Cana Hats ja I«. 00 PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradnllki In apravnllkl prostori: MIT South Uwndals Ata. Offlea of Publication; 16AV South LawndaU Ava. Ttlaphouo. Rockwall 4S04 BMttar Jumii V«. 1MI. «I «ha »wt.Ww «M» Uaáatf Cmpw af Marafc I. lili CHICAGO. ILLm PONDELJEK. 21. APRILA (APRIL 21). 1141 Subscription 96.0» Yearly ŠTEV.—NUMBER 79 _Agcptance_forj*alUi^^ provModJoMn^oe^ on in grške čete se na druge bojno črto Vojaški krogi priznali resnost situacije. Cez 50,000 nemških vojakov ubitih in ranjenih v I Pobijanje civilistov naskokih na angleške in grške pozive. Ita1 9 9 lijanska vojaška posadka v Abesiniji v pasti. Fašistične motorne čete zasedle dalmatinsko obrežje in ga proglasile za italijansko posest. Angleži bombardirali Berlin in industrijska središča. Pomorska blokada raztegnjena na Jugoslavijo . ~ / _ , Grčija. 21. apr.—Angle-¿eteso se umaknile s fronte jori Olimp in formirale novo krajšo bojno črto P° src*itih h z Nemci, v katerih so Inji utrpeli velike izgube, fce kolone na zapadni strani tudi umaknile. Angleški aški krogi priznavajo, da je lacija resna. Irsko vrhovno poveljstvo je vilo uradni komunike, v ka-em pravi, "da sovražnik ni jer predrl naše bojne črte, mirane po načrtu. Nemci so [¿ali prodreti na ozemlje pri abaku, a so bili vrženi nazaj likimi izgubami. Nemci so li mase vojakov v bitke." emški letalci so metali bom-na Pirej, grško luko pri Ate-, na Elevsis in Megaro, ki so usile več poslopij in ubile ogo civilistov. V letalski bit-z Angleži so Nemci izgubili rt bombnikov. •rlin. 21. apr.—Tu poročajo, so nemške kolone pognale le in Angleže z utrjenih pozi- v Tesalijo, južno od mesta je feldmaršal Sigmund List. On je takoj v prvih dneh odrezal Jugoslovane od grške in angleške oborožene sile z okupacijo Skoplja, mesta v južni Srbiji, kamor je njegova armada udrla iz Bolgarije. Vrhovno poveljstvo poroča, da so Nemci ujeli 17,000 grških in angleških vojakov. na grških frontah. Te se raztezajo od Lar-rise in gore Olimp proti zapadu do Trikkala in Janine. Poročilo dostavlja, da so Nemci zaplenili tudi 25 težkih topov in 12 angleških oklopnih avtomobilov. Drugo poročilo pravi, da se Hitler nahaja v glavnem stanu poveljstva nemške armade na Balkanu. Rim. 19. apr. — Italijanske motorne divizije so včeraj okupirale dalmatinsko obrežje in ga proglasile za svoj plen. Divizije, ki so prodirale s severa in juga, so se strnile pri Dubrovniku. Zagreb, 19. apr. — Poveljstvo nove hrvaške armade je odredili». Angleži skušajo pciti v Jo, da se morajo vsi moški v sta- m m Khalkis, ¿jrški luki. nci bombardirajo Trikkalo, ifetfko križišču v Tesaliji. ¿•m, 19. apr. — Skrajšana, konsolidirana angleško-bojna črta, stoji trdno ib silnim naskokom nemških ladalnih čet, pravi tu objav-» naznanilo. Ta črta se raz-preko Maeedonije od gore mp na vzhodu, preko doline rrki Aliakomon in dalje propadu do (¡revene. Jradno poročilo pravi, da w>kc izgube že znašajo čez HO ubitih in ranjenih voja-V naskoKih na pozicije gr-in angleškega vojaštva P'rajo nemško pehoto tanki «tala Larissa, mesto v Te-LJi. ki je utrpelo veliko škodo »tresu v zadnjem februarju, "kj kup razvalin. Kar ni u-potres. so zdaj razdejale ■k nemških letalcev. Ti so »J vrgli na tisoče bomb na **!>t0. »ncentracije z Eg'Pt. 19. apr. — Ljute na frontah v Se-ni Afriki mod angleškimi, P*kimi m nemškimi četa-V teh so udeležena bojna P» angleške bojne ladje, rtmbsrdirajo nemška in ita- vojaške k rja N"1"'"'" Sila os.sea je Utr-v naskokih trdnjavo v Libiji, ki F^-na 8» milj od egiptske T *** bitke se nadalju-r F> **'Hunu egip|skem me m nemške in ita- m. /^^iic. !l v A l j( •snu j i so in atigleAkc čete ob-'talijankko vojaško po-pfl r^veju. kateri zdsj ' '''"'janski gena-' potem, ko postili na bojišču, i« krogla in Italijani K* je ubila. Težko *** «^'»la Angleži v Addis rosti 21 do 25 let. ki so služili v jugoslovanskih motornih kolonah, takoj vrniti v zagrebške vojaške barake in taborišča. Nemčija je včeraj imenovala poslanika, da jo zastopa v "novi in neodvisni hrvaški državi." London. 19. apr. — Vlada je zapretila, da bodo angleški le-tarci bombardirali Rim, če bodo Nemci napadli z bombami Atene in Kairo. Letalci bodo pa žili, da bombe ne bodo padale na Vatikan. Angleži so včeraj izvršili masni letalski napad na Berlin in se s tem maščevali nad Nemci, ki so bombardirali London. V napadu na Berlin so Angleži me tali težke bombe, ki so porušile več poslopij in zanetile mnogo požarov. Drugi roji angleških letal so istočasno metali bombe na Rot-terdam, Holandska, kjer so velika skladišča olja in gasolina, na Kolin in industrijska središča v severozapadnem delu Nemčije. Anglija je sinoči proglasila Jugoslavijo za ozemlje pod okupacijo sovražnika, ki je kot tako podvrženo pomorski blokadi. v Bel gradu v I *'-«la ne k'lnifnico m ipr. «;.ki u Zadnji <«un-armade so vče J* >n j u goal o-J** trsjal dva-'»•m zlomljen • TV oborofttna si- v*dwai« Jugoslavijo, Grški premier izvršil samomor Kralj postal^ predsednik vlade * ■ ■ • A ton«. Graja. 19 apr. — Premier Alexander Korizis si je včeraj končal življenje. Star je bil 56 let in na vladnem krmilu je bil samo 80 dni Za premier ja je bil imenovan dne 29. januarja. ko je general John Mata-xas. njegov intimni prijatelj, u-mrl po treh tednih bolezni Kralj Jurij se je proglasil za predsednika vlade, za podpredsednika pa Je imenoval Alexandra Sakellariouja. Kralj Je po formiranju vlade Srbi se junaško borili proti Nemcem Neki črnogorski kraj. 19. apr. —- (Zakasnelo poročilo) "— 'Bombe, katere so vrgli nemški letalci v masnih napadih na Belgrad, so ubile najmanj 10,000 civilnih prebivalcev. • Druga mesta, ki so bila tarča bombardiranja iz zraka, so kup razvalin. Na stotine trupel moških, žensk in o-trok leži med podrtinami svojih domov. Civilisti so bili posvarjeni po svoji vladi, naj ne poplavijo cest. v divjem begu, ker bi to oviralo militaristične operacije kakor jih je oviral beg francoskih prebivalcev, ko je Hitlerjeva vojna mašina invadirala Francijo. Ostanejo naj na pragu svojih hiš in poginejo, če bo to potrebno. To se je zgodilo in bombe so jih pobile. Ljudje se niso umaknili iz bombardiranih mest. Storili so, kar jim je bilo zapovedano, toda jugoslovanske čete se niso mogle upirati nacijski vojni ma-šini. Takoj ob začetku nemške- S napada so bile komunikacij- e zveze med jugoslovanskimi armadami pretrgane. Ena vojaška divizija ni niti vedela, kaj dela druga v njeni bližini. Vojaki so se kot posamezniki junaško borili proti Nemcem in jim prizadjali težke izgube. Samo v enem dnevu so razbili dvesto nemških tankov. Potem, ko so Nemci zabili zagozde v deželo, je postalo bojevanje brezupno. Temu so sledile dezertacije hrvaških vojakov iz armade na severu. Od začetka je bilo očitno, da Jugoslovani, oboroženi s starimi puškami in topovi, katere so vlačili voli, se ne bodo mogli u-piruti Hitlerjevim motornim di-vizljAn in odbijati masnih napadov iz zraka. Vojne operacije so se izpremenile v masaker. Vojaški voditelji so odkrili tudi petokolonske aktivnosti v armadi, toda izdajalce so takoj postavili ob zid in jih' ustrelili. Jugoslavija se bo borila naprej Izjav« poslanika Konstantina Fotiča * » , '"i—1 | Washington, D. C« 19. apr. — "Jugoslovansko ljudstvo se bo borilo naprej proti osišču, čeprav so bile jugoslovanske čete poražene," je izjavil Konštantin Fotič, jugoslovanski poslanik v Ws*hingtonu. po konferenci z državnim podtajnikom Welle-sem. V "Zadnja dva tedna;1 Je dejal Fotič, "sta biltflc prva faza jugoslovanske udeležbe v skupnem boju demokracij za ohranitev načel civilizacije. Jugoslovanski kralj, vlada in ljud-ftvo bodo vztrajali v borbi proti Nemčiji in Italiji." Fotič je povedal reporterjem da bo Jugoslavija nudila takojšnjo pomoč Veliki BriUnijl in njenim zaveznicam. Izročila Jim bo vse parnike. katerih tonaža ODSEK ODOBRIL NAČRT GLEDE OMEJITVE STAVK i . ' Stavke v obrambnih industrijah bodo morda prepovedane VLADA ISCE VIRE NOVIH DOHODKOV Waahlngton. D. C« 19. apr. — Zakonski načrt, prepovedujoč stavke in izpore v obrambnih industrijah. 