A. . \ F\ p POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI ZAGORJE O/S 6.11.2003, cena 270 SIT SABINA IN ALOJZ MIKLAVČIČ O ŠPORTU, ŽIVLJENJU... POGOVOR Z BRANIMIROM BAJDETOM Vabimo Vas na testno vožnjo z novo MazdoS v Avtohišo Kržišnik Zagorje mažaDa Novo Mozda3. Kako daleč si upaš? ■■■■■■■ KAJ SE DOGAJA V HOTELU MEDIJSKE TOPLICE i=> rabljeno vozilo odkupimo po Eurotaxu in prištejemo 250.000 SIT c=> skupni prihranek ob nakupu Golfa ocean s klimo do 490.000 SIT Pametno! S Mglggi Trbovlje 03/56-33-155 Litija 01/89-62-600 TuTi ■ ^4 ■MM B f' 1 - ■ l mazoa^ <» VABIMO VAS NA TESTNE VOŽNJE Z NOVO MAZD03 IN OSTALIMI MODELI! A' Novo Mazdo 3 si lahko pobliže ogledate v Avtohiši Kržišnik Osnovni model: klima, 4x airbag, ABS + EBD + EBA, električni paket, daljinsko centralno zaklepanje, audio sistem z upravljanjem na volanu, družinska varnostna celica. Garancija: 3 leta na motor in dele, 12 let na prerjavenje, 10 letna Mazdina mobilna pomoč v Europi. Nova Mazda3. Kako daleč si upaš? AVTOHISA KRŽIŠNIK Zagorje Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi tel: 03 56 64 729 fax: 03 56 68 359 www.avtohisa-krzisnik.si Mazda2 dizel je varčnejša različica nove Mazde2. S pičlimi 4 litri porabljenega goriva na 100 km se zagotovo uvršča med varčnejše avtomobile. Če k temu prištejemo še izjemno vozno dinamiko, udobno in prostorno notranjost, dobimo res izjemen avtomobil. Zakaj bi torej dragoceni prosti čas zapravljali na bencinskih črpalkah, če ga lahko za čisti užitek? Uživajte v vožnji z Mazdo2 dizel. \flazda6 je našla navdih pri svojem športnem vzorniku: Mazdi MX-5, enem najbolj priljubljenih športnih avtomobilov na svetu. Svojo moč dokazuje z bencinskimi motorji s 120, 141 in 166 KM ali dizelskima notorjema s 120 in 136 KM. Rezultat je izjemen avtomobil, ki se hitro odziva v vseh pogojih vožnje n se hkrati lahko pohvali z zelo gospodarno porabo goriva. Dodajte še odlične vozne astnosti in začutili boste pristni športni duh MazdeG. Kot nalašč za vas. ŽNSKI A’ D ETA 2003 mama Trm Asi AVTOHISA KRŽIŠNIK Zagorje Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi tel: 03 56 64 729 fax: 03 56 68 359 www.avtohisa-krzisnik.si KAZALO C 5) NAMESTO UVODNIKA RECEPT MARTINOVA COS Nezadržno se bliža Martinovo in ker se ob dobri kapljici prileže tudi dobra hrana, sta nam kuharici Silva in Urška iz Restavracije Diana, Hotela Trojane, zaupali recept za Martinovo gos. Potrebujemo: očiščeno gos, 25 dag jabolk, 50 dag kuhanih tostanjev, 50 dag praženih orehov, 5 dag masla, sol, poper, 1,5 del juhe. Gos znotraj in zunaj posolimo in popopramo. Nadevamo jo z jabolki, kostanjem in orehi, jo zašijemo in damo v peč. Med pečenjem jo oblivamo s sokom pečenke, pred koncem pečenja jo pomažemo z maslom, zvišamo temperaturo, da se koža hrustljavo zapeče. Vse skupaj pečemo pri 180 stopinjah 3 ure. Med pečenjem jo lahko obložimo z dodatnimi jabolki, kijih namažemo z maslom in jih serviramo zraven gosi. Pečeno gos vzamemo iz pekača, soku pečenke in masti pa prilijemo juho, prevremo in poipotrebu precedimo, nato pa ponudimo pri gosi. KJE JE KAJ i d Pogovor z Branimirom i i Bajdetom 1 4 . Zasavci praznujejo Sabina in Alojz Miklavčič o ŠPORTU, ŽIVLJENJU... ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o, Cesta 20. julija 2.c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, komerciala: 040/267-411, email: zasavc@email.si. V.D.: Peter Ravnikar. Glavni odgovorni urednik: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Peter Motnikar, Fanči Moljk (Miš maš), Marta Hrušovar, Anton Šutur, Marjan Šušteršič. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri. Prodaja in trženje: tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, 040/267-411. Tisk: Tiskarna Gracer, Celje. Tiskano dan pred izidom v nakladi 1100 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20julija 2.c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03/56-64-166, 56-64-250,fax: 03/56-64-494. Zasavc je štirinajst-dnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 6.318,00 SIT, II. polletje 3.420,00 SIT, IV. tromesečje 1.701,00 SIT, naročnina za tujino 77,50 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8.5% DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja uivdnika ponatis člankov ni dovoljen. Naslednjič Smo z Vami 20. NOVEMBRA 2003! POMEMBNEJŠE TELEFONSKE ŠTEVILKE: POUCI.JSKF. POSTAJE ZAGORJE: 03/56-61-002 TRBOVLJE: 03/56-21-102 HRASTNIK: 03/56-41-602 RADEČE: 03/56-81-002 LITIJA: 01/89-83-142 PROMETNE INFORMACIJE 03/56-55-109 TANI: 041/616-348 041/633 - 107 ZDRAVSTVENI DOMOVI ZD RADEČE: 03/56-88-207 ZD HRASTNIK: 0 3/56-44-006 ZD TRBOVLJE: 03/56-26-322 ZD ZAGORJE: 03/56-55 -000 ZD LITIJA: 01/89-81-855 7AKWr KAJ SE DOGAJA V HOTELU MEDIJSKE TOPLICE,D.D. T)red slabim letom, v času, ko je sindikat že dalj časa napovedoval stavko, smo v Zasavcu objavili daljši pogovor s JT takratnim novim v.d.direktorjem Borisom Smrkoljem, ki nam je povedal: "Z večino zaposlenih sem opravil razgovore, kjer sem jim pojasnil svoj način in vizijo vodenja hotela. Po opravljenih razgovorih je sindikat stavko dokončno odpovedal. Moram povedati, da imam z zaposlenimi vsak mesec še dodatne pogovore. Moje načrte vodenja hotela poznajo, vedo pa tudi, kaj od njih pričakujem. Predvsem zelo profesionalni odnos do dela in seveda vseh naših gostov. Veste, sam sem prišel v ta hotel resno opraviti svoje delo. Zato to pričakujem tudi od svojih podrejenih. Kdor tega ne bo sprejel, si bo moral službo poiskati kje drugje." Po tem, kar pa nam je 23.oktobra (in že tudi prej) povedal predsednik tamkajšnjega sindikata Stane Hriberšek, pa takratni pogovori očitno niso obrodili sadov. "Ponavlja se stara zgodba iz lanskega leta. Kljub temu, da smo že 23.oktobra, nismo prejeli Nenazadnje pa bi moral vedeti, da zaposleni nismo banka, da bi torej tej firmi .dajali posojilo, " je povedal Hriberšek, kije še dodal, da ga je še najbolj razjezilo naslednje: "Imam občutek, da se je vodstvo spravilo name, ker sindikalno delo opravljam resno. Zato sem tudi prepričan, da so mi Stane Hriberšek, nepopustljiv sindikalist (slika: PRAV) septembrskih plač, ki tudi sicer velikokrat zamujajo (plače so prejeli 30.oktobra, op.p.), še vedno nismo prejeli regresa (prejeti bi ga morali do zadnjega junija), ne izplačujejo nam nadur (po njegovem imajo nekateri tudi več kot 150 opravljenih ur v dobro, ki pa jih ne morejo izkoristiti, sam jih ima 160), mnogi imamo še skorajda ves neizkoriščen dopust (Hriberšek je do 23.oktobra koristil 4 dneve), pogodbe o delu se podpisujejo za nazaj. Direktorja Smrkolja smo na to opozorili večkrat in imeli tudi nekaj skupnih sestankov z njim in predstavnikom lastnikov g. Sašom Zelenovičem. Marsikaj nam je bilo na teh sestankih obljubljenega, vendar glede na kasnejše dogodke očitno s figo v žepu. Tudi regres so nam obljubili, vendar bolj tako, češ, če si ga boste zaslužili. Pa ni stvar v tem, če si ga bomo zaslužili, pripada nam. Imam občutek, da ima s strani lastnikov na nek način direktor Smrkolj "zvezane" roke. 7ASAvr K,S ' podtaknili dva neopravičena izostanka. Ne da bi mi predhodno pojasnili, kaj nameravajo, so me povabili na sestanek. O čem naj bi se pogovarjali, mi sprva ni bilo znano. Povabilo na sestanek (24.9.) pa se mi je zdelo kot naročeno, saj se je nabralo kup stvari, ki bi jih bilo potrebno razjasniti oziroma razrešiti. Na sestanek sem povabil tudi sekretarko 00 sindikata GiT Zasavje Tjašo Logar. Pol ure pred njim sem bil s strani šefice strežbe obveščen, da se bo pogovor na sestanku vrtel o dveh mojih neopravičenih izostankih z dela. Vprašal sem, katera dneva naj bi neopravičeno izostal z dela. Pojasnjeno mi je bilo, da 11.in 12.septembra. Začudil sem se, saj sem imel za takrat dopust odobren, kar je ob prisotnosti ga.Logarjeve šefica strežbe tudi pritrdila. Skupaj smo potem odšli na sestanek, kjer pa so bile njene navedbe drugačne. Torej, da dopust ni bil odobren." Vodstvo družbe Hriberšku ni 6. listopad 2003 verjelo, zato mu je izročilo ( navajam): "Opozorilo o možnosti odpovedi pogodbe v primeru ponovne kršitve, če ne bo prenehal izostajati z dela, kot je to storil 1 Lin 12.septembra 2003 ter da v kolikor bo njegovo ravnanje ponovljeno v enaki ali podobni obliki, ali bo pogodba o zaposlitvi ponovno kršena, da mu bodo morali redno odpovedati pogodbo o zaposlitvi iz krivdnih razlogov". Opozorilo je podpisal v.d.direktor Boris Smrkolj. Po besedah Hriberška nekoliko nejevoljno, saj ga takrat, ko naj bi naredil "plave", naj ne bi bilo v službi. "Po sestanku se mi je šefica strežbe ob prisotnosti ga-Logarjeve opravičila za spremenjeno izjavo, češ, daje to morala storiti zaradi groženj," je še povedal šefice strežbe odobren. Hriberšek nam je še povedal, da na pritožbo, ki jo je prejel direktor Smrkolj 1.oktobra (kar je razvidno iz njegovega podpisa, op.p.), še ni prejel odgovora. Zaradi tega je prepričan, da je opomin ničen. "Storjena mi je bila krivica. V 22.letih, kolikor delam, še nisem imel neopravičenega izostanka z dela. To, da so mi dva "plava" pripisali po krivici, me je zelo prizadelo." To, kar ste prebrali, je ena stran zgodbe. Izvedeti smo hoteli tudi drugo plat oziroma kaj o očitkih o kršenju ZDR in o primeru Hriberšek meni v.d. direktorja Boris Smrkolj. Boris Smrkolj, v.d.direktoija Hotela Medijske toplice (slika: Matej Burkeljc) Hriberšek, ki se je na pisno opozorilo vodstva družbe pritožil. Kot je razvidno iz dokumenta, ki nam gaje dal v hrambo, je to storil 1.oktobra. In sicer z Zahtevo za odpravo kršitev zaradi tega, ker naj bi bil opomin nezakonit iz formalnih razlogov in ker meni, da mu je bil opomin izrečen mimo določil Zakona o delovnih razmerjih (ZDR), ki določajo med drugim tudi disciplinsko odgovornost. Še enkrat v zahtevku tudi navaja, da mu je bil dopust s strani Vprašanje smo mu v pisni obliki (priporočeno) poslali 24.oktobra. Zaprosili smo ga za njegov pogled oziroma pojasnila glede očitanih kršenj ZDR in panožne KP v Hotelu MT in ga še vprašali, zakaj ni odgovoril na zgoraj navedeno Hriberškovo pritožbo. Na odgovore smo čakali do ponedeljka, 3.11. do 17.ure. Žal jih do takrat nismo prejeli. Objavili jih bomo v naslednji številki. Seveda, če jih do takrat prejmemo. Igor Gošte PROJEKT LEONARDO DA VINCI NA SREDNJI ŠOLI ZAGORJE 7 Srednji šoli Zagorje smo v šolskem letu 2003/2004 pripravili projekt z naslovom NACIONALNE JEDI TREH DEŽEL v v okviru izobraževalnega projekta Leonardo da Vinci. Evropska Unija z različnimi programi vzpodbuja mednarodno sodelovanje šol. Med njimi so tudi šole za poklicno izobraževanje in usposabljanje. Srednja šola Zagorje že osem let sodeluje s Srednjo poklicno šolo Luhačovice iz Češke. Odločili smo se, da to sodelovanje vsebinsko obogatimo in nadgradimo, zato smo k sodelovanju pritegnili tudi Višjo šolo za gospodarske poklice iz Avstrije. Srednja šola Zagorje je nosilka in koordinatorka projekta, ki bo potekal od oktobra 2003 do oktobra 2004. V tem obdobju nas bodo obiskali učitelji in dijaki obeh partnerskih šol, prav tako pa bodo tudi naši dijaki ter učitelji tujih jezikov, strokovno teoretičnih predmetov in praktičnega pouka obiskali obe ustanovi. Cilji projekta: * spoznavanje izobraževalnih sistemov v sodelujočih državah, * spoznavanje različnih kultur, * spoznavanje značilnih nacionalnih jedi, * izmenjava izkušenj in znanj, * sodelovanje dijakov in pedagoških delavcev sodelujočih šol, * izobraževanje vseh udeležencev na strokovnem, jezikovnem ter pedagoškem področju, * oblikovanje skupne brošure, ki jo bomo v vseh sodelujočih šolah uporabljali kot dodatno učno gradivo. Zbirko receptov jedi treh dežel bomo oblikovali v klasični in elektronski obliki in jo izdali ob zaključku projekta v slovenskem, nemškem, češkem in angleškem jeziku. Sestavni del zbirke bo tudi slovar strokovnih izrazov s področja kuharstva in strežbe. V mesecu oktobru je že potekala prva faza projekta. Obiskali so nas štirje dijaki ter učitelji Integrirane srednje šole Luhačovice. Pod mentorstvom naših učiteljev praktičnega pouka in s sodelovanjem dijakov naše šole so spoznavali in pripravljali slovenske narodne jedi. Glavni cilj njihovega obiska pa je bil pripraviti pogostitev ob državnem prazniku Republike Češke, ki ga praznujejo 28. oktobra. Ob tem pomembnem dogodku j e češki veleposlanik v Sloveniji Tomaš Szunyoga v petek, 24. oktobra 2003, povabil diplomatski zbor in predstavnike vlade Slovenije na sprejem. Pri pripravi sprejema za državnike in diplomate so češkim dijakom in učiteljem pomagali naši dijaki in mentorja, učitelja praktičnega pouka Anita Roglič in Silvester Laznik. Pripravili so vrsto okusnih jedi, z raznovrstnimi pogrinjki, ki so vzbujali občudovanje povabljenih gostov. Priprava in organizacija sprejema je bila zahteven del projekta, ki je v zadovoljstvo vseh sodelujočih uspel. Aljaša Urbanija GOSTINSKO TURISTIČNI ZBOR BLED - TEKMOVANJE DIJAKOV SŠ ZAGORJE ostinsko turistični VJ zbor je letos potekal na Bledu, srečanje je bilo jubilejno, kajti zbor je praznoval 50 obletnico. Dijaki gostinsko turističnih šol se vsako leto udeležujejo tekmovanj, ogledajo pa si tudi vrsto zanimivih razstav. Tudi dijaki iz naše šole so se zbora udeležili kot tekmovalci in obiskovalci. Ekipa kuharjev je morala jedi pripraviti v 45 minutah, njihovo delo pa je pozorno spremljala stroga ocenjevalna komisija. Natakarji pa so nato jedi pod budnim očesom komisije postregli kuharji Roman Retar, Jernej Zalokar in jedi: pisano jagnječjo Boris Kuder so po vodstvom zarebrnico, žitni kipnik s črno Tea Gosaka pripravili naslednje trobento in zelenjavni tris. Za svoje prizadevno delo so bili nagrajeni z bronasto medaljo. Jedi pa so nato gostom postregli natakarji Avguštin Brčina, Maja Koprivnikar in Smolnikar Maruša pod vodstvom mentorja Andreja Naglava. Dobili so srebrno medaljo. Z dosežki naših dijakov smo lahko zadovoljni, želimo pa si seveda čim boljših dosežkov. Lahko rečemo, da si z vztrajnim sodelovanjem na tekmovanju pridobivamo nove izkušnje in upamo, da bomo v prihodnosti v resnično hudi konkurenci, kjer odločajo malenkosti, dosegli še boljše uvrstitve. 7ASA\r FUNŠTERC 4---------- IZ SEJE OBČINSKEGA SVETA ZAGORJE X J ponedeljek je v sejni sobi V Regionalnega centra za razvoj, v novih prostorih, potekala 8.seja občinskega sveta Zagorje. Čeprav so bile na dnevnem redu le štiri točke, pa se je seja zaključila šele po treh urah. Svetniki so v uvodu sprejeli zapisnik. Še pred sprejemom pa je bilo s strani župana Matjaža Švagana pojasnjeno, da bodo na nekatera vprašanja, ki so bila postavljena na prejšnji seji, svetniki dobili odgovore na naslednji seji. Torej tudi odgovor na vprašanje, zakaj so bile pri nekaterih proračunskih postavkah lete močno prekoračene. V ponedeljek pa občinski svetniki niso bili kdo ve kako zvedavi. Pri točki pobude in vprašanja je namreč edino vprašanje zastavil le svetnik Nove Slovenije Andrej Dolšina, ki ga je zanimalo, koliko denacionalizacijskih postopkov je bilo v Zagorje zaključenih in koliko ne. Odgovor bodo po besedah župana pripravili do naslednje seje. V nadaljevanju so se svetnike strinjali, da je prav, da seje občina Zagorje oziroma Stanovanjsko podjetje Zagorje, kijev 100 % lasti občine, odločila za odkup upravne zgradbe družbe Deloze na lizing, z zagotovilom nadzornega sveta te družbe, Matjaž Švagan in njegova desna roka Brane Omahne da z delom kupnine poravnajo zapadle obveznosti do svojih nekdanjih delavcev. Gre za izplačilo odpravnin, ki tem delavcem pripadajo v skladu z zakonom. V nadaljevanju je bila opravljena še skorajda dvourna razprava o regionalnem razvoju, s poudarkom na občino Zagorje. Ta točka dnevnega reda j e bila opravljena na predlog članice občinskega sveta z liste DeSUS Amalije Kuder. V razpravi je bilo predlaganih kar nekaj predlogov, kako naj bi se pridobljena sredstva iz naslova Programa in ukrepov na podlagi Zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik kar najkoristnejše porabila in kako bi posamezna podjetja, družbe, do njih prišle po najenostavnejši poti. Brez odvečne tako imenovane papirnate vojne. Sklepi in zaključki bodo dokončno obravnavani na naslednji seji. Se je pa v sami razpravi pokazalo, da pa le ta sredstva nikakor ne zagotavljajo želene dinamike razvoja oziroma prestrukturiranja zasavskega gospodarstva. Izkazalo seje tudi, daje Zasavje na nek način v podrejenem položaju zaradi zasavskega zakona, kajti na drugih državnih razpisih zasavski kandidati za nepovratna sredstva ali kredite “padejo skozi” prav zaradi obrazložitve, da tako in tako prejemajo sredstva preko zasavskega zakona. Besedilo: Igor Gošte Slika: PRAV DOLSKI PROMETNIKI PRI ŽUPANU T T rastniški župan in J. Aposlanec Miran Jerič je v tednu otroka povabil na razgovor tudi dolske prometnike in njihovo mentorico Vlasto Vidmar. "Srečanju je prisostvoval tudi Aleš Venko, tajnik občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, s katerim vsa leta lepo sodelujemo," je povedala Vlasta Vidmar. Prometniki so na kratko predstavili delo krožka in rezultate ankete, ki so jo izvedli na predmetni stopnji. Vprašanje se je glasilo: Kaj je še treba storiti na Dolu, da bi bila prometna varnost boljša? Otroci so opozarjali na 7AS/Wr nekatere probleme, ki že dalj časa opozarjajo na nevarnosti. Tako je župan obljubil, da bo treba v prihodnosti urediti prehod za pešce pri Deželaku, semafor v glavnem križišču, svetlobne talne označbe na ravnem odseku cest mimo Majcena. Večjo varnost bi predstavljal tudi pločnik do šole. Na koncu so ugotovili, da so takšna srečanja potrebna, če hočemo zagotoviti šolarjem še večjo prometno varnost. Fanči Moljk, sliki: arhiv občine Hrastnik OGLAS 19 KAKO ZAČNEMO GRADITI SVOJE PREMOŽENJE Za nami je 31. oktober, dan varčevanja. Varčevanje lahko pomeni odrekanje pri zagotavljanju osnovnih dobrin, lahko pa pomeni tudi nalaganje denarja v določeno naložbo. Zato je ta čas primeren, da naredimo analizo svojega finančnega stanja, da ugotovimo, kaj smo naredili in kaj moramo še narediti, da bomo dosegli zastavljene cilje. Vendar tega večina ne bo naredila. Zakaj ne? Zato ker nimam časa, znanja ne volje. Pa tudi denarja nimam dovolj, da bi sploh začel pravilno graditi svoje premoženje. To so le najbolj pogosti odgovori, ki jih lahko srečujemo v vsakodnevnem življenju Vsi bi radi imeli uspešno kariero, uspešne odnose s prijatelji, z družino, predvsem pa s svojo denarnico. Da bi za vse to kaj naredili pa velikokrat ni prave pripravljenosti. Vendar bomo morali nekaj narediti tudi zase, če želimo svoje življenje maksimalno izkoristiti. To pa je: Postavite si kratko, srednje in dolgoročne cilje. Dolgoročni cilji nam tako omogočajo varčevanje z energijo. S srednjeročnimi cilji si pravočasno pripravljate vire in traso za dosego ciljev. Kratkoročni pa so tisti, s katerimi ste že danes zmagovalec. Ko imate postavljene cilje, lahko takoj ugotovite, da ste se zmotili in bo potrebno pot ustvarjanja premoženja spremeniti. Če ciljev nimate, ponavadi na isti poti vztrajate samo zato, ker mislite, daje tako prav, vi pa tako lahko zavozite 20 ali 30 let svojega življenja. Ko imamo postavljene cilje, pa se pojavi novo vprašanje. Kako oplemenititi naša težko prislužena denarna sredstva ob poplavi različnih oblik naložb, ki nam jih danes ponujajo finančne institucije, predvsem banke in zavarovalnice, pa odgovor nanj ni vedno preprost. Oblik je več, odločiti se moramo za eno, še bolje za več naložb, ki bi nam lahko zagotovile: - vpogled na varnost naložbe. Kot prvo se moramo seveda odločiti o našem načinu vlaganja, saj nam lahko rizična naložba na daljši rok “prinese” večji donos, na krajše obdobje pa smo izpostavljeni večjemu nihanju donosov. - dolgoročno ali kratkoročno naložbo. Vse je odvisno, za koliko časa se lahko odpovemo vloženemu denarju, bolje rečeno, za koliko časa ne potrebujemo določenih finančnih sredstev. - likvidnost oziroma dostop do našega denarja. Če slučajno potrebujemo denar, naj bi nam bil na razpolago takrat, ko ga rabimo in ne šele takrat, ko nam to odobri finančna institucija. Tako lahko naše prihranke vlagamo v: - zakladne menice (vrednostni papir, katerega dospelost je tri, šest ali dvanajst mesecev od dneva vplačila; nominalna obrestna mera je dogovorjena med izdajateljem in pooblaščenimi vpisniki, končna obrestna mera pa je določena na podlagi cene na avkciji) - obveznice (iz davčnega vidika se najboljše obveznice, ki imajo vračilni rok daljši od 12 mesecev, predvsem obveznice, kijih je izdala Republika Slovenija) - delnice (so lahko donosna naložba, predvsem za pogumnejše in naklonjene tveganju; pogosto nastane vprašanje, ali kupovati delnice znanih podjetij, ali pa delnice manjših podjetij, ki hitro rastejo) - posebne vzajemne sklade (zadnje čase zelo aktualna naložba denarja, saj nam zagotavljajo donosnost in varnost naših vloženih sredstev. Vlagamo lahko tako v naše domače posebne vzajemne sklade, kot tudi v tuje sklade, ki vlagajo v širšo svetovno gospodarstvo) Odločitev ni lahka. Če ste povprašali svojega premoženjskega svetovalce bo nekoliko lažje, saj vam je kot prvo pripravil finančno strategijo, nato pa vam je uredil še vse potrebno pri vašem vlaganju kapitala v določeno naložbo. Da bi uresničili vse svoje cilje morate postati zmagovalci. Da pa bi postali zmagovalci, se morate najprej sami pri sebi odločiti za to. Revščina velikokrat ni stvar pomanjkanja denarja, temveč razmišljanja, načina življenja. Veliko ljudi krivi za svoje pomanjkanje denarja okolico, malo pa je takšnih, ki so pripravljeni vzeti “vajeti” v svoje roke in “splavati” iz revščine (ali iz pomanjkanja denarja). Mnogokrat smo že slišali, daje potrebno za povečanje svojega lastnega finančnega stanja tudi nekaj ukreniti, bolje rečeno odločiti se. Ko se za nekaj odločite, morate premisliti, kako boste to uresničili. To so začetki povečevanja finančnega stanja. Ste pomislili, daje poleg branja članka v časopisu potrebno tudi kaj ukreniti, upoštevati nasvet in ga udejanjiti v praksi. Če ste se torej odločili, da boste naredili nekaj več za svoje boljše finančno življenje, bi za začetek zadostovalo, da vam ponudimo brezplačno premoženjsko svetovanje, kjer bomo skupaj z vami našli pravo pot povečevanja VAŠEGA premoženja? Prvi korak boste naredili, če odgovorite na nagradno vprašanje. Katere vrste naložb poznamo za plemenitenje svojega premoženja. Za pravilen odgovor morate napisati vsaj tri naložbe. Svoje odgovore s pripisom svojih podatkov (ime, priimek, kraj, telefon, e-pošta) pošljite na dopisnici na naslov: DONOS (Lo.o Stanetova 3 3000 CELJE do vključno 17.11.2003. Izmed vseh pravilnih odgovorov bomo izžrebali tri, ki bodo nagrajeni z brezplačno premoženjsko-svetovalno uro. Pavel Kotar, GSM: 040 851 140 http://www.donos.net Valvasorjev trg 3 1270 Utija e produkcija lokalnega TV programa, telVfax: 01/8983-029.8984209, dokumentarnih in promocijskih ({^\\\ 8980-390 mEiniol GS1” • snemanje prireditev za interno "vH ^ 765-113 uporabo in javno prikazovanje, z g * 1 možnostjo sponzoriranja fstanltfi 111(111 S • trženje in produkcija za gospodarsko m interesno združenje lokalnih TV Slovenije • VHS,S-VHS. BETA SP „ .... . E-mail: atv.signal@siol.net OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEHI 0 INTERVJU BRANIMIR BAJDE, PREDSEDNIK TRBOVELJSKEGA ODBORA ZELENIH Branimir Bajde je predsednik enega najbolj aktivnih odborov Zelenih Slovenije (trboveljskega), hkrati pa je bil na pravkar končanem ll.predčasnem kongresu Zelenih Slovenije izvoljen za enega od treh podpredsednikov. Z njim smo se pogovarjali nekaj dni po kongresu. Seveda beseda ni tekla le o samem kongresu, kongresnih smernicah, ampak tudi o tem, kaj Zeleni delajo v Trbovljah, v kakšnem okolju živimo Zasavčani in o tem, da se da tudi v Zasavju pridelovati zdravo ali vsaj bolj zdravo hrano. ZELENI SLOVENIJE IMAJO NOVEGA PREDSEDNIKA Kaj je novega v stranki Kdo vse so imeli možnost Zelenih Slovenije? sodelovati na kongresu? Nedavno smo imeli predčasni 11.kongres. Predčasni zato, ker bodo naslednje leto parlamentarne volitve in se moramo kot najmočnejša neparlamentarna stranka nanje dobro pripraviti, ter iz osebnih razlogov dosedanjega predsednika Zelenih Slovenije Huga Fonde, ki mu njegovo delo ne dopušča več, da bi lahko stranko še naprej vodil dovolj aktivno in zavzeto. Kdo je bil izvoljen za novega predsednika? Na kongresu na Ptuju, kjer deluje tudi najmočnejši odbor Zelenih, je bil za predsednika izvoljen Ptujčan Stanko Čuš. Na Ptuju bo odslej tudi sedež stranke. Poleg njega so bili izvoljeni še trije podpredsedniki... ...in med njimi tudi vi! Drži. Za podpredsedniško mesto je kandidiralo sedem kandidatov. Poleg mene sta bila izvoljena še predstavnik iz Pivke in obalnega področja. Moram priznati, da me je rezultat na volitvah kar malce presenetil, saj mi je uspelo postati podpredsednik brez lobiranja. Najožje vodstvo stranke, kot ste lahko opazili, prihaja iz različnih področij Slovenije, kar je za celovit razvoj in za boljše delovanje stranke nadvse primemo. 