CENA LIR 25 Poštnina plačana — Spod. abbon. post. — II gf. GOSPODARSTVO Trgov ina ^ financa ♦ industrija ♦ obrt ♦ kmetijstvo Leto VIL ŠT. 153_ PETEK, 31. JULIJA 1953 TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 89 33 Te dni je Trst obogatel za novo jav-j10 ustanovo, ki ima namen zgraditi *ržaško letallišče. Kakor vse naprave, zahtevajo še tako majhno površino Zefflijišča, bo tudi za to potrebna slo-venska zemlja. Ta se je še do nedavna tudi v samem Trstu razprostirala c>sto do obale. V zadnjih letih se me-P?> Pokrajina in država s svojimi ita-ujanskimi upravami — dejansko izvr-^ujejo danes tudi oblast ZVU Italijani "" čedalje bolj zajedajo v notranjost Zernlje našega ljudstva. Zato ni treba niii denarja! Zadostuje italijanski pa-ra6raf iz 19. stoletja. Ako potrebuje slovensko zemljo neka us.anova — bo-I iskreni, tudi ustanova za tržaško ctališče bo italijanska — je zadeva Bupolnoma preprosta. Iz predala po-■egneš omenjeni paragraf in proglasiš “stanovo — na žalost s podpisom An-siezev ali Američanov — za javno-Koristno. V tistem trenutku postane edpor našega človeka nemogoč. »De-ucet je dekret!« je dejal don Shirza 'Sirca) našemu kmetu, ki se je upiral *n ni hotel izročiti zemlje svojih de-u°v za ttVillaggio del Fanciullo« na Op- Ni zakona, ki bi zaščitil našega posestnika pred tem paragrafom. Predane je do New Yorka in Organizacije uruženih narodov, v imenu katere an-Sio-ameriska Zavezniška vojaška u-Pfava vlada v coni A Svobodnega tr-2sškega ozemlja. Temu paragrafu se ne moreš upreti; ne moreš se upreti niti ceni, ki jo določi za tvojo zemljo Posebna uradna komisija, v kateri se-ei0 NIKAKOR NI ITALIJA!«. čir °^- nasl°vom »Tržaški vtisi« priob-terf iužnotirolski dnevnik »Dolomi-« vtise svojega dopisnika iz Trsta. ^ °pisnik pravi, da bi Trst kazal svo-ru ^dnarodno podobo tudi v prime-irini bi v niem ne bivala že 8 let ln.®io~ameriška posadka. »Pravzaprav re a mesto evropski obraz. Fašizem je ■ Postavil nekaj zgradb, s katerimi je ^nesto. približal Italiji; kljub temu *esto ohranilo svoje »nadnarodno krn.S'KOv lice' Oglejte si samo pre-toi^d Stavni trg (Piazza Unita), ka-n0 -.e in Protestantske cerkve in kras-sinagogo. Potem proučite de eJJce UP6 na ulici in tržaške nava-i-' Tako na pr. ženske lahko zahaja-v kavarne in se sprehajajo po uli- r //a™e’ ne G'a kdo nadlegoval; nie.Mi*' teSa ni- Hodite gor in dol po nin h opazujte arhitektonsko zuna- ta,s^ Pa se vam bo verjetno zgodilo Prišl ^aJcor Usti mladi Italijanki, ki je Vzki-i tsrvič v Trst in je razočarana Piknila: »po nikakor ni Italija!« Italija se je dvignila z ameriško pomočjo Kako je De Gasperijeva vladavina za las ušla popolnemu porazu - Mnenje londonskega časopisa Švicarska mornarica-200.000 ton Znani gospodarski londonski politični tednik «The Economjst« (4. julija) opisuje v članku »Položaj Italije v zahodnem svetu« vlogo Italije v Organizacije Severne atlantske pogodbe. Podrobno se bavi z vzroki, zaradi katerih se je De Gasperi komaj izognil popolnemu polomu pri zadnjih parlamentarnih volitvah. Časopis govori o možnosti prave pravcate katastrofe sedanje vladavine v Italiji, kj sloni na srednjih strankah; za las je sedanja vladavina ušla polomu. Na prvi pogled preseneča naraščanje pristašev strank s. skrajnimi programi ,ko vlada danes v Italiji gospodarska blaginja. Res je, težko je govoriti o dejanski blaginji v državi, ki ima 2 milijona brezposelnih; v državi s preveč omejenim naravnim bogastvom, da bj bilo mogoče dvigniti življenjsko raven, ne da bi investirali ogromnih ka-pitalov, kakršnih si Italija ne more dovoliti; v državi, v kateri so proizvajalci navajeni proizvajati samo za omejen trg z visokimi cenami. Toda v primeri z nedavno preteklostjo je danes življenjska raven v Italiji vsekakor visoka. Realne plače sp višje, kakor so bile kdaj poprej, notranja in zunanja trgovina razmeroma cvete. Razvoj zemljiške reforme in gospodarski napredek V južni Italiji sta vsekakor večja kakor za časa fašistične vladavine. Res je sicer, da uspevajo stranke s skrajnimi programi tam, kjer prebivalstvo gladuje in zmrzuje; toda samo z razlogi gospodarske in socialne narave se neuspeh De Gasperijevega bloka ne da razlagati. Iz zadnjega poročila britanskega trgovinskega ministrstva p britanski zunanji trgovini je razvidno, da je V. Britanija v prvih štirih mesecih letošnjega leta uvozila iz Jugoslavije blaga v vrednosti nekaj nad 3 milijone funtov šterlingov proti 11,1 milijona funtov šterlingov v istem razdobju lanskega leta. Britanski izvoz v Jugoslavijo pa je padel od 5,1 milijona funtov šterlingov v prvem tromesečju lanskega leta na nekaj nad 3 milijone luntov šterlingov v istem razdobju letošnjega leta. Poročilo navaja nadalje naslednji pregled britanske trgovine : sa posa- mezne vrste blaga v prvih petih mese- cih 1953, v funtih šterlingih: Britanski uvoz iz Jugoslavije 1952 1953 Januar-maj Žito in moka 6,006.026 Les 4,513.441 2,464.509 Pisane kovine in izdelki 447.628 696.757 Britanski izvoz v Jugoslavijo # Železo, jeklo in izdelki 186.770 109.002 Rezila, želez- nina in orodje 201.827 84.310 Električni aparati 203.210 248.871 Stroji in pribor 487.179 674.390 Bombažna preja ir 1 izdelki 478.641 24.812 Volnena preja in izdelki 60.030 17.132 Drugi tekstilni izdelki, razen svilenih 230.528 13.405 Kemikalije, droge in barve 342.249 400.120 Motorna vozila in nadomestni deli 2,749.193 492.332 Trgovinska izmenjava med Anglijo in Jugoslavijo v letošnjem letu se razvija pač v znamenju lanske sušei v Jugoslaviji. Tako je n. pr. v 5 mesecih lanskega leta -Jugoslavtija izvozila v Anglijo za 6 milijonov funtov šteEfln-gov žita in moke, letos pa nič, JUGOSLAVIJA V MEDNARODNEM ŽITNEM SPORAZUMU Upravni odbor mednarodnega žitnega sporazuma se je sestal na prvo sejo v Londonu in objavil por Čilo o polo- Na željo mnogih naših bralcev, ki nameravajo potovati v Jugoslavijo, priobčujemo nekaj podatkov o raznih določbah za potovanje v Jugoslavijo in o tamkajšnjih hotelskih razmerah, ki naj bi jim bili v napotilo. Predvsem je treba razlikovati dve vrsti dovolilnic za vstop v Jugoslavijo: 1. običajno redno potno dovoljenje, ki nam je potrebno za obisk sorodnikov ali za poslovna opravila v Jugoslaviji; 2. dovoljenje s tako imenovano turistično vizo. Ker smo sredi turistične sezone, ko leze iz vročega tržaškega kotla vse, kar more in zna, lotimo se najprej določb glede turistične vize. KAKO SI NABAVIŠ TURISTIČNO VIZO Turistično vizo za potovanje v Jugoslavijo si lahko izposluješ pri vsakem jugoslovanskem diplomatskem predstavništvu v tujini. Za to vrsto potnih dovoljenj je uradni postopek skrajšan do skrajnosti. V ta namen izpolniš poseben obrazec, ki ga nabaviš pri samem diplomatskem predstavništvu (na konzulatih ali v Trstu pri Gospodarski delegaciji FLRJ, Strada del Friuli 56) ali v pooblaščeni potovalni pisarni (v Trstu n. pr. pri »Svicarsko-tržaškem potovalnem uradu — UVSET — Utficio Viaggi Svizzero-Triestino). Izpolnjenemu obrazcu priložiš tri lastne fotografije. Za dosego turistične vize moraš dokazati, da boš v Jugoslaviji razpolagal z denarjem, ki ti je potreben za bivanje v določenem letoviščar-skem kraju. V ta namen si moraš na- Med razlogi notranje politične narave navaja časopis obrabo De Gaspen-jeve vlade, ki se je obrabila kakor vsaka vlada, ki vlada že pad 5 let. Nadalje je na italijansko javnost neugodno vplivala De Gasperijeva volilna reior-ma. »The Economist« omenja^ da imajo poraz srednjih strank pri volitvah za poraz ameriške politike. Toda javnost v Italiji in zahodnih državah verjetno pozablja, da bi danes v Italiji gospodaril Malenkov, ko bi Italija ne bila prejemala ameriške gospodarske pomoči. Po zaslugi te pomoči so se realne plače v Italiji dvignile, sprostila se je trgovina, med industrije! se je pričela uveljavljati nova miselnost; ameriški pomoči je treba tudi pripisati vsaj polovico gospodarskega napredka y južni Italiji. Pisec opisuje nato nekatere zunanjepolitične poteze, ki so kvarpo vplivale na volilce, ki bi sicer glasovali za De Gasperija. Med temi omenja Churchillov govor med volilno agitacijo v Italiji, v katerem se je predsednik angleške vlade zavzemal za sporazum z SSSR in je v njem popolnoma ignoriral Italijo. Dalje govor ameriškega poslanika ge. Luče v Milanu, ki je poskušala Izvajati pritisk na italijanske volitSe* z grožnjo, da Američani ne bodo več pošiljali pomoči Italiji, ako Italijani ne bodo glasovali za De Gasperijev blok. Prav tako so po mnenju londonskega časopisa zahodne države premalo podprle Italijo v tržaškem vprašanju. V zaključku se člankar zavzema za priznanje vplivnejšega mes a Italiji v okviru zahodnih držav. žaju. Iz njega se viui, da je na sporazum pristalo 30 držav uvoznic in 2 državi izvoznici. Ti dve državi proizvajata dovolj žita, da ho zagotovljena redna dobava državam uvoznicam, državni izvoznici, ki sta pristali na sporazum, sta Kanada in ž dni lene ameriške države. Avstrija in Francija še nista izvršili vseh potrebnih icrmalno-sti. Rok za ratifikacijo je zapadel 15. julija, vendar je bil praktično podaljšan do 1. avgusta. V mednarodni sporazum so bile sprejete 4 nove države, in sicer Jugoslavija, Korejska republika, Jordanija in Vatikan. BURMA NAROČA V JUGOSLAVIJI Gospodarska delegacija iz Burme, ki je nedavno obiskala Jugoslavijo, je pokazala svojo pripravljenost, da bo Burma naročila v Jugoslaviji nad 100 mostovnih konstrukcij v dolžini 2000 metrov. Izrazila je željo, da bi v Jugoslavijo prišli strokovni delavci iz Bur- baviti kreditno pismo, ček ali tako imenovani »vaucher«. V Združenih državah in Angliji so v navadi zlasti »travellers checks«. Vsota denarja, ki je za to potrebna, se ravna po hotelskih cenah v letoviščarskem kraju, za katerega si se odločil, in znaša 1500-2000 lir na dan. Ta denar v tuji valuti lahko izmenjaš v vseh poslovalnicah »Jugoslovanskega putnika« v Jugoslaviji (n. pr. že na vlaku v Sežani ali na cestnem bloku pri Fernečah), v poslovalnicah »Turista« ali Narodne banke. PREDNOSTI TURISTIČNE VIZE Turistična viza ti daje posebne prednosti za časa bivanja v Jugoslaviji. Tako se lahko na jugoslovanskih železnicah ali na ladjah Jadranske linijske plovbe voziš s popustom 25% ne glede na razred, v katerem potuješ, ali vlak. Popust velja tudi za »Sim-pion Orient Eocpress« (London — Trst — Sežana, Ljubljana — Zagreb — Beograd — Atene), tako imenovani »Tauern-Express« (London — Bruselj — Koeln' — Monakovo’ — Salzburg — Jesenice — Ljubljana •— Beograd) in »Adria-Eocpress« (Grossenbrode — Hamburg — Wuerzburg — Monakovo — Ljubljana — Reka). Za potnike s turistično vizo je carinski postopek na meji mnogo hitrejši. Carine prosta je vsa osebna prtljaga, poleg tega vsi predmeti, ki so potrebni za turistično bivanje iv Jugoslaviji (fotografski in radijski aparati, daljnogledi, glasbeni instrumenti, gramofoni, pisalni stroji, otroški vozički, športna oprema, oprema za taborenje USIHANJE ZLATIH REZERV Po poročilih neke rimske gospodarske agencije so zlate in dolarske rezerve v Italiji dne 31. decembra 1952 bile takole sestavljene (v milijonih dolarjev, y oklepaju višina pred letom poprej); Zlato 346 (333) Dolarji 274 (266) Prebitek pri EPZ 103 (134) Druge valute 190 (312) Skupaj 913 (1045) Postavka ((pribitek pri EPZ» se nana- ša na pribitek Italije v Evropski plačilni zvezi, ki se je v letu 1953 spremenil v primanjkljaj. V preteklem finančnem letu (od julija 1952 do junija 1953) so se italijanske rezerve v tujih valutah znižale za 250 milijonov dolarjev, kar predstavlja približno 5 odstotkov. ZASTOJ V ITALIJANSKIH TOVARNAH LOKOMOTIV Italijanske tovarne lokomotiv in železniških vagonov se pritožujejo, da so naročila uprave italijanskih železnic preskromna. Težave so tudi s prodajo v tujini. V preteklem letu je proizvodnja v omenjenih tovarnah znašala; 5 električnih lokomotiv, 34 raznih drugih vozil na električni pogon. 