S ve
višave zelene je cerkvica bela * Prijazno .v dolinski odsevala cvet; Tja romarjev četa jeVinog^. hitela Po mir. po tolažbo, ki nema ju svet. A cerkvice več ni! Zidovi posuti, Brezbožniki oh-so razderli jih kruti! Zvonika ni zreti, ni čuti zvonov. Ne petja, ne verne molitve glasov. Darilca, darov in darilnikov ni, Svetilnikov več in»kropilnikov ni: Zare ji le luči na nebu goreče. Krope jo megle izpod neba roseče. Ze tern in osat je prerasel razpad, ' Po skalah tam plazi se pisani gad, Popotnika groza obhaja. .	'
Ko vidi strupenega zmaja. A meni kaj tožnost objema serce. Ko cerkve spominjam se v verhu gore, Kaj solza v oko mi prihaja? .... Svetišče najlepše je tvoje serce: Prostora ni ondi za zlate malike, Sezidale so ga najviše roke. Naslikale notri nadzemeljske slike.
t i š č e.
Svetišče serca je brezmejno ko Bog, Skrivnostno kot on ti, kot on neumljivo, . Objema, ogreva v^s zemeljski krog Z ljubeznijo sveto m čisto in živo. Stotisoč svetil na zvezdišči gori Stotisoč čutil v tem svetišči planiti. Ob luči so večni prižgana. Ni nična svetloba jim djria. Nesvetega nič še ni prišlo v ta hram, Duhovi le blagi kraljujejo tam, Krilatec ognjeni svetišču od praga Odganja sovraga! — — Jaz tukaj na pragu ti romar stojim. Rad v tvoje svetišče upiram očesa. In groza skrivnostna serce mi potresa; V lepoto čarobno zamaknen stermim. Ko gledam v svetišče nadzemeljsko to, Serce mi neskončno je polno tako, Kot zerl bi v odperta nebesa. In vendar — kaj sili mi vedno v spomin Posuto svetišče na verhu višin? Kaj tožnost serce mi pokriva, Kaj solza oko mi zaliva? ....
t
Sodnikovi.
Visoke
XXI.
gore obsevajo pervi žarki ju-' tranjega solnca, njih zlate še poslednji, ko že mrak zagrinja nizke kraje pod njimi; v ponosni hrast, lete strele serdi-tega neba, on je razkačenemu viharju igrača, pritlikavemu germovju pod njim ni se bati ne strele ne viharja: kar se imenitnega godi v človeškem življenji, verti se navadno oh imenitnih, visoko-stojnih osebah, ostali smo skromni gledalci in poslušalci. Ali osodi se časi zljubi, da si izvoli za središče nenavadnih dogodjajev čisto navadne, proste ljudi, in zanimljivo je opazovati njih vedenje v takih slučajih;- veseli nas, ako vidimo, da njih moči raso z njihovo nalogo.
Poštenemn drevarju Seljanu se ni bilo v vsem dolgem življenji skupaj toliko imenitnega zgodilo, kakor sedaj v dveh, ireh dnevih; dogodba se mu je verstila skoraj brez presledka za dogodbo. /brali mu je bilo treba vse moči, kar mu jih je bilo v starih možjanih, da ni onemogel in omahnil pod silo dogodkov, ki so padali nanj.
Preganjani Zaplotnik je ležal merlev pod njegovo streho. Nočni vihar je bil potihnil. Skozi malo okence pomoli glavo; vse mirno; jutranja zarija je zlatila jasno nebo. Že je mladi dan svital skozi okence ter boril se zmagovito z bledo svetlobo berleče luči poleg postelje. Kako čudno bledo je bilo merličevo obličje v tem dvojnem svitu! Sveča je bila skoraj dogorela, hitro vtakne drugo; pospravi po sobi, kakor je spodobno, kader je merlič v hiši. Tisto, kar mu je bil izročil Zaplotnik za svojo mater, vtakne v posteljo pod zglavje. Nato se napoti
proti tergu poročit gosposki, kaj se je zgodilo v njegovi hiši. Gredoč je holet zglasiii se pri Sodnikovih ter potolažiti Andreja, da se mu ni več bati.
Ko je bil nekaj korakov od svoje hiše, prileti po stezi iz gozda stara ženica, vsa izpehana in izbegana za njim ter vpije na vse gerlo:
»Seljan, Seljan! stoj za pet kervavih ran božjih, stoj! Vsi svetniki in svetr ice v nebesih, pomagajte" !
Seljan se oberne proti njej: »Kaj ti je, da tako vpiješ, Jera"? »»Oj, oj! Tam, v Sodnikovem bitko vj i — šla setn bila gobe brat — pa kaj sem videla, Jezus Nazarenski! tam, v Sodnikovem bukovji, pri tisti raz-treščeni stari bukvi, leži človek mertev, kervav, prav dobro sem videla, da je kervav*"!
»Kedo je tist človek"? »»V obraz ga nisem videla, nisem se upala blizo; stekla sem, ko sem ga zagledala, da so me komaj pete dohajale*" !
»Pojdi z mano pokazat*' »Za ves svet ne! Lahko ga najdeš, pri tisti stari bukvi, veš, ki je bilo lani osorej vanjo treščilo; pojdi sam"*!
»Prav, pa pojdem sam"! reče Seljan ter krene proti gozdu; starka je hitela proti tergu.
Tesno je bilo Seljanu pri sercu, ko se je z urnimi koraki bližal označenemu mestu. Nekaj mu je dejalo, kaj ga čaka. Ko pride do znanega drevesa, ni mu bilo treba dolgo iskali. Kakih pet korakov od drevesa zagleda mertvega moža Ta mož je bil Andrej Sodnik! -
V persih na levi strani mu je še tičal nož. Seljan mu ga izdere; kri, ki mu je tekla iz rane, bila se je že sterdila; Iruplo je bilo merzlo, terdo — nič pomoči !
Kedo je to storil? — Tako bi bil tu vsak drug človek vprašal; Seljan je predobro vedel, čegava roka je Andreju Sodniku nož v serce zasadila. Ali svet tega ni smel vedeti. To je bila perva misel Seljanova. Kako bi se zvedela resnica? kedo je bil priča njegove smerti? 1 »verna je bilo znano, kaj ima Sodnik na vesti; eden je zdaj nem za večne čase, druzega ne bode blizo; pobegnil je gotovo o pravem času iz dežele. Kedo je usmertil Sodnika, to naj ostane svetu skrivnost. Zakaj bi se ne mislilo, da so ga razbojniki napali in oplenili ? To naj svet misli, tudi gosposka! Seljan zažene kervavi nož v potok, ki je tekel spodaj po jarku. Potem začne truplo preiska-vati. Res najde listnico z bankovci; bankovce zažge, listnico verže nekoliko v stran, tam naj jo najde kedor hoče, morebiti on sam. Potem mu še malo obleko razterga, češ, da se je branil.
Ko je bil tako storil, kar je bilo v človeški moči, da bi se ne prišlo resnici na sled, začuje korake. Dva moža pri-lomastita skozi germovje; Jera ju je bila sem napotila kakor Seljana.
»Ali je res, kar Jera pravi"?
»»Res je, res, da bi ne bilo tako! toda tii ni treba javkanja, pomagaj ta, da ga nesemo domov""!