7AS4vr Na kongresu so sodelovali predstavniki organov stranke ter predstavniki tistih odborov, ki so se izkazali v preteklosti kot aktivni. Pobudo za sam kongres pa je dal Klub občinskih svetnikov, ki delujejo v občinskih svetih slovenskih občin in so bili tja izvoljeni kot predstavniki stranke Zelenih. Tik pred kongresom je bil ustanovljen tudi Mladi forum Zelenih Slovenije, ki ga, če se malce pošalimo, vodi moj mlajši kolega, ki se piše Starček. Upam, da nam bodo mladi v pomoč pri delu, ki ga ni malo. V preteklosti, predvsem po združitvi dela Zelenih k LDS, je bil preostanek Zelenih bolj kot ne razklan. Kako je sedaj s tem? Naj takoj poudarim, da je stranka od leta 2000 naprej enotna in ni več različnih struj, ki bi vlekle vsaka na svojo stran. Veliko zaslug, daje tako, ima nekdanji predsednik Dušan Puh. Sicer pa je trenutno v Sloveniji aktivnih 35 občinskih odborov Zelenih... ...v Zasavju le v Trbovljah! Resje, daje le naš odbor v Zasavju aktiven, da imamo le mi v občinskem svetu svojega predstavnika. Prav ena od poglavitnih usmeritev kongresa je zato bila ustanovitev novih odborov Zelenih tam, kjer jih še ni oziroma oživeti nedelujoče evidentiranih občinske odbore. Tudi v Zagorju in v Hrastniku. Kaj je z nekaterimi nekdanjimi vplivnimi člani Zelenih: Godnikom, Plutom, Voljčem, Jazbinškom? Nekateri med njimi, ne tudi Gošnik, so sredi devetdesetih let pristopili k LDS. To je bil takrat prvi prevzem ali prebeg neke stranke v drugo. Očitneje bila takrat stranka Zelenih z 9 % volilne podpore za nekatere premočna in jo je bilo potrebno na nek način spreti ali razbiti na več delov. To jim je tudi dodobra uspelo. Da so Zeleni po združitvi z LDS počasi izginjali s političnega zemljevida, je kmalu spoznal tudi Miha Jazbinšek, ki seje vrnil k nam in velja sedaj za enega bolj aktivnih članov. Koliko članov imate Zeleni v Trbovljah? Zdi se, da je vaš svetnik, tudi županski kandidat, Jože Ovnik dokaj aktiven v občinskem svetu? V Trbovljah je imamo okoli 50 članov. V primerjavi s prejšnjimi lokalnimi volitvami smo v Trbovljah skorajda podvojili število volivcev. Še vedno pa nam j e nekaj glasov zmanjkalo za še drugega svetnika. Jože Ovnik se počasi uveljavlja, moram pa povedati, da se naš odbor temeljito pripravi na vsako posamezno sejo občinskega sveta, tako da je njemu potem na seji lažje in nanje prihaja dobro pripravljen in "oborožen" s predlogi, mnenji in vprašanji. Seveda tudi s svojimi. Vprašanja, pobude zastavimo vedno v pisni obliki. In ste vedno zadovoljni z odgovori... Seveda ne, saj so le ti največkrat preveč birokratski, splošni. Prepričani smo tudi, da se problemi, pobude, na katere opozarjamo, prepočasi rešujejo. Naj navedem kot primer našo pobudo, da bi lahko na javnem mestu, na večjem displeju, Trboveljčani sprotno spremljali, kakšen zrak dihajo. Zaenkrat smo prejeli odgovore v smislu, češ, da je to težko uresničiti, da to stane. Pa to ne drži povsem. Zato bomo še enkrat predlagali rešitev tega problema in upam, dajo bodo tokrat realizirali. Kajti nadvse pomembno je, da so občani Trbovelj seznanjeni s tem, kako škodljiv zrak vdihujejo. Je pa res, da je sedanja manjšinska oblast, če drugega ne, vsaj pripravljena prisluhniti in nenazadnje tudi sodelovati z nami. Kar za časa oblasti sedanje opozicije LDS, ZLSD ne morem o trditi. ZASAVJE NAJBOLJ ONESNAŽENO Kakšen zrak dihajo Trboveljčani, Zasavčani, v kakšnem okolju živimo? Statistično je ugotovljeno, tudi mnoge raziskave so to pokazale, da v najbolj onesnaženem področju Slovenije. In kdo in kaj nas najbolj ogroža? Zagotovo Termoelektrarna Trbovlje in Cementarna. Termoelektrarna predvsem z žveplovim dioksidom, ki ga po dosegljivih podatkih v zrak spusti okoli 30 tisoč ton letno. Posledice tega so več kot vidne. Že sredi leta smo javnost opozorili, daje v zadnjih letih samo na področju Dobovca, ki je glede tega najbolj ekološko obremenjeno, umrlo deset oseb. Večina zaradi posledice rakavih obolenj. To je le ena od grozljivih posledic dolgoletnega onesnaževanja. Druga nevarnost za okolje, ki prihaja iz TET, so stranski produkti izgorevanja premoga. To so težke kovine, ki se kopičijo v zemlji: kadmij, živo srebro, svinec. Slednjega je v zemlji nakopičenega že skoraj več kot na področju Mežiške doline, kjer je bil dolga desetletja rudnik svinca. Ne bo dovolj zgraditi le nove čistilne naprave v dimniku, ampak poskrbeti tudi za odpravljanje posledic onesnaženega okolja. Zaradi kislega dežja se na Dobovcu v zadnjih letih pojavljajo neobičajne drevesne vrste za to področje, kot je naprimer topol, ki mu ustreza prav takšna kisla zemlja. Ko ste že omenili Cementarno in TET, v javnosti se nemalokrat govori, da se v tamkajšnjih pečeh kuri še vse kaj drugega, kar je dovoljeno. Miš komentar. Naj najprej poudarim, da trboveljski občinski odlok ne dovoljuje kurjenje odpadkov (tablet, emajla, kostne moke...). Pred slabima dvema letoma so sicer želeli kuriti kostno moko, mi pa smo jih opozorili na veljavni občinski odlok, ki tega ne dovoljuje. Če bi želeli omenjeni odlok spremeniti, bi bilo potrebno v skladu z varstvom okolja pripraviti projekt in seveda izpeljati javno obravnavo. Le na osnovi tega, bi dal lahko občinski svet soglasje o spremembi odloka. Do tega pa zaenkrat še ni prišlo. Odlok torej prepoveduje kurjenje odpadkov, kakšno pa je dejansko staje? Ni dokazov, da bi lahko trdili, da se v Cementarni ali v TET kurijo odpadki. Res pa je, da so tudi pred desetimi leti trdili, da se ni nič kurilo, pa se je, ko so opravljali različne preizkuse. Tole bi rad poudaril, Zeleni imamo neko usmeritev, ki se na nek način imenuje pogovor INTERVJU ----------h oziroma sodelovanje z onesnaževalci. Naša praksa je, da vedno, ko kaj škodljivega za okolje opazimo, zaznamo gremo k onesnaževalcem na sestanek, da se o določenem problemu pogovorimo, da nam omogočijo vpogled v objekte in v opravljene meritve. S Cementarno imamo že dalj časa normalne kontakte, s TET pa v zadnjem času, po imenovanju novega direktorja uprave Marka Agreža. Cilj stranke Zelenih v Trbovljah je trajnostni razvoj, ki stoji na treh temeljih: ekonomiji, ekologiji in sociali. Ker smo ekološka stranka, nas najbolj zanima ekologija. Doma imate ekološko kmetijo. Na Dobovcu??? pobočju, kjer je škodljiv vpliv onesnaževalcev mnogo manjši. Torej se da v Zasavju pridelovati tudi ekološka hrana. Kaj je smisel ekološkega pridelovanja hrane? Da poleg vseh škodljivosti, ki so v zraku, zemlji, sam ne dodajaš kemikalij. Na tak način je tako pridelana hrana še vedno bolj zdrava od neekološkega pridelovanja, kjer se uporabljajo različna umetna škropiva in gnojila. Nenazadnje imamo povsod okoli nas neškodljiva naravna škropiva in gnojila: iz kamilic, rmana, njivske preslice, regrata, kopriv idr. Ki so prav tako učinkovita, pa še zdrava. »HRANA NAJ BO ZDRAVILO IN ZDRAVILO NAJ BO HRANA« r 11elo je čudovit stroj, ki skrbi za nemoteno delovanje večina organskih X sistemov, deluje in uravnava funkcije ter omogoča tudi učinkovit obrambni sistem pred vsiljivci in napadalci. In to brez našega zavestnega sodelovanja in zavedanja. Res pa je, da za nemoteno delovanje potrebuje material - hrano, ki jo preskrbimo in vnašamo v telo. Ta pa je na zavestni ravni in prav tu nemalokrat odpovemo, ker ne prisluhnemo telesu temveč reklamam, ponudbi na trgu, receptom, denarnici... In tu se zgodba začne in včasih tudi konča. Danes želim razmišljati z vami o naši obrambi pred prostimi radikali. Kaj je to in kako nastanejo? Oksidacija je proces, ki se v našem telesu nenehno dogaja, z vsakim dihom, ob vdoru škodljivih snovi, radiaciji... Prosti radikali so stranski produkt oksidacije, ki se nenehno odvija med presnovnimi procesi znotraj vsake celice. Pri tem nekaj kisika »uhaja« izven predvidenih presnovnih poti in se spreminja v potencialno škodljive snovi, imenovane kisikovi prosti radikali. To so molekule, ki so izgubile elektron in tako postale zelo nestabilne in napadalne. V boju, da postanejo stabilne, mrzlično iščejo izgubljeni elektron okrog sebe, napadajo celice v bližini ter jih poškodujejo in destabilizirajo in tako ustvarjajo nove proste radikale, kar sproži verižno reakcijo. Več jih je, bolj razdiralne so posledice. Njihovo delovanje povzroča poškodbe različnih delov celic - od membran do encimov in genetskega zapisa. Membrane se trgajo, encimi delujejo slabše, celice pa umirajo ali se začenjajo nenadzorovano množiti. Vse to poteka neboleče, poškodbe se dolga leta tiho kopičijo in nekega dne človek »nenadoma« zboli. Novejša znanstvena dognanja dokazujejo, da prav poškodbam celic s prostimi radikali lahko pripišemo pomembno vlogo pri razvoju številnih bolezni sodobnega človeka - od raka, sive mrene in sladkorne bolezni do arterioskleroze z boleznimi srca in ožilja. Ali se jim sploh lahko učinkovito upremo? Na srečo je narava živim bitjem podarila posebno zaščito - to so antioksidanti. To so snovi, ki proste radikale ukrotijo, spreminjajo v nenevarne molekule in 7A&Wr prekinjajo nevarno verižno reakcijo oksidacij celičnih sestavin. Lahko bi rekli, da so bojevniki, naš obrambni sistem, a zmaga takrat ko jih je dovolj. Tu pa se ponovno izkažemo mi sami, saj je glavni vir sadje in zelenjava, torej naša hrana. Najbolj znani antioksidanti so: vitamin C in E, beta karoten, mineral selen ter koencim Q 10 in fitohranila ( flavonoidi, karotenoidi..), ki se nahajajo v posameznih vrstah sadja in zelenjave ter dajejo rastlinam značilen okus, vonj in barvo. Za naš obrambni sistem so pomembni tudi ostali vitamini in minerali in fitohranila, ki so do danes raziskani in poimenovani po črkah od A do »Ž« ter razvrščeni v skupine, (kaj več o posameznih drugič). Kaj vse torej potrebujemo, v kakšnih količinah in kakšno hrano? Strokovnjaki v okviru mednarodnih organizacij so izdelali tabele priporočenih količin posameznih vitaminov in mineralov, (angl. RDA - Recommended Dietary Allowances), posamezne države pa priporočajo svoje v odnosu na RDA. Dnevne potrebe po vitamini in mineralih so se v današnjem času, predvsem zaradi načina življenja, precej povečale.Ameriška akademija za znanost je lani ponovno pregledala priporočene dnevne odmerke za posamezne vitamine in minerale. Nova priporočila so skoraj za vse vitamine drugačna kot prejšnja iz leta 1989, povečana. Še vedno pa ostaja vprašanje, ali jih z dnevno uravnoteženo prehrano zaužijemo dovolj.Do nedavnega je veljalo, da pet obrokov sadja in zelenjave na dan zagotavlja dnevne potrebne količine vitaminov in mineralov. Tem priporočilom ne zadosti kar 80 odstotkov Američanov in verjamemo, daje situacija v Evropi zelo podobna. Vendar pa tudi tisti, ki jim to uspe, ne morejo zagotovo vedeti, ali so zaužili dovolj, kajti vsebnost posameznih vitaminov in mineralov je odvisna tudi od kakovosti pridelave, transporta in časa ter seveda od načina priprave hrane. Sploh pa, ali je to dovolj za preprečevanje kroničnih bolezni, se sprašujejo raziskovalci? Rezultati več kot 150 raziskav o pozitivnem učinku vitaminov so potrdili tesno povezanost med dolgotrajno prisotnostjo različnih koncentracij vitaminov in mineralov in pojavom različnih bolezni. V ameriški znanstveni reviji JAMA (Journal of American Medical Association) so junija 2002 objavili, da naj bi skorajda vsi odrasli redno jemali vitaminska dopolnila. Dr. Robert H. Fletcher in dr. Kathleen M. Fairfield, ki sodelujeta pri oblikovanju medicinskih smernic revije JAMA, sta v svojem strokovnem članku o potrebah pojemanju vitaminov objavila, da je redno jemanje vitaminskih dopolnil skoraj nujno. Po njunih ugotovitvah j e pri ljudeh, ki uživajo dovolj vitaminov, tveganje za nastanek kroničnih obolenj, kot so rak, srčna obolenja in osteoporoza, zmanjšano. Z objavo tega članka je revija JAMA bistveno spremenila svoj pogled na jemanje vitaminskih dopolnil ne samo v ZDA temveč tudi drugod po svetu. Katera vitaminsko-mineralna dopolnila bi uporabljali in na kaj moramo biti pozorni? Prvo pravilo je, da se zavedamo razlike med sintetično izdelanimi vitamini in naravnim izvorom. Nesporno je, da vsaka rastlina ali njen plod vsebuje poleg prevladujoče količine posameznih mineralov, vitaminov, fitohranil tudi ostale in da tako dobimo cel spekter različnih snovi. Pomemben je tudi izvor v smislu kako in na kak način so pridelane rastline. Naj višji standard pridelave j e certificirana biološka pridelava ter patentiran način izdelave, klinično testiranje in raziskovanje. Prednost vitaminsko mineralnih dodatkov na naravni osnovi je nedvomno tudi ta, da so v pravilnem sorazmerju našim dnevnim potrebam. Torej na nas je, kaj bomo sami storili za svoje zdravje ! Danica & Karel Kurent Svetovanje za zdravo življenje GSM: 041 414 460, 041 414 481 Rudnik Zagorje v zapiranju, d.o.o., Grajska 2, Zagorje ob Savi, objavlja UTRINKI T Tspešna poslovna ženska je dosežek civilizacije 20. veka v_v in rezultat emancipacije v patriarhalni kulturi, ki se vse bolj umika pred fenomenom ženskosti, preizkušnja katere posledice se še vedno ne vidijo točno, pa tudi predvidevati jih ni mogoče. Zgodba o tem, kako so ženske izpodrinjene, še vedno obstaja. Vendar pa ženske vse bolj osvajajo vsa področja kulture, gospodarstva, ekonomije.. .So na visokih položajih in velikokrat nadrejene moškim kolegom. Tako je žena postala nova osebnost, ki je izšla iz klasičnega družinskega okvirja, kjer je bila žena, mati in gospodinja. Ona ni več samo biologija, temveč pomemben utemeljitelj modeme kulture in odnosa med spoloma. Zadovoljna je, ko jo moški priznajo kot pomembnega poslovnega partnerja, da jo na ta način priznajo tudi pripadnice istega spola. Bolj ko so visoko na lestvici uspeha, bolj prihajajo do izraza razlike in bolj se morajo dokazovati, potrjevati svoje sposobnosti in izpolnjevati pričakovanja nadrejenih in podrejenih. V pravem poslovnem svetu bistvenih razlik ni. Če sta moški ali ženska predana svojemu cilju enako hitro lahko uspeta oba. Velika kulturna dela so predvsem dosežek moških, ki so nastala v antagonizmu med moškostjo in ženskostjo.Tako lahko rečemo, da so ženske bile inspiracija za ta velika dela.One so vzrok in posledica, njihov delež je ogromen. Niso inferiorne, pač pa superiorne.To je tisto česar moški nimajo in skušajo nadomestiti z ustvarjalnim bojem. Moški se mora kar naprej boriti za svoj ego, za osebnost, ki bo šele postala. Ženska se že rodi kot osebnost. Na žalost je nekaterim delo socialno sprejemljiv izgovor, da niso več tako aktivne v dmžinskem, zakonskem, čustvenem in spolnem življenju. Obveznosti, sestanki, potovanja, problemi v službi zahtevajo, da se na račun osebnega življenja dokaže poslovna uspešnost.Človek je lahko zelo koristen družbi, sam sebi pa škodljiv in - nesrečen Včasih so se ženske možile, danes pa se dogaja to da se poročijo s službo, ko že imajo moža poleg sebe. One pripadajo skupini odvisnikov. Bolezen se imenuje deloholizem. Včasih je bila rezervirana le za moške, danes je pa vse več deloholičark, ki jim je kariera na prvem mestu. Uspešna poslovna ženska bi morala imeti moškega, ki jo spodbuja i ne pozablja na njeno ženskostjo občuduje in pohvali. Ona si želi poleg sebe pesnika njene lepote in arhitekta njenih sanj. Čas, ki ga vse bolj primanjkuje, in neusmiljeno beži, bo pokazal posledice vseh sprememb, dobre in slabe. St. Radunovič JAVNO DRAŽBO za prodajo nepremičnin ki bo v ponedeljek, dne 24.11.2003 ob 7.30 uri v sejni sobi Rudnika Zagorje v zapiranju, d.o.o., Grajska 2. 1. Predmet javne dražbe je solastninski delež ene polovice glede na celoto parc.št. 242 - stavba 1999 m2, vpisana v vi.št. 1240 k.o. Zagorje - mesto. V naravi gre za vzhodni del objekta rudniških kopalnic v Zagorju. 2. Izklicna cena za nepremičnino, ki se prodaja, je 5,642.968,00 SIT. 3. Na dražbi lahko sodelujejo domače pravne osebe in fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije. Predstavnik pravne osebe se mora izkazati s pisnim pooblastilom pravne osebe in izpisom iz registra za pravno osebo, fizična oseba pa z osebnim dokumentom, pri čemer mora predložiti tudi potrdilo o državljanstvu. 4. Pred javno dražbo mora vsak ponudnik plačati varščino v višini 10 % izklicne cene na račun Rudnika Zagorje v zapiranju, d.o.o., številka 26338-0018070154, ki ga ima pri Banki Zasavje, d.d., Trbovlje, bančna skupina NLB s pripisom “varščina za javno dražbo”. Pred začetkom javne dražbe se mora ponudnik izkazati s potrjenim nalogom o plačilu varščine. Varščino bomo uspešnemu ponudniku vračunali v kupnino, drugim pa brez obresti vrnili v 15. dneh po končani dražbi. 5. Kupec, ki bo na dražbi uspel, mora prodajno pogodbo skleniti najkasneje v 30. dneh po končani dražbi, celotno kupnino pa poravnati v roku 30. dni od dneva sklenitve pogodbe. Če uspešni ponudnik ne bo sklenil kupoprodajne pogodbe in plačal celotne kupnine v določenem roku, se prodaja razveljavi, plačana varščina pa bo zadržana. Davek na promet nepremični, druge dajatve in stroške v zvezi s prenosom lastništva, v celoti plača kupec. 6. Nepremičnina se prodaja po načelu videno kupljeno. 7. Vse morebitne dodatne informacije in možne termine ogleda nepremičnine lahko ponudniki dobijo po telefonu 03 56 64 100. RUDNIK ZAGORJE V ZAPIRANJU, d.o.o. ZASAVCI SO VEDNO BILI, SO IN ŠE BODO ZA ŠPIL ...in to zagotovo drži, saj že petintrideset let razveseljujejo na koncertih in na plesih svoje oboževalce po vsej Sloveniji in preko njenih meja. Ne glede na to, da so iz svojega imena, po katerem so bili prepoznavni na začetku glasbene poti, izpustili "veseli" že pred leti, so fantje oziroma možje vedno veseli in kot Zasavci prepoznavni po svojem pestrem programu, ki zadovolji mlado in staro, tako ljubitelje narodnozabavne glasbe, kot tudi zabavne. Igrajo vse, kar jeza ples in za dušo njihovih poslušalcev in seveda njih samih, saj dajejo za muziko velik del sebe in svojega časa. Petintrideset let delovanja je za vokalno instrumentalni ansambel dovolj dolga doba in tudi dober razlog za praznovanje. Obenem je to pravi čas, da svoji publiki in vsem tistim, ko bodo to šele postali, povedo, kaj so počeli vsa ta leta. Za medije je pri ansamblu "zadolžen" Jože Vukič, s katerim smo se pogovarjali v dneh po slavnostnem koncertu ob petintridesetletnici delovanja "Zasavcev", ki je bil 17. oktobra v športni dvorani v Zagorju. Na tem koncertu se je na odru zvrstilo zavidanja vredno število slovenskih ansamblov, ki so kot gostje z veseljem sodelovali na praznovanju petintridesetletnice in to je pravzaprav največje priznanje jubilantom. Kako in kje ste, oziroma so Veseli Zasavci začeli? Fantje so se zbrali z namenom, da bodo igrali na plesih in ob drugih priložnostih v Zasavju ter poskrbeli za nekaj zabave in sprostitve. V zasedbi je bilo šest instrumentalistov in vokalist. Prvi javni nastop so imeli Veseli Zasavci v Medijskih toplicah na Izlakah, ob praznovanju Dneva republike, 29. novembra 1968. leta. Takrat sta v ansamblu igrala brata Ivo in Slavko Rančigaj, ki sta ga tudi ustanovila, Mirko Vresk, Vid Ojstršek, Viktor Drnovšek in Viktor Lebar, ki je bil hkrati tudi pevec. Na začetku so "šibah" zabavno muziko, kasneje pa so dodali še narodnozabavno. Najprej so navdušili publiko v Zagorju. Takrat so bili plesi v gostišču Kum zelo popularni. V Trbovljah so poskrbeli za zabavo v Hotelu Rudar, njihov glas pa seje slišal tudi daleč po Dolenjski. To je "zakrivil" eden od bratov Rančigaj, ki se je preselil na Dolenjsko in se tam dogovarjal za "špile". V Zasavju in širši okolici so bili pojem odličnega plesnega ansambla, le na radio jim dolgo ni uspelo prodreti. V letu 1984 se je ansamblu pridružil pevec Jože Buden. Njegova predhodnika sta bila Ivo Kozlevčar in Dušan Renko. Dve leti pred njim sem se jim kot bobnar priključil tudi jaz. Leta 1989 smo bili povabljeni v Berlin in tja brez svoje kasete ni bilo nobenega smisla hoditi. Takrat smo, zelo na hitro, kar čez poletje, posneli kaseto in na martinovanju smo bili z njo že v Berlinu. To je bila prva kaseta "Veselih Zasavcev" z naslovom "V revirjih je lepo". Na njej je polovica zabavnih melodij in polovica narodnozabavnih. Ima ansambel kakšno posebnost, po kateri ga je moč prepoznati? Prepoznavni smo po dveh trobentah in po pevcu, solistu, ki je dobil vzdevek "zasavski slavček", od drugih glasbenih skupin se razlikujemo po svojskem godbenem zvenu. Zakaj ste iz imena kasneje izpustili "veseli"? Vzrok temu, da smo se odločili za ime "Zasavci", je bila mešana zvrst glasbe, ki smo jo igrali. Že na prvi kaseti je bilo nekaj zabavne in nekaj narodno zabavne glasbe. Radijske in televizijske hiše pa so bile nekam zbegane ob tem, da smo "Veseli Zasavci", igramo pa vse, zato smo se odločili, da pridevnik izpustimo in smo pač samo "Zasavci" od leta 1990 dalje. Ljudje se počasi privajajo na skrajšano ime, radijske hiše pa so nas že nekaj časa navajene s tem imenom. Seveda pa veselje zagotovo ostaja, saj v nasprotnem primeru ne bi imeli petintridesete obletnice. 