23 prikolic, 215 potniških vagonov, 30 prtljažnih vagonov, 35 tovornih vagonov. Tujina ne kupuje rada teh italijanskih proizvodov, ker so njihove cene previsoke. me, da bi si ogledali metode dela v Jugoslaviji. Neki nemški strokovni list poroča iz Ranguna, da je bil 29. junija v Rangumj/ podpisana zadevna trgovinska pogodba. Jugoslavija bo izvažala industrijske izdelke kakor poljedelske stroje, orodje, petrolejske svetilke, električne naprave, stroje za vrtanje, dvigala, razna vozila, tkanine in ladje vseh vrst, med temi tudi petrolejske ladje, Dieselove motorje, gene-raiorje, črpalke, usnjene izdelke, razstrelivo, gumijaste obroče, kemikalije itd. na novih polili Pripravljen je bil načrt za novo uredbo o tgrovinskih podjetjih in obratih. Odredba zadeva trgovinsko kupoprodajo. Po tej uredbi se lahko bavijo s trgovinsko delavnostjo tudi kmetijske zadruge. Načelno smejo imeti podjetja samo eno prodajalnico; ljudski odbori lahko samo izjemoma dovolijo istemu podjetju več prodajalnic. Proizvodna podjetja ne smejo imeti posameznih oddelkov za blagovni promet. Takšni tr- itd.; nadalje 200 cigaret in 20 cigar na osebo iznad 16 let). Turistična viza stane 1.50 dolarja (v Trstu 938 lir). Vsa opravila, potrebna za nabavo turistične vize, opravijo tudi razne potovalne agencije, ki jih je za to pooblastil »Jugoslovanski putnik« in ki za svoje delo računajo okoli 10— 15% od hotelskega »vaucherja« (predvidenih hotelskih stroškov). TUJE VALUTE Sama Jugoslavija dovoljuje uvoz kakršnega koli zneska tujih valut (deviz). Po italijanskih valutnih določbah, ki veljajo tudi v coni A STO, smeš vzeti s seboj na pot v tujino največ 30.000 lir (na osebo). Jugoslavija dovoljuje uvoz 500 dinarjev jk> osebi, in sicer v bankovcih izpod 100 dinarjev. Zneske nad 500 dinarjev in bankovce nad 50 din lahko turist deponira pri cariskem uradu na meji. Dvigne jih lahko v enem mesecu brez posebnih formalnosti, po poteku tega roka pa s pristankom finančnega ministrstva. Ako nisi v Jugoslaviji potrošil vseh deviz, jih lahko zopet izneseš pri povratku iz Jugoslavije, in sicer v tridesetih dneh in s pristankom poslovalnic Narodne banke ali Jugoslovanskega putnika; dokazati moraš, da jih nisi uporabil v turistične namene za časa svojega bivanja v Jugoslaviji. SAMO DVE VRSTI HOTELOV Razdelitev hotelov v tri vrste (kategorije A, B in C) je J>ila odpravljena. Tako obstajata danes samo še dve vrsti, in sicer prvorazredni (luksuzni) in dobri hoteli. Prvorazrednih je prav malo (»Slon« v Ljubljani, »Toplice« na Bledu, »Kvarner« v Opatiji, »Palače Čeprav ni Švica obmorska država, si je med zadnjo svetovno vojno ustvarila lastno trgovinsko mornarico, da bi svoje prebivalstvo preskrbela s primerno prehrano. Švicarji so si ustvarili tudi zadevno pomorsko pravo, ki je oblikovano v posebpem zakonu z dne 9. aprila 1941. Svojo mornarico so ohranili tudi v povojnem času ter pomorski zakon revidirali. Po tem zakonu je v pomorskih zadevah pristojno sodišče v Bazlu. Lastniki švicarske trgovinske mornarice so lahko samo Švicarji, ki stanujejo v Švici. Člani pomorskih delniških družb smejo biti tudi samo Švicarji. Tako hočejo Švicarji preprečiti vmešavanje v njihove pomorske zadeve tujih dr. žav v primeru vojne. (Konec leta 1949 je obsegala tonaža švicarske mornarice 61.000 bruto registrskih ton. Ko je sredi leta 1950 izbruhnila korejska vojna, so švicarska Francozi pojedo manj Ma Cena letošnje pšenice Francoska vlada je določila ceno za odkup nove pšenice. Cena znaša 3.645 frankov; k tej ceni je treba dodati nagrado v znesku 155 frankov, kar da skupno 3.600 frankov za 100 kg. Notranja cena francoske pšenice je torej višja kakor na zunanjem trgu. V evropskih lukah stane namreč pšenica 2000—2800 frankov za 100 kg. že pred vojno je francoska vlada pospeševala pridelovanje žita z višjimi cenami. Leta 1940 pa je ustanovila »Office National interprofessionel des cereales«, ki je pričela prevzemati žito od proizvajalcev. Zakon, ki predvideva državen odkup pšenice, poteče z letošnjo letino. govski obrati se morajo izpremeniti v neodvisne poslovalnice. Edino kmetijske zadruge lahko odprejo v lastni režiji prodajalne za prodajo lastnih proizvodov ali nakup proizvodov svojih članov na področju njihovega delovanja. Pa tudi v tem primeru mora imeti prodajalna posebno pogodbo z osrednjim vodstvom zadruge. Uredba izrecno nagiaša, da podjetja, bodisi trgovska ali industrijska, ne smejo nabavljati blaga s posredovanjem raznih nakupovalcev. To delo opravljajo lahko samo neposredni nameščenci podjetij. Industrijska podjetja morajo zapreti svoji trgovinska predstavništva. Trgovska in industrijska podjetja lahko prodajajo svoje blago po svojih potnikih, ki pa morao biti njihovi nameščenci. Ti smejo prodajati samo blago svojih podjetij. Trgovinska podjetja na debelo smejo prodajati blago samo trgovinskim podjetjem na drobno; trgovinskim podjetjem na debelo smejo prodajati samo blago, ki so ga nabavila neposredno pri proizvajalcih. ProMnla v llalijl m na Polista Na sestanku v Bad Kissingenu so predstavniki nemške železarske in jeklarske industrije pristali na povprečno znižanje cen železa in jekla, ki doseže povprečno 5%. Sporazumeli so se tudi, da bodo tega zbhžanja deležni tudi izdelki Siemens-Martinovih peči, torej ne samo izdelki Thomasovih PROIZVODNJA V ITALIJI NEKOLIKO POPUŠČA Po podatkih »Assider« je Italija proizvedla v maju 1953 266.622 ton surovega jekla, medtem ko je proizvodnja maja 1952 znašala 308.492 ton. Napredovala je proizvodnja litega železa, in sicer od 106.059 ton v maju 1952 na 110.591 ton v maju 1953. Priobčujemo pregled proizvodnje v prvih petih mesecih leta 1938, 1952, 1953 1938 1952 1953 L. železo 320.231 414.810 419.430 Jeklo 922.624 1,478.463 1,312.536 Pločevina 720.374 1,145.252 922.791 Zel. zlit. 11.007 35.241 27.407 hotel« v Zagrebu, »Park hotel« v Splitu, »Excelsior« v Dubrovniku in »Ma-jestic« v Beogradu). Cene za pension v prvorazrednih hotelih: 2500—3500 lir na dan), v dobrih hotelih pa 1700—2200 lir dnevno. Lahko se naročiš tudi na posamezne gostinske servise (zajtrk, kosilo ali večerjo). V penzion je vključena tudi taksa za bivanje 10-30 dinarjev na dan. Iz previdnosti je priporočljivo, da si rezerviraš hotelsko sobo okoli 10 dni vnaprej. Na omenjene cene v hotelih so člani jugoslovanskih sindikatov deležni 40% popusta v sezoni in 60% izven nje (od 1. septembra). Poleg tega imajo ti 75% popusta na železnicah pri odhodu na letovanje, oziroma pri povratku. Cene na jugoslovanskih železnicah so bile maja znižane za 20-40%, različno glede na dolžino proge. DOVOLJENJA ZA OBIČAJNA POTOVANJA Ako potuješ v Jugoslavijo po opravkih ali na obisk svojcev ali znancev, torej ne na letovišče, si nabaviš dovolilnico, oziroma običajno vizo pri jugoslovanskih diplomatskih predstavništvih; tudi v ta namen posredujejo razne potovalne agencije. Izpolnit; je treba poseben obrazec v treh izvodih in priložiti tri fotografije. Ako predložiš staro potno dovoljenje, ki je izteklo v tem koledarskem letu, zadostuje ena fotografija. Za dovolilnico plačaš v vsakem primeru 1875 lir. Poleg tega ti diplomatsko predstavništvo (Gospodarska delegacija FLRJ v Trstu) določi, koliko tujega denarja moraš obvezno menjati v dinarje, ki jih boš potreboval za svoje bivanje v Tu-goslaviji. Postopek za nabavo navadnega potnega dovoljenja je mnogo daljši kakor za nabavo turistične vize. oblastva pozvala pomorske družbe, naj skušajo dvigniti topažo svojega ladjevja. Vlada je podprla zadevne pobude s podeljevanjem posebnih posojil. Temu pozivu so se pomorske družbe odzvale. Tako šteje danes švicarska mornarica 35 enot s skupno .topažo 2.00 tisoč bruto registrskih ton. Mornarica je zelo moderna. 20 ladij je bilo zgrajenih po letu 1948; 22 enot presega to-nažo 6.500 bruto reg. top. Švicarske ladje plujejo na stalnih progah pa tudi v svobodni plovbi (trampu). Švicarji oddajajo svoje ladje tudi v najem za določen čas (time charter). Na švicarskih ladjah je zaposlenih okoli 1.000 pomorščakov. Med temi je samo ena četrtina švicarske narodnosti. Švicarji si prizadevajo, da bi vzgojili lasten pomorski naraščaj. Tako bi se v primeru vojne lahko popolnoma zanesli na lastne brodarje. PRIDELEK PŠENICE 1909-13 6,45 86,4 13,3 1934-38 5,22 81,4 15,6 1950 4,32 77,0 17,8 1951 4,25 71,2 16,7 1952 4,29 84,0 19,6 Iz teh podatkov se vidi, da s pšenico posejana površina polagoma nazaduje. Saj je na pr. v razdobju 1909 do 1913 znašala povprečno 6,54 mil. hektarov, lansko leto pa 4,29 mil. ha. Kljub temu doseže letni pridelek približno isto višino (okoli 80 milijonov stotov). To pomeni, da narašča pridelek na hektar, kar je očitno iz zadnjega stolpca. — Francozi jedo čedalje manj kruha. Pred prvo svetovno vojno je Francoz pojedel na leto 220 kg kruha, tik pred drugo 185 kg, danes pa komaj 125 kg. AMERIŠKA NAROČILA ITALIJI V Rimu so priobčili podatke o višini amerikših vojaških naročil Italiji (off shore) do 30. junija tega leta. Do tega dne je Italija prejela iz Združenih držav za 339,613.785 dolarjev naročil, in sicer so prejela industrijska podjetja v severni Italiji za 167,718.245 dolarjev naročil, podjetja v srednji in južni Italiji pa za 171,895.540 dolarjev. Naročila so bila razdeljena takole: 195,737.891 dolarjev za razstrelivo; 68 milijonov 566.327 dol. za gradnjo ladij; 39,802.422 dol. za letala; 19,508.242 dol. za električno opremo; 9,579.180 dolarjev za vozila; 9,920.673 dol. za topništvo. Najvažnejša naročila so bila dana podjetjem Finmeccanica, Fiat, B.P.D. in S.I.G.M.E. Za izvršitev teh naročil so izplačale tuje banke Italiji za 20,723.212 dolarjev predujmov, italijanski devizni urad pa za 6,098.180. Za izvršitev teh naročil je potrebno 28 milijonov enot dela posameznega delavca na dan, kar ustreza zaposlitvi 100.000 delavcev. ŽIVLJENJSKI STROSKI V ITALIJI Poročila za maj 1953 govorijo o zvišanju življenjskih stroškov v Italiji od 56,68 na 57,02, ako postavimo za osnovo, da so stroški leta 1938 znašali 1. Indeks življenskih, stroškov Italije je znašal v maju 1952 55,22. Po vsem tem so se življenjski stroški v Italiji povečali od aprila do maja 1953 za 0,6 odst, v teku epega leta (od maja 1952 do maja 1953) pa za 3,3 odstotke. Indeks cen na debelo je v maju 1953 narastel od 52,34 na 52,53 (za 0,4 odst.). Po domače povedano so danes življenjski stroški, izraženi v lirah, za okoli 57-krat višji kakor 1938. Toliko manj je torej vredna današnja lira. POLJSKA POSPEŠUJE PROIZVODNJO Poljska vlada je priobčila poziv, naj se proizvodnja jekla dvigne. Treba je tudi dovršiti železarne v Novi Huti pri Krakovu. Po načrtu, ki so ga sestavili poljski izvedenci, naj bi proizvodnja jekla na Poljskem leta 1955 dosegla 5 milijonov ton letno. Pred vojno je proizvodnja na Poljskem znašala 1 milijon ton. Po uradnih podatkih je Leta 1952 dosegla 3,200.000 ton. Tretjina te proizvodnje prihaja iz Bjerutovih jeklarn v Censtohovu. Železarna v Novi Huti bo proizvajala letno 1,500.000 ton. IZVAŽANJE STAREGA ŽELEZA IZ NEMČIJE Zahodna Nemčija je začela zopet izvažati staro železo. Izvoz v maju je dosegel 14.000 ton, V maju je Zahodna Nemčija izvozila 14.000 ton v Belgijo in Italijo. Nemške jeklarne so v maju nakupile samo 85.000 ton, medtem ko imajo na izalogi kar 725.000 ton starega železa. Zaradi tega je cena starega železa nazadovala za 12,60 nemške marke pri tojij. AnglešBfi državnih Angleški zunanji minister Eden je že delj časa bolan na jetrih. Nekaj časa ga je nadomestoval ministrski predsednik Churchill; toda tudi on je moral na mesečni oddih. Ni popolnoma gotovo, ali ni njegova utrujenost politične narave. Nekateri trdijo namreč, da se je Churchill umaknil na svoje premoženje, ker se Anglija ni hotela prenagliti v svojih obvezah nasproti Ameriki v zvezi z dogodki v Sovjetski zvezi. Angleške zunanje posle opravlja zdaj lord Salisbury, nečak Roberta Ce-cila, znanega organizatorja Zveze narodov. Rodil se je pred 60 leti kot Robert Anthony James Gascoyne-Ce-cil. Ko je 21. II. 1938 Eden odstopil kot zunanji minister, ker je nasprotoval Chamberlainovim načrtom za zbli-žanjem z Mussolinijem in Hitlerjem, je podal ostavko tudi lord Salisbury. Tedaj je izjavil: Ta pogajanja ne predstavljajo prispevka k miru, temveč samo vdajo — izsiljevanju.