»Za božje ime, Sodnikov Andrej! —• Kedo ga je" ?
»»Kedo ga bo! Kak prijatelj menda ne. Poglej, kako je tii obleka razparana; tu nič, tu nič; nikjer nič. Sodnikova navada ni bila, da bi hodil brez denarja" ".
»Torej kak razbojnik" ! »»To vsak otrok lahko ugane"". »Kaj je pa to"? pristopi zdaj drugi s prazno listnico v roki.
»»Vidiš, kaj sem dejal"" ? pravi Seljan, zadovoljen, da se mu je bilo tako posrečilo. »»Tako delajo taki ljudje. Vse prazno! Dobro si zapomnita, moža, da bosta vedela govoriti, kader bodo vaju vprašali, kako je bilo; da tudi lahko pri-sežeta, ako treba. Zdaj pa dovolj besedovanja; primimo in nesimo ga domov""! —
Nekaj časa potem so se bližali trije nosači z nesrečnim bremenom Sodnikovemu domu. Ko so bili že blizo hiše, reče Seljan svojima tovarišema:
»Tu si malo oddahnimo. Ostanita tu pri njem, jaz grem ženi povedat. Čez nekaj časa ga zopet vzdignita in pri-nesita"!
Po sreči so bili otroci še v postelji. Ko najde Seljan Lizo, približa se ji se žalostnim obrazom ter ji reče:
»Žena! Nikoli mi nisi nič žalega storila, in vendar moraš zdaj ravno iz mojih ust slišati prežalostno novico. Velika nesreča te je zadela; misli si najhujšo"! »»Andrej"" ! vsklikne nesrečna žena. »Zdaj, zdaj ga bodeš videla"! »»Nič! — Glej, tii je"! Moža sta bila stopila v vežo z mertvim gospodarjem.
»Nesimo ga gori"! reče Seljan ter jima pomaga. Molče omahuje žena za njimi.
Neso ga gori v sobo ter polože na posteljo. Na to moža odideta. Ko je bil Seljan sam z Lizo, reče ji z nekim posebnim povdarkom:
»Rekel sem, da te je najhujša nesreča zadela, Liza; ne vem, ali sem prav rekel; morebiti bi se ti bila lahko še veča zgodila, tebi in tvoji hiši! Rog te
22*
tolaži, uboga žena! .laz moram ili. ali skoraj se vernem".
Liza ga je dobro umela. Ko je bila zvedela, da so Zaplotnika vjeli in ko je bil takoj poten: Andrej zapustil hišo, da ni nikomur povedal kam gre: ko ga le ni bilo nazaj: začela se ji je zbujati strašna misel, slutila je grozno resnico. Zdaj ji je bilo vse jasno! — —
Okrajni glavarje bil silno slabe volje, da mu je Zaplotnik tako ubežal. Lahko si je torej misliti njegovo veselje, ko mu sluga naznani, da bi Seljan rad nekaj z njim o Zaplotniku govoril. Takoj ga pred se pokliče. Ko je bil Seljan vstopil, zasuče svoj stol proti njemu, vtakne pero za uho ler mu reče prijazno:
»To je lepo, oče Seljan. da ste se spametovali; kaj nam torej veste povedali o Zaplotniku"?
»»Vsak čas ga lahko imate, gospod, samo ponj pošljite"".
{Tako? res? Vi ste ga zasledili? Kje pa je* ?
»tPri meni doma"".
»Pri vas, v vaši hiši? Kako ste ga vendar dobili vanjo" ?
»»Sam je prišel"".
»Ali bo pa še čakal"?
»»Nič se ne bojte, gospod: ne gane se vam iz hiše"".
»Zdaj pa le hitro"!
Mož vstane vesel, da bi šel slugi pozvonit.
Ko Seljan to vidi, vstavi ga rekoč:
»Čakajte, gospod, da se sporazumeva. Ne mudi se tako".
»»Kako lo pravite""?
»Gospod, merliča imam v hiši".
»»Zaplotnik mertev""?
»V moji hiši leži. na moji postelji".
Nato mu pove vse, kako je bilo.
»Tako. I ako" ! govori gospod sam zase,
ko je bil Seljan končal svojo povest. Potem hodi nekaj časa molče po sobi. Videti je bilo. da nekaj premišljuje in ukreplje. Seljanu se je mudilo.
»Ne zamerite, gospod, jaz moram ili", reče ter prime za kljuko.
(lesarski uradnik ga prestreže rekoč:
»Poterpite malo. mož; vse ni še prav jasno. To kar ste zdaj meni samemu povedali, boste o svojem času poterdili pred pričami, da se vse zapiše, kakor ste govorili".
»»Tudi prisežem lahko na vsako besedo"".
»Do tega časa morate lu ostati".
»»Ne zamerite, gospod : meni se nekam mudi. Prosil bi vas, da me, ako mogoče, takoj zaslišite in potem izpustite"
„Pozneje, pozneje! prej je še nekaj druzega Ireba".
»»Dovolite torej, gospod, da odidem. Samo neko pot še imam, potem grem domov, tam me lahko najdete, kader vas volja: kar pošljite pome"".
»Ne tako, mož", reče mu gospod krepko in določno; »ne smete se genili od tod. dokler se nekaj ne pojasni, .laz moram ravnati po svoji dolžnosti".
V drugič poseže gospod z roko, da bi slugi pozvonil. Seljan je hitro ugenil. kaj to pomeni. Možato stopi pred gospoda rekoč:
»Kaj mislite, gospod okrajni glavar? Menda vendar ne, da sem kaj napačnega storil"?
»»Jaz ne pravim ne tako, ne tako. Še vedno upam, da ste poštenjak, gotovega nič ne vem; to se mora vse še le pokazati. Če imate čisto vest, tim bolje; mirni torej bodite in čakajte, da se vse razjasni in pravica izkaže"".
Seljana je vendar malo groza obhajala; kaj takega se ni nadejal. Poskušal
je vsaj zvedeti, kam meri sum glavarjev :
»Ali morda menite, gospod, da sem kako v kaki zvezi s tem Zaplotnikom" ?
» .»Čudno bi ne bilo, ko bi res kaj takega mislil. Spomnite se, kako ste govorili on dan pri Korenu, ko smo vam prigovarjali, da nam pomagajte iskati Zaplotnika. Vaše vedenje se nam je vsem jako čudno zdelo. Že. takrat bi bil človek labko kaj napačnega mislil. Takrat niste hoteli čisto nič vedeti o tem človeku; prav nespodobno, da vam naravnost rečem, ste se branili iskali ga z nami. Ali zdaj veste, kje je imel Za-plolnik svoje pribežališče "" ?
Seljan je že hotel reči: ne! ali la kratka besedica mu ni hotela iz gerla,
»Vidite, mož! kaj molčite? Tajiti ne morete, legati nočete; to vendar še priča, da niste slar, terdovraten grešnik. Znani ste bili torej s tem človekom"?
»»Gospod! kakor gotovo je Pog v nebesih : jaz nisem bil znan z njim, nikoli ga nisem videl, predno je prišel, kakor sem vam pravil, v mojo hišo"".