7AS4a/r Kdo ste zdaj "Zasavci"? Od prvih not do prvih uspehov je bilo kar nekaj zamenjav. V zasedbi, kije dosegla v javnosti večje uspehe in je znana vsem Slovencem, pa smo: pevec Jože Buden, ki ima izredno kvalitetne glasovne zmožnosti in ga lahko postavimo kar ob bok Otu Pestnerju, Srečo Sušnik, ki igra prvo trobento in je organizacijski vodja ansambla, s katerim je že triintrideset let, Branko Peklar, ki ima v rokah klavirsko in diatonično harmoniko ter klaviature in se dmži z nami šestindvajset let, Stane Ojstršek z drugo trobento in back vokal, je pri ansamblu triintrideset let in jaz -Jože Vukič-bobnam pri Zasavcih že dvaindvajset let in sem zadolžen za organizacijo. Bojan Kališnik je z nami dvanajst let in igra bas kitaro in obvlada back vokal. Sedmi član pa je obenem tudi prvi, saj je zvest skupini vseh petintrideset let in to je kitarist Viktor Drnovšek in je tudi back vokalist. Kakšna je povprečna starost članov ansambla? Hm, stari smo od devetinštirideset do devetinpetdeset let. Koliko imate posnetega gradiva? Imamo pet CD-jev in šest kaset. Smo pa tik pred izdajo šestega CD in sedme kasete. Kaset je več zato, ker skupaj s prvo ni bil posnet tudi CD, ker so se takrat še snemale kompaktne plošče. Vse nadaljnje naše delo pa je mogoče dobiti na obeh nosilcih zvoka. Posneli smo tudi video kaseto. Zelo uspešno sodelujemo z založbo Zlati zvoki iz Kisovca. Kako obsežen je vaš "opus"? Skupaj imamo okoli štirideset narodnozabavnih viž in približno enako število zabavnih melodij. Katero pesem uvrščate med najbolj uspešne? Naš največji uspeh je pesem Otožna Kalifornija (Califomia blue), ki je bila posneta že na samem začetku "Zasavcev" in z njo še danes odpiramo srca svojih obiskovalcev. Zanjo smo pri Založbi Sraka iz Novega mesta dobili zlati CD. Poleg nje je na posnetku tudi znani Revirski mix in Bela snežinka. Pri občinstvu so zelo priljubljene tudi priredbe tujih uspešnic, kot so Bolero, Vzemi si, medtem ko so od naših izvirnih skladb najbolj uspele Ti si meni vse, Moja mala Zagorjanka, Natali, Sedem noči, od domačih viž pa Zasavska, Prijetni dež, Pri tebi doma, Kje si doma, Sreča je, Za vse je studenec, Igramo vam... Kdo vam piše tekste in muziko? Avtor narodnozabavne glasbe je Milan Kuder, ki je naš stalni sodelavec, zabavna glasba pa je delo Martina Žvelca, Igorja Podpečana in Ota Pestnerja. Večina besedil je izpod peresa Nandeta Razborška, nekaj pa sojih prispevali Ivan Sivec, Vera Šolinc, Miša Čermak, Janez Hvale in Marinka Žulič ter Slavko Podboj, ki je z nami nastopal tudi kot humorist. Ste nastopali tudi na festivalih in tekmovanjih? Da, bili smo tudi na festivalih, od koder imamo nekaj nagrad in priznanj. Tako smo s Ptuja prinesli Srebrnega Orfeja za narodno zabavno muziko, trikrat smo sodelovali tudi na prireditvi Vesela jesen, drugače pa smo raje več igrali na plesih po vsej Sloveniji in nastopali pa tudi v Nemčiji, Franciji, Holandiji, Avstriji in Italiji. Ste tudi v svoji "rojstni" občini deležni kakšnega priznanja? Moram povedati, da ima občina Zagorje izredno razumevanje za naše probleme. Vedno je generalni sponzor, naj bo na nastopih v Zagorju ali na snemanjih. Na kakšno občinsko priznanje bomo pač morali še počakati... Koliko pa vadite? Vadimo enkrat na teden. Pri organizacijskem vodji Srečotu Sušniku se zberemo. Kadar pa je pred nami snemanje, takrat vadimo tudi dva do trikrat na teden, kajti na snemanje moramo priti dobro uigrani. Kaj pa družinsko življenje? Ja,kar precej se mora prilagajati naši muziki. Žene tako ali tako vedo, da bi nas težko odvrnile od igranja in daje to naša, če že ne prva, pa vsaj druga ljubezen.Seveda, prva je žena in otroci -mora biti tako... Kako sprejemajo vaši nasledniki igranje svojih atijev? INTERVJU -------------------------y Eh, otroci? Moja dva poslušata raje "rap". Iz vljudnosti do očeta (mene) gresta pa tudi na naše koncerte. Zaenkrat ne kaže, da bi se med našimi otroci našel naslednik katerega od "Zasavcev", čeprav nihče od njih ne bo "nepismen" v glasbi. Pa saj tudi ni nobene potrebe po naslednikih, ker še lep čas ne mislimo nehati... Kje bi postavili klicaj v svojem dolgoletnem delovanju? Zelo veliko nam je pomenil prvi projekt, oziroma snemanje. Zadovoljni smo, da smo bili na televiziji, letos kar štiri ali petkrat kot gostje oddaje Vsakdanjik in praznik na prvem programu nacionalne TV. Naši posnetki so v arhivih Radia Slovenije in vseh lokalnih radijskih postaj. Mediji so tisti, ki največ prispevajo k temu, da smo kot "Zasavci" v javnosti prepoznavni... Petintrideset let zabavate na špilih staro in mlado daleč naokrog. Bi hoteli zdaj nasmejali še bralce Zasavca s kakšno anekdoto iz vašega dolgoletnega druženja? Seveda! Zasavci so največ igrali na Dolenjskem, v okolici Trebnjega. Neke nedelje je Srečo Sušnik skupaj s sovoznikom Vidom Ojstrškom odpeljal iz Zagorja proti Trebnjem. Ko sta se že precej časa vozila, sta se spogledala: "Ti, kje pa danes pravzaprav igramo?" "Dole pri Litiji!" "In zakaj se peljeva na Dolenjsko?" "Saj res, zakaj pa?!" Obrnila sta in se odpeljala nazaj, naredila pa za dobro uro ovinka. Tako, iz navade... ...še mnogo veselih ZASAVCI! "špilov", MaH ARHIMIR TE POPELJE ... KAM? V PRETEKLOST KJE? V ZASAVSKEM MUZEJU TRBOVLJE KDAJ? V MESECU OKTOBRU IN NOVEMBRU TV' do pa je Arhimir? Maskota JN^edagoškega oddelka Arheološkega muzeja v Zagrebu. Njegovo ime je sestavljeno iz črk besede ARHeologija in besede MIR, ki pa jo verjetno ni potrebno dodatno razlagati. Lahko pa povemo, da se beseda MIR pojavlja tudi v imenih hrvaških knezov BraniMIR, ZvoniMIR, o čemer se lahko obiskovalci razstave prepričajo, ko se podajo sami ali pod vodstvom kustosinje V granitu upodobljena glava (kot del sfinge) s faraonskim pokrivalom - klaftom in z ureusom -sončno kobro na čelu, ter z za faraone značilno brado. na ogled razstavljenih predmetov. Vsak predmet pripoveduje svojo zgodbo; po trije skupaj pa predstavljajo posamezno zgodovinsko obdobje:od praskupnosti, preko antike do srednjega veka. Posebno zanimanje med obiskovalci, zlasti med najmlajšimi, pa predstavljajo najdbe iz Egipta. Ne zavedajoč se, njihov miselni tok kot električna iskrica preskoči več stoletij in ob pogledu na faraonovo glavo, ušebti (kamniti kipec, ki spominja na mumijo) in skarabeja (hrošča v obliki srca) sc v trenutku znajdejo v svetu piramid, sfing,., oz. v obdobju od 1500 do 300 p.n.št. Zelo domače se počutijo tudi v obdobju praskupnosti. Ob pogledu na keramični Vučedolski ženski idol kar hitro ugotovijo, da so ženske že davno tega, ko še niso poznali črk, želele ugajati. Zato so poleg uporabnih predmetov, kot je npr. obleka, nase "vesile" okrasne pasove, ogrlice,., torej predmete, s katerimi so se polepšale (ženska nečimemost ne pozna časovnih meja). Tempo prepoznavanja se nekoliko upočasni ob pogledu na keramično golobico, ki zaradi svoje oblike in treh nožič vzbudi pri posameznem obiskovalcu različne predstave: od dinozavra pri najmlajših do race pri malo večjih. Podobno se dogaja tudi ob pogledu na tridelno keramično posodo, kateri raje prepišejo vlogo vaze kot posode, ki seje uporabljala v verske namene. Nekoliko več truda pa morajo vložiti pri "branju" predmetov iz antike. Uganko jim zlasti predstavlja t.i. oljenka - posodica nenavadne oblike, ki so jo Rimljani uporabljali kot svetilko. Sledi krajši "oddih", saj so predmeti iz srednjega veka dopolnjeni že s teksti oz. vklesanimi črkami latinice in rimskimi številkami -DCCCLXXXVIII, ki omogočajo uvrstiti predmet do leta natančno. Ravno tako izpovedne pa so tudi upodobitve na prednji - averzu oz. zadnji - reverzu strani posameznega kovanca, saj upodobitev božanstva ali vladarja omogoča točno datiranje obdobja v katerem je kovanec nastal. Hkrati pa lahko naredimo primerjavo z upodobitvami na današnjih slovenskih plačilnih sredstvih. Ti predmeti pa so zadnji eksponati oz. kopije originalov, ki se jih na razstavi lahko dotikate. Hkrati pa so ti predmeti ostanki preteklosti in kot taki, materialni viri, ki pripovedujejo o preteklosti. Pomembni pa so zlasti za obdobja, ko človeštvo še ni poznalo pisane besede. In že smo pred vitrino, ki ne dopušča neposrednega stika z razstavljenimi predmeti. Lahko si jih ogledate skozi steklo. Za takšno predstavitev eksponatov je opravičljiva ena sama razlaga - znašli ste se pred originali oz. najdbami iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja, ki spadajo v čas antike. Za razstavo so nam jih posodili iz depojev Pokrajinskega muzeja Celje in iz Narodnega muzeja v Ljubljani, kjer jih hranijo, saj Zasavski muzej v Trbovljah nima svojega oddelka arheologije. Na razstavi pa ne "govorijo " samo predmeti pač pa tudi črke. Pa ne tiste, s katerimi se srečujemo danes. Gre za prve oblike zapisov s hieroglifi - podobopisi in predstavitvijo njihovega razvoja vse do demotske ali ljudske pisave. Pri tem ne pozabimo opozoriti, da so prve hieroglife klesali v kamnite podlage, kar potrjuje tudi slovit kamen vulkanskega izvora iz Rosette (ki pa je žal prikazan samo s fotografijo. Mladi “arheologi” na terenu (improvizirano arheološko sito -PESKOVNIK) original hranijo v Britanskem muzeju v Londonu). Šele postopoma so začeli pisati na glino oz. nam bolj znani papirus, ki so ga izdelovali iz strženov rastline, ki raste ob Nilu. Za pisalo so uporabljali ostro zašiljeni trst s kovano ali prirezano konico, ki po svoji obliki nekoliko spominja na kasnejša, nam poznana pisala - peresa. V pisanju oz. bolje rečeno risanju hieroglifov, na žalost z današnjimi svinčniki in na navadnem papirju, pa se lahko preizkusijo tudi naši obiskovalci. Seveda gre za zelo poenostavljen zapis imena s podobami - hieroglifi, ki označujejo glasove oz. današnje črke. Tisti obiskovalci, ki pa že znajo uporabljati škarje, pa hieroglife, ki ponazarjajo črke njihovega imena izrežejo, jih nalepijo na kartonast trak, dodajo usnjen trakec in že imajo uporabno knjižno kazalo, seveda za zgodovinske učbenike. Poleg tega se lahko naši obiskovalci (zlasti najmlajši) preizkusijo še v izdelavi ZDRAV DUH kovanca, pa ne tistega "ta pravega" -kovinskega, pač pa glinenega. Zato gnetejo glino, jo oblikujejo in na prednji strani upodobijo človeško glavo (seveda gre za avtoportrete - le kdo bi jim zameril), na zadnjo stran pa odtisnejo podobo živali. Vsi obiskovalci, mladi in "stari" pa z zanimanjem pokukajo v improvizirano arheološko sito (peskovnik). V njem odkrivajo dele predmetov, jih sestavijo v celoto, poiščejo podoben predmet na razstavi, najdbo skicirajo in evidentirajo kot "pravi arheologi". Se želiš tudi ti postaviti v vlogo arheologa? Pridi v muzej! Tekst in fotografije: Nevenka Hacin TEDEN VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA S ŠK SOPOTA Teden vseživljenjskega učenja (TVU), ki seje letos v okvirih Andragoškega centra Slovenije (ACS) odvijal že osmo jesen zapored se je počasi poslovil in za seboj tudi v Zasavju pustil obilo lepih in pomembnih dogodkov. Skeč - snubljenje dekleta V vsem tem j e zažarela tudi dolina Sopote, kot plod dvoletnega marljivega in zgledna vrednega dela Študijskega krožka (ŠK) Sopota, ki deluje pod okriljem ACS in Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS). Svoje delovanje smo na osrednji prireditvi v okviru TVU strnjeno predstavili ob video predstavitvi, katero j e oblikoval Zoran Kos iz KE ZGS Radeče, ob besedah vodje ŠK na ZGS, Toneta Lesnika in somentorja ŠK Jožeta Praha. Vsemu pa so slavnostni pečat dodali tudi pevci Moškega pevskega zbora Papimičar - Jagnjenica s svojim izborom slovenskih pesmi. Ob tem dogodku smo članice in člani ŠK Sopota skupno priredili še obilico presenečenj. Kot hiter in nazoren povzetek našega dvoletnega delovanja smo strnili vse naše glavne smernice, našega druženja v prijeten skeč na temo snubljenje dekleta. Za pogostitev smo skuhali okusno RUMENE STRMI SLOVENIJA TEL Sli I N T E R MARKETING www.rumenestrani.com Dve leti ŠK Sopota strnili pod šotorom v Sopoti ob TVU kašo po različnih starih receptih. Pečena, mlečna, zeljna, češpljeva, jabolčna kaša in kašnat štrukelj so bile dobrote našega popoldneva na voljo v slastno pokušino. V svoji sredi smo gostili tudi Jožeta Ramovša iz Inštituta Antona Trstenjaka, ki nam je približal plemenitost pomena medgeneracijskega sodelovanja in podpore oziroma sožitja, kije vsak dan nujnejše na poti sodobnega človeštva, ki slepo drvi zaobjet v silovit razvoj. Zagotovo smo skupaj v ŠK Sopota presedeli in se naučili veliko poučnega ter doživeli obilo lepih, nepozabnih dogodkov. Da pa vse to nebi prehitro tonilo v pozabo, smo ob tej priložnosti oblikovali tudi svojo zloženko, na kateri je predstavljeno naše dvoletno delovanje v sliki in besedi. Zagotovo smo tudi tokrat dokazali sebi in drugim, kako se skupaj lahko veliko naučimo, se ob tem zabavamo in imamo skrajno lepo. Besedilo: Tatjana Potrpin Foto: Jože Potrpin VOSUANGROSlU 'KiOJŠMtM Pesmi, ki presenečajo s svojo skrivnostno neposrednostjo, so zdaj na voljo tudi vam. Pesniško zbirko “Svetloba, ki ožarja” avtorja Boštjana Grošlja dobite v vseh knjigarnah. Za dodatne informacije pokličite GSM številko 031 373 826. V Zasavju bo zbirka predstavljena: 20. novembra 2003 ob 19. uri v prostorih knjižnice Mileta Klopčiča v Zagorju MLADIM ZASAVCEM Tokrat objavljamo le tri sestavke, vendar so vsi zelo zanimivi. Ravnateljica ene izmed zasavskih šol je dala osmošolcem v šolskem glasilu tako lepo popotnico za življenje, da bi si jo morali večkrat prebrati. Posebno takrat, ko nas malo zanese s poti, ki smo si jo začrtali... Tudi obisk Londona vas bo pritegnil, saj nima vsak priložnosti, da bi si ga ogledal. Pa opis domačega kraja? Ne morete si predstavljati, koliko lepih kotičkov je okrog nas, pa jih ne poznamo. Seveda pa je potrebno do njih peš... OSMOŠOLCEM Pri uri etike me je v osmem razredu nekdo vprašal: “Pa zakaj pravzaprav sploh živimo?” Brez premisleka sem odgovorila: “Zato, da vse poskusite, da življenje spoznate.” “Aha, da vse poskusimo”, jih je več poznavalsko - izkušeno prikimalo. Dragi osmošolci, ne vem, če sem vam takrat povedala: prav je, da poskušate, ampak poskuse je treba tudi ovrednotiti, kaj je dobro ali celo pametno, kaj vam škodi, kaj vas potiska na rob življenja, namesto v sredo. Vseh poskusov vam tudi ni treba narediti, verjemite izkušnjam drugih. Življenje je prekratko, da bi se učili samo ob svojih napakah. Zakaj živite? Ker so vas priklicali v življenje vaši starši in ste jim največja sreča in naj večja skrb. Čemu živite? Da... Ne, učitelji nimamo vseh odgovorov. Vsak od vas bo moral iskati sam. Ravnateljica: M.Ž. POHOD NAD HRASTNIKOM Učenke in učenci 4.a. razreda smo se odpravili na športni dan. Zjutraj smo se s šolskim kombijem odpeljali do trgovine Spar, naprej pa smo šli peš. Pohod smo začeli skozi naselje Novi dom. Na vrhu smo imeli lep razgled na Hrastnik. Nato nas je pot vodila skozi vas Prapretno. Šli smo mimo gasilskega doma in igrišču proti Ani. Na Ani smo si ogledali spomenik, na katerem so napisana imena partizanov, ki so padli v drugi svetovni vojni. Ob prihodu v Studence sta nas prijazna domačina Hafner pogostila s sokom in keksi. Začeli smo se spuščati prosti glavni cesti, ki vodi skozi center Hrastnika in smo jo prečkali pri rudniku rjavega premoga. Tukaj nas je učiteljica opozorila, da bodo zaradi pomanjkanja premoga rudnik čez nekaj let zaprli. Ko smo prišli do teniškega igrišča na Nasipih, smo imeli daljši postanek za malico. Potem smo jo mahnili čez stari Hrastnik na Bmico. Na starem Hrastniku j e pokrajina valovita zaradi rudarjenja v preteklosti. Na Bmico smo prišli pri kmetiji Igričnik, nato pa pri avtobusni postaji prečkali cesto. Čez Grčo smo na koncu prišli do šole in končali zanimiv pohod okoli Hrastnika. To je bilo moje prvo temeljito spoznavanje širše okolice, kjer živim. Gregor Šergan, 4.a.razred, Dol pri Hrastniku POTOVANJE V LONDON Vsi smo nestrpno čakali 20. september, da odpotujemo v London. In smo ga dočakali. Vsi zaspani smo se v soboto odpravili na avtobus in kmalu zapustili Slovenijo. Vožnja je bila dolga - več kot en dan, a kljub temu zanimiva. Vodič Nikola Krečar nam je posredoval toliko podatkov, da vseh res nismo mogli spraviti v naše možgane! Razgledi so bili prečudoviti - tudi iz avtobusa, predvsem pa iz Tower Hilla, na katerega smo se povzpeli po 311 stopnicah. Okusili smo tudi nočno življenje Londona, ki je precej živo, nekaj kilometrov smo se prevozili s podzemno železnico in eno noč prespali v hotelu. O tem raje ne bi preveč razpravljala, saj nam v hotelu ni bilo preveč všeč... Naslednji dan smo dopoldne že obiskali Trafalgar Square, St.Janus Park, Westminister Abbey in se vneto slikali pri ogromni Buckhinghamski palači in s kotičkom očesa še ujeli menjavo straže. V daljavi smo lahko videli Big Ben in parlament, zavili pa smo tudi v muzej voščenih lutk Madame Tussauds, katerega se najbolj spominjam po “hiši strahov”. Bilo je SUPER! Seveda smo bili vsi navdušeni nad slavnimi igralci in pevci, s katerimi smo se slikali. Dočakali smo tudi tipično londonsko vreme - dež! Lilo je kot iz škafa (približno tri ure), proti večeru pa se je umirilo... Nazaj smo se vračali ob 21.uri, čez morje pa nas je popeljal trajekt, tako v eno kot v drugo smer. Ko pa smo se vračali, je bilo morje zelo razburkano in vsem seje obračalo v želodcu. * Na avtobusu smo se zelo zabavali, spali smo bolj malo - vsaj nekateri, gledali smo filme, na koncu pa nam je vodič popestril vožnjo s kvizom in bogatimi nagradami. Vsi smo se dobro razumeli med seboj; zahvalili pa smo se Nikoli Krečarju za odlično vodenje, učiteljem za skrbno spremstvo in pa vsem sopotnikom za prijetno družbo. Ingrid Marolt, 8.a, Dol pri Hrastniku Republika Slovenija OBČINA ZAGORJE ob Savi Cesta 9. avgusta 5,1410 Zagorje tel 03 56 55 700, fax 03 56 64-011 e-mail:obcina.zagorje@zagorje.si Na podlagi Uredbe o pridobivanju,razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Ur.list RS,št. 13/2003) ter sklepa Občinskega sveta občine Zagorje ob Savi št.466-58/2002 z dne 28.3.2002,Občina Zagorje ob Savi,Cesta 9.avgusta 5.Zagorje ob Savi,ki jo zastopa župan Matjaž Švagan, objavlja JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO NEPREMIČNINE I. Prodajalec:Občina Zagorje ob Savi,Cesta 9.avgusta 5,Zagorje ob Savi II. Predmet javne dražbe je Stavbno zemljišče parc.št.476/3 travnik v izmeri 499 m2,vpisano v z.k.vl.št.l 117 k.o.Zagoije-mesto za izklicno ceno 2.675.000,00 SIT. V ceni ni vštet 20% davek na dodano vrednost. V ceno tudi ni vključen komunalni prispevek,ki ga investitor plača pred izdajo gradbenega dovoljenja. III. Nepremičnina je bremen prosta. IV. Nepremičnina,opredeljena v I.točki te objave bo naprodaj na javni dražbi,ki bo dne 24.novembra 2003 ob 9.00 uri v sejni sobi Občine Zagorje ob Savi. V. Pogoji javne dražbe: Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne osebe,ki imajo sedež na območju RS in fizične osebe,ki so državljani RS. Dražitelji morajo pred začetkom javne dražbe prijaviti svojo udeležbo in priložiti (v originalu): -potrdilo o pravočasno plačanem ustreznem znesku varščine in priloženo številko lastnega računa za primer vračila varščine -potrdilo o plačanih davkih in prispevkih ter izpisek iz registra pravnih oseb (velja za pravne osebe) -veljavno osebno izkaznico oz.drug identifikacijski dokument (velja za fizične osebe) -pisno in notarsko overjeno pooblastilo v primeru,da pravna ali fizična oseba za udeležbo na dražbi pooblasti drugo pravno ali fizično osebo Vsak dražitelj mora do vključno dne 20.novembra 2003 plačati varščino v višini 10% izklicne cene nepremičnine,to je v višini 267.500,00 SIT.Varščino je potrebno nakazati na račun občine št.01342-0100018358 ,z navedbo »plačilo varščine za javno dražbo«.Dražitelj se mora izkazati s potrjenim potrdilom o pravočasnem plačilu ustreznega zneska varščine. Plačana varščina se bo kupcu vračunala v kupnino,drugim dražiteljem.ki na dražbi ne bodo uspeli,pa bo brezobrestno vrnjena v desetih dneh po končani dražbi. VI. Pogodba o prodaji nepremičnine mora biti sklenjena najpozneje v roku 30 dni po zaključku dražbe.V primeru,da se kupec,ki je na dražbi uspel v 8 dneh od poziva Občine Zagoije ob Savi k podpisu pogodbe ne odzove,se šteje,da je od pogodbe odstopil,zaradi česar mu zapade varščina v korist Občine Zagorje ob Savi. Kupnino za nepremičnino bo izbrani ponudnik poravnal na račun Občine Zagorje ob Savi v roku,določenim s pogodbo. Davek na dodano vrednost v višini 20% od cene nepremičnine,ki bo dosežena po končani dražbi,stroški notarja,stroški vpisa v zemljiško knjigo in drugi morebitni stroški za izvedbo pogodbe,bremenijo kupca. Izročitev nepremičnine in prenos lastništva se opravi po celotnem plačilu kupnine in stroškov. Nakup nepremičnine se opravi po sistemu »videno-kupljeno« in kupec nima pravice uveljavljati kasnejših reklamacij v zvezi s prodano nepremičnino. VII. Pravila dražbe: 1. dražbo vodi komisija za vodenje in nadzor postopkov razpolaganja s stvarnim premoženjem občine 2. draži lahko tisti,ki je do vključno dne 20.novembra 2003 plačal zahtevani znesek varščine in slednje dokaže s pisnim potrdilom, 3. pooblaščenec dražitelja mora predložiti notarsko overjeno pooblastilo, 4. dražitelji lahko dvigajo ceno za večkratnik zneska 100.000,00 SIT, 5. dražitelj je vezan na svojo ponudbo,dokler ni podana višja ponudba, 6. na dražbi uspe dražitelj,ki izpolnjuje pogoje in ponudi najvišjo ceno, 7. dražba je končana,ko vodja dražbe trikrat neuspešno ponovi isto naj višjo ponudbo, 8. ugovore proti dražbenemu postopku je mogoče podati dokler ni zaključen zapisnik o poteku dražbe,morebitne ugovore reši takoj vodja dražbe VIII. S to objavo se šteje.da je kupec seznanjen z dejstvom.da je za potrebe gradnje na kupljeni nepremičnini dostop z gradbeno mehanizacijo možen le po poti iz smeri »bazen Selo«,po izgradnji pa je dostop do novozgrajenega objekta možen po mestni ulici skozi naselje Selo. Natančnejši podatki o nepremični ter ostale informacije so na voljo na naslovu:Občina Zagorje ob Savi.Cesta 9.avgusta 5,Zagorje ob Savi,na te!.