4<>klor niso prelz-kusana vsa posredovalna sredstva v takozvani "ohlajevalni dobi", je bil soglasno odobren po članih zborničnega odseka za militaristične zadeve. Ta je prva represivna akcija, odobrena po članih tega odseka. »—i Avtor načrta j je kongresnik Carol Vinson, demokrat iz Geor-gije in načelnik omenjenega odseka. On je napovedal, da bo načrt sprejet v nižji zbornici in morda tudi v senatu. Ta proglaša stavke in izpofe v obrambnih industrijah za ni'jwstavne. Vsi nastali spori med delavci in delodajalci morajo biti predloženi v izravnavo članom spravnega odbora federalnega delavskega departmenta. Ako ti ne morejo poravnati kontroverze, tedaj morajo poseči v konflikt člani nedavno ustanovljenega federalnega posredovalnega odbora in tem se da dvajset dni časa za izravnavo. Po tej dobi, če se vsi napori izjalovijo, delavci lahko zastavkajo. Načrt določa tudi kazen za delavce in doloiajake. Ta ja plač i tov tisoč ■ dolarjev in eno" letni zapor. * Delodajalec lahko odslovi vsakega delavca, če ugo tovi, da je komunist, fašist, bun-dovec ali pa član katere koli prevratne grupe. V Slučaju, da federalni posredovalci odbor dožene, da je bil delavec odslov \jen brez vzroka, ga mora delodajalec ponovno uposllti. Federalni zakladnik Morgen-thau je naznanil, da so se de mokratski in republikanski voditelji v kongresu in adminis tracija zedinill glede naložitve novih davkov v vsoti $3,500,000,-000. Ta mora priti v federalno blagajno v prihodnjem letu. Za kladnik je povedal poročevalcem, da je Roosevelt na konferenci s kongresnimi voditelj odobril davčni program. Program določa porast davkov za . Uradniki so namig nili, ds je to šele začetek. Via da bo moral» iskati nadaljnje vire dohodkov za financiranje oboroževanja in pomoč Veliki Britaniji, ki predvideva potrošnjo skoro $40,000,000,000. Motnost je, da bodo odrejeni davki ha mezde in plače, ki bodo znašali pet do deset «»dstotkov • Ta davek bo odračunan tedensko ali mesečno na sličen način kot se sedaj plačuje davek za sixi-alno zaščito. Dohodninski davki bodo ponovno zvišani, da vlada dobi denar za financiranje oboroževanja Paragvajška vlada zatrla revolto Asuncion, Paragvaj. 19 apr — Vlada predsednikk Morimga je zatrla revolto opozicija v kali z aretacijo voditeljev. Vsi so pristaši bivšega predsednika Rafaela Franca, ki se nahaja v Izgnanstvu v Urugvaju. Revol ta j« bila zatrta s pomočjo vojaštva. Krvavi izgredi v Indiji; pet ubitih Domače vesti Is Minnesota Eveleth, Minn.—Pred kratkim je tukaj umrla Katarina Fric, stara 60 let in rojena v Pred-gradu pri Starem Trgu v Beli Krajini. Njeno dekliško ime je bilo Staudohar. V Ameriki je bila 40 let in tu zapušča mola in štiri hčere, v Chicagu pa dva bratar Nov grob v Coloradu Crested Butte, Colo—Zadnje dni je tu umrla Magdalena Škof, roj. Šalinger in doma iz Vi vodi» ne na meji Bele Krajine. V A-meriki je bila 43 let in tu zapušča moža Johna Škofa, ki je doma ic Boldraža pri Metliki v Beli Krajini, dva sinova in dve hčeri, dalje dva sinova v Pueb-lu, Colo., in petega v Kansas Ci-tvju. Bila je članica SNPJ in KSKJ. a Mllwauške novice Milwaukee. — Družina John Bučar je pred dnevi izgubila šestletnegs sinčka Johnnyja. — Poroke: Blaž M. Cesar in Olga Gross« Frank Repenšek in Louise Benedik, George Hsugen in Louise Vrabec, Stanley Andra-ski in Mary Lavrič, Albin H. Brulc in Karolina Mazza ter Ernest Belter in Elsie Blažič. Nov grob v Mlchlganu Calumet, Mich. — Dne 6. t. m. v sosednjem Ahmeeku umrl rojak Jos. Kestner, star 34 let in rojen v Ameriki. Umrl je naglo in zapušča starše, žeto, hčerko in tri omožene sestre. Clafralandske vesti Cleveland. — V elevelandskt naselbini se je zadnji teden u-stanovila slovenska genska podružnica ameriškega Rdečega križa in takoj je pristopilo 16 članic. — Maksi Bobnar, stsr 14 mesocev, se je 16. t. m. zadušil na otroškem stolu, na katerem ga je mati pustila samega v ku hinji. Otrok je spodrsnil s stola in obvisel ob mizici ns stolu. Ko se je msti vrnila, ja našla otroka mrtvega. Zapušča star še. — Dne 16. aprila je v mostni bolnišnici umrl Louis Zupančič, star 70 lk in rojen v Stavči vas ((kjer koli je že to). Tu zapušča brata. Dne IS. t. m. ja v bol nišnici umrla Rose Zalokar, roj. Mertič, stara 56 let in doma iz Mačkove« pri Žužemberku na Dolenjskem. V Ameriki je bila 37 let in tu zapušča moža, dva sinova in štiri vnuke. Bila je članica društva 137 SNPJ - V Mogadoru, O., je te dni umrl An ton Koščak, star 59 let In doma iz Gornjih Otav pri Begunjah nad Cerknico. V Ameriki je ži vel 39 let, o njegovih sorodnikih ni pa nič znanega. — V sosed njem I/irainu jf pred dnevi u-mrl Frank Zore, po domače Tr bežnik, star 74 let in rojen > Kadohovi vasi od &t. Vidu pri Zatični. V Ameriki je bil 42 let in tam zapušča sina, v Cleve-landu pa tri hčere. Bil Je član društva 17 SNPJ. Is CallfornUe Los Angeles, Calif. — pne II. aprila je tukaj umrl Frank I*a-vlovič, s Ur 60 let in doma iz Dovja na Gorenjskem. V Ameriki je bil 35 let in tu zapušča sina in štiri hčere Umrl je v bolnišnici za naduho. Bil je član društva 124 SSPZ Oblaki Chicago — John Knaus, slo- Jugoslovanski pomožni odbor > A Sedem slovenskih podpornih organizacij, ki štejejo skupaj 147,235 članov, je ustanovilo slovensko sekcijo Jugoslovanskega pomožnega odbora sa pomoč bednim v stari domovini. Kvota prispevkov bo določena za vsako naselbino ki J* bil znaša okrog 120,000 ton In se naslovil poslanico grškemu ljud-|sdaj nahajajo v pristaniščih sa-i Ahmedabab. - stvu po Vadiu. naj stoje trdno | padne hemisfere Poslanik je| Pet oseb ja bilo ubitih In č*z SO za vojaškimi četami, ki se juna- ' ško.bore proti sovražniku Pohvalil /e tudi angleške čete. ki se bore na str sni grške armade Na predlog Ameriške bratske zveze se je zadnjo soboto, dne 19. aprila, sešlo v konferenčni sobi gl. urada SNPJ v Chicagu 14 zastopnikov sedmih slovenskih podpornih organizacij, od vsake po dva, večinoma gl. odbornikov, da polože temelj skupni in enotni pomožni akciji za našo staro domovino, prizadeto od vojne. Povabljenih jo bilo devet organizacij in odzvalo se jih Je sedem s sledečimi zastopniki: Ameriška bratska zveza, Janko N. Rogelj in Anton Zbašnik; Jugoslovanska podporna zveza Sloga, John Ermenc In Anton E. Ganonl; Kranjsko-slovenska katoliška jednota, Jos. Zalar ln Frank GospodarlČ; Slovenska narodna podporna jednota, Vincent Cainkar In Ivan Molek; Slovenska svobodomiselna ptxipor-na zveza, Viljem Rus in Frank Pucelj; Slovanska zapadna zveza, LeO Jurjevec in Mike Popo-vič ter Slovenska ženska zveza, Josephino Erjavec in Mary To-mažin. Družba sv. Družine iz Jolieta se nI odzvkla, Slovenska dobrodelna zveza v Clavelandu Je i»a pismeno sporočila, da se pridruži ln sprejme vse sklepe s pogojem. če bo pomožna akcija slonela na jugoslovanskem edin-stvu. Ugotovljeno je bilo, da navzoči zastopniki predstavljajo 147,-235 Slovencev, ki so člani omenjenih organizacij. • Br. Rogelj Je odprl konferenco in br. Zalar Je bil soglasno izvoljen za predsedatelja. Zapisnik je vodil br. Peter Bern 1 k iz gl. urada SNPJ na podlagi soglas-negs sklepa. i Zaključeno je bilo, da slovenske organizacijo vodijo, in kontrolirajo pomožno akcijo pod svojim centralnim odborom, v katerem ima vsuku pridružena organizacija po enega člana, ker pa ameriška vlada in ameriški Rdeči križ priznavata v tem slu čaju le Jugoslavijo kot enoto ln ne njenih ločenih narodnosti, se bo naš odbor uradno imenoval JugoslovahsItJ pomožni ixlbor. Če prideta zraven enaka odbora Srbov ln Hrvatov, tedaj bo naš odbor ihmIovmI kot slovenska sekcija skupnega Jugoslovanskega odbora. Br. Rogelj Je bil izvoljen za zastopnika našega odbora na mi-stanku, ki ga je sklicala IIIIZ /a 26. aprila v Pittsburghu. Soglasno Je bila sprejela Izjava, ki bo objavljena v nekaj dneh In katera |a»ve, zakaj so se zastopniki sešli in kaj je njihov namen, in kat*ra*po»ove rojake l*> vsej Ameriki, naj prispevajo v pomožni sklad, obenem pa (*»-/.Iva naš tlak, naj da moralno pomoč Jugoalavijl in »Mirlii /u demokracijo. Dalje je bilo sprejeto, da se zastopniki brsoJaVno zahvalijo picdaHnlku llmaievH. lu /a simpatije In pomoč, ki jo je naklonil Jugoslaviji. Dalje je bilo zaključeno, da w venski farmar iz Traunlka. kj^j^ kv„u, dattai nili prispev Mlch,. in Joža Menton t ŠaiK» kl/V m vw|ko „aaelbino m lokal- vrad Iz Detrolta, Mich., so 18 t nJ pridruženih organlsa- m. obiskali gl urad SNPJ in u- (f|J Jn ||od Kontrolo centralnega redntštvo Prosvcta — Dalje so (jdboft 1kkJo „krbell, da ae kvote nas obiskali sledeči zastopniki (iit/m ^ ifni( hkfjH>1( ^ r|Mj4jr44| |Hib||, dejal, da parnikl. ki se nahajajo1 ranjenih v novih izgredih med v lukah Združenih držav. C«n-|Hindutl ln muslimani. V akcijo trslne in Južne Amerike, spe-, «o bile poslane vojaške čete, da dajo pod njegovo