»To pa zopet ni pametno. Vidite, to se ne veže. Vprašam vas, kako pa to, da je prišel ravno v vašo hišo'?
», Moja hiša je na samoči. bila mn je pač najbližja, to ni nič čudnega, gospod"" !
»Vam se lako zdi. drugi sodijo drugače".
»»To menda tudi ne bo nič napačnega,
(Dalje
da sem ga vzel pod svojo streho, to je bila moja kerščanska dolžnosl. Ali naj bi ga bil ven pahnil, da naj pogine kakor pes na cesti"" ?
»Tega ne! Ali zakaj nam niste prišli takoj povedat" ?
Na to vprašanje Seljan nekoliko časa molči, potem pa krepko reče:
»Gospod! Lahko bi vam odgovoril, daje bilo že prepozno; videl sem, da človek skoraj oči zatisne, še predno bi bil jaz do vas prišel. Toda, izgovarjal se ne bom, raji rečem kakor je bilo: Tega nisem mogel. In še to vam rečem: ko bi se mi še kedaj kaj enakega pripetilo, ravnal bi ravno lako. -laz ne vem, ali je tako prav ali ne; ravnal sem, kakor mi je moja slaba pamet, ali prav za prav, kakor mi je serce velelo. Če je bilo to kaj napačnega, kar sem storil, pa naj se zdaj pokorim. Tu me imate, storite z mano, kar vas je volja. Ako menite, kakor kaže, da sem bil v zvezi z njim. zaprite me, obsodite me, obesite me, kakor vas volja. Zdaj mi je dovolj" !
Ko je bil to izgovoril, gre ter sam krepko potegne za zvonec.
Ko je bil sluga vstopil, reče mu okrajni glavar:
»Peljite tega moža v zapor"!
H. M.
prih.)
Spomini s pota.
Spisal Fr. Poljanec.
II.
Med Savo in Dravo.
t,	(Dalje.)
•f so zapadno stran Markovega terga ' zaslanjajo banski dvori, dolga, neznatna liiša na en pod, ki v ničem ne kaže, da ,je sedež kraljevega namestnika, pervega dostojanstvenika deželnega, bana troedine kraljevine. Edina častna straža pred vrati naznanja ti stan necega mogotca. .lužno plat, imenovanega terga zapira na polovico hervaško gledališče, ali kakor Hervati pravijo, kazališče, ki je pa samo z bokom oberneno na terg, s čelom pa gleda v ulico vodečo s terga na južno ali Strossmaverovo šetališče.
Hervaško gledališče je zavod, o katerem človek, ki mu je napredek narodne kulture na serci, z veseljem govori in še raji venj zahaja. Ta zavod ni star, kajti še sedanja generacija Zagrebčanov zahajala je v nemško gledališče. lstina je sicer, da so v oni poetični dobi, ko je »ilirstvo" prekipevalo, dobrovoljci — med njimi gospoda iz najboljših rodovin —sijajnim vspehom predstavljali igre in celo pervo izvirno hervaško opero »Ljubav in zloba" od Lisin-skega. Sosebne zasluge za te predstave imela sta Dr. Demeter in A. Striga. pervi za igre, drugi za opere in sploh za narodno glasbo. Nastopivši absolutizem zamoril je tudi la cvet,, kakor sploh vse, kar je spominjalo na hervaštvo. Zopet je gospodovala muza iz dunajskih predmestnih gledališč, samo po enkrat na teden igrala se je s pomočjo dobrovoljcev »za galerij okaka nemška burka vher-
vaškem jeziku, še le po solferinski bitki jeli so tudi tukaj duhovi svobodnejše dihati in ko je leta 1860. oktoberska diploma poderla absolutizem, morala je lerchenfeldska muza z mnogo clrugo navlako, ki je v preteklih zadnjih letih poplavila hervaško deželo, pobrati kopita in oberniti korake iz »nehvaležne, kulturi nepristopne dežele". Bil sem slučajno onega večera jeseni 1860. v gledališči, ko je razjarjeno občinstvo pretiralo se zagrebškega odra nepozvane goste, in sicer z »argumenti ad hominem", ker niso z lepa hoteli pustiti svoje stare domene. Bekel bi čez noč postalo je gledališče hervaško. Lahka beseda, težko delo! Oder je sicer bil tu. ali tako rekoč prazen. Dekoracije slabe, ogoljene in še teh je bilo malo, garderobe skoro nič. repertoira nič. igralce, ki bi bili zadostovali najskromnišim zahtevam, štel si lahko na perste ene roke. Mnogokedo bi bil obupal in samo veščini pervega igralca in redatelja Freudenreicha in uz-trajnosti Dra. Demetra ima se hervaško gledališče zahvaliti, da je kako tako splavalo čez mnogobrojne zapreke. Ne smemo pa tu pozabiti občinstva, ki je s perva, dokler je domoljubni ogenj plapolal živim plamenom, herpoma vrelo v Talijin hram. Sosebno se je v tem odlikoval mlajši moški svet in srednje meščanstvo. Viša gospoda, ki se je sicer po večem delu pribrala iz tujih elementov, uklanjala se je dolgo hervaškemu gledališču in je
nekim oblastnim preziranjem gledala na to početje, nadejoč se, da bodo Hervatje kmalu doigrali in da se bode njihovo pregnano levtonsko gojenče naskoro po-vernilo. No ti prezirani Hervati so vendar skerheli, da se tej gospodi vroča želja ni izpolnila, in ako Hog da, tudi nikdar se izpolnila ne bode. No pri vsem tem, da je današnje hervaško gledališče med najboljšimi provincijalnimi gledališči v Avstriji, vendar ta nemškujoča svojat še zmerom oči željno obrača preko meje, od koder bi ji imel priti obetani mesij a v podobi kacega potovalnega nemškega društva. Ne mine gotovo nobeno leto, da se ne bi čuli glasovi, kako se zopet trudijo nekateri, da bi se v hervaškem glavnem mestu z nova utaborilo nemško gledališče, to se razumeva, da sedaj ne več mesto temveč poleg hervaškega. Prekislo je ono grozdje! No ako ne lažejo vsa znamenja, ginejo tej svojat i od leta do leta tla pod nogami.
V preustrojenem gledališči igralo se je v tem, kakor se je moglo in znalo. V izboru iger ni bilo opaziti nobene vodeče misli, hervatile in predstavljale so se največ nemške igre na bus bas, kar je komu v roke palo. Jezik v teh prevodih je bil največ strašanski, prav barbarski. In igralci? No ti so govorili in zavijali, kakor je koga mati učila, Sremec po »srijemski", Šijak po »ši-jaški", zagorski »kumek* in zagrebški sin pa pošteno po »kajkavski*. Bil je pravi Babel. Ali občinstvo je bilo s v o j i h ljudi vendar veselo, zatisnilo je ne samo eno temveč obe očesi in ploskalo, daje koža pokala. Igralec, ki je znal vplesti kakov dovtip. ki se je dal naviti na politiko, bil je zmerom gotov, da ga bo občinstvo hvaležno sprejelo. Največi uspeh se ve da imele so rodoljubne igre, v ka-
terih so se »Švabe* in »Kranjci* smešili. Samo v onem času bile so na zagrebškem odru mogoče dramatične ne-zmisli, kakor so na pr.: Testar Bezanec, Cerna kraljica, Doktor Čičmiga i. t., d. Naravni nasledek tacega gospodarstva je bil, da je ozlovoljeno občinstvo, pri katerem je v tem tudi pogorela slama per-vega zanosa, začelo polagoma izostajati. Prišli so večeri, in niso bili redki, ko bi bili poslušalci v parterji lahko slepe miši lovili. Samo še kaka nedeljska burka ali kaka predstava na korist kacemu boljšemu igralcu mogla je za silo napolniti hišo. Poprej stalna fraza plitvega kritika v Narodnih Novinah »Kuča dub-kom puna" izginila ie popolnoma. Yrsak razumnik je videl, da tako ne more iti dalje.