št.03 56 55-700 ali 03 56 55-714. OBČINA ZAGORJE OB SAVI OJ ZDRAV DUH VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA- MI VAS NAGRADIMO T)rvič odkar poteka naša nagradna JT igra seje zgodilo, da nismo prejeli nobenega pravilnega odgovora. Torej tudi nagrade tokrat ne bomo podelili. Pravilni odgovor pa vam bomo vendarle zaupali. V kuponček bi morali zapisati Vinko Hrovatič. Pred vami pa je že nova uganka. Upajmo, da vam ne bo delala preglavic. Sprašujemo vas po imenu in priimku pisatelja, ki seje rodil v letu 1930 in umrl 60 let kasneje. Po končani grafični šoli se je zaposlil v tiskarni, se nekaj časa preživljal kot samostojni književnik ter se potem poklicno ukvarjal s športom. Uveljavil se je kot pisatelj, dramatik in esejist. Njegovo osrednje delo so romani: Slepo oko gospoda Janka, roman Ljubezen in avtobiografsko delo Roman o knjigah. Njegova dela so še: Zračna puška, Mrtvi in vsi ostali, esej Demon Iva Daneva ... V pomoč vam navajamo odlomek iz njegove pripovedi (ki jo mimogrede obravnavajo v 8.razredu OŠ) Kako sem že zgodaj postal tujec: Nekaterih otroških strasti še zdaj ne razumem in sijih niti ne skušam pojasniti. Ena teh je nagnjenje do živali, ki je vse otroštvo spremljalo tudi mene, a ki si ga ne znam razložiti ne s pohlepom po nečem živem ne s takim ali drugačnim nadomestilom, še manj pa z ljubeznijo; kvečjemu s tem, da sem hotel imeti v tujem in neobvladljivem svetu vsaj nekaj svojega, kar se mi kolikor toliko voljno podaja, vsaj potepenega mačka ali psa. Odgovore pošljite na uredništvo. Uganko sestavil Igor Goste KULTURNI KOLEDAR 23.10. 1908 je bila v Ljubljani ustanovljena Slovenska filharmonija. 26.10.1889 seje rodil skladatelj Karel Širok. 26.10.1850 se je rodil slikar Janez Šubic. 31.10.1909 se je v ljubljanskih knjigarnah znašlo delo škofa Antona Bonaventure Jegliča Ženinom in nevestam. Pripravil Igor Gošte USPEL KONCERT TV' isovški hram kulture j e J^Kob 25-obletnici pobratenja med Rudarskim moškim pevskim zborom Loški glas in moškim zborom Fran Venturini od Domja pri Trstu znova oživel (ko bi tako le bilo večkrat). Tako oba omenjena zbora kot povabljena zbora, Mešani pevski zbor Ladko Korošec iz Zagorja in Ženski pevski zbor Karantanija, so se vsak po svojih močeh potrudili kar naj lepše zapeti vsak po pet zborovskih pesmi, kar je z navdušenjem sprejela hvaležna publika. Med njimi tudi zagorski župan Matjaž Švagan s priložnostnim govorom ter starosta slovenske opere Rudolf Francij. Za konec sta srebrna slavljenca ubrano zapela- tudi pesem ob spremljavi hramonikaša- še tri skupne pesmi. Glede na to, da so se koncerta udeležili tudi nekateri, ki bi lahko popestrili bolj kot ne mrtvo kulturno dogajanje v Kisovcu, se lahko v prihodnosti celo nadejamo več takih in podobnih kulturnih dogodkov. Naj zaključim z nostalgičnim spominom dobrega znanca in prijatelja: "Ko bi bilo takšnih prijetnih dogodkov v tej dvorani vsaj pol toliko kot včasih!" Igor Gošte RELIK V OPLOTNICI ■v /"N lani likovnega društva Relik iz Trbovelj so v petek, 17. oktobra 2003, na povabilo Likovne sekcije Kulturno umetniškega društva Oplotnica, razstavili svoja dela v Galeriji Grad - Oplotnica. Likovne, stvaritve je predstavilo enaidvajset revirskih likovnikov in sicer Jože Potokar-Cvrčo, Drago Vukovič, Nene Borčilo, Desanka Kreča, Florijan Lavrin, Staša Kunšek, Maja Kuhar, Metka Lipičnik, 'V': v . - ■.v.-.v |r Maja Drnovšek, Marjana Rošelj, Jožef Božidar Stritar, Lovro Šumberger, Zdravko Dolinšek, Suada Cerovšek, Zoran Poznič, Ulla Žibert, Ivanka Uršič, Kaja Železnik, Aljoša Železnik, Marjeta Železnik in Branko Železnik. Domačini, ki so jim revirski slikarji pravzaprav vračali obisk izpred desetih dni v trboveljski Galeriji Delavskega doma, so pripravili prisrčen sprejem za svoje goste z glasbeno dobrodošlico. Otvoritve razstave seje udeležilo okrog sto domačih ljubiteljev likovne umetnosti, ki so uživali v kulturnem 6, listopad 2003 programu, ob harmoniki, recitaciji in petju. Goste iz Trbovelj so, v nekaj stavkih vsakega posebej, kratko predstavili in orisali njihovo delo in z nageljnom izrazili dobrodošlico in zadovoljstvo ob njihovem obisku. Galerija Gradje nudila posebej privlačen ambient za revirske ustvarjalce in njihova dela. Prijazna gostoljubnost domačinov je razvezala jezik in srca vseh obiskovalcev zagotovila prijetno druženje in pogovore o likovni umetnosti, ko je bil »uradni del« že davno mimo. MaH KOSTANJEV PIKNIK Tosen je polna številnih bogastev, ki nam obrodi številne V darove kot so raznoliki in dragoceni sladki sadeži in plodovi. Kostanjev piknik je bil za stanovalce DSO Izlake pomemben dogodek \ Otroci iz vrtca Kekec na Izlakah Tudi v Domu starejših občanov Polde Eberl - Jamski na Izlakah, vlada skupno zavedanje, kako polna - v najširšem pomenu besede - je jesen, tako v naravi kot v življenju. Vse to se je nazorno izkazalo tudi na skupnem kostanjevem pikniku na vrtu za domom. Uslužbenci so nabrali kostanj, priskrbeli sladek jabolčnik, prinesli sveže domače grozdje, tako daje bilo vse pripravljeno. Vreme je v tistem oktobrskem dopoldnevu žarelo v soncu in stanovalci doma so se prav radi odzvali povabilu ter poizkusili kuhan ali pečen kostanj. V pozdrav, je navdušen aplavz stanovalcev doma, naznanil tudi radosten dogodek ter prav prisrčen obisk, ko so iz sprehoda prišli na obisk in seveda na pokušino sladkega kostanja tudi otroci iz izlaškega vrtca Kekec. S tem na Izlakah vodilni obeh institucij lepo spodbujajo medgeneracijsko povezovanje ter naj mlaj Šim dajejo plemenit zgled spoštovanja starih ljudi. Za strnitev družabnega dogodka so domski pevci preglasili radiokasetofon in veselo, ubrano zapeli nekaj slovenskih narodnih pesmi. Ta dogodek, ki je v domu zaživel po več kot desetih letih, bo vsem stanovalcem ostal v lepem spominu ter veliki želji, da se prihodnje leto zopet vsi zberejo. Tatjana Potrpin Foto: arhiv DSO Izlake NAJHUJŠA JE OSAMLJENOST ^ večanjem števila starega ^-/prebivalstva naglo naraščajo tudi številni problemi, povezani z vse daljšo življenjsko dobo, novim načinom življenja in odrinjenostjo starih ljudi na rob kot posledico. Zadovoljivo so urejene stanovanjske razmere, zdravstveno varstvo in ostale materialne dobrine, katerim pa enakovredno stojijo ob strani vse manj zadovoljene nematerialne potrebe. Pristnost in pogostost medčloveških odnosov je v današnjem času vse bolj zanemarjena, saj tradicionalna sosedska in sorodstvena povezanost vse bolj zamirata. Nekdanje povezanosti med tremi generacijami ni in stari ljudje svoje zadnje obdobje življenja vse bolj občutijo kot nesmiselno, brezciljno. »Najhujša je osamljenost«, povedo mnogi stari ljudje. Ostati sam veliki hiši, ki sicer ni prazna, le časa zanje mlajša generacija nima več. Še huje je, če je hiša popolnoma prazna. Takrat so dnevi zelo dolgi. Stari ljudje postajajo vse bolj otopeli, čemur pogosto sledijo tudi različne bolezni, fizična oslabelost in vse slabša mobilnost. Osamljeni stari ljudje svoj dan preživljajo v obujanju spominov, stalnem premlevanju življenjskih izkušenj. Pogosto v hiši, v toplejših dneh pa v njeni okolici poiščejo njihov intimen prostor, kjer so lepi spomini najbolj živi. Kljub osamljenosti je to njihov dom, domače okolje, povezano z njihovim življenjem in njihovimi osebnimi predmeti, ki jihje težko zavreči ali zapustiti nekomu, kijih ne zna ceniti. Pregnati osamljenost sam je zelo težko, zato se je nanjo potrebno pripraviti že veliko prej, srednja leta so idealna za to. Občudovanja vredni so ljudje, ki svojo kronološko starost skrbno skrivajo z urejenim videzom in pozitivno zunanjo podobo. Zdi se, da so ti ljudje »stalno v gibanju«. Njihov dan je kratek, zapolnijo ga s sprehodi, poslušanjem narave, pripravljanjem obroka za mlajšo generacijo ali zase, ročnimi deli, branjem, obdelovanjem vrtička....Niso pomembne vrste dejavnosti, pomemben je človek, ki se zanje zavestno odloči, dejavnosti pa ga 7AWr + osrečujejo in mu pomagajo svojo starost živeti čim bolj kakovostno, pregnati osamljenost. Če organizem vseh teh dejavnosti ne dopušča več, je najboljše zdravilo proti osamljenosti druženje in pogovor s sočlovekom ali sodelovanje v skupini za kakovostno starost. Obisk staremu človeku polepša dan, pogovor osreči dušo, dotik daje potrditev zaželjenosti. Stari ljudje potrebujejo nekoga, družabnika ki zna poslušati, predstavnika prve ali druge generacije. Ravno otroci so tisti, ob katerih zaigra srce starega človeka - medgeneracijske povezave s številnimi mostovi torej. Zadovoljstvo v odnosu j e obojestransko, saj star človek dobi priložnost prenašanja življenjske izkušnje in mlajši od njega ima veliko možnost vpogleda v zakladnice modrosti, iz katere se lahko veliko nauči. Druženje največkrat preraste v prijateljstvo, pri generaciji otrok tudi v nadomestno staro starševstvo. Osamljenost v resnici je najhujša in kljub številnim prostovoljcem, ki svoj prosti čas posvečajo druženju s starimi, bodisi v družabniškem paru ali v skupini veliko ljudi še vedno potrebuje nekoga, ki bo znal vsaj poslušati - resje, prijazna beseda seže prav do srca. V Trbovljah se pod strokovnim vodstvom Inštituta Antona Trstenjaka iz Ljubljane in ob sodelovanju vseh pomembnih akterjev v občini (Občina Trbovlje, Dom upokojencev Franc Salamon, Društvo upokojencev Trbovlje in Medgeneracijsko društvo Upanje Trbovlje) zadnja štiri leta intenzivno uvajajo medgeneracijski programi za kakovostno starost, ki predvsem z dvema prostovoljskima programoma skrbijo tudi za manjšanje osamljenosti med starejšimi. Trbovlje je staro rudarsko mesto, kjer se tako intenzivno uvaja in širi krajevna socialna mreža, ob večjih socialnih potrebah z ene strani in hkrati z večjimi potenciali z druge. Koristno je izvedeti čim več o dobrih in pozitivnih izkušnjah našega dela, zato bom kot organizatorka lokalne mreže prostovoljskih programov za kakovostno starost za časopis Zasavc vsaj enkrat mesečno pripravila različne prispevke o starosti in staranju. Naslednjič tako bolj praktično o naši krajevni mreži prostovoljskih programov, o njenem razvoju, širjenju in stanju danes. Mateja Eržen ZLATA POROKA V soboto, 11.oktobra sta praznovala zlato poroko Jožef in Antonija Kramžar iz Hrastnika, Trg Franca Kozarja 2. Polna dobre volje in veselja do življenja sta pred petdesetimi leti začeto skupno življenjsko pot slovesno potrdila pred matičarjem. Čestitkam hčere Cecilije in sina Jožeta z družinama, vnukov, vnukinje in pravnukinje ter prijateljev, sorodnikov, se je pridružil tudi župan občine Hrastnik Miran Jerič, ki je jubilantoma zaželel še veliko lepih, zdravih in srečnih let ter da bi jesen življenja mirno preživela v krogu svojih najbližjih. RUMENE STRMII SLOVENIJA TEL vwvw.rumenestranl.com SVETOVALNO SREDIŠČE ZASAVJE SVETOVALNO SREDISCE ZASAVJE NA ZASAVSKI LJUDSKI UNIVERZI Razmišljate o nadaljnjem izobraževanju? V Svetovalnem središču Zasavje Vam bomo pomagali pri odločitvah za izobraževanje in Vam posredovali informacije, kijih boste pred vključitvijo v izobraževanje potrebovali. Svetovanje in informiranje poteka: ■ po telefonu 03 56 31 191, ■ osebno v prostorih Zasavske ljudske univerze v Trbovljah ali ■ na elektronskem naslovu isio.zasavic@gucst.ames.si Obisk v Svetovalnem središču Zasavje je brezplačen. Vabljeni! Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke banka zasavje Banka Zasavje d.d., skupina NLB Trg revolucije 25 c 1420 Trbovlje V prizadevanju za razvoj podjetništva v Zasavju oddaja v najem poslovne prostore pod izjemno ugodnimi pogoji Prostori se nahajajo v 2. in 3. nadstropju objekta Strojne tovarne Trbovlje, Vodenska cesta 49, Trbovlje in so lahko namenjeni opravljanju storitvene ali lažje proizvodne dejavnosti. Prostori so bili prenovljeni v letu 1999. Locirani so na dobro vidni in dostopni lokaciji pred vstopom v mesto. Cena za kvadratni meter najema znaša v prvem letu mesečno 1 EUR v tolarski protivrednosti. Cena najema v naslednjih letih bo dogovorjena naknadno. Najemno pogodbo bo možno skleniti v osmih dneh po prejemu ponudbe. Za organiziranje ogleda in pridobitev ostalih informacij smo vam na razpolago: ■Banka Zasavje d.d., skupina NLB, telefon 03 56 30 077, kontaktna oseba Joži Rigler Ponudba velja do 31.12.2003 i DRUŠTVENO RAZSTAVA MALIH ŽIVALI V HRASTNIKU Člani Društva gojiteljev malih živali iz Trbovelj so organizirali v petek, 24.oktobra razstavo malih živali, ki je trajala do nedelje, 26.oktobra. Obiskovalci so si lahko ogledovali zajce, perutnino, ptiče... od 9. do 19.ure v prostorih telovadnice hrastni-ške šole. Posebno navdušeni so bili najmlajši, ki imajo živali še posebno radi. Organizatorji so jim v vse vrtce poslali brezplačne vstopnice, za šolarje je bila vstopnina 150 SIT, za odrasle pa 300 SIT. “Moram priznati, da organizira društvo take razstave navadno v svoj minus, v Hrastniku pa so pokazali izredno razumevanje,” je poudaril tajnik društva Miha Benetek iz Trbovelj. “Zato bi se rad hrastniškim občinskim možem, vodstvu šole, komunali... iskreno zahvalil...” Članstvo obsega preko trideset ljubiteljev malih živali, so pa iz Trbovelj, Hrastnika, z Dola, iz Radeč..., nekaj pa celo iz Savinjske doline. Zavzemajo se za humano vzrejo malih živali, na razstavah pa njihove ljubljenčke ocenjuje stroga komisija. Tudi v Hrastniku so JESENSKE POČITNICE V HRASTNIKU Lepi jesenski dnevi zadnjega tedna v oktobru so omogočili prijetne počitnice tudi dolskim in hrastniškim šolarjem. Tako so se lahko udeležili pohoda na Kal ali kopanja v bazenu. Predstava gledališča Unikat Jaka in sraka pa je iz objektivnega razloga odpadla. To je bilo v organizaciji OZPM Hrastnik, v knjižnici Antona Sovreta pa so se množično udeležili ustvarjalne oziroma računalniške delavnice. Fanči Moljk TURISTIČNI DELAVCI NA IZLETIH Turistično društvo Trbovlje je organiziralo v soboto, 18.oktobra skupinski izlet na Šmarno goro nad Ljubljano. Udeležilo se gaje poln avtobus izletnikov. Lansko leto decembra je to društvo podelilo Mihi Ledineku, trboveljskemu rojaku, ki že dolga leta vodi gostinski obrat na tej gori, priznanje za zgledno delo, ki gaje opravil v vseh letih na tej gori po turistični plati. Nikdar ni pozabil povedati, da sam prihaja iz Trbovelj in je po tej plati vedno promoviral na svoj način svoj rojstni kraj. Miha Ledinek je namreč že dolga leta znan po svoji uspešnosti, dobrodušnosti, optimizmu in dobri volji. Že ob prejemu priznanja je predlagal, da društvo organizira izlet na Šmarno goro, kar je kasneje še ponovil. Ob lepem vremenu seje skupina iz Tacna na vrh povzpela ob skupino vodji Branetu Vrečaiju in njegovem bratu Pavletu ter njegovi ženi. Tudi tokrat je bil obisk tudi drugih izletnikov zelo velik. Po zaželjenem ričetu, kar je šmamogorska specialiteta, si je skupina pod vodstvom gostitelja Mihe Ledineka ogledala cerkev z vsemi poslikavami. Zgodovino cerkve in vse, kar je bilo z njo povezanega v zgodovini ter stensko poslikavo - freske Matevža Langusa, je zelo učinkovito predstavil in opisal Miha. Večina si je nato ogledala še vse štiri zvonove v zvoniku, nato pa še slikarsko razstavo, urejeno v bivšem obrambnem obzidju. Slikar Trbovec je namreč na tej razstavi predstavil svoje karikature v risbi in barvi vseh pomembnejših slovenskih politikov in kulturnikov ter cerkvenih mož. Izletniki pa so si ob povratku ogledali še rojstno hišo znanega triglavskega župnika in planinca ter skladatelja Jakoba Aljaža v Zavrhu pod Šmarno goro. V zgodnjih večernih urah so se izletniki zelo zadovoljni vrnili domov. T.L. ALPINISTIČNE NOVICE V soboto, 18.oktobra se je član alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje Sebastijan Jančič mudil s svojim dolgoletnim plezalskim prijateljem Matjažem Čukom iz Kranja na avstrijski strani našega gorskega sveta. Mimo Celovške koče sta se lotila plezanja v Zahodnem grebenu Vrtače (2181 m). Vreme ni bilo nič kaj prijetno, bilo je mrzlo in vetrovno. Lahko bi rekli, da je vladala že prava zima. Požled je pokril skalni svet, pokrilo pa gaje še več centimetrov debela odeja ivja. Kljub temu sta se lotila plezanja in zimske razmere so jima kmalu pokazale zobe v obliki zanohtanih prstov. Premražena in prezebla sta srečno preplezala na vrh Vrtače. Ocena težavnosti v letnih razmerah je II. in III. težavnostne stopnje, v poledeneli skali pa se ta težavnost stopnjuje. Po stisku rok na vrhu gore sta se nato preko Celovške koče vrnila v dolino in preko Ljubelja domov. T.L. MEDOBČINSKA GASILSKA VAJA NA LIZI V soboto, 25.oktobra ob 16.uri je potekala pri Lizi oziroma Jelenci, manjšem naselju na sedlu med trboveljsko in savinjsko dolino, združena gasilska vaja. Pripravili so jo na temelju dogovora med Gasilsko zvezo Trbovlje ter Gasilsko zvezo Prebold. Skupne taktične vaje so se udeležili gasilci operativnih enot iz Trbovelj, Prebolda, Hrastnika in Zagorja. Sodelovalo je 22 enot s področja zaščite in reševanja, prostovoljnih in poklicnih gasilcev. Pri vaji je sodelovala tudi policija ter zdravstveno osebje, Aeroklub Zagorje ter regijska centra za obveščanje Trbovlje in Celje. Vaja je kljub slabemu vremenu v celoti uspela. Ogledalo si jo je veliko število občanov s trboveljske in savinjske strani. Vsi sodelujoči so se po končani vaji zbrali v gasilskem domu na Katarini v Čečah, kjer so poročali o poteku vaje in o rezultatih vaje. Gasili so hiše in reševali življenja ter premoženje občanov, lotili pa so se tudi gašenja bližnjega gozda. Vzajemno sodelovanje gasilcev z obeh strani Mrzlice seje zelo obneslo. T.L. DELOZA - KUPNINA PORAVNANA V prejšnji številki smo zelo obširno pisali o zagorski Delozi in odpravninah, ki jih bivše zaposlene še niso dobile. Seveda bomo zadevo spremljali vse do (za bivše delavke srečnega?) konca. Tako smo izvedeli, da je Stanovanjsko podjetje Zagorje v preteklem tednu poravnalo kupnino in tako je bil denar v ponedeljek že na posebnem računu, odprtem prav za ta namen. To nam je potrdil direktor Deloze Aleš Kumperščak, ki nam je še povedal, da bo odslej vse potekalo po takšnem vrstnem redu, kot nam je že povedal. Najkasneje do konca naslednjega tedna se bo sestal nadzorni svet družbe, ki naj bi potrdil že obljubljeno. Torej, da se bo denar porabil za poravnavo odpravnin, prav tako pa naj bi bilo dokončno znano, če bodo odpravnino dobile vse delavke naenkrat. Vsekakor bi bilo to najbolj pravično glede na to, koliko časa že čakajo na z zakonom določen denar. SREČANJE PRIPADNIKOV MSNZ Zagorje, 17. 10. 2003. Srečanja pripadnikov maneverske strukture narodne zaščite (MSNZ) je postalo tradicija. Tokrat so se pripadniki MSNZ srečali v Zagorju, v sejni dvorani Poklicnega gasilskega društva Zagorje - mesto. Pričujoče srečanje je bilo še posebej slovesno saj je,na podlagi odredbe ministra za obrambo Antona Grizolda, potekala podelitev znaka MSNZ. Znak za zasluge pri organiziranju bojne sile slovenskega naroda in države 1990 leta, so predlagani pripadniki MSNZ prejeli iz rok trboveljskega župana Bogdana Baroviča in župana Hrastnika Mirana Jeriča. Podelitvi sta prisostvovala tudi načelnik MSNZ (1990) Pokrajine Zasavje, Jože Ranzinger in Predsednik OZVVS Zasavje, Jože Čibej. M.A.Š. REPORTAŽA "AVTOBUS POLN POTNIKOV S CESTE" Tak ali pa še hujši naslov bi lahko bil, če bi bile predpostavke z vaje resnične. Gasilska zveza Zagorje je namreč 24.10. 2003 popoldan organizirala vajo reševanja ponesrečencev iz v nesreči poškodovanega in prevrnjenega avtobusa. Taktična predpostavka je bila, da sta se v Kisovcu zaletela avtobus in kombinirano vozilo. V nesreči se je avtobus poln potnikov prevrnil na bok, kombinirano vozilo pa se je vnelo. Pri tem je bilo ogroženo življenje poškodovanih in ukleščenih potnikov v razbitinah avtobusa in kombiniranega vozila. Očividci nesreče so javili na 112 o dogodku. Center je ob 16:56 alarmiral PGD Zagorje-mesto, poklicno gasilsko enoto, policijo in dežurno zdravniško ekipo. V dobrih desetih minutah so vsi prispeli na prizorišče in pričeli vsak s svojim delom. Ekipa poklicne enote Gasilskega zavoda iz Trbovelj je reševala ponesrečence iz kombiniranega vozila in omejila, oziroma pogasila požar, ena ekipa Zagorje-mesto je z avtomobilom cisterno zavarovala avtobus, da ne bi med reševanjem zdrsnil, druga ekipa za reševanje ukleščenih ljudi iz Zdravnik z gasilci-reševalci v prevrnjenem avtobusu razbitin pa si je z rezalkami utrla pot do ponesrečencev, kamor je hitro prišel zdravnik in oskrbel ranjence ter določil vrstni red reševanja. V dobre pol ure so uspeli vse potnike evakuirati in jim je zdravniška ekipa nudila nujno oskrbo, reševalna vozila pa so jih transportirala v trboveljsko bolnišnico. Pri tej vaji so preverili ves potek od alarmiranja do prihoda na kraj nesreče, ZDRAV DUH POSLANSKA SKUPINA SNS SKLICALA TISKOVNO KONFERENCO Ljubljana, 23.10.2003. Sašo Peče, član poslanske skupine SNS, je novinarje povabil na tiskovno konferenco, ki je potekala v Ljubljani. Predstavil je projekt stranke SNS, ki so ga poimenovali: »Zagotavljanje pravic delavcem, ki se jim zaradi vstopa Slovenije v EU zmanjšajo oziroma ukinjajo pravice iz naslova delovnega razmerja.