« O Cham-berlainovem kompromisu s Hitlerjem in Mussolinijem v Monakovem je dejal: »Ta dogovor so opisali kot časten mir. Kje je čast? Iskal sem jo in iskal, toda našel je nisem. To je eden najbolj poniževalnih sporazumov v naši zgodovini.« Namestnika zunanjega ministra opisujejo kot zelo preprostega in nevsiljivega človeka z zdravim razumom. Pristaš je anglo-ameriškega sodelovanja, hkrati pa vnet zagovornik sporazuma z Moskvo, Pristaš je konzervativne stranke. ITALIJANSKA ZAVORA Ameriška vlada je povabila Jugoslavijo na razgovore vojaške narave, ki bodo prihodnji mesec v Washingtonu. Poleg teh dveh držav se jih bosta udeležili V. Britanija in Francija. Italijanska diplomacija je zaradi tega kričeče protestirala v Washingtonu, češ da je Italija kot članica Severne atlantske pogodbe (NATO) proti takšnim razgovorom z Jugoslavijo. Ta diplomatski korak je v ostrem tonu podprl italijanski tisk in dodal, da Italija ne more sodelovati z Jugoslavijo za isto mizo, dokler ne bo rešeno tržaško vprašanje, se pravi, dokler ji zahodne sile ne prisodijo vsaj važnejšega dela Svobodnega tržaškega ozemlja. Na to struno je udaril tudi De Gasperi, ko se je s svojo 8. vlado predstavil italijanskemu parlamentu. Američani so potolažili Italijane, češ da ne bodo v Washingtonu razpravljali o vprašanjih, ki zadevajo Italijo, pač pa o načrtih, ki jih ima Jugoslavijo za svojo obrambo in o vskladitvi teh načrtov z načrti treh velikih zahodnih držav. Na dnevnem redu je tudi vprašanje1 vojaške pomoči Jugoslaviji. Italijanksi protest torej ni zalegel. Italija skuša preprečiti zbližanje Jugoslavije z omenjenimi tremi silami; preprečila bi rada zlasti pošiljanje gospodarske in vojaške pomoči Jugoslaviji. V .tej njeni politiki ni nič novega, ničesar konstruktivnega in tvornega, medtem ko zahteva razvoj dogodkov ljudi z novimi načrti in širokimi zasnovami. Na tem1 področju je De Gasperijeva politika stara in se ravna po zgledih starih italijanskih liberalcev (Orlanda, Salandre itd.) in se ni odmaknila niti od Mussolinijevih sledov. In vendar štejemo danes leto 1953! VEDNO JE KRIV TRST De Gasperijeva vlada, osma po številu, je doživela pred rimskim parlamentom1 poraz: zanjo je glasovalo 263. proti njej pa 282 poslancev, medtem ko se jih je 37 vzdržalo glasovanja. Z De Gasperijem, nočejo več sodelova(i niti njegovi nekdanji zavezniki socialni demokrati, liberalci in republikanci. De Gasperi je računal na podporo nekaterih monarhistov, toda tudi ti so ga pustili na cedilu. Dopisnik »Neue Zuercher Zeitung« piše iz Rima, da trdijo De Gasperi-jevi pristaši, da so na Zahodu krivi, ce niso stranke De Gasperijeve vladne skupine (zbrale na zadnjih volitvah več glasov, ker niso hoteli ugoditi Italiji glede Trsta. Isti list tudi poroča iz Rima, da se je italijanski poslanec Valdo Magnani vrnil z obiska pri predsedniku Titu z novim predlogom za reševanje tržaškega vprašanja. SPORAZUM GLEDE TRŽAŠKEGA PRORAČUNA Iz Rima so se vrnili predstavniki Zavezniške vojaške uprave, ki so se pogajali s predstavniki rimske vlade glede dokončne sestave tržaškega državnega proračuna (za cono A) Dosežen je bil sporazum v celoti. Ostalo je odprto le vprašanje določitve višine dolarskih deviz, ki naj jih plača Italija coni A v smislu finančnega sporazuma leta 1948. Gre za 5-6 milijonov dolarjev. Italija vsakokrat odlaša s pristankom na razne kredite, ki jih zahteva ZVU, da bi tako izvajala pritisk na zahodne diplomacije glede rešitve tržaškega vprašanja. Precejšnjo oviro pri pogajanjih je predstavljala tudi okolnosti, da je bila De Gasperijeva vlada že la čas v dejanski krizi. Splošno trdijo poročila iz-Rima, da vlada tam' poleg silne vročine tudi silno neugodje zaradi izbruha vladne krize, ki je gotovo ena izmed najtežjih po zadnji vojni. KONEC TRILETNE VOJNE V Pan-Mun-Jomu so 27. julija podpisali premirje in tako ob prepevanju vojskujočih se vojakov zaključili triletno vojno na Koreji, Ta se je namreč začela 27. junija 1950. Približna bilanca: 1,3- milijona mrtvih med severnimi Korejci in okoli 200.000 mrtvih med četami Organizacije Združenih narodov. Med temi je bilo 170.000 južnih Korejcev in okoli 25.000 Američanov. ZSSR—IZRAEL Februarja 1953 je nekdo izvršil: atentat na sovjetsko poslaništvo v Tel-Avi-vu, prestolnici nove izraelske države. Sovjetski poslanik je takoj odpotoval. Diplomatski odnosi med ZSSR in njenimi zaveznicami na eni strani ter Iz-raelomi na drugi so' bili prekinjeni. Dne 6. julija je izraelski zunanji minister po dolgih pripravah za kulisami izrazil v posebni noti Molotovu željo, da bi izraelska vlada rada obnovila stike; dodal je, da vlada obžaluje a-tentat in da bo nadaljevala s preiskavo. Izraelska vlada je hkrati obljubila, da Izrael ne bo- stopil v nobeno zvezo, ki bi bila naperjena proti Sovjetski zvezi. Molotov je 15. julija odgovoril, da je ZSSR pod temi pogoji pripravljena obnoviti diplomatske stike. Zgovorne stevilhe 17 milijonov funtov (okoli 27 milijard lir) bo potrošila uprava angleških železnic za uvedbo avtomatičnega kontrolnega sistema na angleških progah. Pobudo za to je dala velika železniška nesreča pri Harrotvu, kjer je našlo smrt 112 ljudi. 5000 ljudi se smrtno ponesreči na angleških cestah vsako leto. Angleška vlada je nakazala 3 milijone funtov, da bi ublažila nevarnejše cestne ovinke. Samo na 1/8—1/6 kmetijskih dohodkov, ki bi morali biti po zakonu ob-davčenin, plačajo francoski kmetje dejansko davek. MANGAN IZ ŽLINDRE V Pittsburghu gradijo veliko tovarno, v kateri bodo pridobivali mangan iz žlindre. Ameriški zavod za železo in jeklo izjavlja, da bodo s tem postopkom, ki je dokazal gospodarsko možnost, mogoče lahko iz žlindre krili polovico mangana, ki ga potrebuje ameriška jeklarska Industrija. TRGOVINSKA IZMENJAVA ANGLIJA - JUGOSLAVIJA v znamenju lanske suše PROIZVODNJA JEKLA V E V POPI IMt:, j 19321 ’ milijonih Ton vzhodna 2AMOOMA Tednik »Tribune des Nations« je priobčil ta črtež, ki prikazuje napredek proizvodnje v važnejših državah v letu 1951. Na črtežu so izpuščene države, ki proizvajajo manjše količine jekla. Kako potuješ V Jugoslavijo Italijanski ribiči za obnovo sporazuma o ribolovu Na zborovanju italijanskih ribičev v Anconi, ki sta ga organizirali trgovinski zbornici iz Benetk, je bila sprejeta resolucija beneške trgovinske zbornice, ki zahteva obnovitev pogajanj z Jugoslavijo za ribolov ob vzhodni jadranski obali. Nov dogovor z Jugoslavijo, s katerim naj se obnovi sporazum, ki je zapadel 13. aprila 1952, naj se vključi v italijansko-jugoslovan-sko trgovinsko pogodbo. Področje, na katerem italijanski ribiči lahko lovijo, se mora razširiti tudi na področje 4 milj izven področja 6 milj, ki predstavljajo jugoslovanske teritorialne vode. Jugoslovanska oblastva so tudi na področju teh 4 milj, ki ga imajo za zaščitno cono, preprečevala lov italijanskim ribičem. Področje, na katerem bi italijanski ribiči imeli pravico loviti, naj se raztegne tudi na kvarnersko cono n obale zahodne Istre. Resolucija opozarja na nevarnost, ki je nastala za italijanski ribolov, ko so prišle v zadnjem času jugoslovanske ribe na italijanske trge. Po trgovinskem sporazumu z dne 3. avgusta 1949 ima Jugoslavija pravico izvoziti v Italijo 3.000 ton rib na leto. Organizacije italijanskih ribičev ugotavljajo, da se je ta izvoz jugoslovanskih rib doslej omejeval na tržaško področje. V zadnjem času pa se je jugoslovanska organizacija zboljšala in pričela plasirati jugoslovanske ribe tudi na trge v Benetkah, Anconi in San Benedetto del Tronto. Ne gre torej za kakšno novo koncesijo italijanske trgovinske politike. Sporazum o ribolovu je bil sklenjen leta 1949. Tedaj se je Italija obvezala, da bo plačala za ribolov v jugoslovanskih vodah 750 milijonov lir odškodnine, pozneje je Jugoslavija na njeno zahtevo znižala odškodnino na 600 milijonov. VELIKA ZGUBA PRI »ANSALDU« Bilanca znanih italijanskih obratov »Ansaldo« v Genovi izkazuje za leto od 1. IV. 1952 do 31. III. 1953 zgubo 984.181.350 lir. Zaradi tega je bilo na občnem zboru sklenjeno znižati delniško glavnico od 3 milijard na 1,5 milijarde lir s tem, da se zniža nominalna vrednost 30 milijonov delnic od 100 na 50. Po 20 delnic bodo združili v nove delnice po 1000 lir. Hkrati je bilo sklenjeno zvišati delno glavnico z razpisom novih delnic od 1,5 milijarde na 6 milijard lir. Mednarodni lesni trg TRŽAŠKI LESSNI TRG Na tržaškem lesnem itrgu ni nastopila nikakšna bistvena izprememba. Cene lesa v tranzitu skozi Trst fob so naslednje: jelovina »tombante« 23.500 lir kubični meter, tramovi 15.000 liri; hrast v bulah 66.000, v posameznih kosih 62.000; parjena bukovina neob-robljena 45.000; obrobljena parjena bukovina 47.000; naravna bukovina 27.000. Cene ,na debelo v skladiščih: jelove deske I. sort. 38.000, II. sort. 32.000, III. sort. 27.000. Jelov gradbeni les 24.000, stebri I. in II. sort 35.000, običajni 33.000; tramovi po tržaškem običaju 17.000 lir. VIDEM. Trgovska zbornica je objavila naslednje cene za les, ki se nanaša na prvo polovico julija: Okrogli les, i'co proizvodnja, blago postavljeno na kamion, IGE (davki) všteti: jelka: hlodi za žago 23 cm in več 15.000—16.000; smreka: hlodi za žago 23 cm in več 11.50U—13.000; macesen: hlodi za žago 23 cm in več 16.500—17.500; javor: hlodi za žago običajnih mer, od 2 mm naprej in 20 cm naprej 19.000—20.000; črešnja: hlodi za žago idem 17.500—18.500; bukev: hlodi za žago id. 15.000—15.500; jesen: hlodi za žago id. 18.000—19.750; oreh: hlodi za žago id. 18.000—19.000; hrast: "hlodi za žago id. 19.000—19.500 lir kubični meter. Žagani les, fco žaga, blago postavljeno na kamion, IGE vštet: jelka: deske tombante od 16 cm in več 27.500 —28.500 lir kub. m; deske I. sort. net- to od 16 cm in več 42—43.000, I. sort. idem 39—40.000, II. sort. id. 35—38.000. II. sort. slabše kakovosti 29.500—30.000, III. sort. id. 24.500—25.000; IV. sort. 21.500—22.000; stebri in polstebri običajnih dimenzij 28.500—29.500; tramovi po tržaškem običaju 4-6 mm 15.000 —15.500, 6-8 mm 16.000—16.500, od 9 mm naprej 18.500—20.000; macesen: deske I. sort. netto 16 cm in več 44.000 —44.500. I. sort. 16 cm in več 44.000-45.500, II. sort. id. 38.000-39.000, II. sort. slabše kakovosti 32.000-32.500, III. sort. id. 24.000-25.000, IV. sort. id. 20.500-21.000; akacija: deske normalnih mer neob-robljene 26.000-26.500; javor: deske 35.5000-36.000; kostanj: deske 35.000-češnja: deske 29.000-31.500; bukev: deske 24.000-25.000; jesen: deske 32.000- 33.000. NA NEMŠKEM TRGU Poročila iz Zahodne Nemčije govorijo o zastoju v lesni kupčiji, ki se ni razmahnila niti ko je gradbena sezona na višku. Vedno bolj se čuti, da izpodrivajo les druge surovine, ki jih uporabljajo v gradbeni industriji. Avstrijski les ponujajo na meji ocarinjen povprečno po 140 DM kubični meter. Tramovje za ogrodje po 170 DM. Cena okroglega lesa nazaduje. V juliju je cena na dražbah v Hessenu padla za okoli 10% v primeri s cenami v juliju. Do konca junija je sečnja, določena v načrtu, dosegla že 90%, Načrt se zaključi 30. septembra. Napredek naših strokovnih šol 111 mladih strokovnih sil V mesecu juliju se je zaključil poletni rok zaključnih izpitov na naših strokovnih šolah. Te je izdelalo 111 kandidatov od 194 prijavljenih. Naše strokovne šole in tečaji, ki jih je 9, so štele v pravkar zaključenem šolskem letu 1952/53 1110 vpisanih dijakov nasproti 969 v šolskem letu 1951/52. Porast od enega leta na drugo je znašali kar 141 dijakov več, kar Sola Vpisani Trgovska akademija 114 Industr. strok, šola 419 Trgov, strok, šola 179 Strokovne šole: Nabrežina 112 Opčine 116 Prosek 43 Katinara 17 Dolina 79 Plavje 31 1110 * S priključenim III. razredom industrijske strokovne šole v Rojanu. Od kandidatov, ki so opravili zaključni izpit v poletnem roku z uspehom, je 6 trgovskih izvedencev (ragio-nieri), 22 ima nižjo trgovsko izobrazbo in 83 pa nižjo industrijsko (obrtno) izobrazbo. Stoenajst novih moči si išče zaposlitve v ustrezni stroki. Storimo vse, da jih zaposlimo čim prej in tako vlijemo novega poguma našim zavednim staršem za vpis svojih otrok v prihodnjem šolskem letu v slovenske šole. Čeprav italijanski denarni zavodi, ki črpajo milijarde iz našega