevajoč drugače višjo najemnino, ki jo mnogi zaradi 6vojih pičlih dohodkov ne bodo tako lahko zmogli. So znani žq primeri, da so lastniki njiv povišali najemnine. Moramo pa pristaviti, da so to pač brezsrčni ljudje, ki samo špekulirajo in skušajo sedaj dobro pognojene njive oddati drugim ki jim zato ponujajo višjo najemnino. Redki so taki! Mnogo je še posestnikov, ki blagohotno podpirajo stremljenje malih obdelovalcev in jim gredo povsod na roke! Nekateri se pač tudi vprašujejo, da-li je mogoča kaka zaščita zemljiških najemnikov pred samolastnim poviševanjem najemnin. Taka zaščita ne obstoja. Zaščiteni so pač najemniki stanovanj, obratnih lokalov in gospodarskih poslopij v smislu zadevne že pred približno sedmimi leti izdane uredbe. Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih Drzen vlomilec obsojen na 6 let Drugi kazenski senat, ki je pod predsedstvom s. o. s. g. Hajka Lederhasa razpravljal v četrtek 21. t. m dopoldne v dvorani štev. 79 okrožnega sodišča, je nekoliko poprej, kakor je bila izrečena sodba o procesu dr. Hafnerja v porotni dvorani, obsodil drznega vlomilca na 6 let robije. Samski mizarski pomočnik, 23 letni Ivan Adlešič, že večkrat kaznovan vlomilec, je letos sredi maja izvedel več drznih vlomov in tatvin. Tako je odnesel Jerneju Jeleniču 30 sirkovih riba-ric, iz neke kletne shrambe v Bohoričevi ulici 10 steklenk sončničnega olja, 3 ple-tenke olivnega olja, 9 zelenik brinjevca in slivovca, 4 steklenice vina, vse na škodo Kudolfa Kavčiča, v vrednosti 3680 lir. Bogat plen je Adlešič odnesel tudi iz nekega zasebnega stanovanja, v katerem je pobral mnogo zlatnine, v skupni vrednosti 37.600 lir. Del te zlatnine v vrednosti 34.000 lir je prodal Adlešič nato nekemu trgovskemu potniku za sramotno nizko ceno 2400 lir. Adlešiču je k vlomom pomagala 511elna branjevka Marija Galelova, ki mu je poskrbela razne ključe in vitrihe ter gumijaste podplate za čevlje, da jo lahko »tiho hodil«. Oba sta inkriminirana jima kazniva dejanja priznala. Bila sta obsojena: Ivan Adle-ši-ž na 6 let robije in v trajno izgubo častnih državljanskih pravic, ter Marija Galetova na eno leto in šest mesecev strogega zapora ter v izgubo častnih državljanskih pravic za dve leti. fe novega pri naših sosedih? Z Gorenjskega Stroge odredbe o uporabi sadja. Vrlim rska gospodarska zveza je izdala strogo odredbo o uporabi letošnjega sadja. I'o tej odredbi je treba zlasti letos oddati na določenih zbirališčih prav vse t-idje (jabolka in hruške), ki ni nujno potrebno za dom. Le v izrednih primerili sme gospodar z dovoljenjem krajevnega kntečkega voditelja oddati manjše količino jabolk ali hrušk svojim sorodnikom ali prijateljem. Na zahodnem bojišču sta padla vojak SS Jožef Pankrat in podčastnik Emerik Nadmesnik, oba iz Celovca, V Gradcu jc umrl bivši župan in obralovodja, 64 letni Karel Jeršiu, ki je zapustil vdovo in več sinov. Na vzhodnem bojišču jc padel vojak Janez Koritnik, doma iz Cerkelj pri Kranju. Delovni sestanek na Koroškem je bil nedavno iu propagandisli so dobili iz Berlina nove smernice. Sestanek je vodil vodia propagande dr. Lapper, poudarjajoč veliki pomen propagande v skladu u smernicami za vsesplošno vojno. Nespremenjena