« Po nekaterih ocenah naj bi, po vstopu Slovenije v EU, ostalo brez dela okrog 5.000 delavcev v različnih panogah. V stranki ocenjujejo, da je glede na aktualna dogajanja, na številnih področjih v mednarodnih povezavah, zaradi majhnosti naše države, potrebno sprejeti mehanizme, ki bodo zaščitili slovenskega delavca in slovenska podjetja. Na potrebo po zaščiti slovenske države in njenih državljanov nakazuje tudi pobuda Mestne občine Nova Gorica oziroma župana Brulca, ki predlaga, da se pripravi zakonska materija , ki bo zagotavljala pravice slovenskih delavcev. SNS je, v soglasju z županom Brulcem in MO Nova Gorica, prevzela pobudo, da preuči zadevo in pripravi predlog. V stranki SNS želijo, da se problematika rešuje celovito. Želijo pridobiti čimveč različnih stališč javnosti, zato vabijo k sodelovanju tudi sindikate. SNS je prva parlamentarna stranka, ki je k sodelovanju povabila tudi sindikat brezposelnih delavcev Slovenije (SBDS). --------------------------------MA.Š. strokovnega gasilskega reševanja, usklajenosti različnih ekip gasilcev, policije in zdravniškega osebja. V vaji so sodelovala prostovoljna gasilska društva iz Kotredeža, z Lok in Zagorje-mesto, ter ekipa Gasilskega zavoda Trbovlje, zagorska ekipa prve pomoči in policija iz Zagorja. Prav gotovo smo lahko videli, da je reševalna oprema, nabavljena v zadnjih letih, v izurjenih rokah gasilcev lahko zelo učinkovita. Laični opazovalci smo imeli občutek, da vse teče brez zastojev, posebno pa nas je presenetil čas reševanja. Besedilo in slika MM 7ASAvr Vozili smo: SEAT LEON Piše: Peter Motnikar, Fotografira: PRAV VELIKO GLASBE ZA MALO DENARJA TVTa izgled je veliko obetal. Oči, polne življenja, 1 1 dinamične linije, privlačnost na prvi pogled je obstajala. Ali nas bo očaral? Ne, to ni reklama tiste vrste “vsi drugačni, vsi enakopravni”, pač pa občutki, ki so nas prevevali ob pogledu na španskega lepotca seat leona. Se še vedno sprašujete, če nas je navdušil? Ne sprašujte se nič več, kajti odgovor je več kot na dlani - DA! Motor Pri Seatu vseskozi prikazujejo leona kot kombinacijo strasti in vrhunskih voznih lastnosti, inteligence in moči. Podlaga za takšno razmišljanje so motorji. Na voljo so bencinski 1.4 16V(55 kW/75 KM), 1.6 16V (77 kW/ 105 KM), 1.8 20 T (132 kW/ 180 KM), 1.8 20 T4 (132 kW (180 KM) in dizelski 1.9 TDI (66 kW/90 KM), 1.9 TDI (81 kW/l 10 KM) in 1.9 TDI(110 kW/150 KM). Žal so se pri Seatu pred kratkim odločili, da prenehajo izdelovati motorje 1.9 SDI (68 KM), ki so bili znani po izredni varčnosti, saj se je motor na testu izkazal s prav neverjetnih 4,64 litra porabe na 100 prevoženih kilometrov. Sicer pa tudi pri ostalih dizelskih in bencinskih motorjih ne boste naleteli na “požrešnost”, saj so motorji ekonomični in imajo porabo od 6,4 do 9,5 pri bencinskih in že omenjenih 4,64 do 5,4 litra dizelskega goriva pri najmočnejšem 150-konjskem motorju. Zelo pomemben podatek v današnjih časih, ko je vse večkrat v ospredju ekonomičnost. Pa ne samo pri bencinu, tudi pri servisiranju oziroma vzdrževanju avtomobila. In pri tem boste z nakupom seat leona zagotovo zadeli v polno.Sicer pa lahko leona proti doplačilu opremite tudi s stalnim štirikolesnim pogonom Total Traction 4, ki vključuje haldex-sklopko, s katerim bo vožnja še varnejša in bolj zabavna. Varnost Če smo včasih rekli, hja, kdaj so pa še Španci delali dobre avtomobile, potem tega nikakor ne smemo več izreči. S pomočjo Volkswagna je Seat v zadnjih letih na tržišče “lansiral” veliko novosti 7AS4Vf' (cordoba, ibiza, sedaj leon, toledo) in če ima prste vmes še nemška natančnost, potem čez takšne avtomobile nimamo kaj govoriti. Tudi na področju varnosti. V leonu za varnost skrbijo izjemno toga karoserija in štiri zračne blazine (seveda je odvisno od paketa opreme), pri nadzoru oziroma nepredvidljivih situacijah vam pomagajo vrhunski sistemi za zagotavljanje aktivne in pasivne varnosti. To med drugim povečujejo tudi štiri kolutne zavore in serijski ABS. Poleg tega je leon glede na izvedbo lahko opremljen z regulacijo zdrsa pogonskih koles (TCS), elektronskim stabilizacijskim programom (ESP) ali zavorno asistenco, ki je bila do sedaj domena vozil kot zadaj, saj so ravno pravšnji za udobno sedenje tudi pri dolgih vožnjah. Sprednja sedeža sta nastavljiva tudi po višini, tako kot je nastavljiv tudi volanski obroč. Kar se armature tiče, lahko zapišemo tisto, kar smo že vedeli - pri seatu je vse pregledno izdelano, tako da imate vse potrebne informacije pred in med vožnjo v vidnem polju. Če želite “perfekcionizem” ali pa veliko potujete po Sloveniji in tujini, vam bo prav prišel navigacijski računalnik ali potovalni računalnik, ki sta na voljo proti doplačilu. Da se ne boste čudili, ko se bodo samodejno ob prvih kapljicah dežja samodejno vklopili brisalci. Tudi to je leon - lev v pravem pomenu besede - le brzdati ga morate znati, da ne višjega razreda. Poleg tega so boste naleteli na kakšno tu še “fullsize” čelni zračni radarsko kontrolo... blazini (serijsko za vse modele razen za stello). Notranjost, oblika Tudi če leona izberete brez dodatkov (lita platišča, dodatni športni spojlerji,...) bo na pogled izžareval svojo športnost, dinamiko. Navdušujoči so sedeži tako spredaj Več informacij o seat leonu vam bodo ponudili pri Car Commercu v Litiji na telefon 01/8980 440 ali 8983-173, kjer vam leona ponujajo že od 2,711.000 SIT naprej. KSEFTI informacije 03/56-64-250 svoje Id^jeL ilici lija iina B ilili a m: 041 / 395 301 upan s.p. / )z>^ 44 /1411 Izlake s. E O M p A 186,55 sN/miii RAČUNOVODSKE STORITVE Matija (Brodar,s.p., Cankarjev trg 13, 1410 Zagorje o/s gSM: 051/247-467 CELOVITO VODENJE POSLOVNIH KNJIG PO SISTEMU ENOSTAVNEGA IN DVOSTAVNEGA KNJIGOVODSTVA ZA S.P. IN DRUŽBE. IZPUŠNI LONCI IN CEVI PftOiZVOOMM IN MONTAŽA MARN VRANSKO ISA 3305 VRANSKO >5 tOA. mgJai: CMIt 508 dS3 J?F0^o^eISS(^" f=w Trbovlje NOVO!!! NOVO!!! NOVO!!! NOVO!!! NOVO!!! NOVO!!! DIGITALNE FOTOGRAFIJE TUDI PREKO e-maila foto.weiss@siol.net NA ZALOGI: DIGITALCI CANON A60 in A70 + CF 128 MB!!! ODPRTO: NON-STOP 8-19h, SOBOTA 8-12h TEL: 03/56 34-115 >•?, ■ Fotografiji vo/il sta simbolični. SEAT Cordoba do 310.000* SIT ugodneje. SEAT Toledo do 500.000* SIT ugodneje. ‘Ponudba velja ?a omejeno količino vozil letnika 2003. Sr(e)čna l kombinacija! Čestitamo! Kupili ste sr(e)čno kombinacijo in postali lastnik avtomobila, ki je vreden mnogo več, kot ste zanj plačali. Cordoba in Toledo sta srčnost in sreča - odličen dizajn, udobje, voznikova strast in izredno ugodna cena. SEF1T Carcommerce Ljubljanska cesta 16, 12/0 Litija Tel.: 01 89 80 440 K 4SH RTH, RUDNIK TRBOVLJE-HRASTNIK Trg revolucije 12 1420 TRBOVLJE OGLAS o javni dražbi RTH, d.0.0. Trbovlje, oglaša javno dražbo za prodajo osnovnih sredstev: 1 .Vozilo Minibus MB Sprinter 413 GDI Vozilo je bilo izdelano v letu 2000, je registrirano in je v voznem stanju. Izklicna cena za vozilo je 5.684.132,80 SIT brez davka. 2.Vozilo Renault Safrane RXT V6A Vozilo je bilo izdelano v letu 2000 in ni v voznem stanju. Izklicna cena za vozilo je 900.000,00 SIT brez davka. 3.0sebno vozilo KIA SPORTAGE Vozilo je bilo izdelano v letu 1996. Vozilo je v voznem stanju. Izklicna cena je 608.300,00 SIT brez davka. Davek plača kupec. Vsa osnovna sredstva so naprodaj po načelu videno kupljeno. Javna dražba bo 14.11.2003 ob 8.uri na sedežu RTH d.o.o. v Trbovljah, Trg revolucije 12, v prostorih pravne službe (prvo nadstropje desno). Ogled vozila Minibus MB Sprinter je mogoč po predhodnem dogovoru na obratu RTH v Hrastniku. Dodatne informacije dobijo interesenti pri g.Kmetič Ivanu na GSM št. 041/684 272. Za dodatne informacije o vozilu Renault Safrane in Kia Sportage je na voljo g.Vnuk Ivo na GSM št.: 031/ 316 738. Pred javno dražbo morajo interesenti položiti kavcijo v višini 10% od izklicne cene v gotovini na blagajni RTH d.0.0., ali pa jo nakazati na transakcijski račun RTH d.0.0. št. 26330-0011210706 pri Banki Zasavje d.d. Trbovlje. Pred začetkom javne dražbe mora dražitelj predložiti dokazilo o plačilu varščine. Plačana varščina bo kupcu všteta v kupnino. Dražiteljem, ki na dražbi ne bodo uspeli se bo vrnila v 8 dneh po opravljeni javni dražbi. Če se dražitelj ne udeleži javne dražbe se plačana varščina zadrži. Prodaja se razveljavi, plačana varščina se zadrži tudi, če uspešni dražitelj v 30 dneh ne bo sklenil kupoprodajne pogodbe in v roku ne bo plačal kupnine. Vozili smo: OPEL CORSA 1.3 CDTI Piše: Peter Motnikar, Fotografira: PRAV DINAMIČNA VOŽNJA IN VIDEZ IVTi dolgo tega, ko so pri oplu predstavili novo corso, goriva) dopolnjujeta naš testni dinamičen in atraktiven 11 katero so kupci sprejeli odprtih rok, že seje na trgu 1.3 CDTI ECOTEC in 1.7 zunanji izgled. Tudi notranjost pojavila takoimenovana “facelifting” različica corse, ki z CDTI ECOTEC motor. Tudi je zgledna. Vsi instrumenti so nekaj majhnimi, a vidnimi spremembami naravnost servisni intervali so se na voljo vozniku brez navdušuje. podaljšali na 2 leti oziroma na pretiranega naprezanja, tudi Motor nas je najbolj navdušil. Če se vsedete v corso s podatkom v glavi, da ima vaš avto 51 kilovatov oziroma 70 konjev, si najbrž ne predstavljate, da boste z njim dosegali vratolomne hitrosti, sploh ob podatkov, da gre za dizelski motor. Vratolomne hitrosti sicer resda nismo dosegli (kar niti ni naš cilj), ampak smo bili izredno navdušeni nad odzivnostjo motorja, vzdržljivostjo in dinamiko. Res moramo priznati, da naj je malokateri agregat tako navdušil kot corsin, tudi z vidika porabe, ki je znašala 5,9 litra dizelskega goriva na 100 prevoženih kilometrov. Poleg našega testnega motorja vam pri pooblaščenem prodajalcu Avtotehni Vis & Mahkovic s Spodnjega Loga ponujajo še bencinske motorje 1.0 12V (60 KM), 1.2 16V (75 KM), 1.4 16V (90 1CM), 1.8 16V (125 KM) in dizelske motorje 1.3 CDTI (70 KM), 1.7 CDTI (100 KM), ob tem pa seveda moramo omeniti možnost avtomatskega menjalnika 7ASAvr Easytronic. Zagotovo nekatere od teh motorjev že poznate, povsem nova pa sta motorja 1.0 (60 KM) in 1.4 (90 KM), ki imata boljše karakteristike, saj je poraba bencina v primerjavi s predhodno generacijo manjša za 3% (pri 1,0-litrskem motorju) in kar za 24% manjša pri 1,4-litrskem motorju v kombinaciji z že omenjenim Easytronicom. Novo ponudbo dizelskih motorjev (to so motorji s tehnologijo skupnega voda, kar pomeni večji navor pri nizkem številu vrtljajev, večjo moč pri visokem številu vrtljajev in zmanjšano porabo vsakih 30.000 km za bencinske ali na 50.000 km za dizelske motorje. Vsi modeli corse z dizelskim motorjem imajo vgrajen ABS sistem. Sama lega na cesti je bila zelo zadovoljiva, k temu pa zagotovo veliko pripomore večja medosna razdalja, pa tudi zavore so se izkazale za več kot zadovoljive. Sicer pa so od zunaj na prenovljeni corsi najbolj vidni novi tridimenzionalni elipsoidni sprednji žarometi z večjim učinkom, ki še dodatno povečajo atraktivnost. Novi so tudi odbijači z vgrajeno dodatno zaščito, ki ji dajejo prostornost je solidna. Kar se opreme tiče vam ponujajo več različic. Tako imate pri trivratni različici možnost izbire med opremo essentia, enjoy, cosmo in gsi, pri petvratni različici pa essentia, enjoy in cosmo. Skratka, kot smo bili navdušeni nad merivo, smo navdušeni tudi nad corso. Če ste tudi vi radovedni in željni testne vožnje, potem se odpravite v Avtotehno Vis & Mahkovic v Spodnjem Logu pri Litiji, telefon 01/8974 888. Tehnični podatki testne Opel Corse 1.3 CDTI Motor: ECOTEC, 1.3 CDTI, dizelski, 70 KM, 51 kW Menjalnik: ročni 5-stopenjski Poraba goriva: 5,9 1/ 100 km Cena: od 2.399.572,00 SIT naprej (velja za dizelske motorje) MAZDA 3 ŽE NAVDUŠUJE X J dneh od 24. do V 25.oktobra so v Avtohiši Kržišnik Zagorje pripravili dneve odprtih vrat. Glavna “zvezda” je bila zagotovo Mazda 3, kije požela veliko navdušenja vseh obiskovalcev. “Z obiskom smo bili zelo zadovoljni, saj je bilo zanimanja zares veliko. To priča tudi dejstvo, da smo s testnimi vožnjami nadaljevali tudi po dnevih odprtih vrat. Odziv ljudi na mazdo 3 je prav tako zadovoljiv, sploh glede prodaje. Za predstavitev tega navdušenja vam lahko postrežem s podatkom, da smo velik del zalog v Sloveniji že prodali v prvem tednu prodaje, zato strankam priporočamo rezervacijo vozila, “ smo izvedeli od Matjaža Manfreda iz omenjene Avtohiše Kržišnik Zagorje. Cena nove Mazde 3 šport se giblje od 3.295.000 SIT naprej (model 1.4 16V CE, serijska klima, ABS, sistem za porazdelitev zavorne moči, ojačevalnik zavorne moči, servo volan nastavljiv po višini in globini, 4 airbagi,...), sicer pa sta trenutno na voljo izvedenki z bencinskima motorjema 1.6 16V (105 KM) in 2.0 16V (150 KM). Trenutno so na voljo le petvratne različice, decembra pa bodo na voljo izvedenke z bencinskim motorjem 1.4 16V (80 KM), dizelskim 2.0(110 KM), seveda tudi štirivratne različice. Več informacij o novi Mazdi 3 bomo seveda ponudili v eni od naslednjih številk, ko bomo imeli avto na testiranju, če pa ste malce neučakani, si lahko novo Mazdo 3 ogledate v Avtohiši Kržišnik Zagorje. Besedilo: Peter Motnikar Slika: PRAV Podjetje za svetovanje,inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20. julija 2c,1410 Zagorje Tel.:03 56 64611,Fax:03 56 64660 http://www.tref.si, E-mail: info@tref.si Računovodsko - finančna programska oprema za podjetja in obrt. Računovodsko in finančno svetovanje. 24 mesečna garancija za naše sisteme , svetovanje ob nakupu in tehnična pomoč. Možnost nadgraditve vašega sistema ali dogovor o vzdrževanju vaših računalnikov. Servis računalniške opreme - pri obsežnejših popravilih in posegih dobite nadomestni računalnik ali monitor. Sistem prilagodimo vašim potrebam. Cena računalniškega kompleta že od 124 000,00 sit * bbV wsmmQ jmmmm mmmt /E j; j 7ASAVC POGOVOR Z ALOJZEM IN SABINO MIKLAVČIČ O ŠPORTU, ŽIVLJENJU IN ŠE O ČEM... V ŠPORTU STA NAŠLA ŽIVLJENSKO VESELJE Tf o se človek takole pripravlja na pogovor oziroma intervju, kot jim pravimo, je najtežje pripravljati vprašanja. Včasih -I%Je celo bolje, da se le-ta sama pojavijo v glavi in nastane zelo prijeten pogovor. Seveda pogovor ne more biti prijeten, če na drugi strani mikrofona ni prave osebe za to. Mi smo imeli še enkrat več srečo, da sta bila sogovornika več kot prava. Alojza Miklavčiča zagotovo ni potrebno posebej predstavljati. Ali pač? Član predsedstva Kickboxing zveze Slovenije, mednarodni sodnik, mojster borilnih veščin 7.dan in še bi lahko naštevali... Najbolj dejaven je seveda v domačem klubu Pon do kwan Zagorje, skratka, lahko ga opišemo kot izrednega športnega pedagoga brez dlake na jeziku, poštenega, včasih celo preveč (kar ga je marsikdaj v življenju "teplo") in kar je najpomembneje - ima tisto, česar mnogi "profesionalni" pedagogi nimajo - socialni čut. Sicer ne dvomimo v to, da bo 20.odprto mednarodno prvenstvo Slovenije v kickboxu (šemi in light contact) v Zagorju S.novembra organizacijsko odlično pripravljeno, toda dejstvo je, da bodo pri Miklavčičevih tako ali tako praznovali. Le dva dneva po turnirju bo namreč njegova hči Sabina praznovala IS.rojstni dan. Tudi Sabina je bila zraven pri pogovoru, ker smo tako mi želeli, kajti vedno nam je v čast prisluhniti nadarjeni mladi športnici, ki je povrhu vsega še zelo razgledana in inteligentna mlada gospodična. Skratka, potrditev pregovora, da jabolko ne pade daleč od drevesa... Alojz, kaj vse bomo lahko videli na tem turnirju? Torej, vse skupaj se bo dogajalo v Športni dvorani Zagorje S.novembra. Obiskovalcem bomo ponudili veliko vrhunskih tekmovalcev, med njimi nekaj svetovnih prvakov, čez dan bo potekal pokalni turnir kot vsako leto, s tem, da se nam obeta nekaj sprememb. Finalov ne bo zvečer, ampak bo vsaka kategorija izpeljana od začetka do konca. Noviteto predstavlja tudi kategorija light za ženske in forme do 16. leta starosti. Izredno zanimiva bo večerna predstava, kjer bomo videli boj med reprezentancama Avstrije in Slovenije v semi-contactu, kjer bo nastopilo pet članov in po dve članici na vsaki strani. Kot vedno bo vmes potekal takoimenovani šov program, kjer se bodo predstavili naši malčki, poskrbljeno bo tudi za pevski vložek, prvič v naših krajih bo predstavljen takoimenovani aero-kick. To je najnovejša športna disciplina, kije podobna tae-boju, katero zaenkrat prikazuje le Barada team. No, tudi Tomaž Barada bo naš gost na tem turnirju, prav tako legenda Daniel Pond. Kot vsako leto bo tudi tokrat gostja večkratna svetovna prvakinja Sandra Hess, ki bo nastopila v glasbenih katah. Novost je tudi ta, da ne bomo vzeli več kot 350 borcev, ker si jih več ne smemo dovoliti. Borbe bodo potekale po sistemo knock-outa. Torej, če izgubiš, izgubiš. Ni možnosti popravnega izpita. Skratka, obeta se nam zelo "luštna" zadeva in lahko rečem, da če bi gledalci vedeli, kaj bi zamudili, potem bi morala biti dvorana polna. Ogromno časa ste preživeli v tem športu, ampak ni opaziti, da bi vam zmanjkovalo energije... Jo, primanjkujejo. Največ energije mi pobira 'Tehtanje" denarja. Ko moraš do določene osebe recimo tudi do desetkrat za eno stvar. Pa prosiš in prosiš... Jaz zase ne bi prosil, prosim za klub. Tako da mi včasih sin pravi, da gaje sram z nekom govoriti, ker vsepovsod prosim. Jaz od tega nimam nič in to morajo ljudje vedeti. Jaz pomagam zato, da držim mladino stran iz ceste. Verjetno je v tem našem okolju malo ljudi, ki bi znalo to ceniti, kajne? V našem klubu nas je precej takšnih, ki to znamo ceniti, na ljudi izven kluba pa na žalost ne moremo vplivati. Očitno so več vredni klubi, ki delajo profesionalno kot klubi, ki se trudijo na amaterski bazi. Sicer imamo nekatere sponzorje, katerim se zahvaljujem ob tej priložnosti, vendar pa je dejstvo, da bi bili finančno močnejši, če bi delovali v bolj popularnem športu. Tako bi lahko ležerno pričakovali ta turnir, tako pa smo še daleč od tega. Moram poudariti, da mi ne bi bili nikoli sposobni delovati v teh okvirih kot delujemo sedaj, če ne bi bilo nekaterih posameznikov v klubu, kot so Samo Bašelj, sedaj šnja glavna "pogonska sila" kluba, pa Igor Kalšek, fantje kot so Bračič, Juvan, tudi Sabina dosti dela, Zvonka Pavlič. To so ljudje, na katere se lahko zaneseš in rečeš, da klub ne bo propadel. Ko smo že ravno pri tem? Pred leti je bil ustanovljen izlaški klub in takrat se je v javnosti velikokrat pojavljala prispodoba, da gre v bistvu za "odcepitev". Kako je s tem, kakšno je sodelovanje z njimi? Na izlaški klub sem zelo ponosen, saj je del nas. Ustanovil ga je eden naših oziroma mojih učencev. Tehnično smo dokaj uspešni, v športu tudi. Prišla je določena kriza in mene so spraševali, kaj bomo naredili, če... Rekel sem jim, da jim bom vedno pomagal na tehničnem področju in danes se izpiti delajo pri meni. Na vse ostalo gledam kot na zdravo športno konkurenco, finančno pa se mora vsak klub znajti kot se pač znajde. Kaj delate dandanes? V bistvu se ukvarjam s športom. Največkrat mislim na to, kako bomo preživeli. Kaj če bomo morali nehati delovati v Vašhavu? Treba j e vedeti, da so dotacije, ki jih dobimo od občine, majhne in s tem ne noremo delovati in če ne bi delali na amaterski ravni, potem ne bi mogli delovati. Koliko je pravzaprav članov v klubu? Trenutno imamo v klubu 82 članov. Treba pa je povedati, da je finančna disciplina slaba, tako da starši ne plačujejo redno za udeležbo na treningih. Obstajajo nekateri, ki se izmikajo plačilu. Tako dobiš enega, ki ni plačal šest mesecev, dve leti, se pozanimaš - socialni problem. Pokličeš starše, ki pravijo, da nimajo denarja in nato zamižiš na eno oko in delaš naprej. V bistvu pri vašem delu torej potrebujete precej socialnega čuta... Seveda, moraš ga imeti. Tako smo tudi Vašhav uredili s svojimi rokami. Tega ne bi mogli, če nam ne bi pomagala + IGM in JUB z materialom in s tem, da smo vložili ogromno svojega dela. Potemtakem ne bi bilo logično, da bi izgubili te prostore, ko ste jih izgubili... Je logično, ker so nam dejali, da če se pojavi kupec, bomo morali na cesto. Tako upamo, da se kupec ne bo pojavil... Na nek način lahko trdimo, da ste športni pedagog, zato je zagotovo naslednje vprašanje na mestu. Veliko se govori o dopingu... Zagotovo lahko trdim, da tega v naših vrstah ni... ...to niti ni bilo moje vprašanje. Zanima me, kakšno mnenje imate o tem? Zelo negativno. Vse, kar ustvariš, moraš ustvariti s svojim delom, svojim telesom, svojo močjo in ne smeš pustiti, da ti pri tem pomagajo snovi, ki negativno vplivajo na organizem. Kemija še nikoli ni bila dobra in sam še tablet ne maram jemati, če ni nujno potrebno. Obstajajo torej kakšne kontrole dopinga v vašem športu? imeli anti-doping kontrolo le v Mariboru. S tem, da so kandidati za test izbrani na dan žrebanja in so bili po dvobojih odpeljani na kontrolo. Jaz se spomnim, kako sem se smejal našemu Igorju (Kalšku, op.a.), ko ni mogel na vodo in se je "matral" dve uri, daje spravil nekaj kapljic iz sebe. Morebiti IAKSA pri tem malce pretirava, kajti tekmovanja v WAKO so veliko bolj množična. Sicer nisem strokovnjak za te zadeve, ampak slišal sem, da so ti testi kar precej dragi in naj bi stali kar okrog 600 evrov. Veliko sveta ste videli, prepotovali. Kako v tujini gledajo na nas? Še vedno nas zamenjujejo s Slovaki, ampak upam, da se nam to ne bo več dogajalo. dominantni. Nismo še najbolj dominantni, ampak smo pa zelo blizu vrha in mogoče nam bo to pomagalo da bomo Slovenci in ne Slovaki. Čemu pripisujete vse te uspehe? Resnemu delu. Smo bili uspešni tudi v času skupne države Jugoslavije? Prve medalje v semi-contactu smo osvojili takrat, ko sem postal selektor jugoslovanske državne reprezentance. To je bilo leta 1983. Mislim, da sem za to malce "kriv" tudi jaz. Na tista leta imam lepe spomine. Mi smo s sistemom point-stop z opremo začeli leta okrog leta 1975 in takrat se je ta šport začel razvijati. Američani so bili daleč pred nami. Seveda obstajajo. VIAKSI Lahko rečem, da smo v tej je kontrola na vsakem športni panogi zelo močni, tekmovanju, v WAKO pa smo tako da postajamo zelo Tudi vaša otroka sta v tem športu. Tako Sašo kot Sabina. Ste ponosni na njiju? Sem. Sašo je mednarodni sodnik, kije sodil finalne borbe na pravkar končanem svetovnem prvenstvu v Franciji, kar pomeni da ima določeno kvaliteto. Sabina ima v zadnjem času precej smole s poškodbami. Tako j e šlo po zlu svetovno prvenstvo, svetovni pokal v Piacenzi, na našem turnirju tako