jurisdikcijo. I preprečijo obnovo izgredov. vansko pomožno akcijo: Anton Zbašnik z Elyja, Minn., Jlnko N. Rogelj in Frank Pucelj iz Clevelanda. O, Joseph Zalar, Fr. Gospodaril in Josephine Erjavec Iz Jolieta. John Ermenc ln Anton Ganonl iz Mllwaukeeja clteto ' Sledeči so bili izvoljeni v Ju-goalovanakl pomo*reogodhov (ilasovanje mora biti zaključeno do 25 aprila med člani 45 krujevriih unij, k) so priznane kot predstavnice delavcev pri kolektivnih pogujunjili v tovarnah koi jHMuelJe General Motors v Ameriki in Kunadi V teli je uposlenih okrog 240,000 delavcev. H. J. Thomas, predsednik av-trie unije, in Waller Keulher, direktor departments UAWC-CIO pil General Motors, sta ls-Javila, du obrambni program ne Imi prizadet, če la» stavka okllca-na. Tu koi |*ii scija ima za $700,000,000 naročil od federalne vlade za letalske motorje, tovorne avte, strojnice in bombnike Možno je, da ho fiHleralnt posredovalni <*lbor |*aiege| v konflikt med unijo in korporaeijo in ga iz.iavnal nu miren način. vet <*l vsake nadaljnje organizacije, ki ae pridruži. Odl*«i m* je m*d seboj organiziral takole: Vincent Cainkar, predaednlk,, Josephine Erjavec, j**lpie«lwdiiieu, Josip Zalar, taj-ink l/eo Jurjevec, blagajnik, Janko N Hogelj, direktor publi-citate. Viljem Rus, predsednik nadzorstva, ostali Člani pa so nadzorniki. Zapisnik konference bo objavljen v glasilih čim prej mogoče. Konferenca je potekla v najboljšem bratskem ln prijatelj* skem razpoloženju. FSOSVETA THfc KS LH,UTE*MBIT «i I» »«Mi» M lato, s»aa uHM* ti Jt u *mui trn», m pit a» «to M*, on » H M»; a« mm. s a» iiptli■ rm*m ur «to vmhm tolw uma« ctotol m« ' l t«r H«* p« Cfc««p» m« Um» »ii« *-* flftj» pm pm*. RifcuplaP Oes*to nt-a* m m UtofanMr von* rnrnmm. to Mto 114 t m rm»t» ta r I«II«1" to»**« aj.aattoag •» * mmmmmmL mm to to NMto Oltov * «to** šm 11 lüi -•4 ss4 Vito a* IM«* fKOHVKTA M* T ♦♦ to Lava** Ar».. CWm|*i or m nwuAHo M imu« » m v'»—' «april m. imd, mto lam m mlw »naaaal. to «M* a to* totowaw totatta ato m4»im h> ■»•»•4«aa*. to aa «mi Ual m «atovL ■ Kaj si pletejo Jugoslovaki? . Vsi slovenski listi in večini hrveških v Amerik' i« «prejel« vest o Hitlerjevi "neodvisni br* vaški držsvl" z ogorčenjem. Vtis, ki ge Je vest naredile ne ameriške Slovence, je, de ao btfl naši rojaki v stsrem kraju srsmotno izdani in enostavno prepuščeni Nemcem in Italijanom zaradi akcij«- hrvaških fašistov. Ta sodba bo pravilna. Veseli nas pa, da ogromna večina ameriških Hrvatov—vsaj po prvih znamenjih—deli z nemi to sodbo. Njihovo zgražanje nad Psveličem, hrvaškim gulslingom, je veliko bolj temperamentno kot je naše .In končno je ožji odbor Hrvetake bratske zsjednlce v uradnem proglasu krepko poudaril načelo edinatva Srbov, Hrvatov in Slovencev ter tople simpatije do Jugoslavije; proglas poziva člane zodejniee, naj povsod nsglašajo to edinstvo in simpatije. Prepričani smo, da tako misli tudi ogromne večina Hrvatov v starem kraju, toda danes mora večina molčati. Dokler bodo tam Hitlerjeve čete, dokler bodo tam Hitlerjevi bombniki in tenki, bodo morali pošteni Hrvatje molčati — in toliko časa bo tudi eksistirsls Pave-liČeva "neodvisna država", sloneče na Hitlerjevih bajonetih, tankih in bombnt^h. Mi smo pa tudi trdno prepričani, da bodo demokratične sile enkrat strle Hitlerjeve bajonete, tanke ln bombnike — ln kam pojdejo Kvfc zlingi, ko ne bo več okovane Hitlerjeve pesti, da bi jih ščitila? Kaj pojde takrat norveški Qul*llng, francoski Pctain, slovaški Tuka in hrvaški Pavellč? Včasi smo se smejali amerišklip časniksrjem, ki so Jugoslovane v svoji nevednosti nszivali "Jugoalovake" — nikdar |>a nismo niti sanjali, da se bo ta naziv tako imenitno prllegel hrvaškim Pavcličem. Oni so zdaj v resnici Jugo-slovaki! Ameriško javno mnenje Javno mnenje ali ljudska sodba Je močan faktor v Združenih državah, ki ga upošteva tako oblast kakor ruzne organizirane grupe, katere pritisksjo s svojim vplivom ns oblast. Msrsikdo bi mislil, da v današnjem vrtincu propagande, katera ropoče po Ameriki kakor nI le nikdar odkar se Jo rodila ta republika, Je trezna ljudska sodba nemogoča. To pa nI res- Ktjub udarcem direktne in indirektne propagando, katero vodi Hitlerjeva peta kolona, se večina amerftkega ljudstva ne ds premotiti. Ta večina se pravilno informuje o svetovni situaciji ln vodi pravilne račune o njej. Kako to vemo? Iz popularnih glasovanj, ki šo danes stalno no dnevnem redu pod vodstvom Gallup Polla in drugih ustanov« Pred leti nI bilo tako lahko dognati, kaj večina Američanov misli in hoče, ampak v zadnjih petih letih se je na primer sistem (iallup Polla tako ii|Mtpolnll, da Je mOino v enem tednu isvede-11 sodbo večine o tej ali oni radevi. Vsemtmo sadeVo vojne. Ljudsko mnenje je a veliko večino odobrilo program obrambe na vsej črti vsllc besni oposiclji organiziranih skupin, dočlm še vedno naaprotuje napovedi vojne v razmerju HO proti 20 To razmerje je pa relativno m lahko se zaobrne čez noč. Dokas temu je dvoje glasovanj, ki sta ju Izvedla neodvisno (Iallup IHill m matiaztn Fortune. V o-beli primerili m* Je približno (l!SS. glasovalcev <«J . pri (Iallup Pollu In HHr, prt Fortutiu) Izreklo. da Amerika ne sme tr|M*tt Hitlerjeve rniugt* ln mora dati Angliji vso |M»moč, čeprav s tem rtskira vojno. Vsakdo lahko vidi, da je tirlko fakttčnc vuj* ne vsak dan večji in prva večje Hitlerjeva zma» ga v leni letu I*» radikalno ixpr«*menlla ameriško javno mnenje, tako du ho večina Američanov sama zahtevala, na) m« Amerika pridruži Angliji prej kot ostane sama, To Je Mimo atialisa položaja; nI nobeno divje prerokovanje ?.r luni amo v Pntaveti rapi-aall, da Atoetika je inla v vojni od onega dneva, ko je Hitler zapihal krvavo burjo Takrat Je Hitler napovedal vojno tudi Ameriki. Ce vWina Američanov še ne ve tega - bo že is-vnlela Večina ar mor« odločiti «a eno od dvojega ali hoče Inanili to. kar Ima, ali pa hoče mir. kakršnega jt bodo diktirali diktatorji ts rope Tietje |«dt ni in vse drugo rda) ne šteje nič , naselbin Vaak*g« Wesl Mldd lesen Pa^-Zadnjic sem otneml. "ce so lepi dnevi o veliki noči, dobra letina te tedaj napoči." Prvo se je že uresničilo. ker imeli smo lepe dneve ves teden pred veliko nočjo, kakšna bo letina za farmarje, bomo pa v jestni povedali. Veliko noč smo prekoračili brez vsake ne- Na velikonočno nedeljo sem se nahajal v Sharonu v Slovenskem domu. Nsjprvo sem se udeležil seje društva 262 SNPJ, potem pa v spodnje prostore, kjer sem se pohledll z dobro kapljico prev od zida—vse brezplačno. Jpe Uerm se je vriti mednem* s pfr-hom in se kratkočasil s sekanjem. Tudi Jaz sem ae pripravil k sekanju, toda ni šlo, ker mi Je roka posula kriva. Včasih sem bil dober sekač. Kot omenjeno, sem bil na društveni seji. Tem smo ukrenili vse najbolje za proslavo 25-let-nice našega društva, ki bo v soboto zvečer, 10. maja. Voditeljica mladinskega ji rožica je poslala pismo s programom, katerega bo Izvajal mladinski krožek 21 snpj. Kolikor mi je znano, bodo nastopili s sledečimi točkemi; 1) Dekle, zakaj s'tak žalostno, 2) Ptičlcena tuje gre, 3) "Spopiš dance", 4) Ko ptičica aem peva-la, 5) Ne bom se motila, 0) Akrobatski ples, 7) Havajski vijolin, 8) Ima dekle v Tirolih, 61) Moj očka ima konjička dva, 10) Duet Mlakar-Novak, 11) Duet—mi-li-ftobič, 12) Bratci veseli vsi. Program bo otvorll naš Frank Kramar, Razume se, da bodo pred in po pevskem programu govori. Glavni govornik do gl. podpredsednik snpj Andrej Vidrlch, ki bo sedaj prvič med nami, če se ne motim. Torej program bo primeren in bo lahko vsakemu žal, ki nas ta dan ne obilče. j Zadnjič sem vabil vse od blizu in daleč. Upam, da bodo uj^o-števali moje vabilo. Fradelnovih iz Latroba ž? dolgo ni bilo pri nas. Upam, da naa sedsj obišče-o, pa tudi Anton ln mrs. Petrov-ilč Iz Carnegleja, mrs. Mlkullč iz Struthersa, Zukovi. Bonažiče-vi, Peršlnovi in Ježevi lz War-rena, pa tudi Jerman mogoče Erlde iz Akrona, ker enkrat je u namignil, da bo obiskal nššo dešelo. Mogoče nas obišče še Theresa Dušak iz Oglesbyja. Kajpak, iz Girarda in Voungs-towna tudi gotovo ne bo brez nič. fylhče naj se ne izgovsrja: Ja, bi prišel, a je dež padal. Vedite, ako pri vas dež pada, je pri nas lep dan—vsa) takrat bo. Torej na svidenje na naši proslavi 10. maja. Anton Valenilnčlč, 262. ItJredaiška pripomba t - Vaša stvar bo priobčena, toda mora čakati na čas za ureditev. To In ono la metropole C le vel an«L—Velikonočni praz nikl so za nami. Vreme smo Imeli lepo in gorko, ampak lju dje