Tedajci se je prigodilo, da je neka za silo oblečena, visoko »izpodrecana* deklina z imenom Opereta na potu iz Pariza preko Beča došla v Zagreb, kjer jo je mlado in staro, zlasti pa zgoraj omenjena svojat radostno pozdravila ter jo liki zmagovito kraljico vmestila v gledališče. To so bili zopet veseli dnevi in zdelo se je, da so se hervaškemu teatru pričeli zlati časi. Vse je norelo za opereto, vse druge predstave so se zanemarjale. No na vso srečo bilo je še nekoliko pametnih in trezno mislečih mož, ki se nikakor niso mogli navdušati za to novo, lahkomiselno, časi celo nekoliko nesramno boginjo, za njeno pre-slastno muziko in njeno igro brez pravega moralnega jedra. Ti možje so zmajevali glave ne sluteč nič dobrega za hervaško gledališče, da celo boječ se, da se ta narodni zavod ne bi povsem izneveril svojemu imenitnemu namenu. Te narodnjake je navdajal strah, da taka plehka jed mora naposled presedati zdra-
vemu hervaškemu želodcu. Na veliko srečo narodnemu gledališču proderli so l i možje se svojimi idejami pri vladi, ki je imela osodo tega zavoda v rokah. (• pravem času še krenilo se je z opol-zlega pota duha moreče operete ter se povernilo na tla zdrave drame in opere. To je bil preporod hervaškega gledališča.
Na zagrebškem odru delujeti dve društvi, dramatično namreč in operno, obe sti stalni. Dramatično je prav dobro in se glede na svojo zmožnost ne sme primerjati nemškim društvom, ki v Ljubljani, Celovcu in po druzih enacih provincijalnih mestih prezimu-jejo. Ne vem, kako je sedaj češko društvo v Pragi, ali to znam gotovo, da je pred desetimi leti bilo daleč za sedanjim zagrebškim, katero bi jaz vzporedil nemško-graškemu. Mnogi med igralci, toliko moški kolikor ženske, pravi so umetniki, ki bi na vsacem odru sebi in hervaškemu narodu bili na čast. V vsem društvu veje nek zdrav duh, nek dobro-dejen sklad, ki ga opažaš samo pri igralcih, kateri so se po večletnem občenji privadili drug druzemu. Razumeva se, da vse to mora ugodno delovati na mlade začetnike, po katerih se društvo vedno pomladuje. Edino, kar ga nekoliko za-deržuje v napredku, je neko tekmovanje belgraškega društva. No o tem je težko govoriti, kajti zameriti nam se je enemu in drugemu bratu, ali nekoliko več takta bi se ,brači" Serbom vendar moglo priporočati.
Najbolje merilo veljavi vsacega dramatičnega društva je njegov repertoir. Zagrebško gledališče neguje samo veselo igro in dramo ter ima v svojem reper-toiru najslavniša imena vseh časov in vseh narodov. Zadostovalo bode, ako
navedem samo nekatera, kakor na pr.: Grillparzer (Medea), Laube (Montrpse), Gutzkov (Uriel Acosta), Freitag (Zurna-listi), Brachvogel (Narcis), Mosenthal, Wilbrandt, Bosen; Moliere (TartufTe, Misli da je bolan), Scribe (Caša vode), Sardou, Oct. Feuillet, Dumas: Shakespeare (Komeo in Julija), Sheridan (Kle-vetnici); Paolo Ferrari (Amore senza stima); Fredro i. t. d. Se srečnim preporodom hervaškega gledališča oživela je tudi domača dramatika ter od dne do dne poganja lepše cvetove. Imena Jurkovič (vesele igre), Markovič (drame: Zvonimir, Henko Bot, Karlo Drački), Tomič in Vončina izgovarjajo se povsod odličnim spoštovanjem, da molčim o starini hervaških dramatikov Mirku Pogo-viču (Stjepan, Matija (lubec). A pričakovati je, da bode odslej hervaška dramatična poezija še krepkejše razmahala peroti, odkar je domača vlada razpisala darila najboljšim dramatičnim delom.
Ne majhene zasluge za ta nepričakovani razvoj hervaškega gledališča ima pa tudi kritika lepoznanskega lista »Vienac*. Ta kritika je oborožena korenitim strokovnim znanjem in nadahnena živo ljubeznijo do tega zavoda ter je zmerom pravična, podučna, jedra in stvarna ter se nikdar ne zavija v puste, prazne fraze.
Recimo še nekaj besed o hervaški operi. Razen nekaterih Meverbeerovih velikanskih oper, katerim zagrebški oder ni dorasel ne glede na prostor, ne glede na opravo, pojo se tu opere vseh boljših majstrov italijanskih, franeozkih, nemških in domačih. V Zagrebu predstavlja se t iounodov Faust, predstavljajo se Meyer-beerovi Hugenoti — in to dostojno. Kaj čemo več! O operi sicer meni ne gre sodba, zato morem tu samo po-
navijati, kar sem cul od veščaka, kateremu pristoji to stvar soditi, i'o njegovem mnenji ima Zagreb zdaj dobro opero, da moglo bi se reči j a k o d o b r o, in samo nerazum ali zavist jej more I o zanekati. Zagreb je v tem na boljem, nego mnoga druga veča mesta.
Kakor po vsem svetu tako tudi v Zagrebu tak zavod, ki gre za idealom, ne more uzderžavati se sam, temveč polre-bava podpore. To podporo mu daje dežela po svojih zastopnikih, in sicer 32.000 gold. na leto. Naj mi bode dovoljeno navesti nekatere številke glede na denarni promet na tem zavodu, ker te številke najočitniše oznanjajo njegov velikanski napredek. Leta 1864/5. izplačalo se je igralcem 18.116 gld., a ves potrošek tega leta je bil 28.111 gld., deset let pozneje, leta 1874/5. zrasle so plače igralcem na 61.317 gld. in ves potrošek poskočil je na 88.316 gld. Svojega dohodka imelo je gledališče leta 1864/5. 11.846 gld. a leta 1874/5. 46.154 gld. Leta 1864/5. prodale so se lože za 2699 gld., leta 1874/5. pa za 18.765 gld. Pervo omenjenega leta stala je deželo vsaka predstava poprek na 150 gld., zadnjega pa 202 gld.