ne bi smela 7AS4VT tekmovati, tudi tae-bo, ki gaje vodila, smo morali opustiti, dokler se ne bo pozdravila. Ponosen sem na svoja otroka. Ponosen sem na vsakega. Meni šport pomeni ogromno. Tudi deskanje mi pomeni veliko. Jaz rajši vidim, da se človek deska, kot da sedi škarfi in vleče joint. Na žalost se naši vodilni gospodje iz olimpijskega komiteja in drugih športnih organizacij ne zavedajo, daje to socialno delo. Če pogledamo... Mi imamo fante, ki so tako nerodni, da ne veš ali bo hodil po rokah ali nogah, samo... Z delom in marljivostjo jih je veliko prišlo daleč. Če bi ga odrinili stran od sebe, bog ve, kje bi končal. (Vpogovor se vključi Sabina...) vplivati z vprašanji kdaj bo naš sin polagal izpit...Mi smo vedno enaki. Tukaj potem ni tistega - ti si pa od tega sin, pa od te hčerka... Ne, tega naj ne bi bilo. Mislim, da sva tako jaz kot Samo preveč poštena. Morebiti je le ena stvar, ki v tehničnem znanju ali napredovanju ne igra nobene vloge, pač pa mogoče pri določenih materialnih dobrinah. Če vidimo, da so starši angažirani in v klub denimo prinesejo 100.000 SIT, bomo dali njihovemu sinu ali hčerki kakšno majčko. Te protekcije so. Tu je veliko odvisno od staršev. Lahko rečemo, da imamo v tem V klubu delamo tako s talentiranimi kot netalentiranimi. Mi ne delamo nobenih razlik. Nekateri trenirajo zato, ker imajo veselje do tega športa. Marsikateri mislijo, da bodo s tem športom zaslužili, so posamezniki, ki so mislili, da se v klubu le tepemo... Takšni hitro odnehajo, kajti tega pri nas ni, mi se v klubu učimo tudi stvari, ki so pomembne za življenje. trenutku nekaj staršev, ki klubu res pomagajo in moraš zato nekaj dati njihovemu otroku, ampak ne pasu. Tega pa ne. Jaz sem celo življenje pošteno delal. Ponosen sem, da imamo takšno piramido, ponosen sem na naš klub, na izlaški, čeprav je prisotna želja po tesnejšem sodelovanju. To ni kritika čez njih, to je dejstvo, da se potrjuje pregovor, da kdor dela, greši. Se pri svojem delu mogoče srečujeta s prepotentnimi ambicijami staršev? Tudi s tem se srečujemo. Mogoče skušajo na mene Pravite, da ste ponosni. Ste ponosni tudi na druge športnike? Denimo na naše nogometaše? Rad spremljam vse TASAvr vrhunske tekme, tako denimo košarko nogomet, samo... Meni nogomet ni všeč zaradi primitivnosti. Gledal sem nekaj tekem Zagorja, v Nemčiji sem bil redni gost Borussie iz Monchengla-dbacha. Ko sem jaz v Zagorju na trekmi slišal, kako je 20-letni mule iz sredine igrišča pred polnimi tribunami trenerja nekam poslal, sem si rekel, da tole zame ni v redu. Če se ne upošteva etika, potem to ni prava vzgoja. Meni moja hčer ali sin ali bodisi eden naših varovancev na treningu kaj takšnega ni nikoli rekel. Kdor bo to rekel, ne bo imel več vstopa v telovadnico. Res ne maram takšnega verbalnega izražanja. Kot trener sem 12 let obiskoval tekme že omenjenega kluba v Nemčiji in niti enkrat nisem slišal kakšne žal besede. Če je že nogavice slekel in jih vrgel, je imel nogometaš 50 takratnih mark kazni. Pri nas pa slišiš samo pejt v ne bom povedal kam. Nočem govoriti o tem. Vpliv balkanizacije... Če si dovoliš ta vpliv, potem je problem v osebnosti trenerja. Ali pa se boji za svoj stolček. Treba je vedeti, da trenerji odgovarjajo upravam. Če pa bo uprava odpustila takšnega trenerja, ki se bo upiral verbalnim izrazom, potem takšen odbor ni zame nič vreden. Imam veliko znancev iz bivših republik Jugoslavije, ki ne dovoljujejo tako prostaškega verbalnega obnašanja. Pred nekaj tedni smo bili na pripravah na Rogli, kjer sta imela priprave tudi Miroslav Blaževič z Varteksom in Suad Beširevič z Olimpijo. Kaj vse so vpili Olimpijini nogometaši in nekam pošiljali sodnika, Blaževičevi niti enkrat. Torej, vzgoja je pomembna. Sabina, oče je že omenil poškodbo kolenskih vezi. Kako je do te poškodbe sploh prišlo? To je bilo pred 13. evropskim prvenstvom, ki je bil lansko leto v Estoniji. Jaz sem prvi vidnejši uspeh dosegla lansko leto maja v Piacenzi. To mi je dvignilo moralo in sem skozi vse počitnice trenirala zelo intenzivno, tudi do tri ure na dan, saj sem hotela doseči dober rezultat na tistem prvenstvu. Tri tedne pred evropskim prvenstvom se je zgodilo. Imela sem eno uro treninga, eno uro tae-boja, eno uro sem delala zase, nato pa udarec in zgodila se je ta poškodba kolenskih vezi. Šla sem k zdravniku in sem imela tri tedne fizioterapijo. Nadvse sem si želela nastopiti na evropskem prvenstvu, če ne drugega, da okusim atmosfero. Udarci z nogo so bili tiste tri »tedne odpisani. Ko sem prišla v Estonijo, sem naredila tisto kar sem mislila... Ni mi uspelo, ker sem obležala. Ampak vseeno sem imela občutek, da sem nekaj naredila. Sploh to, ko so prišli drugi tekmovalci do mene in me začeli spraševati kaj je narobe, to mi je veliko pomenilo in sem dobila veliko vzpodbudo za vnaprej. Nisem rekla, konec je, ampak bom še naprej trenirala in se trudila. Verjetno poškodba ni vplivala dobro nate ne samo v telesnem pač pa tudi v psihološkem smislu... Veliko mi je pomagala Sandra Hess oziroma oče, ki mi jo je predstavil. Ko sem jo jaz prvič videla, sem si rekla, da tega jaz nikoli ne bom znala. Eno leto smo se učili sami, ampak ni bilo tako, kot bi moralo biti. Ampak Sandra je verjela vame, ponudila mi je treniranje. Dejala mi je, da sem talentirana, da lahko še veliko naredim. To mi je dalo ogromno volje in veselja do treniranja. Sandra je z mano trenirala, vedela je, kaj sem storila v tem letu dni, koliko sem napredovala, skratka, veliko ji dolgujem. Tudi ko sem pogrešala treninge, sem jo poklicala, sva govorili in že pogovor z njo mi je pomagal. Kako bi drug drugega opisala? Alojz: "A greva lahko v drug prostor, ha, ha...?" Sabina: "Trmast je tako kot jaz, tako da ni nič kaj prijetno, če se skregava, saj vsak skuša doseči svoje za vsako ceno. Nekaj časa meje motilo, ker sem vedela, da si je želel, da treniram. Jaz nisem hotela trenirati zaradi tega, ker nekdo drug to hoče, ampak sem hotela zaradi sebe. Jaz sem bila do 5.razreda totalno nešportna oseba. Rada sem imela glasbo, rada sem gledala plese. Oče mi je vedno govoril, da naj se ukvarjam s športom in vedela sem, da je imel v mislih kickboks. Potem pa sem si enkrat rekla, da moram poskusiti. In res, redno sem začela trenirati, vmes sem dvakrat nehala in se doma skregala, potem pa sem začela resno trenirati. Oče pozna ogromno legend in mi je vzor. Ko sem bila majhna sploh nisem vedela, kdo so ti športniki, sedaj pa se zavedam kaj moj oče pomeni v tem športu. Jaz sem našla svojo disciplino in mi veliko pomeni, da sem lahko združila glasbo in ta šport, ki mi skupaj ogromno pomenita... Ne vem, to je nekaj čudovitega. Sicer pa očeta poznam, vem da je ta šport njegovo življenje in sem vesela, da ga lahko razveselim in ga imam zelo rada." Alojz: "Tudi jaz imam tebe... (sledi prisrčen objem, op.a.) Veste, najtežje je delati s svojimi otroci. Je edina, ki se mi upa upreti in povedati nazaj kar mi gre. Če se skregava, se vedno doma, nikoli v dvorani. Ampak, imam jo zelo rad. Tako kot sina. V ta šport sem vložil veliko energije, veliko veselja in veliko tega se mi je povrnilo nazaj. Čeprav ni ves uspeh v borbi. Meni to ne pomeni največji uspeh." Sabina: "Največji uspeh je tisto družinsko vzdušje, ki ga imamo na treningih, ko se pohecamo, ko tudi po treningu ostanemu skupaj in se pogovarjamo, to je nekaj naj lepšega." Mislim, da je prav, da pogovor zaključimo s tem, da nekaj sporočimo današnji mladini... Alojz: "Naj se znajo zabavati na športnih področjih, ni nujno da na našem. Tudi disko je šport, če se izogibaš alkoholu in drogi." Sabina: "Strinjam se z očetom. Treba je vedeti, da moraš užiti vsako minuto življenja, se zabavati s prijatelji. Ni se ti treba ukvarjati le z eno stvarjo in riniti z glavo skozi zid. Treba se je ozreti okoli sebe in spoznati, da imaš v življenju ogromno priložnosti." I ZAGORSKA DOLINA Kickboxing Slovenija open Zagorje 2003 Večerna predstava ob 19.00h Ekipna tekma SLOVENIJA: AVSTRIJA Show program Šemi in light contact Pokalno tekmovanje od 10.00 do 18.00 ure P4W vrm X./ 20.mednarodni turnir Športna dvorana Sports hali Zagotjc 20.International toumament » november2003 ob 1000 uri Peter Motnikar Slike: PRAV + ROKOMET_______________________ IZ TABORA RK ZAGORJE LB DRŽAVNA ROKOMETNA LIGA, 6. krog RK Zagorje: RK Planina G. Radivojevič 26: 20 (14: 9) Zagorje: Športna dvorana Zagorje. Gledalcev 80. Zagorje: Ržišnik, A.Poglajen, Bola, Skočir, Borštnar, Jelševar, Zajec, Husičič, Klukej, Repovž, I.Poglajen, Peško, Mimič, Marinovič, trener Olaf Grbec Strelke: A. Poglajen 1, Skočir 4, Jelševar 4, Zajec 10 (4), Klukej 2, I.Poglajen 5(1) Gostje iz Kranja so po tem, ko so v prejšnjem krogu presenetile v Žalcu, računale, da lahko to ponovijo tudi v Zagorju. Tega pa jim niso dovolile domače rokometašice, ki so vse od sredine prvega polčasa vodile. V SO.minuti že za 10 golov. Pri domačih velja pohvaliti celotno prvo postavo, pri Planini pa je bila daleč najboljša Kamičarjeva z 10 zadetki. Kadetinje, 4.krog; Ptuj- ŠR Zagorje 27: 20 Pričakovan poraz Zagorjank. Največ zadetkov sta dali Mimičeva- 8 in Bola 4 Ml. deklice A, 2.krog; Ptuj- ŠR Zagorje 14: 18 Prva zmaga na gostovanju. Najbolj sta se izkazali Saša Fon s 6.zadetki in Manca Golob z 9.zadetki. Igor Gošte IZ TABORA RD ŠMARTNO Člani, 2.DRL, 3.krog; Šmartno 99-Drava Ptuj 36: 29 Strelci za Šmartno 99: Jernej Paterlin 11, Gregorič 6, Jani Peterlin 5, Vidmar 4, P.Zupan 4, Pihler 2, Prelogar 2, Lovro Peterlin 1. Dvoboj ekip seje končal z lepo zmago domačih, ki so s tretjo zmago sami na prvem mestu prvenstvene lestvice. "Pri domačih velja pohvaliti celo ekipo, z 11 zadetki pa je bil najboljši Jernej Peterlin," nam je povedal predstavnik kluba Aleš Hauptman Kadeti, 6.krog, Šmartno 99- Radeče 27: 24 Strelci za Šmartno 99: Derenčini 15, Kahne 7, Bahovec 2, Jurič, Lambergar in Soklič po 1. Kljub fizično močnejšim Radečam, so uspeli Šmarčani zmagati. Največ zaslug imata Rok Derenčini in odlični vratar Klemen Bučar, izkazal pa se je tudi nezgrešljivi Žiga Kahne. KOŠARKA IZ TABORA KK LITIJA Člani, LB SKL, 2.krog; Bežigrad- Litija 81: 58 Strelci za Litijo: Blaževič in D.Pušič 13, G.Pušič 12, Šega 9, Bošnjak 7, Kajnih 4, Cirar 2. Lilijani so tekmo odigrali brez obolelih: Japiča, Zdovca in Hočevarja, (vsi iz prve peterke). Torej večjih možnosti za zmago tokrat niso imeli. Tudi zato, ker je ekipa iz Bežigrada ena glavnih kandidatk za prvaka lige. Kljub temu so bili Lilijani enakovredni nasprotnik do 16.minute, nato pa so domači prišli s consko obrambo do prednosti 15. košev. Le-to pa so obdržali tudi v drugem polčasu. Člani pokal Špar, 2.krog; Litija- Ptuj Haloze 89:70 Strelci za Litijo: Blaževič 19, G.Pušič 25, D.Pušič 21, Zdovc 9, Bošnjak 13, Kajnih 2. Mladinci, 2.SKL, Kolpa- Litija 53: 66 Strelci za Litijo: Blaževič 22, Cirar 10, Zupan in Mujič 9... Kadeti, l.SKL; Litija- Domžale 76: 64 Strelci za Litijo:Kolenc 25, Cirar 18, Čepon 15, Zupan 9... Pionirji, l.SKL; Union Olimpija B-Litija 89:48 Igor Gošte ČLANI LB SKL (3.krog) RUDAR : LOKA KAVA 79:71 Strelci za Rudar: Džombič 10, Knaus 10, Brečko 12, A.Čop 13,R.Čop 11, Vajdič 23 GD HRASTNIK : PARKLJI BEŽIGRAD 73 : 83 Strelci za GD Hrastnik: D.Čop 6, Žitnik 28, Tomažin 13, Tušek 11, Čeko 8, Godicelj 7 LITIJA : NOVA GORICA 73 : 64 Strelci za Litijo: Blaževič 8, G.Pušič 13, Zdovc 2, D.Pušič 13, Bošnjak 20, Japič 17 Naslednji krog: ŽKK Maribor : Litija v nedeljo 09.11.03 Radenska Creativ Sobota : Rudar v soboto 08.11.03 GD Hrastnik : Radovljica v soboto 08.11.03 ob 18.00 uri v dvorani na Logu. POKAL SPAR 2003 (2.krog - 2.tekma) PTUJ HALOZE : LITIJA 66 : 63 Strelci za Litijo: Repina 2, Blaževič 21, G.Pušič 12, Zdovc 12, D.Pušič 14, Kajnih 2 ŽKK MARIBOR : RUDAR 77 : 71 PEBOLD : GD HRASTNIK 75 : 74 MLADINCI ILSKL - VZHOD IV (5.krog) PIVOVARNA LAŠKO"B" ZAGORJE BZ 68 : 98 Strelci za Zagorje BZ: Jere 23, Prašnikar 22, Fejzič 22 CELJSKI VITEZ : GD HRASTNIK 112:49 Naslednji krog: GD Hrastnik : Krško v nedeljo 09.11.03 ob 17.00 uri v dvorani na Logu Prebold : Zagorje BZ v nedeljo 09.11.03 MLADINCI ILSKL - ZAHOD I (S.krog) LITIJA- prosti JURIJ JEŽICA : RUDAR 73 : 83 Strelci za Rudar: Markovič 32, Potrpin 17 Naslednji krog: Rudar - prost Artplet Kočevje : Litija v nedeljo 09.11.03 KADETI l.SKL - VZHOD II (S.krog) LASTOVKA DOMŽALE : LITIJA -prestavljeno na sredo 05.11.03 Naslednji krog: Litija : Geoplin Slovan"A" v soboto 08.11.03 ob 10.00 uri v litijski dvorani. KADETI ILSKL - ZAHOD I (S.krog) ZAGORJE BZ : RUDAR 55 : 89 Strelci za Rudar: Guzej 34, Potrpin 18 Naslednji krog: Rudar - prost Zagorje BZ : Pingvini Šmartno v sredo 12.11.03 Ob 16.45 v dvorani. KADETI ILSKL - VZHOD IV. (4.krog) GD HRASTNIK : KELEJA 69:72 Naslednji krog: 7AWr GD Hrastnik : Pivovarna Laško"B" v soboto 08.11.03 ob 9.30 v dvorani na Logu. PIONIRJI I.SKL - Al CENTER (9.krog) GD HRASTNIK: KRKA" A" 46:140 Strelci za GD Hrastnik: Percel 22, Čupelič 14, Taletovič 6 (10.krog) JANČE STZ"A" : GD HRASTNIK 109 : 52 Strelci za GD Hrastnik: Percel 17, Babič 9, Čupelič 7 PIONIRJI I.SKL -A2 CENTER MALI NOGOMET_________________ 1. MEDOBČINSKA MALONOGOMETNA LIGA ZASAVJE, 8. krog; Trgotrans Piz.Kukuca- Juventus 3:5, Gostilna Sedraž - Čolnišče Integral 5:3, Supermont- Bar Slavi 1:4, Pekama Leniči L- ETI Elektroelement 2:7, ŠD Mlinše-Pekarna Leniči II. 7:1,AM KO Izolacije-Škoti Tingl tangi 2:0. Lestvica: 1.Juventus 21, 2.Trgotrans Kukuca 15... Strelec: Z. Razboršek-12 2.LIGA, 8.krog; Antimon 91- TE Trbovlje (preloženo), Trgovina Čop- Malo po malo 4:5, Top Šport- Mili bar 4:3, (10. krog) LITIJA : DOMŽALE 50 : 73 Strelci za Litijo: Begič 21, Pestotnik 12, Šraj 10 PIONIRJI II.SKL - B VZHOD 2 (4.krog) Zagorje BZ : Krško v nedeljo 09.11.03 ob 10.00 uri v dvorani. PIONIRJI II.SKL - C VZHOD 2 (4. krog) RUDAR - prost v nedeljo 09.11.03 MLADINKE I.SKL - VZHOD (6.krog) Digs Buldožer- Taxi Antonio 3:9, ŠD Prapreče- Sepro 2:2, NLP- Pizzerija Ašič 5:2. Lestvica: l.Top Šport 20, Antimon 91 in NLP 16... Strelec: M.Ljoljič- 18 3. LIGA, 7.krog; Mlinše II- ŠD Sava 0:6, Ni da ni- Young Boys 3:1, XXL- GD Hrastnik 3:0, Šentlambert Gamsi- Sob.Lavrač 4:1, ŠD Polšnik Domis- Kov.Gobovc 3:3, ŠD Čolnišče II.- Tima 1:3 Lestvica: 1 .Šentlambert Gamsi in Ni da ni po 18 točk, ... Strelec: A.Begič- 11 4. LIG A, 7. krog; Terezija- Medija 1:5, Turisti- Amater ŠPORT |35> ------------------------ POMURJE SKINY : ŽKD STUDIO JIN-JANG 113:41 Strelke za ŽKD S.Jin-Jang: Kovačič 19, Izgoršek 4, Dečman 2, Vajdič 5, Sačič 7, Karahasanovič 4. Naslednji krog: ŽKD Studio Jin-Jang : Slovenske Konjice v nedeljo 09.11.03 ob 16.00 uri v telovadnici OŠ Trbovlje PIONIRKE I.SKL - SUPER LIGA A (3.krog) ŽKD Studio Jin-Jang : ŽKD Ježica"A" v nedeljo 09.11.03 ob 10.00 uri v telovadnici OŠ Trbovlje. 0:9, ŠD Prapreče Il.-Zasavc Mjoštnpčob Konjšica- ŠD Čemšenik 1:3, Luka bar- ŠD Podkum 3:5, ŠD Izlake- ŠD Kotredež Gasilček 2:2, Udarnik TSG Lunar- ŠD Polšnik 2:6, Knapi- Torpedo 4:9 Lestvica: l.ŠD Podkum 19, 2.Amater in ŠD Čemšenik po 18,...7-Zasavc 12,... Strelec: Gasior-14 VETERANSKA LIGA, 17.krog; Zlatama Lea- Edupps Štulm 4:2, ŠD Mlinše- Sepro 0:1, ŠD Čolnišče- Mizarstvo Zupanc 5:2, TSG Lunar- Šentlambert 1:4, Izlake veterani- Rigl 3:1. Lestvica: 1.Edupps Štulm 45, 2.Sepro 41, 3.Šentlambert 35... Naj strelec: Dušan Smrkolj-30 Igor Gošte KARATE______________________ 3. MLADINSKO SVETOVNO PRVENSTVO (MARSEILLE - FRANCIJA) V dneh od 24. - 26. oktobra je v Marseillu v Franciji potekalo 3. Svetovno mladinsko prvenstvo v karateju. Na njem je nastopilo rekordno število tekmovalcev iz 69 držav, iz vseh petih celin sveta. Med vsemi udeleženkami je nastopila tudi trinajst članska reprezentanca Slovenije. Iz Trbovelj sta se tega svetovnega prvenstva udeležila Žiga ŠANTEJ v kategoriji kadetov do 60 kg in Miha KOVAČIČ kot selektor kadetske reprezentance. V primerjavi s prejšnjima dvema svetovnima prvenstvoma seje svetovni vrh v mladinski in kadetski kategoriji razširil tako, da praktično ni mogoče več dobiti slabega nasprotnika, ki bi zagotovil prehod v naslednje kolo. V katah (obveznih likih) je svetovni vrh še vedno skoncentriran na Francijo, Španijo, Italijo in Japonsko, medtem, ko v športnih borbah nosilci medalj prihajajo iz vseh petih kontinentov. Nastop slovenskih reprezentantov je bil ob prvih ocenah zadovoljiv, vendar je dejstvo, da nekoliko zaostajamo za svetovnim vrhom (izjema je nekaj posameznikov) in bo potrebno še veliko kakovostnega treninga, da se približamo svetovnemu in evropskemu vrhu. V kadetski kategoriji so štirje slovenski predstavniki izgubili v prvem kolu med njimi tudi Trboveljčan Žiga ŠANTEJ, kateremu je bil to prvi uradni nastop za slovensko reprezentanco, tako daje v veliki meri svojo vlogo odigrala tudi trema. Žiga bi moral biti v prvem kolu prost, vendar so naknadno vpisali predstavnika Albanije. Žiga je izgubil 6:1 vendar je bila borba bolj napeta kot kaže rezultat, saj je nasprotnik 4 točke dosegel v zadnjih dvajsetih sekundah ko je Žiga poskušal izenačiti. Najboljša rezultata celotne reprezentance je dosegel Ado BOGALJEVIČ, ki je v kategoriji kadetov v katah osvojil 7. - 8. mesto, v športnih borbah v kategoriji do 75 kg pa 5. - 6.mesto. Ta dva rezultata sta odlična vzpodbuda za ostale reprezentante, katere naslednja velika tekma čaka na MEP na Reki v februarju 2004. Med mladinci sta najboljša rezultata dosegla VOZLIČ in TKALEC, ki sta se uvrstila med najboljših 16, vsak v svoji težnostni kategoriji. Zdaj čaka mladinsko reprezentanco dober teden odmora, nato pa sledi nov ciklus priprav in tekem za nastop na MER Prva pomembnejša tekma sledi 8. novembra, ko bo potekalo mladinsko državno prvenstvo, na katerem bodo morali tekmovalci potrditi svoj reprezentančni status. Franjo GLAVICA 7AS4vr ŠPORT PON DO KWAN WAKO SVETOVNO PRVENSTVO V KIKBOKSU, PARIZ 2003, SEMI, LIGHT FULL CONTACT, AEROKICKBONING Minuli teden se je v Parizu zaključilo svetovno prvenstvo v kikboksu, organizacije WAKO, na katerem j e, po uradnih podatkih, tekmovalo 750 tekmovalcev iz 62 držav. Zadnji dan tekmovanj je bil za naše tekmovalce najuspešnejši do sedaj, saj so kar trije v disciplini light kontakt, osvojili naslov svetovnega prvaka in sicer: do 63 kg: Marcel Fekonja do 89 kg: Uroš Urleb do 70 kg: Nuša Rajher Še enkrat pa je bila uspešna Nadja Šibila, kije v disciplini šemi kontakt osvojila še drugo mesto, v light kontaktu j e bila prva. Končna zbirka medalj na letošnjem prvenstvu je, kot nam je sporočil Samo Bašelj, predsednik tekmovalne komisije pri KBZ, tako naslednja: LIGHT KONTAKT: do 63 kg: Marcel Fekonja 1. mesto do 89 kg: Uroš Urleb 1. mesto do 70 kg: Nuša Rajher 1. mesto nad 70 kg: Nadja Šibila 1. mesto do 84 kg: Andrej Sande 2. mesto do 74 kg: Sebastijan Čauševič 3. mesto do 65 kg: Sabina Šehič 3. mesto SEMI KONTAKT: nad 70 kg: Nadja Šibila 2. mesto do 63 kg: Sandi Kolednik 3. mesto "Selektor Vladimir Sitar, s svojima pomočnikoma Bojanom Korošcem in Tomažem Barado, je pred prvenstvom SMUČARSKI SKOKI ODLIČNI TUDI NA TUJEM Člani SK ZAGORJE-VTONG so se konec oktobra udeležili mednarodnega tekmovanja v Bad Freiemvaldu v okolici Berlina, kjer so zastopali barve Slovenije. Na pot so se odpravili četrtek, 23.10. zvečer, v Bad Freiemvald pa so prispeli v petek dopoldne, popoldne pa so že opravili tudi prvi trening. V soboto 25.10. so organizatorji najprej izpeljali slovesno otvoritev novega skakalnega centra. Kako pomemben je ta skakalni center za njih, pove dejstvo, da se je otvoritve udeležil celo nemški minister za šport in še kopica drugih deželnih politikov. Po izpeljanem protokolu, so se mladi skakalci in seveda skakalke pomerili na novih skakalnicah za mednarodni šolski grand prix v smučarskih skokih. Tekmovanja so potekala na 20 in 40 metrski skakalnici. Na manjši 20 metrski skakalnici so se pomerile deklice v enotni kategoriji od 10 do 13 let. V tej kategoriji je slavila Katja Požun (19 in 19,5 m), tretje mesto pa je dosegla Manja Pograjc (16 in 17 m). Prav tako na 20 metrski skakalnici so tekmovali tudi dečki do 12 let in tudi tuje zmaga odšla v roke skakalca SK ZAGORJE-VTONG in iPStoir sicer Leona Grobljarja, kije skočil 19,5 in 19 m. Na večji 40 metrski skakalnici so tekmovali dečki do 13 in dečki do 14 let. Pri prvih je bil najboljši Andraž Pograjc (40,5 in 40 m), pri dečkih do 14 let pa je drugo mesto dosegel Dejan Judež s skokoma 39,5 in 36 m. Naslednji dan so se skakalci pomerili še za pokal dežele Brandenburg. Na manjši 20 metrski skakalnici v enotni kategoriji deklic od 10 do 13 let je znova slavila Katja Požun, ki je dvakrat skočila po 19,5 m, drugo mesto je tokrat dosegla Manja Pograjc (18,5 in 19 m). V kategoriji dečkov do 12 let je kot že dan poprej zmaga odšla v roke Leonu, kije skočil po 19,5 m. Na večji 40 metrski skakalnici so tako kot v soboto tekmovali dečki do 13 in dečki do 14 let. Pri dečkih do 13 let je bil spet najboljši Andraž Pograjc (39,5 in 40 m), pri dečkih do 14 let, pa je drugo mesto znova dosegel Dejan Judež s skokoma 39 in 38,5m. "Za konec naj omenim, da se je tekmovanj udeležilo 190 tekmovalcev iz 7 držav (Nemčije, Poljske, Češke, Nizozemske, Švice, Avstrije in Slovenije). Kako uspešno smo zastopali Slovenijo govori podatek, da smo v skupnem seštevku posameznih držav premočno zmagali," nam je še povedal Borut Markošek. (I.G.) povedal, da bi bil vesel že vsaj dveh odličij. Tekmovalci pa so s svojimi rezultati dokazali, da se v Kickboxing zvezi Slovenije že vrsto let res kvalitetno dela, kar se v zadnjem času kaže z izrednimi rezultati, ki jih dosegajo naši tekmovalci, ki jih bo mogoče videti "na delu" že 8.11.2003 v Zagorju, na 20. odprtem prvenstvu Slovenije v kikboksu, kjer bo kot vrhunec večera mednarodna ekipna tekma v šemi kontaktu med reprezentancama SLOVENIJE in AVSTRIJE," nam je še sporočil Samo Bašelj. In kako so nastopili trije člani zagorskega kluba in dve članici izlaškega kluba? Brigita Plemenitaš je po besedah selektorja v drugem krogu iz rok izpustila zmago, potem ko je v podaljšku vodila že za dve točki. Selektorje med preostalimi pohvalil le še Primoža Bračiča, ostali, Urška Dolinšek, Klemen Juvan in Igor Kalšek pa so v Parizu pokazali manj kot seje od njih pričakovalo. Igor Goste MANJA IN PRIMOŽ DRŽAVNA PRVAKA Kisovški skakalci in skakalke so se znova izkazali. V Mostecu je naslov državne prvakinje uspelo osvojiti Manji Pograjc, v Kranju pa Primožu Rogliču. Poglejmo uvrstitve SK Zagorje Ytong, sekcija za skoke Kisovec; Mostec, cicibani do 9 let: 6. Anja Javoršek, po 11 m, 24.