se Še od daleč niao toliko pripravljali na te praznike kot so se na zadnje božične praznike. NI bilo tlatega življenja kot na primer |4 ln več dni pred božičem, ko so ljudje marljivo nakupovali "presente". Tega i daj ni bilo opaziti. Vtrok Je menda tudi v tem. ker so ljudje preveč zaposleni tli delajo tudi ob večerih "overtime", in sicer tako, da še nimajo časa. da bi denar zapravili. Tudi okoli cerkev nisem opazil tistega vrvenja kot prejšnja le-ter—vsaj jaz ga nisem videl, koder sem se vozil na velikonočno nedeljo. Gotovo pa so bile cerkvene kolekte bogate, in to je, kar šteje—čopek i! Tudi naši in drugi gostilničarji se zadnje čase pritožujejo nad slabim biznisom. Pravijo, da je veliko slabše zanje kot prej v slabših časih. Prej ko še ni bilo take furije z vojnimi pripravami, niso ljudje ob večerih delati nadčes; najbolj važno za gostilničarje pe je to, da so bili ljudje vsaj ob sobotah doma. In tako so šli lahko ob večerih in v soboto v gostilno, da so malo popili, malo več denarja zapravili, a sedaj pa večinoma nimajo časa za to. , Kar se tiče gostilniške obrti ob nedeljah, je tukaj v Cleve-landu in menda tudi večinoma drugod strogo prepovedano točenje žganja in močnejšega piva. V tem so zadnje čase še posebno strogi, ker poleg domačih hodijo okrog tudi državni agent-je. Marsikoga so že zalotili in mu prvikrat zaprli gostilno za mesec dni; ako ga zalote drugič ali tretjič, mu pa enostavno vzamejo gostilniško dovoljenje Ljudje pa najraje pijejo močne pijače in imajo največ časa ob nedelah, ko pijače ne morejo dobiti. In tako se gostilničarji pritožujejo nad slabim biznisom. Sezonske priredbe po dvoranah bodo sedaj kmalu prenehale. Ena izmed najbolje obiskanih in uspešnih priredb v tej sezoni Je bil koncert soc. zbora Zarje 6. aprila, na katerem je bila uprizorjena tudi opereta "Povodni mož". To vam je bila priredba ln na splošno polna užitka in zadovoljnosti. ' Sedaj imamo Slovenci tudi druge skrbi, ko vidimo, kaj se Sodi z našo staro domovino. Skr-i nas, kaj bo z njo in z našimi ljudmi tamkaj. Skoraj vsakdo ima tam svojce in se boji zanje, kaj se bo z njimi zgodilo, poeeb-no pa s starimi, onemoglimi in bolnimi. Radi tega bi bilo prav, da opustimo naše stare malenkostne prepire in skušamo pomagati našim rojakom v starem kraju. Upam, da se boste v tem vsi strinjali z menoj. Upoštevaj bomo samo odbor, ki bo izbran izmed naših podpornih organizacij, to Je sestavljen iz oseb obojega spola, ki imajo za seboj čist rekord. js, poštenjake hočemo imeti v tem odboru, ki jim narod zaupa. Obenem zaupajmo tudi ameriški vladi—ne pa ameriškemu kapitalizmu, ki še vedno peha narod v propast z neusmiljenim izkoriščanjem. Obenem tudi apeliramo na vlado, da prevzame tovarne za narodno obrambo in jih obratuje v korist ljudi in de-ifle. Zdaj, ko bodo priredbe v dvoranah končane, ae pričnejo pa izleti in pikniki v prosto naravo. v Clevelandu ln okolici pridejo najbolj v poštev Izletniški prostori snpj. Pretežna večina naših članov in tudi drugih ljudi najraje obiskuje te prostor«, ki so še prilično urejeni in bodo še bolj Izpopolnjeni in privlačni. luko Oa bodo imeli «JUU;*-stransko postrežbe NaJ omenim tudi naše no podjetje. Slovenj zvezo, |p ima tri velike urejene trgovine. V teh nah se je pred veliko noejo vršila tridnevna razprodaja. Ob tej priliki Je bilo prodanih nič manj kot 1700 funtov zadružnih želodcev in nekoliko manj mačih suhih mesenih klobas. Rečeni, da so bili želodci, kot tudi klobase, tako okusni, da jih jedel še na smrt bolan človek. Precejšnja količina je bila poslana tudi v zunanje naselbi-he", posebno v Girard in tudi v Illinois. c Kdor izmed rojakov po Ameriki želi poskusiti nate zadružne želodce, domače klobase ali tudi druge vrste suhega mesa, naj se obrne na našo zadruao in bo dobro postreže«. Naslov glavne trgovine je: 667 E. 152 st., cl^ veland. (Glavni poslovodja je Loui* i£anc.) Lahko pa se zanesljivo obrnete tudi na spodaj podpisanega (14306 Sylvia a ve). ' Anton Jankovieh, zastopnik. Prva zmaga delavstva pri Fordu Detrolt. — Rad bi bil že prej poročal o prvi stavki v veliki Fordovi tovarni River Rouge, toda sem bil «na stavkovni straži b-10 ur dnevno in sem bil zelo utrujen od tistega gosjega korakanja. Mislil sem tudi, de bo kdo drugi poročal o tej stavki in sem torej odlašal. Sedaj ko je prva bitka končana s kapitulacijo tega mogočnega industrijskega kralja ln bo vzelo do 10 dni predno se bodo vsi Fordovi delavci vrnili na delo, bom malo bolj natančno opisal ta boj Fordovih sužnjev za njih pravice " Stavka je bila ofjcielno oklica na 2. aprila ob 12:15 po polnoči. Sporadične stavke v nekaterih departmentih so bile v teku že 1. aprila. Ker pa je v Ameriki l. april dan potegavščin (April fool), je menda tudi Fprd fliis-111, da je to samo — "April fool." ln ker je že neštetokrat izjavil, da se ne bo nikdar uklonil opiti, je izbruhnil na površje z, vso silo srd For,dovih delavcev, ki sq zatirani že desetletja, in so se stavkovnemu klicu avtne unije CIO odzvali skoraj J 00^. Takoj po oklicu stavke so šl{ delavci, ki delajo na nočnem Sihtu, od dejpartmenta do depart-menta in naznanjali, da je stavka oklicana in ftaj prenehajo delom. Beseda "štrajk!" Je šla kot vihar po zaprašeni Fordovi tovarni in prekričala ropotanje strojev, delavci pa so se trump-ma usipali iz nje kot čebelni roj iz panja. v treh urah je bila tovarna pražili. v nji je ostalo le par tisoč Fordovih "goril", ki so bili najeti samo zato, da bi delavcem razbijali glave. In ta posel so tudi dobro vršili. v dokaz je okrog 200 stavkarjev z razbitimi glavami, polomljenimi rokami in nogami in drugimi ranami. 7 v sredo zjutraj, 2. aprila, so bili vsi vhodi tovarne zaprti. Ogromna tovarna, ki zavzema 1200 akrov zemlje in je mučilnica 82,000 Fordovih sužnjev, je bila obkoljena s tisoči in tisoči stavkarjev in njih avtomobili. Avtobusi, ki so vozili delavce na delo, ao morali eno miljo od tovarne obrniti nazaj. Stavkovne vrste so se večale, prihajali so ayti, ki niao mogli ne naprej ne nazaj. Sem in tam je hotel kak zvest Fordov delavec smukniti skozi vrste stavkarjev, toda je kmalu dognal, da nI zdravo ria-kirati kože za Forda in ae je odstranil rad ali nerad. Praske med stavkarji in For- pretepeči ao m vršile ves 3 v sredo in v manjši meri tu-v,četrtek. Najhujši boji so biti glavnem vbtfu. Tam so stavkarji purfcrit tepeni, ko e Fordovi pretepači vsuli iz tovarne v veliki premoči in oboroženi s količki,-nožmi, železnimi cevmi, gumijavkami ln morda tudi s strelnim orožjem, jto je governer u videl, da se bodo praieke nadaljevale in de ko še več prečenja fcrvi, se je gdlgčil in poslal 4nuy»o po^gijo fcnuJo-go, da jazi, ¿a bo mir in ped. Državna policija je *wj posel dobro opravljala, vsaj v zadovoljstvo sta vkarjevv- »uija je governprju obr ljubila, da ne bo akom» obnoviti obrata v času pogajanj. Ako hi ae stavka nadaljevala, bi skoraj gotovo ub^ruhnili nemiri, ter je kompanija izpoalovala sod-nijsko prepoved »v» distriktoom federalnem sodita». t» p»*p9-ved se je glasila, da stsvkatfl ne smejo na noben način ovirati ti-stfb delavcev, Ju *e hočejo vrniti na delo. ju je spoudokaz, naj bo "novi" ali stari "deal", fo-dišča so še zmeraj na strani velike mošnje. Delavci se bodo pip^i naučiti tudi, da bpdo zn^li pravilno rabiti svoje glasovnice, ne pp samo korskati na stavkovni straži. Delavec, ki je prganiziran samo v uniji, ne pa politično, je podoben vojaku na fronti s puško brez nabojev. Občinske volitve v Detrpitu 7. aprila so' pokazale, da delavci ne znajo voliti, ker z malo izjemo so bili izvoljeni vsi delavski sovražniki. "Stavko pri Ford Motor Go. so provocirali komunieti," so kričavo razbobnali širom Amerike kapitalistični časopisi. Tako so pohlevni Fordovi delavci kar čez noč postali—"komunaciji", "ftetokolond", "sabotažarji" in ne vem kaj še. pa bo bolj držalo, so kričali, da stavkarji ovirajo obrambno delo, čeprav bi moral vedeti vsak pameten človek, da Ford sam najbolj ovira in zavlačuje to delo. Ampak ta časopisna gon proti stavkarjem ni bila dovp Fordu je priskočila na porhoč tudi stavkolomska Ameriška de-lavska federacija s Homerjem Martinom na čelu. Vsi ti delavski fakirji od Greena do naj manjšega uradnika adf so ee združili s sovražniki delatffev cio, jih blatili in oblivali z gnojnico, ki je bolj smrdela kot pa ona v kapitalističnem tisku. Šest mesecev so organizatorji uaw neumorno delali noč ii* dan, da so organizirali