zaščita mater. Nem-5'tf listi poročajo, da ostane zaščita mater, dalje žensk, ki so blizu poroda, in zaščita doječih mater navzlic novim določbam o vsesplošni vojni še zmeraj ista. Odredba o podpori bolnikov v daljši bolezni spremenjena. Nemški uradi so izdali nove odredbe glede podeljevanja podpore težko bolnim zavarovancem. Na podlagi teh odredb se mora podpora v primeru delj časa trajajoče bolezni zvišati in doba za podpore podaljšati. Ukinjene so pa podpore lažjim bolnikom. 'Jako bo prišel denar delavskih zavarovalnic splošuosli v prid in ne le poedin-cem. Priglasitev domačih gospodinjskih moči. Vodja delavskega urada v Kranju je 15. sept. t. 1. razglasil, da se morajo priglasiti vse delavske moči, ki so vsaj po 12 ur na teden zaposlene v gospodinjstvu, to so vse gospodinjske pomočnice, kuharice, hišne, postrežnice, pestunje, gospodinje, vzgojiteljice itd. Prijaviti se morajo tudi vse tozadevne inozemske osebe in take, ki nimajo domovinske pravice. Priglasi se sprejemajo le pismeno do 30. sept. t. 1. na dotičnih delavskih uradih na Gorenjskem. Kdor se ne priglasi ali naznani napačne podatke, bo kaznovan. Na vzhodnem bojišču je padel glavni SS skupinski vodja Ludovik Derč s Poreč ob Vrbskem jezeru, star 33 let, sledeč svojemu bratu dvojčku Karlu v smrt. S Spodnje Štajerskega Smrtna kosa. Dr. Andrej Korečan, sanitetni polkovnik v p., je umrl v Mariboru, kjer je več ko 20 let izvrševal zdravniško službo. — V Robahidegu na Ogrskem je umrla žena mariborskega gostilničarja Versona, ki je bila na glasu kot dobra krčinarica. Javiti se morajo matere, ki imajo otroke pod 14. letom starosti, pri pristojni oblasti, da bodo uradi vedeli, koliko žensk ne bo moglo izvrševati delovne službo za namene vsesplošne vojne. Zlato poroko v Rajhenburgu sta nedavno obhajala 76 letni upokojeni železničar Franc Vezovišek in njegova 73 letna žena Jožefa rojena Hlebec. Žrtev tolovajev so postali: Gorišek Ludvik iz Globoč pri Vojniku, Stropnik Anton in Kovač Maks iz Vojnika. Njihov pogreb se. je vršil preteklo soboto in sicer: Gorišek je bil pokopan v Novi cerkvi, ostala dva pa v Vojniku. Naj počivajo v miru! Pri Marenbergu v Dravski dolini so hmelj.ski nasadi zaradi velike rodovitnosti tamošnje zemlje leta in leta dobro uspevali. Graščukinja Tea Supanc iz Mariboru je posadila večino njiv z hmeljem in je še travnike preuredila v hmeljišču. Imela je več let tako bogato letino, da je sama letno prodala po več vagonov dragocenega cvetja v inozemstvo. Bili so to v dobi konjunkture milijonski dohodki. Ta le ta pa so večino hmeljskih nasadov skrčili iu zopet spremenili v njive in travnike. Sprememba podjetja. Družina Goli v Dravogradu je opustila veletrgovino z nafto, bencinom, petrolejem in raznimi olji. Tudi velike čistilne naprave (rafinerija) so opuščene. Mladi Goli Gustav v Mariboru pa še naprej vodi svojo trgovino. Marljivo ženstvo iz Ormoža. Ormoško ženstvo ne pomaga samo ranjencem po lazaretih, ampak pridno skrbi tudi za moštvo, ki preganja tolovaje. Tako so te ženske samo vavgustu poslale 78 zavojev slaščic, vina, cigaret in drugih dobrin svojim možem in znancem iz ormoške in ptujske skupine, ki so na bojiščih doma ali v