Žiga Hrovat, 35. Žan Žujič, 47.Žan Bantan, 54.Kevin Korbar. Mostec, deklice do 11 let; 1.Manja Pograjc, 2.Katja Požun, obe 11.75 in 12 m. Kranj, dečki do 14 let; 3.Andraž Pograjc, 49 in 49,5 m, 16.Dejan Judež, 26.Janez Močnik-Guna, 36. Aljaž Smolič. Dečki do 15 let; 1.Primož Roglič, 49,5 in 50,5 m, 6.Miran Zupančič, 9.Luka Grobijan S tema dvema tekmama se je zaključil jesenski del tekmovanja za Pokal Cockta. V kategoriji cicibanov do 9 let je Anja Javoršek v skupnem seštevku zasedla 6.mesto, pri deklicah do 11 let je zmagala Manja Pograjc. Igor Gošte NOGOMET_______________ l.MNZ-LJUBLJANA V S.krogu se je strelsko odprlo tudi kisovški Svobodi. Kočevčane, ki so na tekmo prišli le z lO.nogometaši, so odpravili s kar 6:1. Zadetke so dali: Starc 2, po enega pa Ravnjak, B.Šink, Marn in Dolinšek. Zmagali so tudi Litijani, ki so zelo slabo ekipo Rudarja v Trbovljah premagali s 4:1. Po videnem, bo imel Antonio Buovski, trener Rudarja veliko dela, da bo iz mladega in neizkušenega igralskega kadra "sklesal" moštvo, ki bo dostojen nasprotnik ekipam iz l.MNZ Ljubljana. IZ TABORA NK ZAGORJE Mladinci 2.SML,10 krog; Bela Krajina- Zagorje 1:0 Kadeti 2.SKL, lO.krog; BelaKrajina-Zagorje 2:4 (strelci za Zagorje: Šikovec 2, Cizej in Kranjc) St.dečki 2.MNZ, S.krog; Medvode-Zagorje 0:5 Ml.dečki, 2.MNZ, S.krog; Zagorje-Livar 0:2, 0:4, 0:1, 1:10 Cicibani, S.krog; Zagorje-Litija 3:7 IZ TABORA NK LITIJA S.krog; Mladinci, Jezero Medvode- Litija 1:9 (A.Handanagič 3, P.Durič 2, B.Tič, M.Kos, J.Potočnik in B.Vozelj 1) kadeti; Rudar Trbovlje- Litija 4:1 (strelec za Litijo: J.Kuburič) St.dečki; Kolpa- Litija 2:0 Ml.dečki, Šmartno- Litija 4 zmage za Litijo Cicibani, Zagorje- Litija 3:7 I.G. IZ TABORA NK SVOBODA KISOVEC Kadeti, 9.krog; Svoboda- Domžale 0:4 (Kljub novemu porazu so se kisovški kadeti znova izkazali z odnosom do tekme, trenerja in do članov ekipe.) Ml.dečki, 9.krog; Svoboda- Arne Tabor 4.porazi Svobode (Znova je na tekmo prišlo premalo nogometašev, tako da je lahko trener Metod Ule sestavil le eno ekipo.) I.G. ROKOMET________________________ LB DRŽAVNA ROKOMETNA LIGA - II SKUPINA, S.KROG RK ZAGORJE RK : RK SAVINJSKA ŽALEC 27 : 20 (12:8) Zagorje : Športna dvorana Zagorje. Gledalcev 85 Sodnika: Ocvirk , Štrigl (oba Velenje) Zagorje : Bohorč, Poglajen A., Roksadič, Skočir, Bola, Marinovič Jelševar, Zajec,Ržišnik, Klukej, Repovž, Poglajen L, Peško. Trener Olaf Grbec Žalec : Antolin, Pavlič, Kadivnik, Korun, Zumberi, Irman, Žertek, Verdev, Stergar, Bobinac, Krivic, Djudič,Veber, Ribič.Trener: A. Anžič Strelke: Skočir 2,Jelševar 6, Zajec 6(1), Klukej 2,Poglajen Ina llzadetkov za Zagorje in Kadivnik 3,Korun 5,Zumberi 2, Innan 8(4), Verdev 1,Bobinac 1 za Žalec. Sedem metrovke: Zagorje 3(1) Žalec 4(4) Izključitve : Zagorje 10 minut (Jelševar 2, Klukej 4, Poglajen L 2, pom. trenerja Lipovšek 2 minuti), Žalec 4 minute (Zumberi 4 minut). Z najboljšo predstavo v letošnji sezoni so rokometašice Zagorja v derbiju osmega kroga premagale simpatično ekipo iz Žalca. V začetnih minutah se je pri domačih poznala določena nervoza saj bi z morebitnim porazom ogrozile svoje napredovanje v ligo za prvaka 1 .B lige. Do te tekme so bile v igri za 2.mesto v skupin tudi Žalčanke. Tako so domače v začetku prepustile začetno prednost Žalčankam, ki svoje priložnosti niso znale izkoristiti. Domače igralke na čelu z izvrstno vratarko Janjo Peško v vratih in čvrsto obrambo narekovale hiter tempo ter z hitro igro v napadu v dvajseti minuti povedle za pet zadetkov. V teh trenutkih je v napadu blestela Ina Poglajen in z svojo igro vnašala precej problemov v gostujoči ekipi. Polčas so dobile domače za štiri zadetke. V drugem polčasu so s še bolj čvrsto igro v obrambi v triinštirideseti minuti prvič povedle za šest zadetkov. Nato seje v ekipi iz Žalca razigrala Irmanova in s petimi zaporednimi zadetki so se gostje v štiriinpetdeseti minuti približale le na dva zadetka. Domače so strnile svoje vrste in z zadetki Jelševarjeve in Zajčeve hitro vrnile stvari na svoje mesto in zelo pomembna zmaga je ostala doma. Pri domačih je potrebno pohvaliti izvrstno Janjo Peško, ki je obranila kar petindvajset strelov in Ino Poglajen z najboljšo predstavo v dresu Zagorja doslej. Z enajstimi zadetki je dokazala, da lahko odigra tekmo na visokem nivoju. Pri ekipi Žalca je bila nekoliko boljša od ostalih Irmanova z osmimi zadetki. Izjava trenerja domačih Olafa Grbca: “Na začetku je bila prisotna določena nervoza saj je bila to za nas zelo pomembna tekme. Z morebitnim porazom bi izničili vse dosedanje delo, ki smo ga vložili v ta prvi cilj v letošnji sezoni. Po praznikih začenjamo drugi del priprav za čim višjo uvrstitev v ligi za prvaka 1 .B lige. Igralkam čestitam za lepe predstave v tem delu tekmovanja. S to zmago so se Zagorjanke dva kroga pred koncem uvrstile v ligo za prvaka LB lige . Čeprav so do konca ostala še dva kroga se bo ekipa Zagorja začela temeljito pripravljati za drugi del v letošnji sezoni. Do začetka drugega dela pa je ostalo samo še dvajset dni. Igor Goste ib) KRONIČNO H--------- pomoči zvestih frkerjev, aufbiksarjev, ravbarjev ter “taplavih” piše Peter Motnikar /r Anfbiks * 16.10.2003 ob 21.30 uri so policisti PP Litija intervenirali v stanovanju na Bregu pri Litiji, kjer je prišlo do kršitve javnega reda in miru. Na kraju je bilo ugotovljeno, daje prišlo do spora med sinom in materjo. Sin, kateri je bil pijan je pri prepiru tudi razbil steklo na vratih. Po prihodu policistov seje pomiril. Zoper kršitelja sledi predlog SP. * 21.10.2003 ob 22.57 uri so bili policisti zaprošeni za intervencijo v stanovanju v Litiji. Na kraju je bilo ugotovljeno, daje kršitelj pred tem pretepal svoje dekle, prav tako pa je hotel pretepati tudi starše, kar pa mu je oče preprečil. Po prihodu policistov se kršitelj kljub zakonitim ukazom policistov ni hotel pomiriti, zato je bilo odrejeno do iztreznitve. Pri postopku je bil kršitelju zasežen tudi večji kozarec z neznano posušeno rastlino za katero obstaja sum, da gre za prepovedano drogo. Zasežena rastlina je bila poslana v analizo. Zoper kršitelja sledi predlog SP. *21.10. ob 21.40 uri so bili policisti s strani občana obveščeni o kršitvi nočnega miru in počitka s strani V.Š., kateri je v stanovanju na Logu poslušal preglasno glasbo, kije sosedom kratila spanec. Na kraju je bil opozorjen, da s kršitvijo preneha, prav tako bodo zoper njega policisti podali predlog SP-ju. Ob 22.40 uri so policisti na istem kraju zopet beležili kršitev, tokrat s strani G.Z., ki se ob prihodu policistov ni želel pomiriti ter prenehati kršiti javni red in mir. Policisti so ga pridržali do iztreznitve in podali predlog SP-ju. * 22.10.2003 ob 14.15 uri je bilo sporočeno, daje v Šmartnem obležal neznan moški. Policisti so ugotovili, daje bil moški pod vplivom alkohola in ni mogel nadaljevati poti. Za njega so poskrbeli sosedje, policisti pa bodo zoper njega podali predlog sodniku za prekrške. * Istega dne ob 15.45 uri je bilo sporočeno, daje v Litiji obležal neznani moški. Policisti so ugotovili, daje bil omenjeni moški postrežen z alkoholom v enem izmed lokalov, nato pa je zaradi vinjenosti obležal. Zanj so poskrbeli policisti in ga pospremili do doma, prav tako pa bodo zoper njega podali predlog sodniku za prekrške. Ukrepali bodo tudi zoper odgovorno osebo gostinskega lokala, kjer je bil omenjeni postrežen z alkoholno pijačo. * 25.10. ob 21.25 uri so bili policisti s strani M.P.zaprošeni za intervencijo na Cesti zmage v Zagorju. Ugotovljeno je bilo, daje na omenjeni ulici razgrajala manjša skupina mladoletnikov. Iz bližnje hiše je stopil Z.F. in jih opozoril, naj se umirijo. Dva mladoletnika sta ga pretepla, pri čemer gaje starejši mladoletnik udaril po glavi z ročajem metle in zato je dobil Z.F. presekanino na glavi in lažje telesne poškodbe. Iskal je pomoč v ZD Zagorje, zoper oba mladoletnika pa bo podana kazenska ovadba. * Istega dne ob 22.50 uri so morali policisti intervenirati pred gostinskim lokalom Merli Zagorje, kjer je mladoletnica pretepla K. V. in D.M. Zoper mladoletnico bo predan predlog SP-ju. Kradejo kot srake Dne 22.10.2003 ob 03.30 uri so bili policisti obveščeni o vlomu v prodajalno sadja v Litiji. Na kraju j e bilo ugotovljeno, daje neznani storilec vlomil v prodajalno, iz katere je odnesel nekaj pijač in sladkarij. S tem dejanjem je lastnik oškodovan za približno 150.000 SIT. Policisti za storilcem še poizvedujejo. Dne 29.10. ob 09.09 uri se je na PO Zagorje zglasil M.B. in podal predlog za pregon kaznivega dejanja tatvine, saj mu je neznani storilec iz hiše ukradel 3000 evrov in 200.000 SIT. Za neznancem policisti še poizvedujejo. Zasavski frker NEPRILAGOJENA HITROST Hrastnik, 17.10. ob 15.05 uri so bili policisti obveščeni o prometni nesreči na lokalni cesti v Podkraju. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je do prometne nesreče prišlo zaradi neprilagojene hitrosti voznika T.M., ki je trčil v pravilno vozečega Ž.Z. Zoper T.M. sledi predlog SP-ju. IŠČEJO VOZNIKA PEUGEOTA 405 Hrastnik, 24.10. ob 14.30 uri so policisti obravnavali prometno nesrečo na relaciji Hrastnik-zidani Most pri naselju Suhadol. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je P.B. vozil vozilo v smeri Zidanega Mostu, pri čemer je v levem nepreglednem ovinku, kjer je promet urejen s semafoijem, nasproti v rdečo luč pripeljal voznik osebnega vozila peugeot 405, bele barve, starejše izdelave. Zaradi tega je moral P.B. zapeljati skrajno v desno in je trčil v varovalno ograjo poleg vozišča. Neznani voznik je nato brez ustavljanja peljal naprej v smeri Hrastnika. POLICISTI VSE MOREBITNE PRIČE NAPROŠAJO ZA KORISTNE INFORMACIJE V ZVEZI Z OMENJENO PROMETNO NESREČO! KAvr ZA 600 PREŠERNOV ŠKODE Zagorje, 20.10. ob 16.00 uri so policisti pohiteli na prizorišče prometne nesreče na Pečarjevi ulici, kjer je voznica osebnega avtomobila M.K. zaradi neprilagojene hitrosti trčila v nasproti vozeč avtomobil, pri čemer je nastalo za 600.000 SIT škode. TRČILA V KOLO TOVORNEGA VOZILA Zagorje, 21.10. ob 13.uri je v Šklendrovcu voznica osebnega avtomobila S.M. vozila iz smeri Šklendrovca proti Zagorju. Zaradi neprilagojene hitrosti je bočno trčila v zadnje levo kolo tovornega vozila, s katerim je nasproti pravilno pripeljal H. J. Pri tem je bila voznica lažje poškodovana. SREČA V NESREČI L Zagorje, 21.10 ob 22.45 uri seje na glavni cesti 108 zgodila prometna nesreča v bližini starega savskega mostu. B.B. je z osebnim avtomobilom vozil iz Zagoija proti Šklendrovcu in zapeljal z vozišča. Vozilo seje po 50-metrih vožnje po brežini ustavilo tik ob reki Savi. Ugotovljeno je bilo, da je B.B. vozil pod vplivom alkohola, saj so mu namerili kar 1,91 g/kg alkohola v izdihanem zraku. IZDAN MU JE BIL PLAČILNI NALOG Zagorje, 29.10. ob 14.05 uri so policisti obravnavali prometno nesrečo z udeležbo treh vozil. G.M. je s sprednjim delom vozila trčil v voznico G.M., katero je odbilo v S.R.-ja. Zoper G.M.-ja je bil izdan plačilni nalog. SREČA V NESREČI H. Litija, 20.10.2003 ob 23.49 uri so bili policisti obveščeni o prometni nesreči do katere je prišlo na glavni cesti GII-108 pri odcepu za Polšnik. Na kraju je bilo ugotovljeno, daje nesrečo zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo povzročil voznik osebnega avtomobila. Zaradi tegaje izgubil oblast nad vozilom in se z vozilom prevrnil na streho. V nesreči ni bil nihče telesno poškodovan. Zoper povzročitelja nesreče sledi predlog SP. ŠESTA SMRTNA ŽRTEV NA OBMOČJU PP LITIJE Litija, 27.10.2003 ob 19.45 uri so bili policisti obveščeni, da seje na glavni cesti Litija — Ljubljana v Hotiču zgodila prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila R.S. je vozil v smeri Ljubljane. Med Vernekom in Ribčami, kjer cesta poteka iz ravnine v desni nepregledni ovinek, je prehiteval osebni avtomobil. Ko je R.S. vozil vzporedno s prehitevanim vozilom, je iz nasprotne smeri pravilno pripeljala voznica osebnega avtomobila H.J., katera je trčila v prednjo stran osebnega avtomobila R.S. Po trčenju je vozilo R.S. oplazilo prehitevano vozilo, kateri se je sicer umikal v desno izven vozišča na travnato površino, kjer je obstalo. Vozilo H.J. je po trčenju odbilo v kovinsko varovalno ograjo, kjer je obstalo, voznica pa je ostala ukleščena v vozilu in je na kraju prometne nesreče umrla. Osebni avtomobil R.J.-ja je po približno 22 m vožnje trčil v kovinsko varovalno ograjo ob levem robu vozišča, kjer je obstal. V prometni nesreči se je R.S. hudo telesno poškodoval, dve osebi v prehitevanem vozilu pa sta se lahko telesno poškodovale. To je že šesta smrtna žrtev na cestah na območju PP Litija. ZANESLO JO JE Litija, 29.10.2003 ob 08.30 uri je voznica osebnega avtomobila VB. vozila po glavni cesti Litija - Zagorje v smeri Litije z neprilagojeno hitrostjo, zato je njeno vozilo zaneslo levo izven vozišča, kjer je trčila v zemeljski usek. Po trčenju pa je njeno vozilo odbilo na cesto, nato pa je vozilo zaneslo desno izven vozišča, kjer je trčil v drevo. V prometni nesreči se je voznica VB. lahko telesno poškodovala. BERAČIL ZA DENAR Dne 20.10.2003 ob 16.46 so bili policisti obveščeni da pred trgovino v Litiji neznani moški prosjači kupce in mimoidoče za denar. Na kraju je bila ugotovljena identiteta moškega za katerega je bilo ugotovljeno, daje pred tem beračil, je brez bivališča in sredstev za preživljanje, prav tako pa se je policistom predstavil s tujim imenom. Zaradi suma, da bo s prekrškom nadaljeval je bilo odrejeno pridržanje in je bil dne 21.10.2003 skupaj s predlogom za uvedbo postopka o prekršku izročen SP Litija v nadaljnji postopek. Sodnik za prekrške mu je v postopku izrekel denarno in zaporno kazen. Po končanem postopku je bil kršitelj odpeljan na prestajanje zaporne kazni v zapore v Ljubljano. POSKUŠAL STORITI SAMOMOR Dne 16.10.2003 ob 06.49 uri so bili policisti PP Litija obveščeni, da je po družinskem sporu od doma odšel moški, kateri je duševni bolnik in obstaja sum da bo naredil samomor. Policisti so takoj pričeli z iskanjem osebe, malo za tem pa je bilo sporočeno, da pri vodnem zajetju na glavni cesti leži moški. Na kraju je bilo ugotovljeno, da gre za iskanega moškega, kateri je poskušal izvršiti samomor z skokom pod avtomobil. Pri tem je dobil hude telesne poškodbe in je bil z reševalnim vozilom odpeljan v UB KC Ljubljana, kjer je ostal na zdravljenju. O zadevi sledi poročilo na ODT. NE POZABITE NA OBVEZNO ZIMSKO OPREMO! Dvosledna motoma vozila, katerih največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg (osebni avtomobili, kombinirana vozila ipd.) morajo biti pozimi (od 15.novembra do 15.marca) KRONIČNO M ----------------------h_v- in v zimskih razmerah (zimske razmere so na cesti ali njenem delu takrat, ko se ob sneženju sneg oprijema vozišča, pa do takrat, ko je po koncu sneženja vozišče povsem očiščeno in ko pristojna služba za vzdrževanje cest sporoči, daje cesta ponovno normalno prevozna in primerna za promet vozil; zimske razmere so tudi takrat, kadar ne sneži, pa je vozišče zasneženo ali zaledenelo - ledna deska ali poledenelo - poledica) opremljena s predpisano zimsko opremo, ki obsega: - zimske pnevmatike (z oznako M+S na boku) na vseh kolesih ali - poletne pnevmatike na vseh kolesih in v pribom ustrezno velike snežne verige ali verigam enakovredni pripomočki, ki morajo biti v zimskih razmerah pravilno nameščene na pogonskih kolesih. Vozila s stalnim štirikolesnim pogonom morajo imeti snežne verige vsaj za zadnjo os, vozila s priklopljivim pogonom pa vsaj za stalno vklopljeno os. Kanali dezena pnevmatik, ki štejejo v zimsko opremo, morajo biti globoki najmanj 4 milimetre. (NE)OBVEZNA ZIMSKA OPREMA V avtomobil, pripravljen na zimsko vožnjo, spadata tudi metlica in strgalo za čiščenje stekel. Priporočljivo je tudi, da imamo s seboj priročno lopato. Preverimo brisalce, morda je guma natrgana ali drugače poškodovana. V posodi s tekočino za čiščenje vetrobranskega stekla naj bo dovolj tekočine, ki v mrazu ne bo zmrznila. Naprave za odtajevanje in sušenje vetrobranskega stekla ter naprave za ogrevanje in zračenje morajo zagotoviti nonnalno vidljivost skozi avtomobilska stekla., Za varno vožnjo je nujno tudi brezhibno delovanje zavor, zato redno preverjamo gladino zavorne tekočine. Luči zagotavljajo poleg vidljivosti tudi boljšo vidnost, zato pred pričetkom vožnje preverimo njihovo delovanje. Ker na poti lahko naletimo na zimske razmere, zaradi katerih bomo ostali na cesti, je prav, da pred vožnjo napolnimo rezervoar za gorivo, pa tudi kakšna odeja v avtomobilu ne bo odveč. Pa srečno vožnjo vam želi tako Zasavc kot Policija! dl MALI OGLASI mali oglasi / naročilnico na naslov: Zasavc d.o.o.. Cesta ZO.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. ^ CK ntPRtmidnuie Ulica 1 junija 7, 1420 Trbovlje Tel.: 03/56 26 242, Fax: 03/ 56 32 242 GSM: 031/359 725 in 031/359 726 Prodaja, odkup stanovanj in poslovnih prostorov, vikendov in parcel. HIŠE-PARCELE KUPIM novejšo enodružinsko hišo, lokacija Izlake ali bližnja okolica, GSM: 031-83-63-78, tel.: 57-26-319 PRODAM vrstno zidano garažo z vso dokumentacijo, lokacija Kolonija l.maja Trbovlje, tel.: 041/409-559 KUPIM rabljeno manjšo kuhinjo (leseni elementi), lepo ohranjeno, staro do deset let. Tel: 040 553 492 PRODAM peč na trdo gorivo, malo rabljena, Kiper-busch, cena 20.000 SIT, tel.: 56 41 875 PRODAM fax Panasonic, možnost uporabe samo telefona, samo faxa ali kombinirano, z avtomatskim odzivnikom, potreben manjšega popravila (slab senzor), termo papir, cena 10.000 SIT, tel.: 040/208-312 ODKUPUJEM vse vrste kovine (baker, aluminij, odpadni kabli, mesing cink, železo,... Pridemo, plačamo in odpeljemo, tel.: 051/302-864 ali 031/833-898 V TRBOVLJAH kupim PRODAM barvni televizor garažo v bližini libnika ali Samsung, ekran 51 cm, star 10 Šuštarjeve kolonije, tel: 040/ ,et; cena ,5 000 SI1. tel. 040/ 828-398 350-715 NAJAMEM prostor velikosti 30m2 za vinotoč v Zagorju ali na Izlakah, tel.: 040/ 836-754 RAZNO PRODAM digitalni fotoaparat Sony DSC-P32, ločljivost 3,2 milijona točk (2048x1536), 3,2x digitalni zoom, pet programiranih načinov fotografiranja, nov. Tel.: 051 303 908 PRODAM regal alples, tel.: 031/402-816 PRODAM šivalni stroj elnita z več funkcijami, skoraj nerabljen, cena 40.000 SIT, klasično kitaro (10.000 SIT), želvo rdečevratko, staro 10 let (10.000 SIT), tel: 031/810-689 PRODAM nokio 3330, deluje na vsa omrežja, lepo ohranjena, cena 14.000 SIT, Jasmina Grahek, Rudarska cesta 2, Kisovec mmmm 6. listopad 2003 MENJAM sličice Kraljestvo živali, Tamara Hohkraut, Pot Vitka Pavliča 6, PRODAM kozo srnaste pasme, staro 3 leta, ugodno, tel.: 56 28 438 UGODNO prodam rolerje salomon ivy, model leta, popolnoma nove, tel.: 031/791 011 KUPIM motokultivator muta, 2 priključka, lahko v okvari, tel: 041/503-732 KUPIM kolo Rog, starejše, moška ali ženska izvedba, tel.: 03/56 61 380 PRODAM rolete, poceni, tel.: 031/626-772 PRODAM zamrzovalno skrinjo 100 litrov, staro 3 leta, cena 30.000 SIT, tel.: 56 23 223 V MORAVSKIH TOPLICAH, 300 metrov od bazenov damo v najem minihotel (10 sob s kopalnico, 25 ležišč), z vso opremo za dalj časa, primemo za turizem, dom ostarelih, razna dmštva ali firme, tel.: 041/404-648 ali 02/5261-434 STORITVE V VARSTVO vzamem otroka, tel.: 040/639-924 NUDIM kvalitetne in poceni inštrukcije matematike za OŠ inSŠ, tel.: 041/458-435 INŠTRUIRAM matematiko za OŠ in SŠ, tel.: 031/619-822 ŽELITE POSTATI VIDNI? Nič lažjega. Ugodno vam raznosimo reklamne letake po vsem Zasavju. Pokličite 031/ 504-143 ali 040/729-978 IŠČEM kakršnokoli delo v Zasavju, imam prostor in prevoz, tel.: 031/833-898 ali 051/302-864 25-LETNI MOŠKI, izkušen v odnosih z javnostmi, tajniških opravilih, tipkanju, razgledan, vesten in pošten, z lastnim prevozom, išče zaposlitev v delovni organizaciji ali s.p.-ju v Zasavju. Informacije na telefonu 031/754-680 ali 040/ 208-312 IŠČEM delo ekonomskega tehnika ali prodajalke v Zasavju, tel.: 041/880-819 OSEBNI STIKI Moški 47 let, išče žensko za skupno življenje, najraje s svojo kmetijo ali hišo, otroci niso ovira, šifra: Zasavčan DRUŠTVO Ozara Slovenija - nudimo pomoč ljudem s težavami v duše-vnem zdravju. Informacijska pisarna, Krekov trg 3,3000 Celje, tel.: 492-57-50, e-mail: ce@ozara.org NAROČILNICA za brezplačni mali oglas , Tekst: | X______________________________ Moj naslov (ni za objavo): y S 1 v \ y) y OBVESTILA o z CENIK OBJAV MALIH OGLASOV V ČASOPISU ZASAVC ZA PRAVNE OSEBE 1.410,00 SIT + DDV N 2x4.5 cm 4x4.5 cm 6x4.5 cm 2.585.00 SIT + DDV 3.525.00 SIT + DDV ( PRILOGA: REGISTRACIJA OZIROMA PRIGLASITVENI LIST] Firma: Odgovorna oseba:_ Naslov: Davčna številka:_ Telefon/Fax:____ Velikost oglasa:_ Kraj in datum:__ X ' v Dom upokojencev Franc Salamon Trbovlje vabi na razstavo likovnih samorastnikov - slikarke Mojce Kovač in likovna dela iz umetnostnega varjenja Janeza Krajnca. Razstava je odprta vsak dan od 7. do 19.ure do 7.11.2003. TRC Levstikova pot vabi na 17.popotovanje po Levstikovi poti, ki bo 8.novembra s startom med 6. in 9.uro na Levstikovi ulici v Litiji. Popotovanje bo v vsakem vremenu. V ta namen bodo za ves promet zaprti Trg svobode, Valvasorjev trg, Jerebova ulica in Levstikova ulica. Obvezne prijave sprejemamo na startu med 6. in 9.uro. ŠD Suzana vabi na turnirja v biljardu, ki bosta 7.11. ob 18.uri (mednarodna osmica), in 21.11. ob 18.uri (kmečka osmica). Zasavski muzej Trbovlje vabi na gostujočo razstavo ARHIMIR TE POPELJE SKOZI PRETEKLOST. Arhimir je maskota pedagoškega oddelka Arheološkega muzeja v Zagrebu. Razstava bo odprta do 15.11.2003. KNJIŽNICA MILETA KLOPČIČA ZAGORJE OB SAVI VABI NA PREDSTAVITEV PESNIŠKE ZBIRKE “SVETLOBA, KI OŽARJA” MLADEGA PESNIKA BOŠTJANA GROŠLJA. PREDSTAVITEV BO V ČETRTEK 20. NOVEMBRA 2003 OB 19. URI V PROSTORIH KNJIŽNICE. ŠOLA ALPINIZMA 2003/2004 Alpinistični odsek Litija razpisuje alpinistično šolo v letu 2003/2004. Vabljeni vsi, ki želite pridobiti praktično in teoretično znanje iz osnov alpinizma, gibanja v gorah poleti in pozimi, se spoznati z zimsko in letno alpinistično tehniko, nevarnostmi v gorah, pa seveda z vsemi ostalimi stvarmi ki so povezane z gibanjem v gorah. Alpinistična šola se prične 20.11.2003 ob 19 uri v prostorih planinskega društva Litija (Športna dvorana). Prijave sprejemamo vsak četrtek v mesecu novembru, od 20. do 21. ure v prostorih PD Litija. Več informacij dobite na: http://www.ao-litija.com ao.litiia@email.si tel: 041 764 791, Vito Bukovšek Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje - mladinski oddelek vabi v četrtek 4.11. v Tončkov kotiček - Dom Svobode na pravljično uro za otroke vseh starosti MALA INDIJANČICA PLEŠOČI LIST. S seboj prinesite copatke. TAsAvr V objemu ljubljen človek pozablja na ves svet -na vse, kar je znotraj in vse, kar je zunaj; prav tako tisti, ki objema, sploh več ne ve, kaj je znotraj in kaj zunaj. (Brihadaranijaka-Upanidaš) Dnevi od 18. do 29. oktobra 2003 so se z objemi začeli za enajst dojenčkov, pet deklic in šest dečkov. 