Fordove delavce. Ko je t>ilo to delp že skoraj dovršeno, šo «e pojavili fakirji adf, smuknili skozi zadnja vrata in sklenili s Ford Motor Qo. dogovor, jx> katerem naj bi bili oni predstavniki Fordovih delavcev, čeprav so bili generali brez vojakov, ker adf nima članOv v tej Fordovi tovarni—mislim, ds bodo to potrdile tudi volitve. v Fordovo kraljestvo se počasi vrača mir in kmalu bodo nastopili normalni čaai. Fordovim delavcem priporočam, da oddajo svoje glasove avtni uniji uaw-cio pri tovarniških volitvah, |d se bodo vršile v kratkem. Ameriška delavska federacija je slaba delavska organizacija, ker ne mara organizirati neorganiziranih* delavcev, pač pa hoče disor-ganizirati še tiste, ki so že organizirani. o tem Je nešteto dokazov. Eden teh dokazov vam jc lahko še dobro v spominu, to je zadnja stavka pri International Harvester Co. v Chicagu in Rich-mondu, Ind., kjer je bila adf pripravljena zvezati se tu<|{l hudičem, da zlomi stavko unije feua (cio). Cikaški rojaki vam bodo lahko to potrdili. Fordovi delavci so zastavkali za svoje pravice, ki so j{m za jamčene po državnih zakonih, toda jih kompanija ignorira. In radi šikanirania unijskih delavcev. Sedanja stavka je Izbruhnila. ker je kompanija odslovila osem unijskih zastopnikov in ker se nI hotels pogajati s predstavniki unije Torej je bedasto 7vračati krivdo na—"rdeČkarje" Joe Korslc. 121 t H udarit pred fcnUlšntro v Harlan*. Ky. e kalem se Mle «alle UM WA. kelere ae kompeniiekl poboinlk! uetrettll V napad« |e Mle rameni k veš rudar lev trupla štirih radarjev članov v Cramles Cvetku. SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JBÜNOTA •daja ato), pMkacHs le šs H« Pvaetrta sa karlMt. tor ar*(aH)e la flaaalaa le Zobje potrebujejo kuhe Zobne gniloba nastaja na nov* kjer žvečenje in zobna ičetka^^ pravočasno škodljivih bakteni i* da je žj žvečenji poseTo^ hrane, kt se drgne ob zobe. dober^Hm proti zobni gnilobi. pnP«k To je eden izmed glavnih razlose* w ?«feio u vseh sestavin ¿unfcKa * kruh, kajtj groba otroku M kruh, tem bolje j. to s stališča Samo žvečenje in čiščenje zob s al, veda ne rporeta ojistraniU povzročaj «nilobe mJe «s zpbfh dovolj »J we*torqv «m m br 1J čtlnih ploskvah, do katerih zobrufcJJJ on žvečenju ne sežeta. Iz tega pa rZl Je čaščenje zob brez pomena, saj se finiiJj ri tudi na dostopnih delih zob P0 SO Uw*j«, ki Si zob nikoli ne čutijo a .S J v^nda^^ve. Vzrok je v tem/da i! nek zobne gnilobe ni potrebna Wmo ska obloga, temveč tudi neka pripravil ko nagnjenje do te bolezni. Tega dniL? svobodno živeče ¿«val, " Dr znate» Pr#v tajro tudi ncvečina pnmai« večih Človeških plemen. Pač pa „ ^ ljudstva v čedalje večji meri, zlasti v desetletjih, podvržena temu črnilu. < rano človeštvo izgublja po vsej pniikii no trnu nos t zoper «obno gnilobo. Kako I spet do te imuuosti? Mnogo je razlogov, ki govore za to, da ji pačna prehrana glavni krivec za zobno J kulturnih ljudstev. Zdi se, kakor da iS je v naši hrani nekih snovi, ki bi jih pou vali za zdravi razvoj zobovja. Te snovi ipi da tiste, iz katerih kpsti i,n zobje sploh n n. pr. apno in fosforne soli, lahko so 2 kakšni vitamini ali hormoni. Opazomj žejo, da izgube primitivna ljudstva, kaka skimi in otočani Južnega morja zdravjj jih zob, čim se privadijo hrane belokožJ drugi strani pa se jim to zdravje povrne; naslednjem pokolenju, i"e jih je mo#Qfe liti, da se vrnejo k svoji prvotni hrani ] mini in rudninske sqli, ki jih žitno zrno vi je v velikih količinah, nedostajejp skoraj pulnojpa finejfcip vrstam moke, ki nav^dj upprab|jajo. Baš najdragocw3 žitnega zrjva, otrobe, dajemo prašičem, tu se ga branimo. . ,i i Ta nesmisel hočejo danes v mnogih čim bolj omejil z uvajanjem krušne nuji je sestavljena iz vseh delov žitnega zrni je tem bolj koristna, kar so iofcjt i ulj kruhom papisitjeni opravljati več drobiln^ la, a iz izjuišnje vemo, da trpi vsak atp sa v zadostni me n ne uporabljana M«« pisarniški človek uganja vsakovrstne iport bi njegove mišice ne trpele od nedela« toda Če mu predloži^ žilav kos mesa ali i zemljo, bo to ogorčeno zavrnil. Nafc otrok» nimo s kafrrni, s pretlačeno ipinačo in ■ POgačo, pri tem pa ne pomislimo, da pod jejo tudi mledi zobje žvečilnega delovej da bi se moral človek baš v mladosti prii žvečenja. Včeraj si še korakal zdrav in vesel m ski dan, delo je šlo kakor namazano - i ti je nenadno zelo neugodno. Zebe te, toda va je vroča, oči te pečejo in preko hrbta i vsak trenutek srh. Boriš se proti temu rt loženju, skušaš se ga otresti, pri tem U ps i pečejo zobje. Čutiš, da bi bilo najboj* legel v posteljo. Ne traja dolgo, da sponi» hno hripo, ki se te je lotila m po tem ${»« ti ne ostaja drugo, nego da ne prične* m to zdraviti, preden se preveč ne rarvij«. Bolnik zleze v posteljo ln se zavije v ^ nosa in še čez. Pri tem pa ne gre samo« steljno toploto, temveč za notranje «m naj izsili potenje. Pri tem notranje« nju ima vsak svoj način. Ts priseganaim posebno pa na vroče alkoholne iz belega vina, vrele vode, citrone m jj ja. Toda kozarec vroče limonade sli vr*n povega čaja ti pomaga isto tako do moj k bo služilo de- L v vsakdanjem življenju L moramo šteti pred-Sočte vrhovnega sodila t^P-vukuihjeprav 0 zbral s. dr. Avg. Reis-Mdalje je ofajavljemh np-f primernih vzgojni v Mihce Stupanove, j*S-je, da se v mnogih elen- no odražajo, oziroma komenti-tudi sodobni dogodki, ¡¡ed leposlovnih prispevkov «no zlasti opozoriti na spo-Toneta Mačka "Po Uubljan-hotelih'1; pisec nam je ze v kd Koledarju opisal pekaj jnih dogodkov i? svojega tomcev že zelo viden. '8* be- alen je bodoči ija, letos nam je pa v enp-sem. a jedrnem jeziku podal zanimiv prerez predvojnih lov. življenja njihovih go-gospodarjev, predvsem pa ,kega "osebja". Želimo, da flone Maček čim praj obp-Uio memoarno književnost ojuni spomini; taki spomini m bodo nekaj svojevrstne- - Pr$v Uko zanimivo je to-pisan članek dr. Reismana sprehodu z Ivanom Cankajr-L ki nam v njem odbije np-lavih črt našega največjega jjjt.> "Listje" Karla Qrp-ka na svojevrstni način objava problem "Hlapca Jfrn«-čeprav je črtica napisana močnim Cankarjevim vp^i , se vendar kjij prijelo -Vladimir Kiipus nam u "Zima v planinah" zelo nio in zanimivo opisuje .živ-e divjih koz; takih orisov krave bi si želeli prihodnjič - Pesem imamo letos samo Ivana Potrča "Sinoči me je vprašalo." — Tudi pre-iCapek in Ilja Ilf) so po- 0 zbrani, dobnim dogodkom je posve- Folitični koledar" (s slika-Anglije); prav aktualen ojevske^a nazor o iko-ruski pogodbi, oris ichillove osebnosti, ki ga je Nemec (seveda pred šefi vojno), in pa Churchillov tk o Trockem. Diedar krasi precej lepih umed domačih umetnikqv |e prispeval nekaj Lju. RaV- 1 Več bolgarskih slik, k\ uvrščene pod skupnim na-wn "Bolgarske umetnosti": » ii želeli, da bi bilo pod ¡o navedeno tudi slikarjeve Ne zdi se nam pa primer-k so za mašilo objavljene ■>ki Sfno jih imeli priložnost že v prvih koledarjih. -T. •trtn Ljubjslns jo za lansko leto poda-wbijan«ka policijska upravf, m Ljubljana ne pokaže niti >ccrne, vsaj kar zadeva tež-če upoštevamo, da to veliko mesto, ki je po *»tiiiiki štelo lani 87,780 Nalci-v. Zabeleženi so trije "i in samo en detomor. TeŽ-j*»ih poškodb je bilo pri-31, razbojništev 6, iz-gV 12. utaj 81, prevar lf>6, ¡J* 12 in 2 zlobna požiga. ^ 1 '' '". in 1869 jih od teh izsledena Skupno jt. bilo izslede-F.Ut,,v 138 tatic. Od vi„mov tM prevar naprav- mT J1"' odu*a **bil° poli»,J,. ,zvrnjenih 2 ¿£n ,Um Raznih manii,h m večjih, ki iT* 'tk" posuve, »e v lete,n jih je •tu miru in mm** * rMMSKiris Število v Prskmurju stalno ps^a Prekmurje, ki je pjed dobrimi desetimi leti še izkazovalo velik prirastek prebivalstva, je začelo izumirali. Leta 1938 je znašal prirastek sofcoškega okraja le M 0. 