naroda, sistematično zavračajo prošnje naših ljudi za službo, čeprav jimi zapira vra-je pač samo razveseljivo dejstvo, ki govori^ v prilog naših šol in o njihovi afirmaciji, a hkrati o zavednosti našega življa, ki hoče ohraniti naše šolstvo in ga tudi izpopolniti tam, kjer so še vrzeli. Doseči moramo še dvo-razredno trgovsko šolo in srednje tehnično šolo. Po vrsti šole je zgornje, število dijakov bilo takole razdeljeno: Prisotni Izdelali Pripušč k Izdelali ob koncu zaklj. izp. zaklj. izp. 112 43 13 6 395 128 91 54 173 76 48 22 109 44 25 17 114 66 17 12 33 13 — — 14 10 — — 72 55 — — 30 20 1— — 1052 455 194 111 ta tudi mestna občina z vsemi svojimi podjetji, so absolventi naših strokov- nih šol prej ali slej našli kruh pri na- ših, pa tudi italijanskih podjetjih, ki cenijo njihovo pridnost in naše šole. ..Dolooiilen" o nem velesejme »Dolomiten«, dnevnik južnih Tirolcev (Bočen, 23. julija) poroča v svojem dopisu iz Trsta tudi o pomenu tržaškega velesejma v zvezi z jugoslo-vansko-italijanskimi odnosi. »Tržaški sejem ni sam na sebi velika reč. Kdor si je ogledal sejme v Bazlu, Milanu ali celo v Bocnu, se bo vprašal: Cernu stroški za to? In vendar se tržaški velesejem »izplača«. Verjetno zaradi posebnih okolnosti, v katerih je Trst prisiljen živeti, ustvarjati ter se CAR/HSU/ ZiDOV! Nemška poročevalska agencija »Globus« je sestavila pregled carin v nekaterih evropskih in izvenevropskih državah na podlagi podatkov iz leta 1951. Tem podatkom ustreza njen čr-tež, ki ga priobčujemo. Prebivalce Svobodnega tržaškega ozemlja gotovo zanima ugotovitev, da je vstop tujega blaga v Italiji obremenjen z najvišjimi carinami, ki dosežejo 24%. To se pravi, da morajo prebivalci STO, ki je bilo Leta 1948 zopet vključeno v italijanski carinski sistem, pllačevati visoke carine, ako hočejo nabaviti blago iz tujine; oziroma to tudi pomeni, da so premnogi italijanski proizvodi mnogo dražji, kakor b i bili proizvodi, ki bi jih STO lahko uvažalo iz drugih držav, ko bi bilo gospodarsko neodvisno. KOVANCI NAMESTO BANKOVCEV V Franciji bodo te dni stavili v promet kovance po 100 frankov. Ti novci bodo *.ehtali 4 grame, njihov pemrer bo znašal 21 mm. Francozi pravijo, da so jih v tem pogledu sosedje že prehiteli. V Belgiji že imajo novce po 100 belg. frankov (700 francoskih), v Angliji po 5 šilingov (250 fr. frankov) in v Holandiji pa po 2 goldinarja (200 fr. frankov). Te dni so v Italiji in na anglo-ame-riškem področju STO prišli v promet novi kovanci po 5 in 10 lir, ki so mnogo manjši kakor "dtosedanji. Bkovlali bodo tudi kovance po 50 in 100 lir. Usnjarjem, ki izdelujejo denarnice, se torej obetajo boljši časi AMERIŠKI DENAR CENEJŠI Ameriške zvezne rezervne banke »Federal Reserve Banks« so znižale obvezne pologe ameriških bank od 14 na 13% za vloge pri denarnih zavodih na podeželju in od 12 na 19% na vloge v večjih mestih ter od 24 na 22% za vloge pri bankah v New Yorku in Chicagu. Zaradi tega znižanja pričakujejo, da bo po vsej verjetnosti znižana tudi obrestna mera ^UTRINKI ENA TRETJINA KAZNJENCEV ZOPET V JEČO! Angleške ječe zapusti vsako leto okoli 35.000 kaznjencev. Toda izmed teh jih konča okoli ,10.000 zopet v ječi. Državniki in sociologi bi seveda radi to preprečili. Nekdanji obsojenci naj bi zopet postali koristni člani človeške družbe. Vprašanje je, kako to doseči. Kaznjenci seveda nei prinesejo domov iz ječe niti beliča. Težko je začeti novo življenje brez denarja. Mnogi Angleži predlagajo, naj bi jim država priskočila na pomoč s podporami. Drugi zopet menijo, naj bi za to skrbela posebna društva, ki bi se morala zanimati za kaznjence, še preden zapustijo ječo. TURIZEM MED ITALIJO IN NEMČIJO Ustanova za turizem v Bocnu zahteva, naj se tudi v Italiji odpravijo vize za potnike iz Nemčije, kakor so v Nemčiji odpravili vizo za italijanske turiste, ki so namenjeni v Nemčijo. Nedavno je prispela na italijansko mejo skupina nemških turistov brez italijanske vize, misleč da je bila odpravljena. Pozneje so potniki morali odpotovati v Innsbruck, da bi si tam nabavili italijansko vizo. V Sovjetski zvezi so uvedli novo gospodarsko ministrstvo, in sicer ministrstvo za srednjo strojno industrijo, ki ga bo vodil Vjačeslav A, Mališev. afirmirati. Končno so na velesejmu razstavljali Italijani in Jugoslovani kot dobri sosedi. Ko je jugoslovanska delegacija priredila gostoljuben sprejem, si na njem prav tako čul italijansko, jugoslovansko in angleško kakor nemško govorico. Da je sprejemu prisostvoval tudi Titov zaupnik Bebler, ni bilo ljubo marsikateremu tržaškemu časnikarju .. .« 2'l V l J- A J I UOVENiKEGA POMORŠČAKA NA KANARSKIH OTOKIH O odkritju teh otokov je neki zgodovinar zbral nepotrjene, toda skoro verjetne zgodbe, ki so krožile med portugalskimi pomorci in tako vsaj deloma razjasnil skrivnost odkritja: »Anglež Macham je leta 1344. odplul iz Anglije v nameri, da bi pristal na zahodni španski obali. S seboj na bro-du je imel tudi svojo ženo, ki jo je baje ugrabil. Toda močna nevihta je njegovo ladjo zanesla daleč proti jugu; tako je nekega dne pristal v zalivu neznanega otoka. To je bil otok Madeira, ki so mu to ime nadeli kasnejši raziskovalci, ker je bil gosto poraščen z visokim drevjem. Zaliv, v katerem je Macham vrgel sidro svoje ladje, se pa še danes po njem imenuje Machico. Ker je njegova žena močno trpela zaradi morske bolezni, se je z njo in nekaterimi spremljevalci izkrcal, medtem ko je ladja pod ugodnim vetrom odplula dalje, od koder se ni več vrnila. Ko je lepa ugrabljenka to zvedela, je od žalosti umrla. Macham jo je neizmerno ljubil. Nad njenim grobom je dal zgraditi kapelo in v nagrobni kamen vklesati njeno ime ter vzrok prihoda na otok. S svojimi prijatelji je stesal iz velikega debla člon, s katerim so se odpravili na morje proti vzhodu. Po dolgem času so srečno prispeli na afriško obalo. Tedanji prebivalci te obale so jih ujeli in jih podarili svojemu vladarju, ker so jih imeli za čudežne ljudi. Ta jih je mnogo let kasneje izročil kralju španske Kastili-je. Po navodilih, ki jih je dal Macham, so se leta 1395. napotile mnoge francoske in kastiljanske ladje v označeno smer. Res so kmalu odkrili Macha- mov otok Madeiro in poleg tega južneje ležeče Kanarske otoke.v. Prvi pomorci, ki so se izkrcali na teh otokih, so tam naleteli na kaj čudne prebivalce. Bili so to visoki, bradati ljudje, bele polti in modrih oči. živeli so v jamah, odeti v živalske kože in so poznali le iz kamenja izklesano orožje. Od kod so ti prvotni naseljenci otokov prišli, še danes ni popolnoma dokazano. Zanimivo je, da so prav taki ljudje živeli v Južni Ameriki še pred Inki; njih sledove je mogoče najti tudi na Polinezijskih otokih v Tihem oceanu. Medtem ko si številni narodoslovci s tem belijo glave, opisujejo bajke Kanarske otoke kot ostanke Atlantide, pravljične v morje pogreznjene celine. Čudno, da te otoke niso že davno odkrili Feničani, ki so bili prav dobri pomorščaki in so se radi spuščali na svojih ladjah globoko vzdolž zahodne afriške obale Ker je pasat neutrudljivo napenjal naša jadra, smo zvečer že zajadrali v preliv Bocagna med otokoma Lanza-rote in Fuerteventure. Ob naši krmi se je zbrala jata somov, ker nismo že tri dni pognali stroja. Spremljali so nas, plavajoč previdno v oddaljenosti ter se požrešno zaganjali za odpadki hrane, ki smo jih metali v morje. Cesto so prišli tako blizu, da smo jih lahko obdelovali z edino harpuno, ki smo jo imeli na ladji. Kljub temu, da je ta bila zelo močna in nasajena na železnem drogu, je dobesedno odskakovala na trdi koži nenasitnih pože- ruhov. Le enkrat je mornar Peter uspel, da je zabodel 3 cm debelo ost v trebuh nad štiri metre dolgega samca. Izkoristil je namreč trenutek, ko se je ta obrnil na hrbet, da hlastne po plenu. Toda vrv, na kateri je bila harpuna privezana, ni vzdržala sile zagona tega velikana^JL. trenu oka je izginil pod vodo in potegnil s seboj v globino harpuno z železnim drogom in nad 20 metrov dolgo vrv. Za nekaj časa so daleč za nami izginile vse plavuti somov, ki so še malo prej rezale morsko površino v peneči brazdi naše krme. Kdo ve, kaj se je odigravalo v temnih globinah pod nami? Kar mraz me je pretresel, ko je eden mornarjev pripomnil, da si ne bi želel prisostvovati tej krvavi gostiji v koži ranjenega soma. Iz teh razburljivih prizorov nas je prebudilo glasno in nič kaj izbrano preklinjanje častnika na straži. Vprašal sem ga, kaj ga vendar tako jezi, toda ta je le namršeno buljil, sedaj v kompas, sedaj v pomorsko karto in od časa do časa v heksametrih deklamiral zbirko posebno izbranih psovk. Končno smo le spravili iz njega, da se smer ladje, ki jo je včrtal na karto in ona na kompasu, razlikujeta kar za 20 stopinj. Po začrtani smeri iz karte, ki je vodila od sredine preliva naravnost proti otoku Gran Canaria in katero bi moral kazati tudi kompas, bi že po par minutah nasedli naravnost na peneče čeri otoka Fuerteventura, ki je tedaj bil levo od nas. XXX O. _ je kratica' za »po naredbi«, »na .ukaz«, (alfordine) v rabi pri ordrskih papirjih, ki s-e prenašajo z izročitvijo in žirom ali indosamentom. Taka listina je na pr. menica, običajno pravo — je običaj, obvezen na nekem ozemlju z isto pravno močjo, kakor če bi obveza izvirala iz pisanega prava. obligacija — pomeni obvezo, obveznico, zadolžnico, vrednostni papir z obvezna izjavo vrnitve zneska z ali brez obresti, obiigo _ je zaveza, obveza, navadno menična, ki izvira iz akcepta ali žira. obratni kapital — je del glavnic* ali kapitala nekega podjetja, ki po svojem namenu ne ostane trajno v podjetju, pač pa se uporabi v gospodarskem procesu, na pr. v proizvodnji, obresti — (it. interesse) se imenuje odškodnina za uporabo tujega, izposojenega denarnega kapitala. Pri obrestnem računu ločimo navadno ali enostavno obrestovanje (interesse semplice), kjer se obresti ne prištevajo h kapitalu; sestavljeno obrestovanje ali obrestno obrestovanje (interesse composto), če se obresti prištevajo-pripišejo kapitalu, t. j.: da se kapitalizirajo, kar pomeni, da se naslednje obresti računajo na kapital povečan za obresti, obrt — j,e gospodarsko udejstvovanje v pridobi.ne svrhe, ki se vrši redno in neodvisno (rokodelstvo, gostinstvo itd.). Pod obrt ne spadajo znanstveni in umetniški poklici, kmetijstvo in vsaka druga delavnost v zvezi z izkoriščanjem narave. ocenitev _ pomeni določevanje vrednosti v domači veljavi raznim gospodarskim dobrinam. V gospodarskih podjetjih je važno ocenjevanje blaga, ki se lahko oceni po nabavni, prodajni ali tržni ceni, kar različno vpliva na dobiček, ki ga' hočemo prikazati. V knjigovodstvu se premoženjske sestavine ocenjujejo različno: premoženjski deli z nominalno neizpnemenljivo vrednostjo (denar); premoženjske sestavine, ki jih je treba rektificirati (terjatve) in deli brez trajne cene in jih je treba od primera do primera oceniti (blago, efekti i. sl.). ;»a O M1 c jBBIB nr ariiiarusčj. Med 14. in 22. julijem se je promet skozi naše pristanišče gibal takole: TRŽAŠKE IN ITALIJANSKE LADJE »Maria Carla« je priplula iz Genove z 58 t in se vrnila natovorjena. »EUro-pa« je priplula iz Capetowna s 462 t in se 'vrnila s 425 t blaga. »Esperia« je priplula iz Bejruta s 398 t in se vrnila s 190 t. »Scoiattolo« je priplula iz Smirne s 400 t železa in se vrnila v Rašo prazna. »Treviso« je priplula iz Carigrada in odplula v Messino s 23 t kamnitih stopnic. »Giovanni Battisti Forzinetti« je priplula iz Ravenne prazna in odplula v Bejrut s 700 t smole. »Turiddu« je priplula iz Benetk in odplula v Pirej s 342 t lesa. »Stamura« je priplula z Reke prazna in odplula v Ravenno natovorjena. »Loredan«« je priplula iz Benetk prazna in se vrnila. PRIPLULE SO: »Val-verde« iz Fort Sudana s 30 t, »Sandra Maria« iz Benetk prazna, »Elba« iz Rio Marinna s 3.460 t železne rude. »Campidoglio« iz Iskenderuna z 256 t, »Barletta« iz Carigrada z 20 t, »Citta di Alessandria« iz Valencije z 31 t, »Mongioia« iz Tampe s 3.577 t. ODPLULE SO: »Tiflet« v Solun natovorjena, »Messapia« v Larnako natovorjena, »Biče« v Bejrut natovorjena, »Carso« v Carigrad natovorjena, »Val-prato« v Aleksandrijo natovorjena, »Ardea« v Benetke prazna, »Ambra« v Kalkuto s 3.696 t, »Aristid« v Kata-nijo natovorjena, »Arione« v Ploce prazna in »Teresa Cosulich« v Kaza-blaneo s 1.170 t blaga, ANGLEŠKE LADJE »Sheldrake« je priplula iz Bakra prazna in odplula v Liverpool. »Bri-tish Craftsman« je pripeljala iz Bania-sa 11.000 t mineralnega olja. »Caval-lo« je odplula v London prazna. GRŠKE LADJE »Maria« je priplula iz Strattoni s 3.050 t pirita. »Sofia T.