18. 10. 2003 Mojca Kukoviča, Dolenja vas 5, Zagorje - hči Aneja Kerin 21. 10. 2003 Mateja Gerečnik, C. 9. avgusta 78, Zagorje - hči Ula Palčič 22. 10. 2003 Tatjana Krajnc, Breg pri Litiji 21, Litija - hči Nastja Polona Petek Urdih, Golovec 21a, Trbovlje - sin Nejc Urdih Bojana Klanšek, Opekama 19 b, Trbovlje - hči Tinkara Kerec 23. 10. 2003 Maja Ovnik, Partizanska c. 10 a, Trbovlje - hči Ana Vodušek 25. 10. 2003 Danijela Bašarevič, Kolonija l.maja 27, Trbovlje - sin Dorian Vadunec Mateja Simončič, Vreskovo 42, Trbovlje - sin Žiga Podlogar 28. 10. 2003 Adriana Cerovina, Zdolska c. 37, Krško - sin Blaž Bromše 29. 10. 2003 Fahreta Jašič, Naselje na šahtu 32, Kisovec - sin Elvir Saša Golouh Kocman, Keršova 3, Celje - sin Alen Kocman Golouh VSEM ISKRENO ČESTITAMO! trgovina Saša Pegan s.p. Kisovec, Rudarska c.3 Te!.: 03/56-71-303 Cvetje, darila... odpiralni čas: od pon. do petka 16-18 sobota 9 -12 nedelja 10 -12 7AS4VC KINO PROGRAM ZAGORJE 6.H. ob 17.uri - NA PLANINCAH, slovenski, mladinski; ob 19.uri - 13 POGOVOROV O ENI STVARI, ameriški, drama 7.11. ob 17.uri - NA PLANINCAH, slovenski, mladinski; ob 19.uri - BLONDINKA S HARVARDA 2.DEL, ameriški, komedija 8.11. ob 17.uri - NA PLANINCAH, slovenski, mladinski; ob 19.uri - BLONDINKA S HARVARDA 2.DEL, ameriški, komedija 9.11. ob 17.uri - BLONDINKA S HARVARDA 2.DEL, ameriški, komedija; ob 19.uri - 13 POGOVOROV O ENI STVARI, ameriški, drama 10.11. ob 19.uri - BLONDINKA S HARVARDA 2.DEL, ameriški, komedija 11.11. ob 19.uri - UBIJ ME STRASTNO ameriški, erotični triler 12.11. ob 19.uri - BLOODV SUNDAV angleški, drama 13.11. ob 19.uri - BLOODV SUNDAV angleški, drama 14.11. ob 19.uri - DRUŽBA PRAVIH GOSPODOV ameriški, zf akcijski 15.11. ob 17.uri - DRUŽBA PRAVIH GOSPODOV ameriški, zf akcijski; ob 19.uri - BLOODV SUNDAV, angleški, drama 16.11. ob 17.uri - DRUŽBA PRAVIH GOSPODOV, ameriški, zf akcijski; ob 19.uri - BLOODV SUNDAV angleški, drama 17.11. ob 19.uri - DRUŽBA PRAVIH GOSPODOV, ameriški, zf akcijski 18.11. ob 19.uri - LAUREL C AN VON, ameriški, drama 19.11. ob 17.uri - SINBAD: LEGENDA SEDMIH MORIJ ameriški, risanka; ob !9.uri - STARO, NOVO, SPOSOJENO IN MODRO švedski, komedija 20.11. ob 17.uri - SINBAD: LEGENDA SEDMIH MORIJ, ameriški, risanka; ob 19.uri - STARO, NOVO, SPOSOJENO IN MODRO švedski, komedija 21.11. ob 17.uri-SINBAD: LEGENDA SEDMIH MORIJ ameriški, risanka; ob 19.uri - ITALIJANSKA MISIJA ameriški, akcijski 22.11. ob 17.uri - SINBAD: LEGENDA SEDMIH MORIJ ameriški, risanka; ob 19.uri - ITALIJANSKA MISIJA ameriški, akcijski 23.11. ob 17.uri - ITALIJANSKA MISIJA ameriški, akcijski; ob 19.uri - STARO, NOVO, SPOSOJENO IN MODRO švedski, komedija IZLAKE 9.11. ob 19.15 uri - BLONDINKA S HARVARDA 2.DEL ameriški, komedija 16.11. ob 19.15 uri - DRUŽBA PRAVIH GOSPODOV ameriški, zf akcijski 23.11. ob 19.15 uri - ITALIJANSKA MISIJA ameriški, kriminalka 30.11. ob 19.15 uri- PODLI FANTJE 2. DEL ameriški. V akcijski J 9A “NAJ FRIZERKA IN NAJ FRIZER” ZASAVJA PO IZBORU BRALCEV Na lestvici so upoštevani le frizerji/ke, ki imajo najmanj 15 glasov! TRENUTNI VRSTNI RED: 1. Mateja BoriŠek, Frizerski salon Narof Izlake 1064 2. Renata Lakner, Frizerski salon Kamel Hrastnik 530 3. Simona Flere, Salon Cveta Zagorje 406 4. Monika Volaj, Frizerstvo Sivko Trbovlje 266 5. Nika Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf Zagorje 260 6. Mateja Hribar, Frizerski salon Mateja Izlake 249 7. Mojca Klinc, Frizerski salon Cveta Zagorje 8. Darja Knez, Frizerski salon Darja 9. Erika Vozelj, Frizerski salon Štefka Zapotnik Zagorje 10. Saša KirbiS, Frizerski salon Ana Hrastnik 11. Marta Sivko, Frizerski salon Sivko Trbovlje 12. Mira Žibret, Frizerski salon Mira Trbovlje 13. Ema Guna, Frizerski salon Rajka Zagorje 14. Luka Holešek, Salon ML Trbovlje 15. Sonja Lindič, Frizerstvo Koni Zagorje 16. Petra Juvan, Frizerski salon Rajka Zagorje 17. Sonja Zupan, Frizerstvo Zupan Zagorje 18. Fani Pohar, Frizerski salon Paž 19. Milena Lovše, Frizerski salon Milena Trbovlje 20. Nataša Leskovec, Frizerski salon Nataša Zagorje 48 21. Koni Uran, Frizerski salon Koni Zagorje 46 22. Alis Puder, Salon Metka Hrastnik 43 22. Tina Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf Zagorje 43 24. Klara Plahuta, Frtzerskt salon Klara Hrastnrk 40 25. Nina KajiČ, Frizerski salon Kamel Hrastnik 39 26. Janja Bantan, Frizerski salon Jana Hrastnik 30 27. Matjaž Krauskopf, Zagorje 28 28. Marjana Majhenič 27 29. Brigita Klarič, Studio Las Zagorje 26 30. Irena Jere, Studio Las, Zagorje 21 15 209 185 179 177 133 105 82 76 59 58 54 50 49 Poleg teh ste in lahko še glasujete za naslednje frizerje oziroma frizerke: Marta Bartol, Ana Gomboc, Maja Šmejc, Mateja Laznik, Romana Tabor, Rajka Lebar, Marjana Majhenič, Marta Novak, Branka Lamovšek, Andreja Bremec, Jožica Fijačko, Nadi Perpar, Žara Ljubič, Sara Umaut in Lepoldina Lindič. (f ' . ............ ^ Kupon - Naj frizer Zasavja Ime in priimek frizerja/ke in frizerskega salona Ime in priimek glasovalca/ke ^ ■ J 7ASAvr ZDRAV DUH______ KRIZE OSEBNOSTNE RASTI Osebnostna rast. Ti dve besedi naj bi pomenili, da bom skozi ukvarjanje sama s seboj in z svojo notranjostjo živela bolje in bolj zadovoljno. A lahko rečem, da mi je do sedaj vse skupaj prineslo več gorja kot dobrega. Spoznanje, da ne živim v skladu s seboj, da ne živim svojih ciljev in želja, meje precej potrlo. In ko sem poskušala uresničevati svoje vizije sem naletela na odpor in nasprotovanje v svoji okolici in družini. Postala sem tako utrujena od življenja, postala sem tako zmedena kaj je prav in kaj ne. Prej sem živela precej udobno življenje, sedaj pa je vse skupaj dobilo popolnoma drugo podobo. Morda sem šele na polovici poti, a ne vem če bom ob tej svoji utrujenosti še zmogla naprej. Le kakšen smisel ima vse skupaj? V prejšnjem članku smo govorili o pozitivnem mišljenju. Kot sem omenil na koncu, se v praksi pogosto izkaže, da tudi tisti, ki so živeli življenje z optimističnim pristopom lahko zapadejo v krize in depresije. Zakaj, kje so razlogi? Razlogov je lahko veliko. Morda je to stresni dogodek, ki nam življenje obme »na glavo«, kot je npr. ločitev, smrt bližnjega in podobni dogodki. Lahko je to hujša bolezen (lastna ali bolezen bližnjega), ki nam prav tako korenito spremeni način življenja. Še bi lahko naštevali dogodke in dejanja, ki povzročijo v nas napetosti, predvsem iz razloga, ker jih težko vkomponiramo v način življenja, kakršnega smo živeli. TUDI OSEBNOSTNA RAST JE LAHKO SPROŽILEC Pogosto pa krizo sproži tudi osebnostna rast, čeprav nam je to morda težje razumljivo. A vendar ni vedno »pravilo«, da nas neprijetni dogodki ali bolezni na nek način »silijo« v osebnostno rast. Lahko je tudi obratno, da z rastjo sprožimo krize, morda tudi bolezni. Zakaj in kje je potem sploh pomen osebnostne rasti, če lahko s tem sprožimo takšne neprijetnosti in težave? Vzrok za to je psihična izčrpanost. V nadaljevanju bom poskušal podrobneje opisati stanje psihične izčrpanosti, zakaj do tega pride in kaj je pomen tega. Kaj sploh pomeni osebnostno rasti? Morda bi lahko rekli, daje osebnostna rast učenje, kako živeti kreativno in polno življenje. Kreativno ne v pomenu izražanja s pomočjo umetnosti. Kaj je kreativno in polno, je odvisno od razumevanja posameznika. IZVOR PSIHIČNE IZČRPANOSTI Pogoste psihične težave izvirajo preprosto iz nesprejemanja notranje polarnosti ali razdvojenosti, iz tega, da se trudimo biti nekaj, kar enostavno nismo, nekaj kar ni del nas, zaradi pritiskov okolice, pričakovanj drugih ljudi, staršev, partnerja.... Lahko pa to izvira iz strahu. Strahu pred tem, da če bomo sledili svoji poti in sebi, nas okolica ne bo sprejela, nas zavrnila, nakopali si bomo težave takšne ali drugačne vrste. Primer takšnega strahu je priznavanje spolne usmerjenosti. Pustimo ob strani zakoreninjene moralne dileme. Za posameznika ali posameznico, ki čuti notranjo razdvojenost na področju spolne usmerjenosti so te dileme, ki so zakoreninjene v okolici ena največjih težav, da postane tisto kar čuti, da bi dalo njegovemu ali njenemu življenju polnost in kreativnost. Za tako osebo j e nepomembno razglabljanje o tem, kaj je prav in kaj ni. Zanj ali zanjo je pomembno to, kar čuti nekje v sebi in pomemben je strah pred tistim, kar lahko priznanje notranje razdvojenosti sproži. Vsak posameznik je drugačen, čuti in doživlja življenje na svojstven način. Kot drug primer si poglejmo to različnost. Ni vsak moški enak drugemu, ne vsaka ženska drugi, vendar se včasih trudimo biti ravno to, kar v človeku sproža izredne napetosti, ki se odražajo tudi na zunanjosti in obnašanju. To dualnost lahko zelo začutimo npr. pri feminilnih (ženstvenih) moških ali pri možatih ženskah. To še ne pomeni spolne usmerjenosti, kot si mnogi pogosto napačno razlagajo. To pomeni le način sprejemanja, dajanja in doživljanja. Feminilni moški pogosto zaradi te notranje razdvojenosti postanejo agresivna, kompulzivna (prisiljena) in »sadistična« podoba zdravega moškega. Tako kot možata ženska pogosto postane pasivna, obsesivna in »mazohistična« podoba zdrave ženske. S tem takšne osebe poskušajo kompenzirati te notranje napetosti in razdvojenosti. Za takšne ženske bo osebnostna rast učenje, kako prerasti njihove občutke nemoči. Tako kot bo za feminilne moške ta rast učenje, kako se poglobiti vase in obvladati njihovo uporniško vedenje. ZAVEDANJE... Kot rečeno, se skozi osebnostno rast in razvoj učimo. Pojavi se paradoks učenja, da bolj »modri » postajamo, vse več je neodgovorjenih vprašanj. In vse več moči razvijemo in pridobimo iz predanosti iskanja lastne identitete, vse več izzivov, ki nas omejujejo ali celo blokirajo, se pojavlja v daljavi. En najpomembnejših vidikov gradnje lastne in trdne identitete pa je vendarle večanje moči in zmožnosti posameznika, kako prenašati stres in pritiske, ki nam jih »nalaga« življenje. Ti stresi in pritiski se skozi rast preoblikujejo iz neharmoničnih in kaotičnih v bolj harmonično obliko, kakršno lažje razumemo in se z njo soočamo. In ravno ti procesi so tisti, ki vsebujejo nevarnost psihične izčrpanosti. ...IN NAPREDEK Kakršenkoli napredek je storjen v procesu osebnostne in psihološke rasti, je storjen za vedno in ni nikoli več izgubljen. Ta pečat za vedno ostane v posameznikovi osebnosti. Kljub temu, da proces rasti prinaša nevarnost psihične izčrpanosti in utrujenosti, pa nam ravno ta proces »obljublja« in zagotavlja spoznanje pomembnosti in ciljnega namena preraščanja te izčrpanosti skozi osvajanje večjega razumevanja in s tem kontrole nad lastnim »mentalnim in psihičnim zdravjem«. Na kratko bi lahko rekli, da ravno v psihični izčrpanosti leži odgovor, kakšen je pomen psihološkega razvoja in rasti. Kljub temu, da z osebnostnim razvojem gradimo predvsem lastno identiteto in zavedanje, pa ima ta razvoj tudi širši in bolj globalen pomen. Ko spoznavamo te notranje procese, to polarnost in razdvojenost pri sebi, bomo to lažje prepoznali in razumeli tudi pri drugih. Morda je najbolj očiten primer pomena prepoznavanja teh procesov in prepoznavanje psihične izčrpanosti relacija starši-otroci. Če starši ne znajo ali ne zmorejo prepoznati tega v otroku, je zunanja podoba teh procesov popolnoma drugačna od realnosti. S tem, ko razumemo dogajanja v njih, bomo ta dogajanja tudi integT&ii*^, Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA Cesta zmage 4, 1410 Zagorje Telefon: 03/ 56 55 108, 56 55 112 Fax.: 03/ 56 55 104 E-mail: itXlfitaill,Z}Ui.tildifc@iimLnt;A internet: hUp;//.W.W.wJnt j NAGRADA! Hladna predjed: - HOBOTNICA V SOLATI Glavna jed: - MEŠANO NA ŽARU Priloga: Honra TROJANE - KROMPIR PO KMEČKO, ZELENJAVNA PRILOGA Solata: - MEŠANA SOLATA Sladica: - PALAČINKE Z MARMELADO IN OREHI Pijača pri topli predjedi in glavni jedi: - CVIČEK OD FARE, Frelih, Šentrupert, 1. 2000, suho Pijača pri Sladici: - CHARDONAV, Hlebec, Kog, 1. 2000, polsladko Z MOJCO IN PETROM V HOTELU TROJANE t X J remenske napovedi za konec V oktobra so bile deževne, zato je bilo treba hitro ukrepati. Prav za rep smo ujeli zadnji sončni dan preteklega meseca. S septembrskim odkritim Zasavcem Petrom Kauzerjem iz Hrastnika in srečno izžrebanko Mojco Funkcij, šestnajstletno dijakinjo iz Hrastnika, smo se dogovorili za kosilo v restavraciji Diana kar v torek, 28.oktobra. Uglajeni gospod Integralovega taksija je bil na mestu že pet minut pred dogovorjeno uro. Na Logu v Hrastniku sta pred istim blokom čakala Peter Odkriti in Mojca izžrebanka. “Naključje,” je kasneje Pojasnjeval Peter. “Ko mi je Mojca povedala, da sta me z mamo odkrili že v prvem krogu, sem ji rekel: Prav, bova šla Pa skupaj na večerjo... No, res sem vesel, da je bila izžrebana ravno Mojca, moja soseda iz bloka...” Mojca, v začetku nekoliko zadržana, seje kmalu razgovorila in zadostila naši radovednosti. Hodi v prvi letnik gostinske šole Zagorje in se uči za Pomočnico gospodinje. Najraje peče pice ' tudi testo napravi sama - in je prvo spekla že pri trinajstih letih. Za nadev izbere vedno gobe, kečap, sir in šunko, jajc pa ne mara. Izvrtali smo tudi njene hobije. Rada se sprehaja s prijateljicami, rolka in najmanj enkrat tedensko obišče knjižnico Antona Sovreta. Pa tudi devetletnemu bratu Mihu Pomaga pri domačih nalogah. Peter Kauzer, ki že več kot deset let skrbi kot sekretar KRC-a za delovanje športnih društev v hrastniški občini, je že od občinskega Praznika v začetku julija s presledki na berglah. “Na tradicionalnem nogometnem srečanju Občinarjev s KS Dol sem si strgal uhilovo tetivo. Ko so mi po devetih tednih odstranili mavec in sem se že štirinajst dni uspešno razgibaval, sem ob hoji po stopnicah nogo preveč obremenil in šivi so se natrgali. Spet sem dobil mavec za pet tednov...” No, trenutno je brez mavca in nogo pridno razgibava vsak dan v hrastniškem bazenu... Zanimalo nas je, kako trenira sin Peter, ki stopa po očetovih stopinjah, kot smo povedali že ob predstavitvi. “Tudi on hodi na fizioterapijo... Ima lažje poškodbe vratnih vretenc, ki jih je dobil pri prometnem trku. Taksi - pa ne Integralov - se mu je zaletel v avto od zadaj...” No, zaželimo mu čimprejšnje okrevanje, da se bo lahko udeležil januarja treningov v Avstraliji. Peter ml. je kandidat za olimpijske igre v Grčiji - slalom na divjih vodah - in spomladi OPRAVIČI LO ...enkrat je bil en majhen Škrat, ki je silno rad nagajal... Privoščil sije velike in male škratovščine in pri svojih lumparijah n> pozabil niti na Zasavca. V prejšnji številki sije mali veliki lump Prisvojil sliko, na kateri sta ovekovečena naš skriti avgustovski Zasavc Matjaž Švagan in njegova »odkriteljica« Natalija Obreza na večerji v restavraciji Diana na Trojanah. Seveda seje sedaj dobro skril, da lahko v miru občuduje mlado Natalijo in njenega gostitelja Matjaža ter cedi sline ob slastnih dobrotah, s katerimi sta bila postrežena. Še za misliti ni, da bi se Prišel opravičit »prizadetim«, ki so zaman zrli v brezmadežno bel Pravokotnik v upanju, da se bo slika le prikazala. V njegovem imenu se opravičuje uredništvo Zasavca in v uPanju, da smrkavec ne bo opazil, objavlja pogrešano fotografijo. Mali bodo kandidati že znani... Rečemo še kakšno o kosilu v restavraciji Diana na Trojanah? Najbolj nam je bilo všeč, da je prijazna gospa Bernarda ob našem prihodu takoj pristopila k mizi. In naslednji trenutek je že priplavala dimljena postrv kot predjed. Da je nismo samo občudovali,je menda jasno. Prav tako ne noja, ki je končal v enkratni Jurčkovi omaki. Družbo so mu delali sirovi štruklji in neke vrste kruhovi cmoki. In solata, normalno. Če bi pri tem končali, bi se še lahko pohvalili, da prebavnega trakta nismo preobremenili. Pa se je pojavila tako imenovana “vroča ljubezen” v obliki vroče sadne solate s smetano, polita s sadnim prelivom. Ta nas je povsem dotolkla. “Kljub berglam jo bomo mahnili peš v dolino,” je prišel na dan s pogumno športno izjavo naš nekdanji vrhunski kajakaš Peter. Pa kaj, ko nismo hoteli razočarati prijaznega gospoda z Integralovim taksijem, ki nas je že čakal pred hotelom. Prestregel nas je tudi Peter Glavni (pri Zasavcu), ki je gostoma izročil Zasavčevi majici. In nas ovekovečil pred lepim, urejenim vhodom v hotel. Da so posebno doživetje tudi notranji prostori, smo menda pozabili poudariti. Sedež ob oknu ti daje občutek vožnje z letalom, ko občuduješ pod seboj planine, jesensko obarvane gozdove in travnike. Pogled na dolino pod Trojanami je med najlepšimi v Zasavju... Naj na koncu zapišemo še povabilo Petra Kauzerja, da se spomladi srečamo še enkrat. Na raftingu po Savi, v organizaciji hrastniškega Brodarskega društva. Z Mojco sva takoj pristali, da si mogoče v naslednjem trenutku ne bi premislil, če bi oklevali... Fanči Moljk, slika: PRAV INTEGRALOV KOTIČEK + INTEGRALOV KOTIČEK Tokrat se pomudimo nekoliko podrobneje pri programih, ki jih pripravljajo v počitniškem in izletniškem oddelku Integrala Zagorje za jesenske in zgodnje zimske dni. Ob vabilih na predmiklavževska vandranja po evropskih glavnih mestih so v tem trenutku v ospredju vabila na martinovanja. Novo vozilo »zlate« barve zunaj... Za zaključene skupine je zadnji čas, da si naročijo avtobus, pa kamor jih že bo Martin zanesel. Naključnemu in obiskovalcu z namenom ponujajo izbrana smučišča na ledenikih in pod njimi, to predvsem v tujini, sicer pa letos s konkurenčno prednostjo nudijo »kriterij prvega snega« tudi na domačih, posebno tistih, ki so sicer v senci bolj znanih. Tokrat se pomudimo na smučišču Golte, za dve leti uspavana lepotica iznad Mozirja se prebuja. Z ofenzivo so prišli tudi v Zasavje, saj pri Integralu lahko nabavite smučarske karte v predprodaji, torej ceneje. Ponudili so kar pisano paleto smučarskih vozovnic. Več vam bodo povedali v obeh Integralovih poslovalnicah, v Zagorju in v Trbovljah. Omeniti velja tudi mamljive ponudbe za silvestrovanja doma in širom po svetu. Sicer pa vas Integralovci ravno v tem času vabijo tudi v pravo nasprotje mrazu, ki počasi, a zanesljivo prihaja v naše kraje, na južna morja, kjer vam bo zagotovo toplo. Prijetne kotičke najdemo tudi v naših zasavskih hribih, kar je Zasavcem že dolgo znano, le drugim jih ne znamo dovolj prepričljivo ponuditi. Eno takšnih področij je tudi Čcmšeniška planina s svojim obsežnim pobočjem, ki sega tja do Šentgotarda. Omeniti moramo, da Integralov! avtobusi povezujejo domačine z dolino. Naselja in ... in znotraj zaselke na zahodnem in jugozahodnem predelu Čemšeniške planine, kot so Limovce, Brezje, Šentgotard z Zagorjem pa povezuje s svojim avtobusom Jože Šerak. Do pred kratkim še s starim, danes pa jih dnevno povezuje z najnovejšo pridobitvijo Integrala Zagorje, z novim avtobusom znamke MAN SU 313 PAK. Jože je na dan izida te številke Zasavca šofer novega avtobusa natančno sedemnajst dni. Novi MAN je sodobno vozilo opremljeno z najno vej širni dosežki v tej veji avtomobilizma, varno za potnike in prijazno okolju. NAGRADNO VPRAŠANJE: Napišite datum prve registracije Jožetovega vozila MAN! jr > - otroci, vozovnico velja do 14 leta starosti «strni or ji od BO lela daljo Pri nakupu sezonske voTovnlce |e obvezna fotografiji Kariese lakta kupilo v: Tirbtioal pw|«ralolil INTEGRAL ZAGORJE, nad avtobeseo 'podaje w Za« orje in w pon lovni enoti INTEGRAL ZAGQIUE vTitartub _ -tir rta sedeTu pedjetfNUItrd.v.o: rZekevcu. , ■ si ' SPIiifcii•''* ,tž PROGRAM E TV ČETRTEK, 6.11. 11.00 SKOK V ŠPORT (P)-GOST ALOJZ MIKLAVČIČ 11.30 JUBILEJNI KONCERT SKUPINE ZASAVCI (P) 20.00 SEDEM (22) - INFORMATIVNA ODDAJA 20.20. GOST TEDNA JANEZ GROBOUŠEK 21.30 SEDEM INFORMATIVNA ODDAJA (P) PETEK, 7. 11. 11.00 SEDEM INFORMATIVNA ODDAJA (P) 11.20 GOST TEDNA (P) SOBOTA, 8.11. 11.00 VETER NOSI PESEM MOJO 11.30 SKOK V ŠPORT (P) 12.00 APOLON 1. DEL Z GOSTJO REGINO (P) 12. 45 SEDEM (P) 13. 10 GOST TEDNA - JANEZ GROBOLJŠEK (P) PONEDELJEK, 10. 11. 20.00 VETER NOSI PESEM MOJO 2. DEL TOREK, 11. 11. 11.00 VETER NOSI PESEM MOJO (P) SREDA, 12. 11. 20.00 SKOK V ŠPORT (23) 20.30 APOLON 2. DEL ČETRTEK, 13. 11. 11.00 SKOK V ŠPORT (P) 11.30. APOLON (P) 20.00 SEDEM INFORMATIVNA ODDAJA (23) 20. 20 GOST TEDNA 21.30. SEDEM INFORMATIVNA ODDAJA (P) PETEK, 14. 11. 11.00 SEDEM INFORMATIVNA ODDAJA (P) 11.20 GOST TEDNA (P) 2WC 6. Ilstopad 2003 hikrt iMrmožvnjskih zaN.irovinj /nvaroviilnirt* Triglav vam omogoča, da ( (»lovilo zavaruj(‘l(‘ pirmožnijc svojo (Iružiiu*. Ohliknjvlv ^a po svojih žoljah in polrvhah. v njem pa lahko zclriižnjolo tako nova kol Uidi žt* sklenjena zavarovanja. Odloeilev za skl(‘nit(»v prem()ž(‘njskih zavarovanj v paketu je razumna predvs(,m iz tr('h razlogov: • s paketom pridobile pak(‘tni popust. • vsa zavarovanja sklenete hkrati. • izkoristile zelo ugodne plač ilne po^ojt'. lako bost(' prihranili (hmar. eas in odveem1 skrbi. Najbolj dragocen pa je eetrti J‘‘zlo«. S pak(‘lom premoženjskih zavarovanj /avarovalniet' Triglav boste pripravIjeni na vse. Pripravljeni na vse. triglav premoženje zavarovalnica triglav.d.d. Osebni - NENAMENSKI - DOLCOB pod UGODNEJŠIMI po [ Celje - skladišče .D-Per ! 6/2003 5000012855, COBISS o na podlagi plačilne kartice KARANTA Banke Zasavje SSAt 8501 0000 loiju 12-99 “““ IME IN PRIIMEK KAR^TIA - rok odplačila : nad 2 do S let - obrestna mera: 10,40% nominalna, fiksna - višina kredita: do 1.000.000 SIT - brez zavarovanja - odplačilo preko trajnega naloga IVOVA ponudba - znižanje obrestne mere za stanovanjske kredite /O banka zasavje Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Trg revolucije 25 c, Trbovlje