192J' pa ie 7.5) in v lendavskem, M (1924 .največji slovenski prirastek li6). Vzroki tega izumiranja so nerešeni socialni problemi in ne toliko moralni, ,k#kor hočejo 4,o nekateri dokazati. Kajti v pokrajini, kjer ilMr^fe Y8eH ^etpv^cev (12,28}) manj kol 5 ha zemlje, je družina razbita- Vsako leto mora iti tisoče mladih žen in mož svet iskat kruha in garat za dolgove in dpvke in kar šele od tega preostane, je za lepšo bp- dopno&k Odtod omejevanje roj stev, ki pri evangaličanih, kjer so bile že, prej redke družine z več kot tremi potomci, ni taHo opasno» kakor pri katoličanih, kjer je padec od 10 na 3—5 po- Kakor se čudno sliši, pa je le iv*, da qgro^a 4ivljetij«j bolj kot IIMnanjkUiva; prehrana preveč dobre je$h in pijače. Pri debelušnih IjOdeh trpita posebno srce in ledvice. Srce je v tem slučaju prisiljeno, da mnogo močneje dela. ko pošilja kri v vse dale a bilo v katoliški župniji, ki ima 200 duš, 156 rojstev, 158 smrtnih slučajev in 51 porok (3 pari iz drugih far). Ali število rojstev in smrti se zmanjša, če odštejemo 9 rojstev v bolnišnici—-ostane 147 rojstev (19 nezakonskih—od teh 12 ciganov)—in 68 smrtnih slučajev. Tako znaša naravni prirastek 57 duš. Te suhoparne številke so dejstva, ki ilustrirajo težek socialni problem TCtropolja, na račun katerega je župnija izkazovala stalen prirastek. Mnogi bogatejši, ki bi zmogli prehranjevati več, so ostali pri starem—le eden ali dva otroka. Obilna krma Od prehrane je odvisna v veliki meri tudi umrljivost. Izkušnje U svetovne vojne in prvih povojnih let, ko je bilo ogromno Število ljudi sestradanih, nam pričiuo, je v tem času zelo narasla umrljivost na jetiki. Naj si igrajo pri tem tudi slaba stanovanja in pomanjkljiva higiena veliko vlogo, je vseeno značilno, da je v revnih hribovitih krajih Umrljivost rqdi tuberkuloze mnogo večja, kakor v proletar-skih okrajih ve^mest, kjer imajo vsaj kolikortoliko urejeno prehrano. Omeniti je treba, da je suh Človek sploh bolj dovzeten, da oboli na tuberkulozi. { toda ne samo jetika, tudi druga obolenja poznamo, ki nastopijo v$led nezadostne prehrane, med temi oslabelost in povese-t\je želodca, stanje, ki.otežkoča pirebavo hrane ter izsesavanje redilnih snovi, ki so v njej in vodi k nadaljnjemu slabljenju ter novipi motnjam prebavnih organov in zaprtju, v gotovih slučajih se narede celo želodčni tvori.^ v «Vezj TIM aretacij Zara- ^.tucj« Je bllo W *ensk. - wwg Urii ^tevUo samo- J*km> , P' »merjavi s '"tom padlo skoraj je 30 ^ - '' « nsk). poskusov *> C? 40(19 21 m ^Ih r> žensk). p/j^ večinoma pro- PROSVITA Kupna moč denarja Ko so v 17, veku nastala velika trgovska mesta ob obali A-tlantskega oceana, med njimi zlasti Amsterdam, v tedanji republiki Holandski, se je začela razvijati trgovina v Evropi. Blago, ki se je uvažalo v Evropo iz prekomurskih dežel v Holandijo, se je prevažalo največ s severa na jug. v Italijo. Na drugi strani pa se je pošiljalo blago iz Italije na Holandsko. Vse blago pa se je takrat plačevalo v zlatu, kar pa je bilo zelo nerodno in tudi tvegano za trgovca, ki se je z zlatom napotil iz Italije na Ho-lundsko ali za holandskega trgovca, ki je šel obratno pot. Bankovac in slaio kritje Kmalu so našli bankirji izhod iz zadrege. '.Italijanski trgovec, ki je šel v Amsterdam, je pred odhodom položil recimo 100 zlatih dukatov pri svojem bankirju, ki se je s posebno priznani-co zavezal, da bo njegov inozem- protinu in podobnih boleznih; preobilica ogljikovih hidratov (sladkor) povzroči tolščo; to vir dimo zlasti pri nekaterih poklicih, recimo pri pekih in pivo-varjih itd. Čezmerno uživanje mesa in tolšče človeka debeli in ima za posledico protin, sladkorno bolezen, zaprtje in drugo. Edino rastlinska hrana ne prinaša neugodja, če poskrbimo za dovoljno količino beljakovin. Da pomeni uživanje enostransko prirejene hrane, posebno radi nevarnosti pomanjkanja vitaminov, veliko nevarnost za zdravje, je znano; zato je mešana hrana najboljši zdravnik, ki odpove le, kadar je prosta izbira hrane omejena ali pa se gotove hrane, sploh ne dobi. Da bi imelo prekomerno uživanje tekočin vpliv na življenjsko starost, ni znano; za enkrat vsaj še nimamo znanstvenih do-nanj. Prekomerno uživanje al-ohola ne ostane brez posledic. Pač pa ima za človeško telo pomanjkanje vode lahko težke posledice. In h koncu še to: prekomerna uporaba začimb in soli lahko povzroči želodčni katar in sili k proizvajanju prevelike količine želodčne kisline, kar je največ krat vzrok, da se napravi v želodcu rana. ljubiteljem telefona Neki švicarski časopis je objavil naslednja pravila na naslov tistih, ki uporabljajo telefon: Vsakdo, ki kliče, naj takoj pove svoje ime, da bo vedel tisti, ki si ga poklical, s kom govori. Ne razburjaj se, če kdo pomo toma zvoni na tvoj telefon. Spo mni.se, da tudi sam včasih napraviš tako napako. Oprosti se, če slučajno dobiš napačno številko. Preden koga pokličeš, dobro premisli, kaj imaš govoriti. Ni prijetno, da se šele pozneje spomniš, kaj boš dejal. Večno zasedeni telefon gre vsem na živce. Na telefonu bodi vedno prijazen in dostojen. Posebno ko govoriš z osebjem telefonske centrale- Ne pozabi, da je njihov posel zelo težak. ——— Naročite Mladinski lisi, najboljši mesečnik sa slovensko mladino I Amsterdam, tistih 100 zlatih du katov, s katerimi bo potem ita ijanski trgovec lahko nakupil :>lago v Holandiji. Med Amsterdamom in Italijo niso več prevažali zlata, ampak taka papirnata potrdila, bankovce Italijan skih in holandskih bankirjev. Bankovec je v bistvu bankir-jeva priznaniea, s katero izjavlja, da je prejel na čuvanje toliko in toliko zlata in da ga bo zopet izplačal onemu, kateri mu bo tako novČanico predložil in zahteval, da se mu zamenja za zlato. Zlato je bilo kritje za izdano papirnato priznanico ali bankovec. Pri tem pa so bankirji opazili, da preteče mnogo časa, pred-no pride taka papirnata priznaniea nazaj k bankirju, da jo vnoVči za zlato. Taka papirna ta priznaniea je , namesto zlata šla iz rok v roke, od kupca do prodajalca, ki jo je zopet dal tretji osebi itd. Priznunica je začela krožiti. Prlsnanlca — bankovec Ko so se bankirji prepričali da velikokrat pretečejo leta, pfe-dno pride kdo s tuko papirnat priznanico ali novčanieo in hoče zlato, so začeli izdajati prizna nic? v večjem obsegu, ki niso bi le krite z zlatom, zanašajoč se na to, da itak ne bodo «vsi imetnik takih priznanic naenkrat nave lili in zahtevali njih vnovčenje. Take priznanice so bankirji izdajali trgovcem kot posojttfr^ zlatu, za katero je trgovec plačal večkrat visoke obresti, bankir, ki je priznanico izstavil, je pa imel edini izdatek za papir in tisk. Ta način izdajanja priznanic, glasačih se na «lato pokritje, je zadovoljeval svet vse dotlej, dokler ni začel bankir izdajati take bankovce brez pokritja, na debelo. Cim se je zvedelo, da bankir*ne more zamenjati priznanic, ki so mu bile predložene v vnovčenje, za zlato, je bil polom tu in ljudje so zgubili vero v lijegoVe priznanice ozir. bankovce. i Z izkustvom pa se je ugotovilo na primer, da se od 5 izdanih bankovcev vrne samo po eden, dočim ostali ostanejo po blagajnah in krožijo kot gotov denar na tržišču. Zato je bankir, ako je imel en zlatnik, izdal 5 priznanic, vsako v vrednosti enega zlatnika. — Pokritje je znašalo samo eno petino ali 20 ¿d- ■K ¡v j^CBI kater Pogled na tovarne Ford Motor Co. v Dearbornu. Mlch.. v le avtna unlla CIO okllrala atsvko. stotkov. Nevarnost, da bi prišel bankir v zadrego, ako je prišel ta ali oni zamenjat papir za zlato, je bila selo majhna. Bankovci so torej, nastali iz prvotnih priznanic, ki so jih izdajali bankirji. Na teh bankovcih je bilo tiskano, da se prjnoaite-lju na blagajni banke, ki jih je izdaja, na željo zamenjajo za zlatoi — Kdor je hotel imeti zlito namesto bankovca, ga je pač dobil. Tako časih. Slika M« čikaške policaje v navalu na ne pred tovarno International Harvester C*. e bilo vedno v mirnih im pa so začele kakšne revolucije ali vojne, tedaj so ljudje navalili na banke in zahte-cali od njih, da jim isplačijo Mleto za predložene bankovce. Banka, ki je imela recimo samo enu petino bankovcev pokritih s zlatom, je prišla v zadrego. Sedaj se je vmešala država. Ta je najprej dopovedovala državljanom zlepa, da ni treba zamenjavati bankovcev za zlato, ker so itak istotollko vredni, kot zlato. Ako pa se ljudje niso dali pomiriti, je enostavno prepovedala zamenjevanje novčanlc za zlato. . r ..... ' Papirnat denar Na ta način se je od bankovcu z zlatim pokritjem prišlo do pa pirnatega denarja, Zlato preneha biti plačilno sredstvo. Njega nadomesti papirnati denar državnim in bančnim žigom, na katerem je napisano, da se za menja po želji za odgovarjajoči znesek papirnatega denafja, ki se glasi na manjši znesek ali pa za kovinasti drobiž. V Nemčiji Je po vojni sploh zmanjkalo zlata v narodni ban ki, pa se je kljub temu naprej kupovalo in prodajalo za papir nati denar. Zlato kritje bankov ca pa prav za prav zgubi svoj pomen v tistem trenutku, čim država proglasi, da se bankovca ne more več zamenjati za zlato, ampak samo še za drugo vrsto zakonitih plačilnih sredstev. Za slehernega postane na ta način vseeno, ali je tak bankovee krit