tujini. Divji prašiči v mariborski okolici. V lovišču domačina Ivana Perkota iz Kamni ce so se zopet pojavili divji prašiči. Že pred leti je mladi Perko nekega jutra, ko je šel s puško na rami nadzirat drvarje na >Šoberskom dvoru«, naletel na čredo divjih prašičev. Vodil jo je mogočen črn merjasec. Divja svinja je imela 12 mladičev. Perko je dobro pomeril 111 je merjasca zadel v vrat, da je obležal. Samica z mladiči pa se je skrila v gosto zaraščen mlad smrekov in borov gozd. Ker v mariborski okolici že desetletja noben lovec ni ustrelil divjega prašiča, je hodilo razstavljenega črnega velikana vse gledat. Gostilničar Jančar pri »Zamorcu« pa je pozneje skuhal imeniten guljaš iz divje 6vinjine. Iz črede mladih so se divji prašiči na Kozjaku in Sobru precej zaredili. Meseca avgusta so lovci zalotili večjo čredo ter so ustrelili dva merjasca in tri lepo rejene mladiče. Za sedanjo dobo je merjaščevina prav dobrodošla. Zborovanje ptujske mladine. Nedavno je imela ptujska mladina zborovanje, na katerem se je poslovila od mladih deklet dosedanja od leta 1941 delujoča voditeljica Karla Genger. Bivši voditeljici se je zahvalila Trauta Zoringer za ves trud. Tudi okrožni vodja Fric Bauer se je zahvalil Gengerjevi za njeno delo v ptujskem okraju. Dekliška voditeljica iz Ljutomera, Lota Kickmeier, je nato prevzela njeno delo. Pod vodstvom dr. Zetterja, namestnika zveznega mladinskega voditelja, so na zborovanju obravnavali razne domovinske naloge za bodočnost. t s TIr vaške Ob desetletnici posvetitve zagrebškega nadškofa dr. Stepinca. Meseca junija t. 1. je zagrebški nadškof dr. Stepi-nac praznoval desetletnico svoje posvetitve za zagrebškega nadškofa. Za nadškofa ga je postavil sedaj že pokojni zagrebški nadškof dr. Ante Bauer — so-posvečevalca pa sta bila še vrhbosanski nadškof dr. Šarič in splitski škof dr. Kvi-rin Bonefačič. Mladi zagrebški nadškof-koadjutor, ki je po smrti 6vojega velikega prednika moral kmalu prevzeti na svoja ramena težko breme vodstva obsežne zagrebške nadškofije, se številnih nalog, ki si jih je postavil, ni niti malo ustrašil. Z mladostno vnemo in odločnostjo ter vztrajnostjo se je lotil obnove verskega življenja na Hrvaškem, ustanavljanja novih in obnovitev opuščenih katoliških organizacij, zvišanja števila duhovščine in katoliških župnij, spopol-nitve organizacij Katoliške akcije in številnih dobrodelnih katoliških ustanov. Veliko pozornost je posvečal tudi zboljšanju in razširjanju katoliškega šolstva in kat. tiska na Hrvatskem. Kot zvest sjn svojega naroda, je vedno z njim delil in deli še danes vse njegove uspehe in udarce, katere mu prizadeva posebno sedanji vojni čas. Z vso neustrašenostjo je zagrebški nadškof ponovno nastopil tudi proti divjanju in zločinom brezbožnega komunizma ter ga je že ponovno obsodil. Prevzvišenemu nadškofu dr. Stepincu želimo tudi Slovenci v njegovem nadaljnjem delovanju mnogo božjega blagoslova in sreče v korist kat. Cerkve in njegove domovine. Jesensko deževje prihaja Sv. Matevž ali Matej, ki je v četrlek, 21. t. m., godoval, je prinesel po 12 lepih in sončnih dnevih primerno množino dežja v deželo. V četrtek okoli 15. jo začelo deževati. Sprva bolj