« je priplula s Krete s 550 t železne rude. »Aristodi-mos« je odplula v Pirej z 285 t blaga. flbdERISKA »Exchester« je priplula iz New Yorka z 220 t in je odplula na Soška dolina Vabi V času še, ko ni bil Trst odrežah od svojega naravnega zaledja, so Tržačani kaj radi zahajali na oddih na' Tolminsko, ki je znano po svojih naravnih lepotah. T. Gradar je v »Sveopčem privred-nem listu« (Zagreb) opisal najnovejše napore raznih organizacij na Tolminskem,' da bi modernizirali turistični promet. Turistični kraji, ki zlasti privabljajo turiste, so Soča, Bovec, Trenta na Logu in Log pod Mangartom. Vseh hotelskih in turističnih postelj je v okraju okrog 500 Na Tolminskem so se letos bolj pripravili na turistično sezono. Okrajni gospodarski svet v Tolminu in gostinska zbornica sta izdelala obsežen nov načrt. Ustanovljeno je bilo »Turistično olepševalno društvo«. V Trenti - so hotel »Planinski orel« povečali za' 20 postelj. Izpopolnili so hotel Krn v Tolminu. Mestno kavarno v Idriji so preuredili. V Trento so napeljali delefon in izboljšali javno razsvetljavo. V Bovcu in Tolminu so ‘postavili bencinske črpalke za avtomobiliste. Na Tolminsko bi radi privabili tudi turiste z Jadrana, ki bi lahko uživali lepote morja, Krasa (kakor n. pr. Postojnske in Škocjanske jame) in tolminski alpski svet. Postavljen je bil tudi. predlog, naj bi vsaj v poletnih mesecih odprli mejo in cesto, čez Predi! za mednarodni turistični promet. Prevozno tarifo za posamezne vrste blaga so v Jugoslaviji znižali za 16-67 odstotkov. Tako so bile n. pr. postavke za prevoz črnega premoga znižane za 30 odstotkov, rujavega Za 40, lignita za 60, koksa za 30, jamskega lesa za 53, železne rude za 23, surovega magnezi-ta za 65, sinter magnezita za 16, boksita za 50, pirita za 50, apna za 20, opeke, za 26, korcev za 19 odstotkov itd. HOTELSKE CENE V PORTOROŽU V Portorožu veljajo za sedanjo sezono naslednje cene: hotel »Palače« (kategorija A) penzion 1210 dinarjev, kategorija B 860 din; samo soba ibrez hrane kategorija A 380, kategorija B 220 din. Splošno se cene sob v ostalih hotelih kategorije B gibljejo med 260-290 din. HOTELSKE CENE V ITALIJANSKIH PLANINAH aCorriere della Sera» navaja naslednje cene za letovišča v tridentinskih planinah in zgornji Italiji: iPonte di Le-gno pension v hotelih III. kategorije (I. in II. kategorije ni) 2.120-2.580 lir; soba s kopalnico 3.050 lir, IV. kategorija 1.870-2.015 lir; v navadnih gostilnah pa 1.285-1.655 lir. Te cene veljajo tudi v naslednjih krajih: Lago dTseo, Monte Isola, Darfo, Boario Terme, Edolo, Temu in Bovegno. Približno enake cene so tudi v naslednjih letoviščih v zgornji Italiji: Gardano, Sirusione, Desanga-no, Salo, Toscolano, Limone, Tignale in Gargniano: cene penziona v hotelih II. kategorije s kopalnico 3.760 in I. kat. s kopalnico 4.700 lir. GOSTILNA FURLAN Repentabor št. 19 Telef. 820 Točimo prvovrstna domača, vipavska in istrska vina in kraški teran = Prvovrstna kuhinja - Točna postrežba Poslužujle se pri Vaših poiovanjih v inozemslvo (Švica - Avstrija - Jugoslavija itd.) TURISTIČNE PISARNE U. V. S. E. T. UFFICIO VIAGGI SVIZZERO FRIESIINO TRST, ulica Fabio Filzi št. 5, tel. St. 55-19 Informacije <- hotelske rezervacije . turi'’ stične individualne in kolektivne vize GIUSEPPE MASU MILANO VIA G. e C. VENIKI, 81 (gia Via Settembrini, 147) Telefone N 287-833 IMPORT - E X P O R T PEUTOVIJTE isi vseli vrst izdelkov Elektro-inštalacijsko podjetje V Zapovedal sem krmarju, da naj vodi ladjo kar »na oko« po sredini preliva, dočim sva s častnikom najmanj desetkrat prekontrolirala njegove račune in na karti začrtano smer; Ker smo bili v tem trenutku prav sredi preliva, ni bilo to težko storiti. Toda čim smo ladjo zopet po kompasu obrnili v določeno smer, je ta že drvela proti omenjenemu otoku. Ni nam preostalo nič drugega kot pluti točno po sredini preliva. Toda kaj bo pa ponoči, ko obale ne bomo več videli? že sem hotel stopiti v kabino po »Priročnik za pomorce«, v katerem so zbrana izkustva kapitanov v posameznih, za plovbo važnih predelih, ko mi je pogled obstal na skalovju najjužnejšega rta otoka Lanzarote. To je bil rt Papagago, katerega zveneče ime je naš častnik tedaj gotovo uvrstil med rime svojih kletvic. Skalovje njegovih čeri je bilo namreč sumljivo rdeče barve in takoj smo si bili na jasnem, da jim to rdečilo lahko daje samo hema-tit, železna ruda, ki je magnetom našega kompasa povzročala odklon. Ko smo kasneje prelistali omenjeno knjigo, so izjave mnogih kapitanov res potrdile to naše odkritje, in sicer yrav glede predelov, kjer smo tedaj p, Ji. K sreči smo kasno v noč tam daleč na obzorju zagledali vedno močnejše svetlikanje svetilnika, ki nam je kazal varno pot do Las Palmasa na otoku Gran Canaria, kamor smo bili namenjeni. Roža kompasa je še vedno nemirno nihala na vse strani, toda to nas ni več vznemirjalo. Polagoma smo poleg prijaznega mežikanja svetilnika opazili še svetel sij tisočerih luči nad spečim mestom, ki nas je vabilo v svoje zavetje. (se nadaljuje) K. P. Trst, Ulica Boccaccio št. 10 Sprejemamo vsa popravila in naročila za nove inštalacije vseh vrst električnih napeljav Pokličite našo telef. štev. 29-322 Se priporočamo! PRODAJA STAVBENEGA MATEBIJALA Stavbeni les - železo -omet - cevi ETERNiT cementne cevi i. t. d. Kupujemo staro železo in kovinske odpadke Prevzem in dostava ra dom E. UGUSSI (ex Michelli) Trst. ul. dellTstria 155 (Sv. Ana) TEL. ŠT. 93-459 a v. mu P1IL/IIMO VIA PRIVAJA RIVA Dl TRENTO, 24 TEL. 560.300 Pro izvaja: Moderne Tleliografske aparate za reprodukcijo načrtov Aparate za razvijanje na polsuhi način in na bazi amonijaka Tehnigrafe in avtomatske mize za risarje Aparate za obrezovanje načrtov Izvršene dobave v Jugoslavijo: Litostroj in Merkur Iščemo zastopnike v Jugoslaviji ar/arittanisčii Reko prazna. DANSKA »Salling« je priplula iz Sagunta s 4.000 t železa in odplula v Drač prazna. HOLANDSKA »Plevo« je prispela iz Amsterdama 3 173 t in se vrnila natovorjena. IZRAELSKA »Kinneret« je priplula iz Iskenderuna z 220 t aluminija. JUGOSLOVANSKE LADJE Med 14. in 23. julijem se je promet jugoslovanskih ladij tskozi naše pristanišče gibal takole: »Zagreb« je priplula z Bližnjeg3 vzhoda, vkrcala 176 t blaga ter odplO' la na Reko. »Topusko« je priplula 'z Turčije s 170 t, vkrcala 68 t ter odpbj' la na Reko. »Črna Gora« je priplula iz Splita, vkrcala 1047 t ter odplula v Združene države. »Zadar« je priplul3 iz Severne Evrope, izkrcala 133 t ter odplula na Reko. »Sarajevo« je priplU' la z Bližnjega vzhoda s 50 t, vkrcal3 88 t blaga in 1000 kub. m drv ter od' plula na Reko. »Srbija« je priplula 'z ZDA s 141 t ter odplula na Reko. NAPOVEDAN PRIHOD LADIJ: »Užice« 31/7, »Slovenija« 6/8, »Tit°" grad« 7/8, »Rijeka« 8/8, »Skopje* 13/8, »Zagreb« 16/8. Hzletil Izleti ! Prirejanrio Izlete v Jugoslavijo. Italijo, Avstrijo, Švico, in vse ostalo Inozemstvo Za vpise, informacije in nabavo potrebnih listin obračajte se na (/Ifiiitt - Fvi^tehh TRST - Ul. F. Severo štev. 5 - Telefon štev. 29-243 Rabljeni ameriški pisalni stroji Popravljeni v najboljšem porabnem stanju Neposreden uvoz iz Amerike Za izvoz na razpolago vsaka količina - Zahtevajte sezname in ponudbe pri tvrdki A. GRASS O Trieste - Piazza della Borsa štev. ^ Telefon St. 24-267 šml m > AVIOPOOJETJE STAR Tovorni prevozi Tel. št. 5608 Osebni avtobusni prevozi AVTOCAKAŽA - T UST TOVARNA SODAVICE in zastopnik piva DREHER Za naročila kličite nas na našo telefonsko Štev. 22,305 Se priporoča Frankovič Leopold NABREŽINA ŠT. 73 TVRDKA KNEZ VALTER Nabrežina 156 - Tel. 22-523 Prodajamo plinske, električne in druge štedilnike najboljših znamk - Dvokolesa znamke ..LEGNANO” in „W0LS1T” ter nadomestne dele; radio aparate in električni material CENE UGODNE1 ==i Stavbeni in gradbeni izvedenec Carli-Krali AtffiHo Trst, Trg Ponterosso S/1II tel. 29 060 Izvršuje vsakovrstne načrte za zasebne, industrijske in kmetijske gradnje, opremo, ureditev, preureditev, prilagoditev- Sestavlja ocene preskrbi vknjižbe, ugotovitve, pripravlja listine za gradnje po Aldisijevem načrtu, vodi delo in prevzema odgovornost za gradnje. Proti nizkemu plačilu KAROSERIJA Mario Gregorat Trst, ulica F. Severo 12 Telefon št. 60-67 Hitra izvršitev naročil in takojšnja dostava Cene ugodne SOSIČ S O S S I H A R I O OPČINE, TOG MONTE BE 4 - TEL21-155 Prodajamo plinsko, električno in drugo štedilnike znamke ,,ZOPPAS“; radio aparate priznanih znamk in električni material ZASTOPSTVO .,L.l ne bi izmaličila v pretiranost. Velika pridobitev Za Portorož je tudi novi letni kino, ki nudi gostom^ vsak dan prav lepe filme. Tudi iz ostalih turističnih krajev cone B prihajajo poročila, da Se sezona zelo ugodno razvija, edinole v Piranu je nekoliko v zastoju, ker ni bilo pravočasno dograjeno novo mestno kopališče in so zato inozemski gostje odpovedali že sklenjene pogodbe. Ta okolnost naj služi kot nauk, da je treba vsa pripravljalna dela izvršiti in dovršiti še pred pričetkom sezone in ne pa med sezono, kakor se, žal, dogaja tudi s preureditvijo lokalov potovalnega urada »Adria« v Portorožu. Izmed inozemskih gostov so najbolj zastopani Avstrijci, Nizozemci in Švedi. Ne manjkajo pa tudi Nemci, Belgijci, Švicarji in Angleži in celo Daljni vzhod je zastopan z družino japonskega poslanika v Beogradu. Razmeroma ugodna sezona pa nas ne sme zapeljati v zmoto, da je z našim turističnim prometom že vse v redu, marveč truditi se bomo marali, da ga dvignemo še više in da ne bo več slišati pritožb. Tako se gostje v Portorožu pritožujejo, da ni frizerja za ženske in da manjka lokal, kjer bi se gostje v deževnem vremenu lahko zabavali. Razen damskega frizerja pogrešajo v Portorožu zlasti slaščičarno, ki naj bi seseda poleg peciva in slaščic izdelovala in prodajala tudi sladoled. Naše turistične organizacije in gostinska podjetja bodo morala posvetiti večjo pažnjo tudi vodnemu športu, za katerega manjka sodobna športna o-prema. Zato bodo morala si omisliti motorne čolne, kajake, kolesa in smuči na vodi itd. Ako bo našel dovolj razumevanja pri pristojnih oblasteh, namerava Palače hotel v prihodnjem letu investirati v ta namen okrog 3 milijone dinarjev. Sicer pa je v načrtu tudi gradnja novega termalnega kopališča v Portorožu (blatne kopeli), ker prejšnje kopališče zaradi zastarelosti svojih naprav ni bilo več uporabno. Nadalje so v načrtu razširitev kopališča v Portorožu, ureditev parkov in sprehajališč kakor tudi ureditev obmorske kavarne okrog sedanjega bara Jadran. Ker pa bi za ureditev teh načrtov bilo potrebnih okrog’ 200 milijonov dinarjev, je vprašanje, ali se bodo mogli izvesti vsi ti načrti že v prihodnjem letu. Tudi vprašanje prometa z zaledjem je letos veliko bolje urejeno, kot je bilo prejšnja leta. Isto velja tudi za krajevni in medkrajevni promet. Prejšnji od starosti škripajoči tramvaj, ki je vzdrževal zvezo med Piranom in Sv. Lucijo, so nadomestili moderni avtobusi, ki so podaljšali to zvezo do Se-čolj. Pač pa so se poslabšale zveze s Trstom, ker letos ni več nobene direktne avtobusne zveze med Trstom in Portorožem. Ako upoštevamo, da je druga svetovna vojna skoraj popolnma uničila vse turistične naprave v coni B, tedaj moramo priznati, da beleži razvoj turizma v zadnjih dveh letih prav lepe uspehe, za kar gre predvsem zasluga jugoslovanski upravi, ki je investirala za obnovo teh in zgraditev novih naprav težke milijone. Ponovna pocenitev cen kruhu in moki. V zadnji številki našega lista smo poročali, da so bile s 1. julijem t. 1. znižane cene beli moki od 105 na 80 dinarjev, belemu kruhu od 120 na 80 dinarjev, krušni moki od 42 na 36 dinarjev in kruhu iz te moke od 42 na 37 dinarjev. Dne 15. julija t. 1. pa so stopile v veljavo