do 50 odstotkov, ali pa tudi samo do 20 ali celo le do enegu od stotka v zlatu. Kupna moč papirnatega denarja Edino, kar človeka sedaj še za nima, je kupna moč papirnate ga bankovca, vrednost bankovca proti blagu. Sedaj ne odvisi moja usoda več od razmerja ban kovca proti zlatu, ampak od raz merja bankovca proti blagu, ki ga hočem kupiti na trgu. Skušnja je pokazala, da po» t o je na tržišču posebni zakoni za tak čisto papirnst denar. Ti za koni odrejsjo kupno moč tega denarja. Razvili so se iz vrhov nega zakona blagovnega gospodarstva, iz zakona o ponudbi in potrošnji. Ako Je na tržišču voč čevljev, kot pa jih Je ljudem tre ba, tedaj jim cena nada. Ako jt potreba za nakup čevljev vi«čja količina bankovec^ kot pripre «mkrat, potem to zriaČi, da pidu kupna moč bankovcev. Za čisto papirnati bankovet velja zakon količine in kakovosti. — Njegova kupna moč je odvisna od njegovega razni« i ju do blaga, Ako je danes v prometa bankovrev za deset mili Jard dolarjev, blaga (n. pr. ene vrste) pa deset .miliJonov vagonov, potem bo stal vsak vstjori blaga en milijon dolarjev. Cvt mesec dni se natislfa in pust' prorilfrt še nnvitu 8eait|e. WashM 19. apr. — Tukajšnji Ust Post-lntolUgencer je paejel telegram od Wendella L. VVillkleja, predsedniškega kandidata republikanske stranke pri novembrskih volitvah, v katerem je rečeno, da je on zahteval od katoliškega škofa Geralda Shaughnessyja opravlčbo za napad nanj na velikonočno nedeljo.' Shaughnessy je Škof katoliške škofijo v Seattlu. Njegov govor Je vseboval sledečo Izjavo: "Nedavno smo opasovali razburljivo volilno kampanjo, v kateri je katoliški gentleman dujal Urazite isjave In slovesne obljube naši deželi na avpjo čast. Nedavno ja ta gentleman, čigar poznejše aktivnosti so ga razlurile kot lainjivca, zatajil svoje besede In obljube ter jih potisnil na stran c izjavo, da je bilo vse to kampanjsko besedl-čenje. Tako jt bila laž postavljena na prestol pred nami kot srodstvu, katerega se naši voditelji In oni, ki hočajo biti voditelji, nesramno poslužujejo." Willkle je v telegramu omenjenemu listu izjavil, da je tele-grafiral škufu; "Informiran aem bil, da ste me neposredno oaeb-no napadli v svoji pridigi na velikonočno nedeljo. Prosim vas torej, da izjasnite, kje tem govoril o obljubah kol o kampanjskem besedičenju? Ako tega ne ugotovite in dokažete, vas prosim, da javno opravičite napad k mojo osebo." &kof Huughnessy je prlsnal, | je prejel telegram z VVillkie-Jevim podpisom, nakar Je izjavil; "Ako lN>m ugotovil, da Je podpis avtentičen, bom odgovoril VVillkieju. Kar bom rekel, /la/i/o ima oelih deficit Him, 19 apr — Finančni ml nister Paulo Tliaoti Revel je na soji proračunskega odseka dr-J-.avne zbornice izjavil, fii mizi. Nekoliko plešast je, malce zabuhel v obraz, oči so skrite za velikimi naočniki, obleka pa zgovorno priča, da možak prenočuje po šupah tn hlevih. v bolj milih letnih časih pa kje v praproti ali pa kar v "božjem naročju'' atcdi zelene trate. Daj no ljudem mir. mora nadležne," k» tu in tam nahruli natakarice, "saj vidiš, da se nihče ne zmeni za tvojo modrost?" "Kdo pa je ta človek?" vpraša ljubko dekle, ki sedi z malce starejšo tovarišico za malo mizico v skrajnem levem kotu mrač-ne«« prostora Ze po vedenju se obema pozna, da nista is kroga stalnih obiskovalcev "murske ri-i vedeti, Marijana," se še be Natakarica ae samo brexiz-1obotavlja Mmka. nakar pa ujame vprašanje in hiti s pojasnilom: Ce dovolite, lepa gospodična, trenutek pomenka, vam ne bo nikoli žal. Sem namreč grafolog. Živel sem dolgo v Prsgi, Parizu, v Londonu in tudi v Afriki. Po Indiji sem potoval in poznam več ko pol sveta." Dekle od začudenja ne more zapreti ust, grafolog pa hiti dalje: "Samo nekaj vrstic vaše pisave na ta listek, pa vam takoj povem pretekloat, sedanjost in bodočnost. To nI cigansko preroko-vsnje, gospodična, temveč znanstveno delo." Preden Se dekle prsv zave, JI že sedi grafolog nasproti in položi prednjo svinčnik in blok. "Jc čisto vseeno, ksj ns pišete. Saj Ishko napravimo najprej poskušnjo, ds se prepričste. Ns podlsgi pissve vsm bom pove-dsl. kskšnegs stanu ste. kaj je vaš poklic in če ste tz mesta ali z dežele:" Ob tem zatrdilu ae zgane tudi dekletova starejša spremljevalka "Ali naj poskusim*" vprsšs končno mlsjša, ko grafolog le govori, starejša pa? "Kskor veš. Mlnka " Nsglss je tsk. ds zveni kakor Seveda K*j sploh še čakaš'" "81 boš dala potlej tudi II pometo vzame "Kaj pa naj napišem?" "Kar želite, gospodična," se uslužno nasmehne grsfolog. "Za mojo znanost je vsebina čisto brez pomena." Minka malo pomisli in nato začne: — Draga Ema! Prosim, pošlji mi neksj metrov delena, če gs dobiš kaj prida vredno tam doli — "Je že dovolj," jo prekine grafolog, ki je z očmi vestno spremljal njeno pišočo roko. Previdno odtrgs listek iz bloka in ga nekaj čass molče ogleduje. Nato polagoma začne: .. "Gospodična, vi ste doma z dežele. Pisava pravi, da ste z Gorenjskega —" "Ali vidiš. Marijana, da je rce zadel?" prekriža Minka roke v naročju in takoj nato obvisi s pogledom ns grafologu kakor na čufdodelniku. Tudi starejša je bogatijor^saj }e sam vkw so nekateri založeni z «J brotami. - Ne, ob takih r rah in navadah je % r« Avtni "trailerji", v katerih prebivajo družine delavcev, uposlenih v tovarnah sa bojno opremo, pri Waahlngionu, D. C. "Kako naj, ko ste pa vse tako natanko zadeli. Pri očetovi sestri sem se učila šivanja, pa pravi ata, da naj bom rajši kar doma. Kolikor je treba za dom, pravi, čta že znam." Grafolog sedi kakor imperator po dobljeni bitki, medtem ko Minka skoraj plaho vpraša, koliko je sedaj dolžna. "jfrcilenkost, gospodična. Recimo deset dinarjev, če vam ni preveč. Saj je bil samo poskus," se smehlja grafolog, medtem ko položi Minka denar preden j. Soba je polna tistega nerazločnega šuma, ki ga povzroča istočasno govorjenje večjega števila ljudi v zaprtem prostoru. Grafolog si hitro naroči pijače in bujno govori o svojem življenju. Beseda mu teče kakor na olju, nakar se tudi ženskama razvozlja jezik. Mimogrede mu povesta, da sta sestrični. Marijana dela v tovarni, Minka pa je doma pri starših. Oče je železničar na Gorenjskem, mati je pa že dolgo bolehna. Zato mora Minka voditi gospodinjstvo. Seveda bi rajši živela v Ljubljani, toda za zdaj si ne more pomagati. Morda se materi izboljša zdravje, potem bo že drugače. "Seveda bo še drugače," potrjuje grafolog in odgrinja sedaj Minkino bodočnost. Sreče nič koliko! Komaj tu in tam ji grozi na življenjski poti kaka neznatna senca, sicer pa bo vse samo sonce, kakor ga taka brhka dekle tudi zasluži. Dekleti poslušata, okrog mize pa se kma lu nabere tddi dosti radovednežev, ki z mežikanjem in nasmi-hanjem spremljajo grafologove napovedi. "Vsemu svetu prerokuješ srečo, sam sebi je pa le ne znaš," zavistno pripomni dolgin, ki spominja ns strašilo v koruzi. "O meni je vse zadel!" vneto brani Minka, dolgin pa norog- "No, tebe je pa res škoda, dekle, ko bi te moral tale zadeti!" "Opozarjam vas, gospod, da se odstranite iz naše družbe!" se razburi grafolog, dolgin pa se na vsa usta zakrohoče, češ: "Kaj si že toliko zaslužil pri dekletih, da smo ti tovariši od-več!" ■■ Minki in Marijani je mučno, grafolog pa se uslužno nakloni, češ: "Mislim, gospodični, da je najbolj pametno, ako sc odstranimo iz tega brloga." Dekleti sta istih misli. Z ljubeznivostjo popolnega kavalirja jima grafolog pomaga obleči plašč, zunaj pa: "Morda sedemo v kak boljši lokal, da še goapodični Marijani povem do kraja njeno usodo Slednja nekoliko zardi, vendar ne ugovarja. Mraz pritiska, ulice so že polne večerne megle, ki je niti žarnice niti obločnice ne morejo rasredčiti. Trojica zavije v nočno kavarno, kjer pa le ni pravega življenja. Grafolog govori vedno bolj skrivnostno in zaupno. Marjani zlasti svetuje. i aziiu nasmehne, podjetni možak blok in svinčnik, čH presunjens, grsfolog pa kakor ____________ slep in gluh za vae okrog sebe: i naj bo previdna v ljubezni, da ne -Po poklicu ste obrtnica, ven- doživi nepopravljivega razočara-dat Še ne izvršujete samostojno nja. Pri tem Jo po bliakovito svojega obrts. razen za dom in premeri s očmi po životu, kjer kako prijateljico Izvežbali ps; so dekliške Unije znatno zabri-ste se v poklicu v mestu, v Kra« sane. nju ali pa v Ljubljkni." »Torej tudi to vidite iz plsa- Minka si niti dihati ne upa. I ve?" prebledi tovarniška delav-grafolog pa jI samo pogleda v ka strmeče oči in sklepa dalje: "Znanoatl nI skrita