pohlevno, pozneje močuo. Neprestano je deževalo tja do jutranjih ur v petek ter je dež zelo namočil že dobro suho zemljo. Dež je dobrodošel zlasti repi. Ponoči so se vrstili močni nalivi. Ljubljanica je znatno narasla. Po hribih je zapadel sneg. Letos smo drugače še nekako obvarovani pred hudimi jesenskimi povodnimi, ki so dostikrat napravljale velikansko škodo po poljih in kvarile poznojeseusko poljske pridelke, posebno na Barju. ■aamaBaMBuaHaauMBUM Obnašanje delavcev v podjetjih ob alarmu Ponovno je bilo ugotovljeno, da se delavstvo in uradništvo v obratih o priliki zračnega alarma ne obnaša po navodilih za zračno obrambo. Opozarja 6e, da zavarovalni organi za delo odklanjajo vsako odgovornost in tozadevne odškodninske prispevke v slučaju kakršne-sibodi jKiškodbe pri napadih bombnikov, ki jih utrpi delavstvo jk> lastni krivdi. Zato torej ni le v interesu življenja in zdravja delavca ali uradnika, temveč tudi, da sj isti zagotovi vso pomoč socialnega zavarovanja, ako se zahteva, da se vsak jx>kori navodilom za zračno hrambo in po njih tudi obnaša. Rdeči križ poroča Poziv. V poizvedovalnem oddelku, Marijin trg 5, naj se zglase pri referentu III sledeče osebe ali njih svojci: Pečenik Marija, Mohorko. šutej Marija, Rozman Marija, Berden Milan, Zan Ivanka, inž. Zupančič. Dramsko gledališče Sobota, 13. septembra: ob 18: »Kozarec vode«. Izven. Nedelja. 21. septembra, ob 17: »Matura«. Izv. E. Scrlbe: »Kozarec vode« ali »Vzroki In učinki«, veseloigra v 5 dej., prevedel J. Mo-dor. Osebe: Henry Snint Jolin, vikont Bo-lingbroke — VI. Skrbinšek, Masham, praporščak gardnega polka — Nakorst, marki Torcy, poslanik Ludvika XIV. — Verdonik. Thotripson, kraljičin vratar — Raztresen, kraljica Ana — Nablocka, vojvodinja Mal-borough.ška, njena ljubljenka — Mira Danilova, Abigaila, sorodnica malborouške voj-vodinje — Vida Juvanova, lady Albormale — Pugljeva. Režiser prof. O. Sest, scena Inž. Franz. Kostumi D. Kačerjeva. Začetek oh iS. L. Fodor: »Matura«, igra v 3 dejanjih. Osebe: vladni svetnik dr. Štefan Dvornik — Drenovec, dr. Dominik Čebula — Debevee, dr. Branko Vidovii — Gorinšok, dr. Strk — Nakorst, dr. Šiška — Verdonik, dr. Edmund Vrtač — Gregorin, prof. dr. Klotilda Mozoljo —' Nablocka, prof. dr. Ana Mate — Ukmar-Boltarjeva, Ema Zor — Mira Danilova, Katja Slaparjova — ltazbergerjeva, Dora Voglar-jeva — Svetelova, Malijeva — J. Boltarjeva, Kolarjova — Golieva, Anton, sluga — Plut. Režiser C, Debovoc. Začetek oh 17. Uprava Državnih gledališč v LJubljani obvešča novo interesente za abonma za letošnjo sezono 1JU-45, da sprejema prijavo od ponedeljka, 25. t. m., do petka, 29. t. m., od 10—12 in od 10—17 v veži dramskega gledališča. Vpisovanje nfcncev v operno baletno šolo. Priglas lanskih učencev bo 28. t m., vpisovanje novih pa 20., 26. in 27. t. m. od 8—12 v tajništvu Opere. Sprejemali bodo dečke in deklice v starosti od 10.