nove cene, po katerih je cena beli moki št. 2 56 dinarjev, belemu kruhu 57 dinarjev, krušni moki, ki je za 10% boljša od prejšnje, 33 dinarjev -in kruhu iz te moke 39 dinarjev, dr. F. J. Mnogo turistov v Trstu Letos je v Trstu izredno mnogo tujih turistov. Trst se uveljavlja zlasti kot važen turistični tranzitni vozel. Semkaj prihaja mnogo Američanov in Angležev na obisk svojcev, ki služijo v angleški in ameriški vojski. Pa tudi pravih turistov je mnogo, in sicer A-meričanov, Angležev, Nemcev, Avstrijcev, Švicarjev in Italijanov. Iz radovednosti smo se obrnili na neko potovalno agencijo, da bi nam dala nekaj podatkov o turistih, ki prihajajo v Trst iz raznih držav. Za poskus smo prelistali dve strani iz knjige, ki vsebuje spisek potnikov, ki so iskali posredovanje pri tej agenciji za potovanje v Jugoslavijo. Izmed 18 poCmkov na prvi strani je bilo: 7 Tržačanov, 4 Francozi, 2 Američana, 2 Angleža, 1 Nemec, 1 Italijan in 1 Grk; na drugi strani je bilo izmed 18 potnikov: 4 Avstrijci, 2 Francoza, 3 Angleži, 2 A-meričana, 2 Izraelca, I Nemec, 1 Italijan, 1 Grk, 1 Turek in 1 Švicar. Letos potuje v Jugoslavijo čez Trst zlasti mnogo Francozov. Hotelske .cene se v Trstu sukajo povprečno takole (za sobo z eno posteljo): v hotelih I. kategorije 2'000-2500 lir na dan, II. kategorije 1600-1700 in III. kat. 1000-1200 lir na dan. „GOSPODARST V 0“ Izhaja vsak drugi petek. — UREDNI STVO in UPRAVA: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 89-33, — CENA: posamezna številka lir 25; za Jugoslavijo din 15; za cono B din 10. _ NAROČNINA: za STO in Italijo letna 600 lir, polletna 350 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-7084; za Jugoslavijo letna 360 din, polletna 180 din, čekovni račun pri Komunalni banki: ADIT 6-90603-7 Ljubljana; za cono B letna 260 din, polletna 14o din, naročnine se polagajo pri Centru tiska — Koper; ostalo inozemstvo 2 dolarja. — OGLASI se naročajo pri PUBBLIPRESS, Trg Goldoni 4, Trst, tel. 93-589, ali neposredno pri upravi »Gospodarstva«. — CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 40 lir, za inozemstvo 60 lir. Glavni urednik dr. Lojze Bercč Odgov. uredni^ dr. Stanislav Oblak Založnik: Založba »Gospodarstva« Tisk: Tiskarna »Graphls« Ukaz št. 92 (25. 6.): Predpisi o sodnih, .izpraznitvah stanovanjskih prostorov. Ukaz št. 93 (22. 6.): Predpisi o nakazovanju hiš za brezdomce — sprememba ukaza št 147/52. Ukaz št. 94 (27. 6.): Sprememba predpisov o podnajemnik pogodbah. Ukaz št. 95 (3. 7.): Predpisi v prid tuberkuloznih bolnikov, ki se zdravijo na podlagi zavarovanja proti tuberkulozi. Ukaz št. 96 (7. 7.): Spremembe pravnega položaja uslužbencev pri pod- jetjih, ki opravljajo železniške in tramvajske proge ter notranjo plovbo. Ukaz št. 97 (10. 7.): Omejitev brzi-ne pri vožnji na obalni cesti od Trsta do meje — sprememba ukaza št. 52/ 1949. Ukaz št. 98 (15. 7.): Zvišanje državnega prispevka za tržaško univerzo. iUkaz št. 99 (15. 7.): Zvišanje izmere družinskih doklad za delojemalce v poljedelstvu. Ukaz št. 100 (17. 7.): Razdelitev denarnih sredstev za financiranje uradov za zaščito in socialno pomoč delavcev. Hotel »CENTRAL« Hotel „H H H A« Hotel »PIRA N« Hotel »PARTIZAN« in sodobno urejena nočna restavracija in Bar „VESNA" nudijo razne specijalitete na žaru, dobrega vina, prijetno zabavo ob najboljšem plesnem orkestru. ODPRTO VSAK VEČER! ijr- 150 MODERNO UREJENIH SOB S TEKOČO VODO, OKUSNA HRANA, DOMAČA VINA Prenotacije za skupine,ankete iu posameznike. Telefonirajte na š,. II in 34 PORTOROŽ TURIST RESTAVRACIJA in kopališče SV. NIKOLAJ (ANKARAN) Prvovrstna hrana in vsakovrstne pijače - Weekend hišiče, krasna plaža drevored, športno igrišče, bar, itd. URNIK AVTOBUSOV »Autovie Carsiche" ODHOD IZ TRSTA V BAZOVICO: PADRICE, GROPADO, TREBČE: 7.30, 9.30, 11.00, 13.20, 14.00, 17.10, 18.00, 19.10, 20.00; 8.30, 10.00, 11.00, 12.30, 14.30, 15.00, 16.00, 17.00, 18.30, 19.00, 19.45, 20.30, 22.30, ODHOD IZ TREBČ V GROPADO, PADRICE, BAZOVICO, TRST: 6.00, 6.45, 7.20, 8.20, 10.15, 11.45, 14.20, 15.15, 18.00, 19.05; 6.30, 9.15, 10.45, 11.45, 13.45, 15.15, 15.40, 16.45, 17.45, 19.00, 19.30, 20.30, 21.50. ODHOD IZ TRSTA V DOLINO: Avtobusi za Prebeneg so označeni z * 6.30, 7.20, 10.15 *, 12.00, 13.00 *, 15.00, 16.30, 17.00 », 18.00, 18.30, 19.15, 20.40; 9.00, 10.30, 12.30 *, 14.30, 16.00, 17.00, 18.10, 19.30, 20.35, 22.00. ODHOD IZ DOLINE V TRST: 6.00 *, 6.30, 7.00, 8.00, 11.15 *, 13.30, 15.30 *, 18.00», 20.00; 6.30 *. 9.45, 11.00, 14.00 *, 15.00, 17.30, 18.00, 19.00, 20.10, 21.30. ODHOD IZ TRSTA V RICMANJE: 7.30, 10.30, 12.15, 13.30, 18.00, 19.15; 9.30, 14.00, 16.15, 19.30, 22.45. ODHOD IZ RICMANJ ZA TRST: 6.00, 8.00, 11.00, 12.45, 15.00, 18.30; 6.30, 10.00, 14.30, 16.30, 20.00. ODHOD IZ TRSTA V MACKOVLJE PREKO DOLINE; 11.00, 13.30; 13.00, 22.30, ODHOD IZ MAČKOVELJ V TRST: 7.10, 12.00, 14.20; 13.45. ODHOD IZ TRSTA NA PESEK: 7.45, 13.10; 7.45, 13.10. ODHOD S PESKA V TRST: 8.20, 13.50; 8.20, 13.50. ODHOD IZ TRSTA V FERNEČE: 14.30; 10.00, 13.10. ODHOD IZ FERNEC V TRST: 6.30, 15.10; 10.40, 13.15. N. B.: Ležeči tisk označuje avtobuse, ki vozijo ob nedeljah in praznikih. ..La Carsica" Odhodi: Iz TRSTA v SAMATORCO (skozi Ga-arovec) ob delavnikih: 13.15, 19.30; ob ne-leljah: 10.00; v SALES (skozi Gabrovec) rt> delavnikih: 7.30, 10.00, 11.30, 13.15, 17.30, 19.30; ob nedeljah: 10.00 (12.40 s “roseka), 14.00, 18.30, 21.00; SKLADIŠČE (Prosek) ob delavinkih: 7.30, 10.00 (v tepnič in Briščke), 16.30. Iz SAMATORCE v TRST ob delavnikih: v.30, 15.00; ob nedeljah: 5.50, 11.00; Iz SADEŽA v TRST ob delavnikih: 5.40, 6.35, I. 50, 11.10, 15.10, 18.10; ob nedeljah: 6.05, II. 05, 19.10, 21.40; iz LESNEGA SKLADIŠČA v TRST ob delavnikih: 5.50 (iz Rep-tiča), 16.55; ob nedeljah: (iz Repniča) i.45, 10.50. ? d h o d i: Iz TRSTA v VELIKI REPEN ob delav-ilkih: 10.00 (skozi Ferneče), 12.30 (skoti Ferneče in Repnič), 10.00 (skozi Rep-lič); ob nedeljah: 10.00, 16.30, 18.30, 20.30; kEPENTABOR: ob nedeljah 8.30, 10.00, 12.20 (skozi Ferneče), 14.00, 16.30, 18.30, (0.30 (skozi Ferneče). Iz VEL. REPNA v TRST ob delavnikih: 1.00, 11.05 (skozi Ferneče), 14.00 (skozi Ferneče), 19.30; ob nedeljah: 6.30, 12.25, 17.25, 19.15, 21.30; iz REPENTABRA v TRST ob nedeljah: '6.35, 12.30, 1305 (skoti Ferneče), 17.30, 19.20, 21.35 (skozi Fer-leče), od 3. maja do 27. sept. ob 9.10, (0.30. Odhodi: Iz TRSTA v CEROVLJE ob delavnikih: '.30, 15.00; ob nedeljah: 15.00, 20.30; v VABRE2INO ob delavnikih: 7.30 (sana-orij, do trga), ob 9.00, 11.30, 12.30 (v 5raprot), 13.15, 15.00 (sanatorij), 17.30 'do trga), 19.00 (v Sempolaj), 20.30 (sa-latorij); ob nedeljah: 8.30 (trg), 10.00 (v vlavhinje), sanatorij: 12.20, 13.15, 15.00, 16.30 (trg), 17.30 (Sv. Križ), 20.30, 22.30, 13.40, Iz CEiROVELJ v TRST ob delavnikih: 1.30, 16.45; ob nedeljah: 16.20, 21.25; iz PRAPROTI ob delavnikih: 6.00, 14.00; iz SEMPOLAJ A ob delavnikih: 6.05, 8.45, 17.00; ob nedeljah: 16.35, 21.40; iz NABRE-ZINE-SANATORIJ ob delavnikih: 6.10, 8.47, 14.12, 16.55, 17.05, 21.05; ob nedeljah: 1.50, 12.20, 14.00, 15.25, 16.40, 17.55, 21.45; 'z NABREZINE-TRG ob delavnikih: 7.05, 3.50, 9.45, 12.35, 14.15, 17.10, 18.15; ob ne. deljab: 7.55, 9.15, 14.05, 16.45, 18.00, 23.05, 00.10. Odhodi; Iz TRSTA na PROSEK ob delavnikih; 6.30, 6.55, 7.30, 9.00, 10.00, 11.30, 12.30, 13.15, 15.00, 16.30, 17.30, 18.30, 10.00, 19.30, (0.30, 23.30; ob nedeljah: 6.30, 8.30, 10.00, 12.20, 13.15, 14.00, 15.00, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30, 20.30, 21.00, 22.30, 23.40; S PROSEKA v TRST ob delavnikih: 5.15, 6.00, 6.30, '.00, 7.20, 8.10, 9.10, 10.00, 11.00, 11.30, ».40, 12.50, 14.00, 14.30, 15.30, 17.05, 17.25, 18.00, 18.30, 19.00, 20.00, 21.20, 00.15; Ob tedeljah: 6.00, 6.30, 7.00, 8.10, 9.25, 11.00, (1.30, 12.35, 12.50, 13.25, 14.20, 15.50, 17.00; (7.50, 18.15, 19.00, 19.30, 19.40, 20.00, 21.00; (2.00, 23.20, 00.20. KAROSERIJA S E n B It Izvršujemo vsa po ravila avtomobilov in predelavo karoserij TRST, ul. Cologna 48 - Tel 52-32 POPRAVI LA PREDELAVA KAROSERIJ MARIO KEMBIČ ARTITRO BARVANJ E RESSIAA TAPECIRANJE TRST, ULCDLOGNA S f. 48 ■ TELEFON 52-32 Uvozno in izvozno podjetje l>. MERI TRST Ul. XXX Ottobre 8, tel. 29-812 Uvažamo in izvažamo predvsem plutovine ter vse vrste lesa Teleg. KAPI Rali - Rami obročki štroaioi obročki za vse visfe motorjev za avtomobile, motocikle, za plovbo ter motorje industrijskih in poljedelskih strojev Pooblaščeni zastopnik; TUFANI do«. GIUSEPPE Trst - Ul. Gatteri št. 38 Tel. št. 94-273 EX P O R T - IMPORT SILVIO SERIN Import / ExporC‘ T R I E S T E VIA MADONNA DEL MARE 4 - TEL. 80-80 CUSCINETTI A SFERE ED A R U L L I Uteusileria - Strumenti di misura Orodje — Aparati za merjenje Kroglični in valjčni ležaji H m |S S5J Hi H ga • ■ B o Ml s n fi) O < tt N* rs Cmt & NI H Ni ss 4 0 S »)< EH «53 SNS $ \md M S/2 0 3 2 s © 13» & D co c-k O ~C3 O GOSTILNA *4EX ESSARO, T »A • V ‘"I TRST - UL. CARDUCCI ŠT. 41 saefša sos-ta®. iflmmijja Vim UUBLJ AN A, Frankopanska 11 p. p. 145 TELEFONI 20-182 20-171 BRZOJAV: VINEXPORT Ljubljana IsvaSasKn® •vajpa-«'- BsrišB&sa im všana ten* ©MjsfassaSaM BXs"ffi.iSsi tesrasu iStalsa® aaa saloni stleSftleir&aSimsi vlira,® ŠHajen-sIlSe (jUttatli O' C/* ** Zaloga istrskih Skladišče in uradi: TIR ST, UL. »EUL, TBtlCmiFO ŠT. 3 T E L KI U O W ŠT ]E V. in vipavskih vin ter krnskega terana IS lOOJMU: T JE JU. ŠT. 41-11 ^3 AGROTEHNIKA I M PO RT-E X P O RT ODDELEK ZA ŽIVINO, MESNE IN ŽIVALSKE PROIZVODE LJUBLJANA - MIKLOŠIČEVA UL. ŠT. 6 TELEFON ŠTEV. 20-365 IZVAŽA: GOVEDO, MESO IN MESNE IZDELKE, KONJE DELOVNE IN KLAVNE, SVINJE IN SVINJSKE POLOVICE, DROBNICO TER MASLO, JAJCA, PERUTNINO LES IN LESNE IZDELKE I. T. D. TRŽNI PREGLED Težaški trg KAVA TRST. Po velikem skoku cen vsled velike škode, ki so jo utrpeli nasadi kave zaradi slabih vremenskih razmer v Braziliji, so cene na viru proizvodnje prenehale skakati in so se nekoliko ustalile oziroma znižale. Brazilska kava: v dolarjih za 50 kg fob: Rio N. Y. 5 57,25; Rio N. Y. 3 58,50; Santos Superior 65; Santos ex-tra prime crivello 18 70; Victoria 5 good to large bean 55; srednjeameriška: Haiti naravna XXX ne kvotira; Salvador ne kvotira; Kostarika ne kvotira; arabska, v šilingih za 50 kg cit: Gimma 415; Moka Hodeidah 1 460; a-friška, v šilingih za cwt: Uganda prana in prečiščena 385; indonezijska, v holandskih florintih za 100 kg cif: Bali Robusta 10-12% nečistoče 372. Povprečne cen kave od uvoznika do grosista fco skladišče prodajalca v lirah za vsak kg netto in ponovno pretehtano: brazilska: Rio N. Y. 5 1280 lir; Rio N. Y. 3 1300; Santos Superior 1380; Santos E. P. Crivello 18 1400; Victoria 5 good to large bean 1260; srednjeameriška: Haiti naravna ’ 1390; Salvador 1450; Kostarika 1530; arabska: Gimma 1270; Moka Hodeidah 1 1375; afriška: Uganda prana in prečiščena 1190; indonezijska; Bali robusta 10-12% nečistoče 1185. SLADKOR TRST. Zadnje kvotacije sladkorja na tržaškem trgu so bile naslednje: češkoslovaški rafiniran sladkor proti takojšnji izročitvi 516 švicarskih frankov za tono fco prevoznina Trst; češkoslovaški sladkor v kristalu proti vkrcanju v oktobru 42 funtov šterlin-gov za tono fob Trst. Madžarski rafiniran sladkor proti vkrcanju v septembru 120 dolarjev tona fco prevoznina Trst; plačilo v kliringu. Blago pripravljeno v prosti luki stane 85 lir kg fco vagon odhod. krat rafinirano «A» 45.000-46.500; dvakrat rafinirano «B» 41-42.000, semensko olje I. 33.500-34.000, II. 32.000-33.000. PARADIŽNIKOVA MEZGA REGGIO EMIDIiA: Cene za kg fco. skladišče: dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah pol kg 310 do 320 za kg, v škatlah 1 kg 300-310, v škatlah 5 in 10 kg 250-270; trikrat koncentrirana paradižnikova mezga: v škatlah pol kg 320-330, v škatlah 1 kg 310 do 320, v škatlah 5 in 10 kg 300-310; marmelada mešana 180-190. VINO PADOVA. Za hi fco klet proizvajalca neobdavčeno blago: črno furlansko vino 10-11 stop. proizv. 1952 700-730; Clinton 9,5-10 stop. 680-730, 10-11 stop. 620-680; belo Piave 10-11 stop. 700-720. 