nobena "V Ljubljani, gospodična pri tajnost," s poudarkom pove gra-nekih sorodnikih Vidite, tale folog in začne svariti, češ. kak- poteza tukaj pa pove. da ste šivilje. Ps recite, ds ni res'" zmagovito dvigne grafolog glavo In prodorno motri strmeče dekle. šen je danee moški svet. Marijam silijo solze v oči. Kakor otrok pove. kako ima rada orožnika Luja, ki pa je bil te dni prestavljen nekam na Hrvaško. Ako se ji izneveri, ni več življenja zanjo. In v pričakovanju, da bo to vsaj malo izboljšalo njeno usodo, stisne skrivaj grafologu stotak. Nato spet piše na ponujeni blok. Grafolog gleda in gleda ter končno zamolklo pove, da je usoda že odločena. Lujo ima drugo in ga ne bo nikoli več nazaj. Marijana se strese kakor v krču. Minka jo sočutno pogleduje, grafolog pa počasi in zadovoljno sreblje žganje, mežika in ši venomer briše naočnike "Oprostite, k? vam nisem mogel povedati nič boljšega," se su ho oprosti, ko povesta dekleti, da morata na vlak. Po njunem odhodu se vrne k "morski ribi", kjer ga izgubljenci in razcapan-ci sprejmejo z burnim pozdravljanjem v svojo sredo. "Ti dve si pa pošteno omol-zel!" sede kraj njega sloki dolgin. "Žeti je treba, dokler je čas," se zareži grafolog in naroči vina: "Da fantje ne bodo trpeli žeje!" "Grafolog, ti si baraba!" sikne natakarica, ko postavi poln Štefan na mizo. "Kar hitro plačaj, da še mene ne ogoljufaš!" "Kaj bo baraba," brani dolgin, ko vidi, da grafolog plačuje, "saj je bil hotelski portir'" Nato pijejo, dokler grafologu spet ne zleze kača v čep. "Preteklo življenje," ir^omlja, ko motovili s težko glavo v predmestje, kjer že nekaj noči dobiva zavetišče v toplem konjskem hlevu. Ko potlej zjutraj ves zmečkan in krmižjav prikašlja k "morski ribi", pp^ieda iz navade časnike. Nenadoma izbulji oči in ponovno prečita: SAMOMOR BODOČE MATERE. Pod večerni gorenjski vlak se je vrgla ženska, stara kakih 25 let. Na krik nekega mladega dekleta, ki je hotelo obupno dejanje preprečiti, so vlak ustavili, vendar je bilo že prepozno. Nesrečna ženska je bila strahovito razmesarjena in seveda že mrtva. V žrtvi obupa so spoznali 22 letno tovarniško delavko Ma-rijano N. Kakor je povedala njena sestrična, 18 letna Minka P., sta se dekleti pripeljali v Ljubljano, da bi nakupili nekaj zimskega blaga. V neki gostilni sta naleteli na nekega človeka, ki se jima je izdajal za grafologa. Njegove napovedi, češ da se ji je izneveril izvoljenec, s katerim je pričakovala otroka, so na Mart-jano P. tako porazno vplivale, da se je odločila za obupni korak. Policija sedaj z vso vnemo išče zagonetnega grafologa, ki ima dejansko ns vesti to žrtev. "Je kaj posebnega?" stopi tedaj k njemu sloki dolgin, a grafolog mu pomoli časnik pod nos. "Se moramo preseliti v kak drug brlog," pravi dolgin, hitro naroči dve čašici žganja in po-treplje tovariš« po ramenu: "Se dobro, da sem ti sinoči sunil dva kovača! Kaj bi danet počela v suši. pa s tako novico!" Oba se zarežita, izpijeta in naglo odideta. Odslej pri "morski ribi" nihče nič ne ve o grafologu. Celo zlovoljna natakarica pravi detektivu, ko se oglasi, da v tem lokalu še ni nikoli nič slišala o nobenem takem človeku. Adijo Prekmurje F. Šebjanlč Branko Kosmulj ali po doma če, kratko Brk — se je s težko glavo in lepim spominjanjem po-času skobalil s postelje. V prvem hipu se sicer ni mogel sprijazniti z mislijo, da bo moral o-bleči povaljano obleko, obuti stlačene čevlje — ko pa sije pre-dočil skorajšnji odhod, s» taki malenkostni predsodki kaj hitro splahneli; za nje ni bilo vredno zgubljati niti trohice časa. Se enkrat je pregledal oba ko-včega, pretaknil vse kote, da ja kje česa ne bi pozabil, potem pa je dal odnesti vse stvari na postajo. Slovo od gospodinje je bilo kratko, zato mu ni preostalo ničesar drugega, ko da se je še sam napotil za služkinjo.' Na postaji so ga že pričakovali nekateri tovariši. Bili so neprespani in malce še vedno od včeraj, kot se je izrazil eden iz med njih. Komaj je kupil vozovnico in dal dekli nekaj drobiža, že je bil v križnem ognju njihovih burkastih želj en j. Glasno so mu trobili na uho in zabičali, naj ne pozabi pozdraviti svojo "bodočo", naj se poskrbi za obilen zarod in naj se kje v Ormožu pošteno nacuka . .. Tovariš s pisarne, zapit uradnik, mu je svečano izjavil, da bi bil naraV-nost greh, če bi se trezen pripeljal v Ljubljano; celo s te hudičeve province. — Vsem nam in vsemu Prek-murju pa zdaj že lahko pokažeš osle. — In svojemu bodočemu tastu, ki je tolikokrat lazil v Beograd, lahko poljubiš vsak prst posebej! — Takih in podobnih hasvetov je kar deževalo. Branko Kosmulj jim je dobre volje pritrjeval in nestrpno pogledoval uro. Ko je končno le prišel čas odhoda, se je v naglici še enkrat poslovil od vsakega posebej in se zavihtel v vagon. V drugem razredu si je poiskal samoten kupe, v katerem se je lahko udobno zleknil. - Vlak je medtem že potegnil. Zunaj, sredi požetih poti, ki so v krogu ležala in se odmikala, si Branko* Kosmulj potem ni mogel kaj, da ne bi zdaj že z rahle odmaknjenosti v duhu pre-merjal šest groznih mesecev, ki jih je moral prebiti stran od Ljubljane. Med enakomernim drdranjem in nabijanjem ob tračnice so mu misli neprestano uhajale nazaj . . . Ko je dobil dekret, da je nastavljen v S. (kraj je najprej poiskal na karti) se je malone sesedel. Marija in njegovi so kar obupavali. Edino Marijin oče mu je prigovarjal, naj le gre; čez nekaj mesecev ds bo že ce- lo stvar sam uredil res šel. Služba sicer ni bila marsikdaj si Je lahko« ro oddiha — morilo provincialno življl? * ravninsko mestece Pokrajin, pravcata' starki sili na eni «trjf gled, na drugi p« ujT1 stno vzvalovi, da si m voščit, kaj lepega leta In pote« tiltMH vri, ki diši se vsak ^ gnoju in ti bosi m» hie »P« Bosi, prosim, bosi' p„ J vo večno stokanje, če malce zaokrožen račun Franciji in Nemčiji pa «J stano nabirajo lepe denan vzdržati nekaj mesecev da je še našel sončno sobo dovoljivo hrano. Marija vsakšnem obisku sicer om da mu kuha teh ljudi J? ni ravno slaba — očito * ja. V dveh mesecih je m shujšal za tri kile ... m« so bile temu krive večem karije, večerna razvedrili da. Samo po sebi so pa | nedoločne stvari, vsakdi Vrag, krokarske noči, z n mi kozarci, s cigansko mui z zapeljivimi Gizinimi oa so bile vseeno lepe, taki značilne ! Noč, ko je v i "Pri Rezi" treščil onegak tavza, ki je nekaj klofc madžarščini, tisto, da bi bil mejne vasi, je kaj palač, la morda najlepša. V m šem razpoloženju je a svojemu nacionalnemu a vanju. Iz sanjarjenja ga je a zbudil sprevodnik^ ki je prižigat luči. Pravkar je prečkal svetli pas Mure. Branko Mosmulj, ki a videl na asfaltu ljublja cest, je vzradoščeno pq skozi okno, na druga stra re. V prsih se mu je nekaj stilo, posmehljivo in komi šno je vzkliknil: — Adijo, Prekmurje! Branko Kosmulj je imeli vrstno pravico, da je takoi knil. Sest mesecev se je v tej prokleti slovenski 8| ji. Dodobra jo je spozniL je uslužbenec na svojem a In drugi, Kosmuljeve baze dje, ki bodo enako razpel odhajali iz Prekmurja, I imeli enako pravico, kaj m Prekmurje pa bo vseea velo naprej. Ponižno tihoj ki se bodo z otroki naprejJ jali po Slavoniji, NemcijtJ ne bodo še naprej orale ii sile. In kruh bo večini I prej v želji.—Kosmuljeve ljudem pa bodo še naprej 11 cigani; na uho in plese lji. Prekmurje namreč ne odpotovati in vzklikniti: / Kosmulji! Vsrok "Gospod, toda tako več," ogorčeno zakriči cul ravnatelj, "najel sem vaj žiranje ognja, vi pa če!" J "Oprostite, gospod rivj zdravnik mi je zapisal d* kateri je prepovedano Jm če stvari!" Is šivalskegs cirtfvt 1 V gozdu se srečata dv« I ča: "Zakaj si pa tako slabe« prijatelj?" vpraša prvi. ^ "Imel sem hudo smok»,J vori hrošč, "pol ure » ral s kresnico. šelepot*J" pazil, da ni bila kresnici. ■ tleča cigareta " TISKARNA S.N.P. SPREJEMA VSA v tiskarska obrt spadaj* e ¿»aHtka w Tlaka vabila sa veselice in škode, vlsltake. csssu» koledarje. leUka Itd. v slovanske», hrvstskem. češkem, angleškem Jesiku In drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA HA ČLANSTVO J* TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKAnm Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne.—Cene Pišite po Informacije as easier Drušlaske s Sodnik priči: "Ali niste morda v sorodstvu s obtožencem?" Priča: "Nisem, goepod sodnik" ^^ Obtoženec "NI res. gospod __ sodnik, že od nckdsj jc moj- »57 S« 8. LAWNDALE AVENUE Vinski brat!" I • TEL. ROCKWELL 4*4 aliiks SNPJ PRINTERV . CHICAGO, ni^