(Dalje
Kar se samega gledališča, namreč poslopja tiče, moramo reči, da je dosti ubogo. Takisto tudi notranji prostori nikakor ne zadostujejo današnjim potrebam. Zlasti oder in drugi pripadajoči notranji prostori so vsi premajhni in tudi drugače nedostatni. Vse je nizko in tesno, obzirom na ogenj slabo zavarovano in zato vedno preteča pogibelj za vse gornje mesto. Misli se že na zidanje novega gledališča in sicer v dolnjem mestu, katero razmerno daje največ gledalcev, ki morajo po snegu in ledu klipsati po stermih ulicah ali nerodnih stolbah. (lovori se, da je prostor novemu poslopju že odmerjen in sicer v dolnji llici, naj-živahniši ulici. Torej nič druzega se ne pogreša, nego denar in tudi ta se bode našel s časom.
Druge gledališčne hervaške družbe ni v deželi, no skoro po vseh večih mestih osnovale so se prostovoljne družbe, tako na pr. v Karlovci, Senji, Varaždinu, Pe-trinji, Križevcih, Vinkovcih in Oseku. Oddelek zagrebškega dramatičnega društva gostuje za poletnih početnic v kacem večem mestu, tako na pr. lani v Oseku, preje v Karlovci in Dobrovniku. Povsod z najsijajnišim vspehom. prih.)
Iz Bosne, i.
■v ora. Zopet nič pisma! Danes se " mi ga ni več nadejati, štiri je že ura. Ko bi pa bil morebiti že na poti! O Edvin, Edvin! Ko bi smela kaj takega upati, ko bi morebiti še nocoj — o prelepa je ta misel, da bi se mi uresničila! Vsak dan se bore, kako se vra-
čajo, kako jih sprejemajo; jaz zastonj čakam od dne do dne! 0 kaj je vse mogoče; misliti ne smem! O Edvin, ali sva si tako mislila svojo srečo, po kateri sva tolikanj hrepenela! Skoraj od poroke na vojsko! In kako vojsko! Proč, strašne misli! Pridi, pridi, daj mi ti to-
lažbe, draga svetinja moja, sladka paša mojim očem! (vzame in poljubi podobo.) Na merzlo steklo pritiskam vroče ustne svoje —- steklo sem morala dati napravit čez te, da te na posled ne izbrišejo čisto moji poljubi. O moj Edvin! ali pa misliš tudi ti name? ali hrepeniš tudi ti tako po svoji ljubi ženki? .Teli, da se mi ni bati. Ne straši me kar govore moje znanke; zavidajo mi mojo srečo; plašijo me, češ da je tam toliko nevarnosti, zlasti za mladega, lepega vojaka, kakoršen je moj Edvin. O ko bi se mi ne bilo druzega bati, ko bi vsaj za gotovo vedela, da si živ in zdrav, mirna hi bila, mirno bi čakala, da se mi verneš! Toda kaj se strašim ? saj pravijo, da je vojska pri kraji; # najhujše je prestano. — Ali v taki divji deželi, med samimi divjaki ni miru, ni varnosti; za vsakim voglom, za vsakim germom preži izdajalčevo oko ! Pokojna ne morem biti, dokler te ne pritisnem na svoje serce.
Mrači se že ; strah me je skoraj same. K materi pojdem, oni me znajo zmerom tako lepo tolažiti, in tolažbe sem potrebna. (Pozvoni, hišna pride.) K materi pojdem. Če kedo popraša po meni. reci, da se skoraj vernem.
Suzana. Ali naj vam skočim po voz, gospa? Merzla burja brije zunaj.
Bora. Čermi? Teh pet korakov — •dobro se zavijem, pa bo!
Suzana. Pozvonilo je!
Bora. Pojdi pogledat! — —
Hermina (priverši). Borka! hitro se napravi!
Bora. Kam?
Hermina. V gledišče! »Ložo" imam; mojemu možu se nocoj ne ljubi, tem bolje, sami bodevi, to bo lepo; lahko se prav razšopirivi, vsa loža naju bodi polna!
Bora. Škoda, ljuba Hermina, da si se potrudila; saj veš, da zdaj nikamor ne grem. Hvaležna sem ti, ali sprejeti ne morem tvoje prijazne ponudbe: ne zameri!
Hermina. Jaz pa pravim, da to ni nič, vedno doma čepeti in žedeti; ravno za to sem prišla, da te šiloma vzamem se seboj. Poglej se; kako si bila prej cvetoča, kaka si pa zdaj ? Interesantno je to res, ali zdravo ni! Hajdi. z mano! Nova francozka igra se bode igrala nocoj; poštena, pravijo, ne taka, kakoršne so navadno, nič se ne boj.
Bora. Ne morem, ne morem.
Hermina. Nočem, reci! Jaz pa pravim, da moraš; sebi si dolžna sker-beti za svoje zdravje, in svojemu možu. Kaj meniš, da te bode tvoj Edvin vesel, ko pride in te najde tako ovenelo?
Bora. Kako bi se mogla jaz kratkočasili in razveseljevati, moj mož pa morebiti o še misliti ne smem!
Hermina. Ali pa to tvojemu možu kaj pomaga, če se ti doma mučiš in ko-perniš in gineš kakor sneg na solnci? To je nespametno, ljuba moja.
Bora. Morda je vse res, kar praviš; ali jaz ne morem drugače, serce ne posluša pameti.
Hermina. Torej res ne?
Bora. Res ne! Lepo je, da si se me spomnila, da tako skerbiš zame. hvaležna sem ti — ali zdaj ne morem. Le čakaj, kader pride on. potem pa poj demo na vse veselice in zabave; kako se že veselim?
Hermina. Ko bi te ne poznala! Ti na veselice in zabave, da! Zdaj sama doma čepiš, potem boš pa z njim; druzega razločka ne bode. Saj poznamo take tičke. Nič ognja, nič kervi, nič življenja! Kaj bo še le, ko bodeš imela
kakih trideset, štirideset let — več jih nima ali noče imeti nobena ženska — če si že zdaj taka! Kaj celo, kader pridejo otroci? Poglej mene!
Dora. Ti si lahko vesela, kaj ti pa je ? Vse imaš, kar si more želeti žensko serce.
Hermina. Le malo poterpi. tudi ti boš skoraj vse imela. — Torej, lahko noč !
Dora. Samo malo še poterpi, spremim te. Ti praviš, da vedno doma čepim; zdaj se lahko prepričaš, da ni res.
Hermina. Kam pa greš?
Dora. K materi.
Hermina. K materi! — Torej urno; meni se mudi; poldrugo uro vendar potrebuje poštena ženska, da se napravi za v gledišče!	B M
(Dalje in konec prih.)
Deveta dežela.
C) s m o p o g-1 a v j e.
Negoda se seznani z vaškim učiteljem; daljše besedovanje njegovo o današnjem gledišči; nje-2,	gova misel, kako naj bi si Slovenci ustanovili narodno gledišče.
'mer nisem hotel svojega tovariša mo-tiliv pogovoru, napotim se sam ogledava! razne občinske zavode in naprave, katere mi je bil naštel; v tej priljudni deželi ti ni treba vodnika. Kamor sem prišel, bil sem prijazno in uljudno sprejet; vse se mi je rado volj no razkazalo in razložilo. Videl sem mnogo zanimivega, mnogo novega; vse se mi zdelo tako umno in pametno osnovano in urejeno, kakor si človek le misliti in želeti more. Mikalo bi me vse povedati, kar sem videl in slišal; ali to pripovedovanje bi bilo pervič preobširno, drugič se je pa tudi bati, da bi vseh mojih poslušalcev vse ne zanimalo. Zato hočem za zdaj drugo na stran pustiti in govoriti samo o dveh zavodih, kat era mene samega in gotovo tudi večino poslušalcev mojih najbolj mikata.