11-12 stop. 720-750; belo Golli Euganei 10-12 stop. 7500-8500 lir stot; Raboso del Piave 10-12 stop. 670-690;- bela soa-ve 10-11 stop. 700-730; Valpolicella navadno 10-11 stop 680-700; Valpolicella fino 11-11,5 stop.'720-760. NOVO ZNIŽANJE CEN PREMOGA Iz Rima poročajo, da se je komisija pri medministrskem komiteju odločila za novo znižanje nekaterih vrst premoga glede na to, da popuščajo cene na srednjeevropskem trgu. iNa ceno premoga vpliva konkurenca mineralnega olja in metana. Cene v Italiji v mesecu avgustu bodo spravili v sklad s težnjo za popuščanjem, ki vlada v srednji Evropi. Znižana bo cepa raznih vrst evropskega premoga, predvsem belgijskega. Cena tega bo znižana za 200-600 lir pri toni. Premog iz severne Amerike bo za okoli 350 lir pri toni cenejši_ MEDNARODNA TRŽIŠČA CHICAGO 30/VI 14 VII 28/VII Pšenica (stot. dol. za bušel) • • • 190 74 191 s/* 194 ‘/s Koruza (stot. dol. za bušel) ■ ■ ■ 154‘/4 132 ‘/s 146 — NEVV YORK Baker (stot. dol. za funt) • • • 30. 29.75 30,- Cin (stot. dol. za funt) • • • 90.75 81.— 79.50 Svinec (stot. dol. za funt) • • • 13.30 13.50 14.- Cink (stot. dol. za funt) ■ ■ ■ 11. 10.50 11.50 Aluminij (stot. dol. za funt) • • • 20.50 20.50 21.50 Nikelj (stot. dol. za funt) • • • 60. 60. 60,- Bombaž (stot. dol. za funt) ■ • • 34.15 34.06 33.97 Živo srebro dol. za steklenico • ■ • 194. . 194,— 192,— LONDON Cin (f. šter. za d. tono) . ■ • ■ 667 V« 620,- 580,— Cink (f. šter. za d. tono) • • • 72 Vi 72,- 72 74 Svinec (f. šter. za d. tono) . . • 90 Va 88,- 95- SANTOS Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) . . . • • • 210.— 230.- 231.10 Italijanski trg Ponudba živine je na italijanskem trgu znatno popustila, ker je na razpolago več krme. Zaradi tega ne popuščajo cene. Cena krme je razmeroma še visoka (majsko seno 3100-3200 stot). Na trgu z mlečnimi izdelki vlada precejšnje mrtvilo. Ne v severni ne v južni Italiji ne dovažajo na trg dovolj paradižnikov; letošnji pridelek je pič-lejši. Izvozniki povprašujejo po sadju za izvoz, zlasti po breskvah. Cena močnejših vin je napredovala, na nekaterih trgih tudi za 500 lir pri stotu. ŽITARICE VERONA: Mehka pšenica fina proizv. 1953 6.900-7.000, dobra 6.650-6.750, navadna 6.400-6.500; oves inozemski 4.200 do 4.600; rž inozemska 5.100-5.300; neolu-ščeni ječmen inozemski 4.700-4.800; koruza marano 7.800-8.000; pšenična moka tipa «00» 9.200-9.300, tipa «0» 8.750 do 8.850, tipa «1» 8.400-8.500, tipa «2» 8.000-8.100; pšenični otrobi 3.100-3.300; koruzna moka extra 8.100-8.200; koruzna moka fina presejana 7.100-7.200. Neoluščeni riž: Arborio 7.500-8.000, Vialone 8.700-8.900; Vialone nano 7.500 do 7.600; Martelli 7.800-8.100. Oluščeni riž: Arborio 15.000-15.900; Vialone 14.600 do 15.200; Vialone nano 13.500-14.000; R. B. 14.000-14.400; Maratelli 12.600 do 13.000; originalni japonski riž 10.200 do 10.600; PAPIR FIRENZE. Cene veljajo za fco skladišče zastopnika: beli tiskovni papir 140-160 lir kg; srednje kakovosti za" pisarne 155-170; fin za pisarske 185-300; barvani za lepake 170-195; barvani tiskovni papir srednje kakovosti; ovojni fini 155-220; sivi karton 70-75. ŽIVINA LUGO: Vprežna živina: voli 270-350 lir kg žive teže, krave 6,52 stota 210 do 260.000 lir glava; klavna živina: voli teže 6 stotov 290-320, II. 200-240; krave teže 6 stotov 290-320; junci teže 5 stotov 300-330; II. 230-270; telički 350-430, II. 300-350; krave mlekarice 180-230.000 Prašički za rejo posebne pasme «ba-stianello» 15-20 kg 180-230, 15-30 kg 150 do 240; suhi prašički 30-80 kg 200-245; debeli prašiči 100-150 kg 230-270, 150 do 250 kg 265-285; svinje za pasmo 30 kg I. 200-240. Vprežni konji 160-170 kg 70-80.000 lir glava, konji za zakol 180-200 kg 150 do 160 kg; žrebeta za zakol 270-290; mezgi za delo 90-110 kg 60-65.000 lir glava; mezgi za zakol 160-170 kg 120-130 lir; žrebeta za rejo 2,5-3 stotov 70-80 000 lir glava; osli za delo 60-70 kg 35-40.000 glava; osli za zakol 160-170 kg 120-130 lir kg; ovce iz Ferrare 200-210; jagnjeta 370-380. PERUTNINA MANTOVA: Kokoši 600-650 lir kg; piščanci 600-650; purani 475-525; race 400 do 450; golobi 200-220 komad; sveža jajca 22-23 lir komad. MLEČNI IZDELKI CREMONA; Maslo iz smetane 800 do 810, maslo II. 690-710, III. 670-680, IV. 630-640; trdi sir krajevne proizv. svež 600-680, zimski proizv. 1952-53 750-780, majski proizv. 1952 840-860; zimski proizv. 1951-52 920-950; Emmenthal svež 460-530; star tri mesece 560-580; Italico svež 390-410; Taleggio svež 310-320; Sbrnz svež 460-490, star tri mesece 570 do 590; Provolope svež 450-470, star tri mesece 540-550. OLJE PADOVA: Za stot 'fco. postaja brez davkov: olivno olje extra 46-47.000, fino 45-46.000; navadno 43.500-44.500; dva- Svetovni trg s surovinami se ni mogel tako hitro prilagoditi novemu položaju, ki je nastal po sklenitvi premirja na Koreji. Vsekakor so cene nemirne in težijo v glavnem navzdol. Zdi se, da niti zaključek premirja v Koreji ne bo prinesel posebnih senzacij, ker so na borzah v glavnem že računali z zaključkom premirja. Premirje bo seveda vplivalo zlasti na oblikovanje cen tako imenovanega strateškega blaga, že pred zaključkom premirja je cena činu v Londonu dosegla najnižjo ceno, od kar je bila v novembru 1949 svobodna trgovina s tem blagom. ŽITARICE V tednu do 24 julija so ostale cene pšenici v Chicagu neizpemenjene v primeru s prejšnjim tednom, in sicer pri 198 1/4 stotinke dolarja za bušel, medtem ko je kmalu nato cena zopet padla in 28. julija dosegla 194 1/8. V izvozni sezoni 1953-54 bodo ZDA po sedanjih napovedih razpolagale z eno milijardo bušlov pšenice za izvoz; skupno bo na razpolago 1700 milijonov bušlov. Na sestanku odbora Mednarodnega žitnega sporazuma v Londonu je bilo ugotovljeno, da je 13 držav uvoznic zahtevalo večje količine žita. Cena koruze je bila predvsem nemirna in je do konca tedna dosegla 146 7/8 dolarja za bušel. Do 28. julija je nazadovala na 146_ VLAKNA V New Yorku še ne razpolagajo z dokončnimi vestmi glede letošnjega pridelka. Ameriške predilnice so povečale svojo proizvodnjo in obratujejo (v juniju) s 136% zmogljivostjo, medtem ko so v juniju lanskega leta obratovale s 117,3% zmogljivosti; nasproti maju 1953, ko je znašalo izkoriščanje 138%, je proizvodnja nekoliko popustila. V tednu do 25. julija je ostala cena v New Yorku v bistvu neizpre-menjena, in sicer pri 34,15 stotinke dolarja za funt (34,35 teden poprej). Tudi po zaključku premirja na Koreji se je cena še vedno sukala okoli te kvotacije. V Aleksandriji se je cena ravnala po kvotacijah na newyorški borzi. Karnak good proti takojšnji izročitvi 62,24 (62,98 talarja za kantar teden poprej). Cena volne je v New Yorku popustila od 140,5 na 137,2 stotinke za funt proti takojšnji izročitvi. Angleška industrija za volnene izdelke je močno zaposlena. Nekatera podjetja obratujejo hitreje kakor pred vojno. Cena v Londonu: mikana volna 64’B proti izročitvi v septembru 156 penijev za funt ponudba kupca in 157 zahteva prodajalca. SLADKOR, KAVA, KAKAO Cena sladkorja na newyorški borzi je bila 24. julija 3.68 stotinke dolarja za funt (3,60 teden poprej) Tudi po zaključku korejskega premirja je cena ostala v bistvu pri tej kvotaciji. Kava kaže zopet težnjo navzdol. Dne 28. julija je v New Yorku notirala 51,75 stotinke dolarja za funt, medtem ko je bila 24. julija 95,30 in teden poprej 57,92. — Kakao: cena je bila 24. julija nekoliko čvrstejša (36 proti 33,66 stotinke dolarja za funt) proii takojšnji izročitvi. KOVINE Opaža se precejšnje nihanje cen kovinam. V tednu do 24. julija se je cena baknai, k,i )ga izvažjajo ZJDA, >sukala povprečno okoli 29,446 stotinke dolarja za funt, v prejšnjem, tednu pa 29,556. Na newyorški borzi je baker 28. julija notiral 29,75 stotinke dolarja. Cena svinca je v New Yorku padla vzpo- redno s ceno na londonski borzi, in sicer dvakrat zaporedoma po 1/4 stotinke ter je dosegla 14 stotink dne 24. julija. — Cin je v Londonu trenutno zgubil 16 1/2 funta šterlinga pri toni. Končno se je nihanje cina ustavilo, tako da je izguba dosegla 3, 1/8 funta. — Cink je na newyorški borzi ostal neizpremenjen pri 11 stotinkah dolarja za funt, vendar se je do 28. zopet dvignil na 11,50. — Živo srebro je ostalo v tednu do 24. julija neizpre-menjeno pri 193-195 dol. za steklenico, vendar je do 28 nazadovalo na 192. — Barvne kovine na zahodnonemškem trgu 25. julija: elektrolitični baker 304,00—314,50 za 100 kg, svinec 126— 131 in aluminij 251—260 nemških mark za 100 kg. KAVČUK Do 24. julija se je cena kavčuka v Nevv Yorku dvignila za 0,40 stotinke in v Londonu za okoli 1/8 penija pri funtu. Dne 28. je v Londonu dosgela 18 1/7, kar pomeni, da je proti ceni dne 24. julija znatno popustila (19 penijev za funt ponudba kupca in 19 1/4 zahteva prodajalca). Svetovna podražitev petroleja Cene mineralnega olja v posameznih predelih sveta, kjer se pridobiva ta pogonska sila, se prilagodujejo vzajemno. Tako se je v zadnjem času zgodilo, da so se cene petroleja z Srednjega vzhoda po več tedenskem uporu prilagodile novim višjim cenam, ki so jih postavili ameriški proizvajalci. Ta povišek bi sam na sebi ne bil tako visok; saj gre samo za 10 odst. zvišanje. Svetovno javnost je kljub temu presenetilo, ker je nastopilo v trenutku, ko se opaža težnja cen drugim surovinam za nazadovanje. Ameriška poslanska zbornica (predstavniški dom) je odredila morda prav iz tega razloga posebno preiskavo. Prvo je povišalo ceno približno pred enim mesecem podjetje Philips Petroleum Corporation. Po kratkem obotavljanju so sledila domača ameriška pa tudi venezuelska pod jetja. Že dobrih šest let in pol je bila osnovna cena na svetovnem trgu več ah manj stalna. Tako je veljala za vrsto East Texas Grude ves ta čas cena 2,65 dolarja za sod (7 sodov je 1 tona). Cena je bila zdaj povišana na 2,90 dol. Ameriške družbe utemeljujejo ta svoj korak z raznimi razlogi. Tako trdijo, da je dapes pridobivanje petroleja kakor tudi vrtanje samo za 50 odst. dražje kakor leta 1947, ko so bile določene dosedanje cene. Splošno je znano, da je pridobivanje petroleja v ZDA dražje kakor na Srednjem vzhodu. Petrolej s Srednjega vzhoda bi torej na trgu bil lahko cenejši. Združene države so glede proizvodnje mineralnega olja še vedno na prvem mestu. Toda v zadnjih desetih letih se je njenemu velikemu izvozu pridružil prav tako velik uvoz petroleja s področij Srednjega vzhoda. Pomen petrolejskih področij na Srednjem vzhodu se je na svetovnem trgu dvignil ;danes doseže proizvodnja teh področij že 17 odst. svetovne proizvodnje, in to brez pridobivanja v sami Perziji, ki je danes v sporu zaradi petroleja z Anglijo. Pred drugo svetovno vojno je pridobivanje na Srednjem vzhodu doseglo komaj 6 odst. svetovne proizvodnje. Po vsem tem bi človek pričakoval, da bodo proizvajalci petroleja na Srednjem vzhodu uveljavili lastne cene. Kljub temu so proizvajalci s Srednjega vzhoda sledili ameriškemu zgledu, med temi tudi angleška podjetja na srednjem vzhodu, čeprav uvaža Anglija 90 odst. petroleja prav s Srednjega vzhoda. VALUTE V MILANU VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU 14. VII 28. VII Min. Maks. Funt šterling 6.750 6.675 6.600 6.750 15. VII 28. VII Min. Maks. Napoleon 5.700 5.600 5.600 5.700 Dolar 629 629 627 629,50 Južna železnica 1.295 1.350 1.295 1.355 Francoski frank 157,50 159,50 157 161 Splošne zavarov. 12.225 13.120 12.225 13.120 Švicarski frank 147 146,75 146 147 Assicuratrice 3.600 3.600 3.600 3.600 Funt št. papir 1.700 1.700 1.680 1.700 Riun. Adr. Sic. 5.260 5.400 5.260 5.400' Avstrijski šiling 24,30 — — — Jerolimič 4.940 4.940 4.940 4.940 Zlato 752 748 748 752 »Istra-Trst« 827 827 827 ’ 827 »Lošinj« 8.000 8.000 8.000 8.000 BANKOVCI V CURIHU Martinolič 4.500 4.500 4.500 4.500 zv. julija Prem uda 7.750 7.750 7.750 7.750 ZDA (1 dol.) 4,28 Belgija (100 fr.) 8,25 Tripkovič 10.400 10.400 10.400 10.400 Anglija (1 f.št) 11,56 Holand. (100 fi.) 108,25 Openski tramvaj 1.525 1.525 1.525 1.525 Francija (100 fr.) 1,09% Švedska (100 kr.) 77,— Terni 216 220 213,50 220 Italija (100 lir) 0,68% Lzrael (1 f.št.) 1,50 ILVA 275 285 275 289 Avstrija (100 š.) 16,55 Španija (100 pez.) 9/90 Zdr. jadr. ladjedel. 450 439 439 450 Cehoslov. (100 kr.) — Argent. (100 pez.) — Ampelea 800 800 800 800 Nemč. (100 DM) 99,00 Egipt (1 f.