—14. leta. 8e-mestralna vpisnina 100 lir. Glej podrobnejši razpis pogojev, ki jo bil objavljen 22. t. m. Veliko transportno podjetje sprejme takoj šoferje, učonoe za šofersko šob in stavbne rokodelce (zidarje, mizarje, inštalaterje, avtomeha-nike, elcktrtčarje, soboslikarje itd.). Stanovanje, dobra oskrba, visoka plača. Prijave se sprejemajo do 27. t. m. v Ljubljani, bivši Sokolski dom, Trnovo od 9 zjutraj do 17 popoldne. GUNNAR GUNNARSSON: Nil BREGU ŽIVLJENJA Roman 16 »Pomnite, da lioste nekr»č vsi stopili pred obličje Gospodovo, in tistim, ki l>odo mogli takrat odkrito dvigniti oči k njemu in reči: ,Go«pod, po tistih močeh, ki si mi jih bil dal. sem izpolnjeval tvoje zapovedi, nikoli jih nisem nalašč opustil, nikoli nisem nalašč preslišal glasil svoje vesti, ki si mi jo dal v prsi,' tistim bo Bog iz velikega usmiljenja dodelil del svoje blaženosti. Tisti pa, ki 6e ne upajo stopiti pred obličje božje, ki so, dasi jih je Gosjx>d opomnil, pa če je ta glas prišel iz njih sumih ali je njih uho drugače bilo deležno njegove besede — opustili, da bi izpolnjevali njegove zapovedi; tisti ki dalje stopajo jh> peti nevere in ki so 11111 odkrito obrnili hrbet, tisti ne bodo našli zase pripravljenega prostora pri mizi Gospodovi. Zakaj Bog ni saino usmiljeni Bog, ampak je tudi vnet Bog. In če romaš skozi življenje, ne da bi , hotel videti n jegovo iztegnjeno roko, ali če v svojem nepojmljivem napuhu nočeš sprejeti opore te roke, dasi jo vidiš in se ti )M>nuja, tedaj te Gospod „j, dj]) godbe ne bo poznal. <*> se pa mirno in v otroškem zaupanju in verovanju oprimeš te roke, tedaj te bo vodil, kakor ljubeči oče vodi svojega otroka skozi življenje in smrt.« Tako je govoril Sera Sturla. Ob koncu službe božje sta šla .skupaj z ženo iz cerkve. Svojo malo hčerko je držal z levo roko. Čim so bili zunaj, je gospa Helga hitela domov, smehljala se je in kimala na vse strani. Morala je hiteti, tla l>o pripravila veliko mizo za kavo. Blid pa, župniikova hči, je spustila očetovo roko, ker je zagledala svojega prijatelja in sovrstnika, Sdlvija, sina občinskega predstojnika Finnurja z Vadija, in jo odhitela k njemu. Župnik je ostal n« prostoru pred rerkvijo in je odzdravljal in pozdravljal, izpraševal, »kako je kaj doma« in »ali pridejo na kavo«, kot po navadi. Večina ljudi z dežele je ol«tala in ostalo je tudi nekaj ljudi iz trga; delali so se, ko da marajo še s kom pogovoriti, vendar so le čakali, lulaj i'? žuPmk tudi nje povabil. Več meščanov je šlo kar naravnost domov in je vzelo posamezne prijatelje in znance od kmetov s seboj. Vendar ie bila zu.naj še precejšnja druča tistih, ki so župnika spremljali domov, na čakajočo kavo v velikih sobah Župnišča. To je bila navada, ki jo je uvedel Se ■ra Sturla, da je vsako nedeljo vse ljudi iz cerkve, kar jih je mogel dobiti, povabil k sebi na skodelico kave in na domače pecivo. Zlasti pozimi je bila župnikova kava jako dobrodošlo srčno okrepčilo, preden se je človek odpravil na več milj dolgo mrzlo in mokro pot domov. A tudi poleti se je ni nihče branil. Ta navada je nastala tako, da so se Seri Sturli, ki je bil prevzel župnijo v zimskem času, večkrat zasmilili ljudje iz cerkve, ki 60 bili prišli od daleč in jih je zeblo, pa je zdaj tega zdaj onega povabil k sebi na okrepčilo, preden se je odpravil na dolgo pot. Ta, spočetka le posamezna vabila, so se začela množiti. Ob koncu prve zime je bilo že uvedeno stalno kavino omizje. Nato je bilo poletje. Vreme se je izboljšalo in ljudje niso bili prav za