Bilo je že precej na večer, ko krenem proti učilnici. V veži mi pride prijazna deklica naproti; vprašam jo, kje je gospod učitelj. Odgovori mi, da naj grem čez dvorišče na vert, tam ga najdem.
To je bil velik vert. Na eni strani sem videl razno drevje, sadno in gozdno, mlado in odraslo; na drugi njivice in gredice z vsakoverstnim žitom in različnimi rastlinami, vse lepo urejeno. Na eni izmed teh gredic zagledam moža, ki je pripognen nekaj presajal. Ko mu pridem bliže, spne se po konci ter me zagleda. Pozdraviva se prijazno. Mož se mi je zdel prav tak, kakoršen se nam opisuje gospod Mirodolski. Hitro vsa se sprijaznila. Rečem mu, da sem tujec iz daljne dežele, da bi rad ogledal učilnico. »Polovico je vidite tukaj*, odgovori mi ter pokaže z roko po vertu. , Tu se uči naša mladina kmetijstva, vertnarstva in gozd-narstva. Ljubezen do narave, veselje za delo vcepljamo skerbno v mlada serca. Ta prostor je za igre in razne telesne vaje. Nato me pelje v samo poslopje. Razkaže mi sobe — sami visoki, svetli, zračni prostori; vsak otrok ima svoj posebni sedež, velikosti njegovi primeren, z vsemi potrebnimi pripravami. Po stenah visč
lepe, podučne podobe. Z veseljem sem ogledoval lepe zbirke raznih drobnih živali, zlasti onih, katere so posebno koristne ali škodljive kmetovanju, potem kmetijskega in rokodelskega orodja za vajo mladini.
(iovorila sva o podučevanji. Kazen navadnih predmetov, koterih se mladina v ljudskih šolah uči in se bode vedno učila, ker so neizogibno potrebna podloga vsej omiki, potem gospodarstva za dečke in gospodinjstva za dekleta, imenoval mi je moj novi prijatelj še predmet, ki je, dasi po moji misli silno potreben. neznan v naših šolah. Tu se namreč uče dečki in dekleta — kako bi pač rekel? — recimo: življenja; kake dolžnosti in pravice ima človek do človeka, v občini, v deržavi; kako se mu je vesti v raznih razmerah in slučajih, katere nanaša človeško življenje; po naše bi se dejalo: otroci v deveti deželi se uče »praktične morale*.
Ko vsa bila vse ogledala, vpraša me moj znanec, kaj mislim početi na večer. Rekel sem mu, da sam še ne vem, kaj.
»Ako vam drago, in ako ne veste boljšega, ostanite pri nas. Zvečer pojdeva v gledišče; nocoj se bode igralo, ker je pri nas danes poseben praznik*.
To vabilo mi je bilo jako po volji. Naravnost povem, da me morda nobena stvar ni lako mikala kakor gledišče v tej čudni vasi. Silno radoveden sem bil, kaj se bode igralo in kako. Tu pa moram še poprej omeniti, da imam jaz svoje posebne misli o gledišči in njegovi nalogi. To je vse prav in lepo, kar se uče, da je umetnost sama sebi namen; ona ima svoje iz njenega bitja izvirajoče zakone, njih se je najprej deržati umetniku, zoper nje ne sme nikjer in nikedar grešiti. Ali to je lako rekoč samo vnanja oblika,
posoda. V tej posodi pa more biti in zakaj bi tudi ne bila? vsebina taka, da človeka boljša in povzdiguje, da mu serce meči in blaži, da mu, po znanem izreku, »strasti čisti.* To velja sosebno o dramatiki. Lepa gledišna igra zlasti tragedija, taka, kakoršno si jaz mislim, ima v sebi moč in krepost, da blagodejno pretresne in očisti človeško serce kakor nevihta z bliskom in gromom ozračje. Ce je mogoče s človeškimi pomočki poboljšati človeka, pripraviti, ga, ko je zašel, na pravo pot, odpreti mu oči, da vidi svoje zmote in napake, otajati mu oterplo serce, da začno v njem zopet zbujati se, kaliti in poganjati mehki, blagi čuti, ljubezen, usmiljenje do bližnjega, do svoje rodo-vine — če je, pravim, to mogoče, zdi se mi, da more to najprej lepa igra. Ko bi hotel jaz ižpreoberniti zapravljivca, ki v slabi tovarišiji zanemarja ženo in otroke, kaj bi storil? Spisal bi igro iz življenja, naslikal bi živimi barvami njega samega, pokazal bi mu, kako, ko se on dobro ima pri vinu, žaluje in koperni doma uboga žena z otroci, ki so prave sirote — bolje jim, ko bi ne imeli očeta! — če ga ta pogled ne presune. pretresne, izpreoberne, potem je on divja zver, ne človek; in divje zveri ne izpreoberneš, straši jo, kolikor hočeš, z večnim peklenskim ognjem! — —
Gledišče, kakor si ga jaz mislim, bodi pravo odgojevališče, kjer se v živih podobah kaže, kakošno je življenje in ka-košno ima biti. Gledišče bi imelo biti pravo svetišče, kamor zahaja človek po dnevnem trudu in hrupu, kakor v božji hram, na pravo dušno pojedino, kjer se mu izstradana duša slastno pogosti in napoji z blagimi čuti, plemenitimi mislimi, svetimi resnicami. In kako je v resnici dandanašnji naše gledišče? .laz ne
moreni doumeti, kako je mogoče, da der-žava, ki se. mnogokrat po nepotrebnem, vtika in vriva v vse naše razmere in zadeve, ki nam tako rekoč pogledava v lonce na ognjišči — kako je mogoče, da ta povsod pričujoča, vse vidna in vsevedna deržava. terpi, da je gledišče, ka-koršno je, prava visoka šola popačevanja! Kaj je še, da bi se v naših glediščdi, kamor zahajajo žene in otroci, ne smelo govoriti? Kaj je tako nespodobnega, tako nesramnega, da bi se ne smelo v njih očitno, pred vsem svetom kazati? Jn po tem takem se še čudite in tožite, da je mladina, zlasti po večih mestih, tako strašno surova, izprijena in popačena! Kežile mi. licemerci. ki nočete videti, kar vidi vsak pošten človek!
Cesar sem pri nas zastonj iskal po mestih, to sem našel v deveti deželi v preposti vasi. Videl sem tu igro ka-koršna mi je bila že dolgo pred očmi. In take so. kakor mi je rekel moj prijatelj, vse, katere se tu igrajo. To je bilo življenje, to so bile resnice, vse zdravo, pošteno, plemenito, lepo! Tu ni. kakor pri nas, da biva dvojna poštenost, pravica in resnica; druga v življenji, druga na odru. Tu se ne smeši v gledišči, kar je sveto v življenji; tu se ne poveličuje labkoživstvo, izprijenost, prešestovanje in vse napake.