št.) 10,05 Arrigoni 1.000 1.000 1.000 1.000 0¥eStnUt KMEČKE ZVEZE SEDEŽ TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 I. - TELEFON š T. 54-58 E. M. CDLBMBIN & FIBLIO UVOZ - IZVOZ Kaj moraš vedeti o zavarovanju proti nezgodam O nezgodnem zavarovanju v poljedelstvu je bilo že govora v našem vestniku. Ker pa mnogi člani Kmečke zveze povprašujejo po nadaljnjih pojasnilih, bomo v tem članku in drugih, ki bodo sledili, zadevo podrobneje obravnavali. Zakonske določbe o zavarovanju proti nezgodam v poljedelstvu) so izšle 20 let po podobnih predpisih v industriji, še danes pa je zaščita na kmečkem področju nepopolna in nezadostna. Med drugim so odškodnine in zavarovalnine mnogo nižje kakor v industriji, trgovini ali obrti. Pri nas se določbe za zavarovanje proti nezgodam še vedno naslanjajo na zastarele italijanske zakone iz let 1917 in na nekatera zakonska dopolnila, ki so izšla zlasti po drugi svetovni vojni. KDO JE ZAVAROVAN Zavarovane so naslednje osebe, ki so dosegle 12, a ne prekoračile 65 let starosti: a) stalni ali začasni delavci, ki so zaposleni na kmetijah ali gozdarskih podjetjih. Kasneje bomo pojasnili, kako se ta kategorija delavcev registrira; b) lastniki, polovinarji, zemljiški najemniki in družinski člani (žene in otroci) navedenih oseb. Pogoj za zavarovanje je, da zadaj navedene osebe običajno (torej ne samo priložnostno) opravlja.o kmetijska dela V tem pogledu se določbe znatno oddaljujejo od picdpisov, ki veljajo v industriji, kjer lastniki proizvodnih sredstev niso podvrženi zavarovanju; c) nadzorniki preddelavci kmetijskih in gozdnih podjetij. Na tem mestu moramo poudariti, da so osebe, ki so nameščene pri poljedelskih strojih ali prevoznih sredstvih, podvržene tudi zavarovanju, ki je v veljavi v industriji, če ti stroji delujejo s pogonsko silo, ki ni živalska ali -ročna (n. pr. z bencinskim ali električnim motorjem). Zaradi tega morajo bili posebej zavarovani delavci, ki imajo opravka s traktorji, z motornimi vozili kakršne koli vrste, z motornimi mlatilnicami itd. Isto velja za delavce, ki so nameščeni pri streljanju raket proti toči. Obratno pa je delo pri prevoznih sredstvih z živinsko vprego, pri raznih strojih na ročni pogon (n. pr. pri plugih, ročnih mlatilnicah, ročnih rezalnicah itd.) že zapopadeno, v splošnem zavarovanju v poljedelstvu. Kmetovalci, ki imajo motorne stroje kakršne koli vrste ali motorna prevozna sredstva, pri katerih so zaposleni najeti delavci, naj na to okolnost posebno pazijo, da se izognejo večkrat o-ogromnim izdatkom v zvezi z nezgodami, ki se pripetijo morebitno nezavarovanim delavcem! Za to vrsto zavarovanja je potrebna posebna prijava, plačevati pa je posebne prispevke, ker so v tem pogledu veljavni prepisi, ki urejujejo protinezgodno zavarovanje v industriji. Zato pa tudi ni obvezno zavarovanje samega lastnika motornega stroja po načelu namreč, ki je v veljavi na industrijskem področju. PREDMET ZAVAROVANJA Zavarovanje obsega vse primere nezgod, ki se dogajajo pri poljedelskem delu in zaradi nasilnih vzrokov, ki imajo za posledico smrt ali celotno ali delno trajno onemoglost za delo. Pravico do zavarovanih dajatev pa imajo vsekakor samo ponesrečenci, ki so izgubili najmanj 15% delovne sposobnosti. (O odstotkih nesposobnosti bomo govorili kasneje). Osebe, ki so zgoraj navedene pod b) (t. j. delavci), pa imajo poleg tega pravico do zavarovalnih dajatev tudi v primeru začasne onemoglosti za delo, če ta onemoglost traja nad 6 dni. Zavarovanje jim teče od 7. dneva po nezgodi. SPORNA VPRAŠANJA Pri reševanju posameznih primerov nezgod nastaja mnogo sporov. Tako ne priznajo zavarovanja pri nezgodah, ki so se dogodile pri odhajanju na delo in z dela. Priznavajo pa nezgode, ki imajo za posledico infekcijo tetanusa, kar pa na splošne) in največkrat prizadeti oziroma njihovi svojci ne izkoriščajo zaradi nevednosti, in to čeprav je tetanus dokaj razširjen pojav pri kmečkem delu. Prav tako smatrajo za neagodo sončarico (.(siončni udarec), brucelozo in celo zagnojitev žuljev. Veliko število sporov je nastalo, ko so reševali predmet dela. Zavarovanje se nanaša namreč izključno na polje- Kmet in vrtnar v avgustu Na njivi in na polju: še je čas za setev jesenske repe in koruze za zeleno krmo. Na zavetne njive sadimo še ohrovt in brstični ohrovt. Fižol moramo sproti pobirati, kakor hitro je stroč je suho. Omlatiti in očistiti ga je treba nemudoma in ga tudi razkužiti z ustreznimi sredstvi, da ga ne bo raz-luknjal in uničil fižolar. Koruzo moramo pobirati, kakor hitro je zrela. Za njo zasejemo njivo takoj z mešanico zelene krme (120 kg njivske grašice in 80 kg ovsa ali pa ječmena na hektar), ki jo boš lahko že v novembru kosil živini. Krmni pesi in korenju potrosi čilskega in apnenega solitra (5 kg na hektar) in ju okopaj še enkrat, da se bosta do jeseni še dobro razrasla in odebelila. Na vrtu: Presajaj še poletno glavnato solato in brstični ohrovt ter endi-vjo. Primeren je čas za setev radiča, katerega boš lahko še letos večkrat rezal. Sejati moraš čebulo na rodovitno rahlo zemljo, če hočeš imeti pred zimo rastlinice za presajanje. Vso vrtnino moraš prav pridno zalivati in rahljati zemljo presajenim rastlinam. V senčno in vlažno lego lahko že seješ špinačo in motovilec ter zimsko glavnato solato, kakor tudi solato rezivko-kodrasto. Primeren je čas za setev zgodnjega pomladanskega zelja in za presajanje cikorije ter vrtnih jagod. V vinogradu: Poškropimo še enkrat ter primešamo na 100 litrov 1 kg škropilnega žvepla Mormino. Zrahljajmo zemljo na vrhu, če je ta že stlačena. Zadnji čas je, da zrahljamo zemljo tudi starim trtam in jih potem pustimo pri miru do trgatve. Zatiraj ose ir| druge škodljive živali, ki uničujejo grozdje. V sadovnjaku: Podvizati je treba s cepljenjem mladih sadnih dreves »v speče oko«. Cepiče odrežemo na drevesih, ki že stalno rodijo dober in obilen sad. Za to opravilo uporabljaj le prav oster cepilni nož. Breskve moraš odrezati — vsaj skrajšati in razredčiti jim moraš poganjke, če imajo močno rast — takoj potem, ko si z njih pobral sad. Oljčna drevesa je treba okopati in pognojiti vsaj pod krošnjo, da bo sad bolj debel in donosen za olje. Zrahljano zemljo zasej z inkarnatno deteljo. katera zelo prija oljkam kot zeleno gnojenje. Po potrebi boš inkarnatno deteljo porabil za zeleno krmo. V kleti: Pazi, da se vino ne skisa. Zato naj bo posoda vedno dobro zače-pena ali zamašena. Polprazno in prazno vinsko posodo moraš dobro zažvep-lati, oziroma zadimiti, da se vino in posoda ne bosta kvarila, če je vino že nakislo, uporabi ga čimprej. Ako imaš tega več, zaustavi v njem vsaj začasno nadaljnje kisanje z metabisolfitom (10 gramov na hektoliter vina) in posvet tuj se s kletarskim strokovnjakom, kako moraš s takim vinom nadalje ravnati. Kis, sadje, krompir in drugi pridelki ne spadajo v dobro vinsko klet. V shrambi: Razkužiti moraš shrambo z ustreznimi sredstvi •— ogljikov žveplec in tetraklorid ter DDT pripravki — ker se v tem času še največ razmnožujejo raznovrstni škodljivci pridelkov. Shramba naj bo tudi zračena in tako tudi novi pridelki. OEEC O PRIDELKU SADJA IN ZELENJAVE V LETU 1953 Na podlagi podatkov, ki so jih poslali strokovnjaki držav članic OEEC o pridelku češenj, sliv, breskev in paradižnikov ter tržnih izgledih v letošnjem letu, je delovna skupina OEEC za sadje in zelenjavo, na zadnjem sestanku prišla do naslednjih zaključkov : 1. V državah članicah, kot celota, bo pridelek več ali manj odgovarjal lanskoletnemu, razen pridelka sliv, ki bo nekoliko manjši. 2. Opaziti je nekatera povečanja uvoznih kvot, toda predpisi glede sezonskih omejitev in kvot so ostali več ali manj nespremenjeni. Velika Britanija dovoljuje uvoz breskev, ki rastejo na prostem, s splošnim uvoznim dovoljenjem. 3. Primerjava podatkov uvozniških in izvozniških držav kaže, da je v splošnem ponudba nekoliko večja od povpraševanja. To neuravnovešenost pa bi lahko v veliki meri izravnali, če bi napovedane nazadnjaške ukrepe nekaterih držav praktično spremenili v okviru zgoraj omenjenih trgovinskih olajšav. KMETOVALCI IN VRTNARJI, OBIŠČITE NAS j Umetna gnojila - Krma za živino - Prvovrstna semena lastnega pridelka in inozemska - Trte, sadna drevesa, razne cvetlične sadike, vrtnice i. t. d. - Poljedelski stroji in druge potrebščine S. A. FABBRICA ACCUMULATORI NAJBOLJŠA BATERIJA MILANO Sedež in nprava: Via Tertnliiano, 70 Tel. 54670, 53938, 581556, 584920 Poslovalni ca: Viale B lignji, 23-Tel. 5.12.07 Torino: Via Principi 0’Acaja 57 • Tel. 7.04.94 ■ Padova P.zza della Stazione N. 1 -Tel. 2.79.54 Bologna Via Amendola N. 2 -Tel. 3.83.03 Roma ■ Viale Aventino N. 88/90/92 Tel. 59.36.97 59.95.22 - Napoli Via Ugo Foscolo N. 4 -Tel. 6.07.26 C. C. Milano 238831 C. C. Borna 146198 C. C. Napoli 139488 delska in gozdna dela. Vsi pa vemo, da ni lahko razločiti ta dela od domačih del, ki niso podvržena zavarovanju in ki jih poleg tega opravljajo gospodinje in otroci, ki so za kmetijska dela sicer zavarovani. Posebno poglavje so nezgode, ki jih osebam povzroča strela. Sodišča so se večkrat izrekla z razsodbami, ki so medsebojno nasprotujejo. Potrebno je, da zavarovani že v začetnem postopku za pridobitev zavarovalnih dajatev, postavijo predvsem okoliščine nezgode na pravilno osnovo. Zaradi tega priporočamo, da se zainteresirani vedno zatečejo po nasvet k strokovnemu združenju. Spričo nejasnih določb, ki jih birokracija s svoje strani še zmede, je našemu človeku večkrat zelo težko priti do pravic, ki mu pripadajo v primeru nezgode. (Se nadaljuje.) O. S. MallTOVIJTE in IZDEL.KOV Trst, Ulica I. della Croce 4 TEL. 94-570 Tlgr. C0LINTER - TRIESTE Trgovina z lesom na drobno in na debelo MOŽE VLADIMIR Skladišče in pisarna: Trst - Ulit* Boccaccio št. 21 - Tel. 31-496 Bogata izbira desk mehkega i* trdega lesa, vezanih plošč in furnirja. 1 Cene ugodne! Cene ugodni — ffPARK HOTEL11 na Bledu Mednarodno znani hotel, ki leži tik ob pravljičnem Blejskem jezeru, nudi cenjenim gostom s svojim komfortom, priznano, izborno kuhinjo in odlično postrežbo prijeten oddih. Informacije in prenotacije za skupine in posameznike neposredno pri upravi hotela, telefon št. 338 in 248. 200 ležišč — Tekoča hladna in topla voda — Kavarna — Bar v kazino — Lastne garaže in teniško igrišče. ______________________^ IMPEKPORT Trst, ulica Cesare Battisti št. 23-Tel. 44-208 UVAŽAMO : Gradbeni material in vsakovrsten les IZVAŽAMO : Tekstile, kolonialno blago in vsakovrstne stroje FRATELLI imimiiEii 0 UVOZ - IZVOZ NADIMSINI BELI ZA AVTOMOBILE IN ZASTOPSTVA BOSCH - MAREULI - MNBCSCOMS Dovršeno opremljena delavnica za popravila električnega pribora in nadomestnih delov za avtomobile. TRST — CI. COUONEO, št. »9 - Tel. 24-955 J SUDEXPORT E. JOSIPOVIČ IMPORT - EXPORT TRST - UL. MAZZINI ŠT. 15 - TEL. 24-181 PUNTO FRANCO „ 28-328 Izvršujemo Vse posle trgovinskih operacij Specializirano podjetje za tranzitne posle Pošiljamo DARILNE PAKETE z vsakovrstnimi predmeti. - Za kitro in točno dobavo obračajte se na nas Prevzemamo zastopstva poslovnih interesov KOOPER ATIVA-SLOVENIJ A ZADRUŽNO PODJETJE ZA UVOZ IN IZVOZ - TEL. 23-048/21-053 LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA C. 6/il. P. P. 75 0 X Š £) lE : ULICA DELLE IVIILIZIE ŠT. 17-19 TEL. 96-511) UVOZ IZVOZ _____________________________________________________- PRIZNANA STAVBENO POHIŠTVENA MIZARSKA DELAVNICA in trgovina vseh vrst pohištva SPREJEMAMO NOVA NAROČILA IN POPRA. VILA - NUDIMO PLAČILNE OLAJŠAVE Priporoča se PRAČEK MARTIN Škadeni - ULICA Dl SERV0LA 124 MESNICE SKUPINE LOIGO GUIDO Najboljše meso vseh vrst dobite v Trslu v sledečih mesnicah: CATTUZZA SILVIO VENOTTI ROMANO ULICA GENOVA 17 ULICA C. BATTISTI 25 Telefon 23-770 TeUfon 68-17 BIGOT EBMINIO LOIGO 0UI00 ULICA GENOVA 15 ULICA UDINE 67 Telefon 23-760 Telefon 55-06 Oddaja avtomobilov v najem za prevoz potnikov na STO in v inozemstvo FRANC LIPOVEC Trst, Dl. Timens št. 4 - Tel. 90-296 v uradu - Tel. 33-113 doma CENE UGODNE I CENE UGODNE I MIZARJI! smre' KMETOVALCI I PODJETNIKI • lesov, tt-ame in p ar k e te nudi najugodneje Tel. 90441 CALEA TRST Viale Sonnino, 24