prav nič več potrebni pri-bolj^ka. Toda živahno kavino omizje se je bilo župniku in povabljencem tako priljubilo, da bi ga obe strani pogrešali, če bi ta navada izostala. Zato so jo obdržali. Poletje je bilo pa kratko in nato je prišla ostra, mrzla jesen, ki jo je sledila huda zima, in kavino omizje je bilo spet upravičeno. Celo v tej gostoljubni deželi je bil to tako izreden in širokopotezen izraz gostoljubnosti, da je bilo spočetka ljudem kar nerodno sprejeti vabilo. A ko so nekam slabe vesti pili >to dr.i župni-kovo kavo, so jo mirne vesti pili še nadaljnjih deset let. Precejšen del žup-nikovih dohodkov se je potrošil za nedeljsko kavo žu pijano v, in kaka bolj skopa gospodinja, kot je bila gospa Helga, bi bila nemara že prenehala gostiti ljudi s kavo in pecivom. A gospe Helgi kaj takega še na misel ni prišlo. Seveda se je zgodilo, da je časih zmajevala z glavo, saj je vse gospodarstvo vodila sama in je bila povsod sama za vse. Prav tako ji ni ušlo, kakšna luknja jo nastala v skromnem proračunu zaradi tedenskega, in v praznikih, vsakodnevnega pogoščen j a gostov. A potem je pomislila na moževo veselje. In konec koncev je prihodnjič goste še bolj obilno pogostila. Nikoli ni bila bolj srečna, ko takrat, ko je pekla za nedeljo najrazličnejše' piškote in šarklje in povaljnice in jabolčne zavitke in omlete — nli pa je bila srečnejša še takrat, ko je z velikim vrčem kave hodila okrog gostov, jim nntakala in dajala ženskam razne nasvete za peko, saj je gospa Ilelga daleč naokoli slovela zavoljo svojega peciva. Službe dobe DEKLE pridno in pošteno — iščem. Plaču in brana dobra. K resni k, Cesta na Hožnik 16. (b FRIZER. POMOČNICO brivskega pomočnika in vajenko j-prejmem tnkoj ali po dogovoru. M. Pod krajše* k, Sv. Petra cesta 12. (b POSTREŽNICO pridno iščem, od 1—4. Plača dobra. Naslov v upravi »Slov.« pod št. S3S1. (b IjtoizvedbsJ DENARNICO z vee legitimacijami in denarjem sem izgubila najbrž v šelenburgovi ulici. - Najditelj naj vrne vsaj dokumente V Predjamskj 72, pri Kristan Marija. ŽENSKI KLOBIJK velik, črn, ie bil izgubljen na llradecke-ga ter Poljanski cesti in Potočnikovi ulici. Najditelj naj ga odda proti dot^ri nagradi v upravi »Slov.« alj v gostilni Novak, Slepa-uja vas. IZGUBILA SEM dva uiala in cn velik ključ, povezane z vrvico, v sredo popoldne, na poti od nebotičnika do sodnijskega parka. Poštenega najdilelja prosim, da jih odda v upravi »Slovenca«. | Vajenci | VAJENICE ra damsko frizersko obrt s primerno iol-sko izobrazbo sprejme takoj salon »ELA< — Ljubljana, Gajcva alica 6. '(v Kupimo DVE AKTOVKI za dijake, še dobro ohranjeni, kupim. Naslov pustili v upravi »Slov.« pod »Aktovka« it. 8383. (k RJUHE. KAPNE posteljno perilo, brisače. razno moško in damsko perilo kupim stolno in plačam najboljše rene. - Kupim tudi druga razna oblačila event. prevzamem ista v komisijsko prodajo. Hinko Privšek . Ljubljana, Kolodvorska (t. 7. (k 1 Prodamo | VOZ ZAPRAVLJIVčEK prodam. Domobranska ccsta 7. (| MRČES IN GOLAZEN uši, steniee, bolhe, ščurke, molje, miši, podgane, voluharje in bramorje zanesljivo pokončate , »trupom, ki ga dobite , droge, riji KANC, Židovska 1. JEDILNI KIS ri lahko sami pripravite. Z navodilom v drogerijl KANC, l\. dovska I. j] PEGE IN LIS A J vam zanesljivo od* strani »ALBA. krem, DHOGERIJA KANC, Židovska ulica L (i KIS ZA VLAGANJE priznano dober, dobilo zopet v drogeriji Anton K o ji c. Židovska ul št- I- (I Ll^esaJ DVE KOLESI damsko in moško — znamke Diirkopp in Adler za izredno nizko ceno uaprodaj. — Su^eršič, mehanična delavnica. Dunajska n Figovec, levo dvorišče. OTROŠKO KOLO kupim. Ponudbe s ceno na upravo »Slov« pod fiifro »Kolo« 63()3. 