Kakor igrokaz sam, tako mi je ugajalo I udi igranje. Tu se je vse tako prosto, naravno, resnično gibalo in govorilo; vse je bilo tako, kakor si človek misli, da mora biti. In kako malo priprav potrebujejo ti igralci in gledišnega orodja! V vsaki sobi, v vsakem skednji, tudi pod milim nebom se lahko igra taka igra in poslušalec ne bode ničesar pogrešal, na samo dejanje bo pazil.
Ko sem po večerji pri svojem novem
znancu v postelji ležal, nisem mogel dolgo časa zaspati. Po glavi so mi rojile misli, zakaj bi ne bilo tudi pri nas tako. Kaj ko bi si mi Slovenci tako nekako poskušali ustvariti si narodno gledišče! .laz si mislim to stvar t ako: Začnimo z malim : ne tako kakor smo začeli. Najprej nam je treba se ve da iger; ne mnogo ali dobrih. Pustimo za zdaj visoke tragedije— neslanih burk nam lako ni treba ne zdaj ne pozneje — pišimo igre iz navadnega življenja, da bodo vsakemu prostemu človeku umevne; zdrave naj bodo in jedernate, polne krepkega čuta. ki seza v serce; prosto dejanje, malo oseb, da ne bode treba dragih priprav; tudi posamezni prizori so dobri. Potem naj se zbere nekoliko mladih ljudi, ki imajo potrebne zmožnosti, posebno pa pravo, čisto navdušenje Najpripravniši se mi zde za to dijaki, še ženskih bi ne bilo potreba; mladi moški prav lahko prevzemo ženske uloge; ti se pridno vadijo in urijo v svojih prostih urah in o počitnicah hodijo od mesta do mesta od terga do terga se svojim malim a iz- . branim »repertoirom*. Povsod bi bili dobro sprejeti. Tako bi se gledišče v narodu ukoreninilo. To bi bil začetek, vse drugo bi bilo potem lahko. Otročje, morebiti celo smešno se vam to zdi? I'a poskusite drugače! Perva poskušnja se ni dobro obnesla. Ali hočemo zdaj vse pustiti ? .laz sem prepričan; ko bi se našlo nekoliko takih mladih ljudi, kakoršne imam v mislih: ko bi se našlo nekoliko takih iger v roke — in zakaj bi to ne bilo mogoče, kaj ni res pri nas človeka, da bi nam kaj takega spisal? — prepričan sem, pravim, da bi bil to dober začetek, krepka podloga veličastnemu poslopju, katerega hočemo sezidati slovenski Taliji.	(Dalje prih.) --- N e g o d a.
Zakaj in v katerih mejah se S
(D
Iz tega vidimo, kako tudi za jezikove ^organe velja en in isti zakon, kateri je znan onim, ki n. pr. vadijo perste na glasovir, ali ki se sploh gibljejo za ka-koršen namen koli.
Odrasli človek, ki časi tako hitro govori, da ga pogostoma ne umemo zaradi tega, imel je premagavati težave za najlaže glasove in slovke v otročjih letih.
Slovan tedaj, ki se začne učiti tujega jezika, je že kolikor toliko premagal one zapreke, ki se nastavljajo otroku pri per= vem izgovarjanji svojega lastnege jezika. Vsem spletkam v glasih materinega jezika je že bolj ali manj vajen.
Ali take zmage ima tudi vsak tujec v svojem jeziku za seboj. V tem se Slovan pič ne razločuje od drugih. Prednost, ako je tukaj kaka utegne biti le v glasovih in sestavah glasov, ki bi dajali Slovanom posebno spretnot za izgovarjanje. Oglejmo si torej slovanske glasove.
Samo glas ni c je pri Slovanih tudi v pismenem jeziku bistveno toliko, kolikor v drugih sorodnih evropskih jezikih. Samoglasnic se Slovanu tedaj na sploh ni treba učiti še posebe za druge jezike. Tu se samo spominja, da tako sestavo ima že od doma seboj.
Pomisliti je posebno tudi, da Slovan ima v svojih narečjih in v vaseh istega narečja mnogo več glasov, nego jih je kader koli v pismu rabil. Ne smemo sodili spretnosti slovanskih ust, le po vidnih pismenih glasnicah.
On Slovan ki n. pr. angleški, mnogo-verstno izgovarjam primerja z gla-i-ovi raznih domačih vasi, najde kmalu
ovani lahko uče tujih jezikov ?
je.)
blizu vse razločke onega glasu v raznih slovanskih slovkah, in ostaje mu še mnogokaka razlika istega glasu za pri-merjevanje z drugimi jeziki. Velik je tedaj razloček, ali se gleda samo na nepopolni abecednik v slovanskem pismu, ali pa poslušamo mnogoverstne razlike istega glasu med domačimi ljudmi raznih vasi in kotov.
To velja za vse samoglasnice slovanske. Komur so znane lizijologične stopinje pri izgovarjanji, napravi skoro popolno lestvico iz samo domačih slovanskih glasnic. Izprevidi ob enem vzrok lake bogatije, katerega je posebno iskati v raz-noverstnih skupinah t i h n i o in vverščenji takih skupin v posameznih besedah slovanskega slovarja.
Glede na posamezne glasove torej Slovan pri učenji tujih jezikov ne stopi samo v znan, ampak večidel v en in isti domači svet. Istost, glasov mu ne more delati težav, sorodnost pa prav malo; kjer koli pa naleti na tuje ali v svojem jeziku še ne slišane glasnice, ima težave, kakor vsak tujec pod enakimi neprilikami.
Zato je n. pr. Slovan za nemški „ si in o" od začetka okoren. Razvidno je pa že iz samega izgovarjanja samoglasnic, kako so ona vzrok in meja na domačih tleh za lahko igovarjanje tujih glasov, pa tudi ob enem začetek težav, kjer prestane enakost ali sorodnost s tujimi.
< Havni zakon za prednost slovansko pri izgovarjanji je že pri glasnicah jasen ; in ker je pri tihnicah še jasnejši, pomu-dimo se toliko manj pri njih.
S tihnicami Slovan bistveno tudi ne
zaostaja za drugimi sorodnimi jeziki. Nasproti Nemcem ima posebno tenko uho za listnice, pri katerih ne zamenjuje lahko mehkih s terdimi. Za goltnike ima vse stopinje od najteršega do najmehkej-šega, če tudi jih tu pa tam ne izraža v pismu. Vse druge sorodne jezike pa prekosi slovanski se sikavci, že bolje se šiunevci. Tu ga ni glasu, ki bi vsaj v sorodu ne bil z enakimi v drugih jezikiti. 1'osebno se odlikuje se sestavami šumevcev, kakoršnih ne nehajamo lahko drugod. Usta so Slovanu na to stran kaj gibečna. Kar sliši na to stran pri tujcih, vse mu je znano iz domačega, vse mu je igrača proti težavam, katere je moral doma premagovati v pervili otročjih letih. Pri tihnicah se mu začne berž udevati, kjer ne zasleduje enakosti z domačijo. Angleška »th« ali gerški Jheta* dela Slovanu ravno toliko preglavice, kolikor drugim narodom.
Iz istega vzroka je zmožen le Poljak prav in lahko izgovarjati nosni k e francoske. Pri drugih Slovanih so nosniki popolnoma poginili, in posredni dokaz, da zmožnosti za jezike nismo podedovali, imamo ravno glede na nosnike. Nič nam ne koristi, da so naši pradedje nosnike rabili še v staroslovenščini. Drugače bj bili morali ohraniti če ne glasov, vsaj kaj zmožnosti za nosnike.
Tako je tedaj tudi pri tihnicah meja za lahkote tam, kjer prestane enakost ali sorodnost sedaj še živečih slovanskih tihnic s tih-nicami drugih jezikov.
(Dalje
Povprek tedaj bogastvo slovanskih čerk ne zaostaja za drugimi; na mnogo strani pa prekosuje vsaj v živem govoru druge sorodne abecednike.
Največ gibečnosti in morda sploh neznanega dobička pa podajajo Slovanom sestave čerk za raznoverstne glasove. Slovan se razločuje tukaj od drugih narodov v tem, da ima v razni ii s 1 o v k ah veče število tihnic, kakor kateri koli narod. Slovan ima ne le cele družbe mehkih ali terdih tihnic za eno slovko, ampak tudi mehkih in terdih skupaj za en in isti zlog. Česar po svojih ostrih zakonih sanskrit sebi ne dopušča, in česar se je tudi (lerk dosledno ogibal: meje združevanja samo ozko sorodnih tihnic Slovan prekoračuje vsaj v govoru brez težave. Lahko in po-gostoma izgovarja glasove z mehkimi in terdimi in v isti družbi zopet mehkimi tihnicami.
Tudi si v živem govoru nič ne prizadeva take ustom drugih narodov okorne, nepremagljive gruče tihnic krojiti in Miniti s kakim kratkim »e*-jem ali glasnikom enake veljave. Motili bi se torej najbolj oni, ki gledajo samo na pismeni slovanski jezik. V pismu si prizadevajo z doslednostjo omenjene gruče cepiti in mašiti pri nas n. pr. z »e (<, pri Rusih z »oV ljudskem govoru take doslednosti ni.
Fran c e Po d g orni k.
prih.)
Slovenski glasnik,
—	Dne 19. t. m. bode vsa slovenska dežela slovesno obhajala sedemdesetletnico slovenskega očaka dr. Jan. Bleivveisa. Tudi »Zvon1 čestita mnogozaslužnemu možu. Mnogaja leta!
—	V Mariboru so prišle na svetlo: Pesni Pavline Pajkove; založila pisateljica — tiskal J. M. Pajk. Cena jim je 45 kr. s poštnino vred; 40 kr. brez poštnine. Dobro nam došle o taki splošni literarni suši!
—	»Pevanija* (dalje). Naj omenimo, da ima serbski narod v čistili velike zasluge svojega pesnika, kar se je videlo o raznih prilikah. Leta 1874. je ves narod slovesno obhajal petindvajsetletnim Jovanovičevega pisateljevanja, slavnosti se je bil udeležil takrat ves narod, to je bila prava narodna slavnost. Sam pesnik je ponajveč časa preživel med avstrijskimi Serbi. Novi sad je središče serbskega literarnega delovanja. Drugo enako središče imajo Serbi v kneževini, Serbiji. in sicer kakor se sami radi ponašajo. v svobodni kneževini. V kneževini se ve da gibljejo se pisatelji svobodneje, ker imajo svojo narodno vlado, katera jih podpira. Serbski knez Milan Obrenovič IV. je poklical Jovano-viča v Beli grad za dramaturga, tako se je sedaj poslovil pesnik od Novega sada in odšel v Beli grad. V kneževini Serbiji je tudi dokaj iz-verstnih mož. kateri delujejo na slovstvenem polji, ali tako sploh obljubljenega in vesoljnemu serijskemu narodu znanega pesnika vendar ni v svobodni Serbiji, kakor je ravno Zmaj Jovan Jovanovič. Njegove pesmi poje narod povsod. V Belem gradu, kamor je pesnika poklicala vlada za dramaturga, kjer podpira sama vlada narodna podjetja in slovstvena prizadevanja, bode tudi delovanje pesnikovo imelo pravi uspeh.
—	»Priloži za povjesnicu Boke ko-torske" izdao Risto Kovačič. Dubrovnik. 1878.
—	»Sabrani spisi Augusta Šenoe". Slavni hervaški romanopisec Avgust Šenoa izdaje svoje povesti v posebnih knjigah. Ravnokar je prišla na svetlobo »Seljačka buna", zgo-
dovinska povest iz XVI. veka. Str. 325. Cena 120 gld. Šenoa piše navadno zgol zgodovinske povesti. Seljački buni (kmečkemu uporu) je predmet vzet iz XVI. veka. Povest razpravlja o Matiji Gobcu, kateri je bil duša kmečkemu uporu. Jako imenitna povest jč med drugimi ,Z 1 a t a r o v o zlat o", zgodovinska povest XVI. veka. Spisal Avg. Šenoa. Zagreb. 1878. Str. 257. Cena knjigi 120 gld. Povesti Avgusta Šenoe so najbolje, ko jih ima hervaška literatura. Drugi narodi jih prevajajo v svoje jezike kaj pridno, zlasti so poljski in češki pisatelji v tem oziru neutrudni. Senoina povest »Karamfil sa pjesnikova groba" (obelodanjena v »Viencu") tiče se ponajveč nas Slovencev. Vsa povest je polna plemenitega navdušenja za Preširna in njegove pesmi.
—	»P ropast rep ub like d u br o v ačk e". Spisal Matija Sporer. To je nova hervaška tragedija. katera pride kmalu na oder.
—	,San*, povjestno-filozofska razprava. Na-pisao G. Deželič. Ponatisneno iz »Dragoljuba" 1. 1879. Zagreb. Str. 182. 8". Hartman.
—	»B a 1 k a n - D i v a n*. Viesti. misli i pro-uke o zemlji i narodu, navlast u Bosni i Hercegovini. Spisal Velimir Gaj. Cena 130 gld. Zagreb. 1878. Tisek D. Albrechta. Str. 250. 81*.
—	»L i z i n k a", nova izvirna hervaška opera od IV. Zajca, se je pela v hervaški operi v Zagrebu. Libreto je zložil Tomšič po Puškinovi noveli. Lizinka je zopet nova skladba Zajčeva. kateri je pervi osnoval hervaško opero v Zagrebu in si za njo pridobil največ zaslug.
—	»C o m p e n d i o s t o r i c o deli' i s o 1 a di C u r z o 1 a" per Nicolo Ostoich da Blata di Curzola. Zara. Tip. di G. Woditzka. 1878. Str. 131. 8".
—	»Bužice* je ime zbirki lepih pesmi her-vaških katere rado poje hervaško ljudstvo. Tiskarna »Narodnih No vin". Založila Mučnjak in Senfleben. Zagreb. Cena zbirki 20 kr.
»Zvon« izhaja 1. in 15. dan meseca; naročnina 5 gl. za vse leto s podobami, 250 za pol leta; 4 gl. za vse leto brez podob, 2 gl. za pol leta. Napis: Redaction des »Zvon", Wien, Wahring.
Herrengasse 74.
Izdaje in ureduje: Jos. Stritar.	Tiskata: A. Keiss in P. Horiv