2 OTR. TRICIKLJA za 1—3 let stare, če nova, za izredno nizko ceno naprodaj, šušter-šič. mehanična delav. nira. Dunajska e. 13, Figovcr, le\o dvoriSie. I Glasba | KITARE večje število prodam. Nuslov v upr. »Slov.c pod št. 833«. (f MUZIKALIIE starejše slovenske kupujemo za arhiv slovenske glasbe. — Po-nitdbe Glasbeni akademiji, Gosposka ul. 8. Citajte knjige »Slo vence ve knjižnice« KUHINJSKE OPRAVE kompletne, kakor tudi pow«Hwne stole In Stokerle, kupite najugodneje pri mizarstvu KK2E — VRHNIKA. Ogleda se v skladišča Ljubljana — Ciril Metodova 47 h — poleg kavarne Msjcen, ,EL KINO »UIVIOK« Danes zadnjikrat! >V SENCI GORA« Jutri v nedeljo: »Nasvidenje Frančiška« PREDSTAVE ob IS ln lS.lil TEL KIIVO »SLOGA« 27 50 Zabavna komedija >M0J LJUBI AVGUŠTIN« 1'aul Hiirbiger, Maria Andergast. Pr e d s t a v e ob 1( In U. TEU KINO »MATICA« ™ Rudolf Forsler v psihološko interesantnem zdravniškem filmu »KLIC DOLŽNOSTI« PREDSTAVE ob 16 in 19! "fr S potrtim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest. da je umrl v Leonišču moj dobri stric, gospod JERNEJ KUHO ŽUPNIK V POKOJU Spremili ga bomo v soboto ob pol 3 popoldne z f. al, kapela sv. Jožefa, ua pokopališče k Svetemu Križu. Ljubljana, Vače, Stična, 22. IX. 1944. Globoko žalujoča nečakinja ROZI in ostalo sorodstvo. Pogovori od te mize s Sero Sturlo kot voditeljem, so šli po vsej deželi, easih tudi po svetu. Župnik je bil presrečen v krogu svojih faranov. Vsi brez izjeme so prihajali k njemu kadar so imeli kaj na srcu. Celo v najmanjših zadevah so se zatekali k župniku. Večkrat je kakemu revnemu kmetu jiosodil svoj posledn ji denar, da mu jo omogočil nakup krave ali kaj sličnega — in to je bilo tisto, čemur je faktor dejal, »da se da izrabljati« — in zares so ga kdaj pa kdaj izrabljali-Zlasti je moral večkrat, ker mu je bilo nemogoče koga terjati, prav dolgo čakati na svoj denar, ki ga je slednjič brez obresti prejel. A ker so bile kmetom znane njegove skromne razmere, so bili na vso moč vestni, in dolgove pri župniku so plačevali pred vsemi drugimi dolgovi. In čeprav mu po več let niso mogli povrniti svojega dolga, se je župnik zmeraj tako vedel z njimi, da jim ni bilo nič sitno, kadar so bili pri njem v gostih. Ko so popili kavo, je večkrat ta ali oni se ostal in je šel v župnikovo sobo, kjer si je na štiri oči olajšal dušo. Nekaj njegovih dobrih prijateljev pa je ostalo še pri večerji. Bodi, da se je končal dan tako ali tako, zmeraj se je župniku zdelo, da je bil praznik, imel je več ali manj svečan vtis, a vedno je bil vtis laik, ki mu je dobro del za dušo in srce. fiir »Ljudska tiskarna« — 7j> Lšudsko tiskarno) Jože Kramarič — Uerausgeber. Udajateljs inž. Jožo Sodja — Schriftleiter, uredniki Janko Hafner.