INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOLJE letnik XVIII. št. 10 Gasilci so bili tokrat zelo dejavni, kot je razbrati iz člankov v časopisu; priredili so gasilsko tekmovanje, pripravili skupno operativno vajo, poskrbeli za podmladek, se izobraževali pa tudi zabavali na gasilskih izletih. Na sliki zgoraj so otroci iz vrtca po ogledu gasilskega avtomobila v Zagorici, na sliki levo pa utrinek iz operativne gasilske vaje "Zavod prizma 2012" v Ponikvah. Prispevke za naslednjo številko sprejemamo najkasneje do 15. 11. 2012 KURILNICA PO SISTEMU STARO ZA NOVO, VSE SAMO ZA Od preprostega tesnila, do popolnega sistema za sanitarno vodo. Ko vas zgrabi, da bi se odžejali, umili ali pa pristavili za juho, postane prav vsak detajl nepogrešljiv. Vse lahko dobite v kateri koli izmed naših, vedno dobro založenih trgovin. Od prvega do zadnjega. Že celih 20 let. , - j ' fc r* * .; j. . Prodajni centri MIX: iS Ljubljana, Stegne 15 [01/513 1340] Velenje, Kosovelova ul. [03/898 60 56] Ponikve, Ponikve 96 [01/788 7190] Piše: župan Janez Pavlin Spoštovane občanke, cenjeni občani V deželo je prišla jesen z vsemi svojimi lastnostmi. Opravljena so skoraj vsa dela na poljih in lahko rečem, da je bilo dobro leto kljub neugodnim vremenskim pogojem. Ampak dela nikoli ne zmanjka. Zaključili smo s pridobivanjem služnosti za projekt suhokranjski vodovod, ki so pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja. Zahvaljujem se vsem, ki ste imeli posluh, razumevanje in ste se hitro odzvali za podpis služnosti. Omenjen projekt bo pridobitev za vse občane, saj bo oskrba z vodo tudi v sušnem obdobju bolj zanesljiva. Vsi se pa zavedamo pomena oskrbe s kvalitetno pitno vodo. Vendar imajo nekateri občani trdo srce, še kamen bi se prej usmilil, da niso pristopili k služnostni pogodbi in smo morali spreminjati projekt. Klub vsemu smo pridobili gradbeno dovoljenje. Vlada Republike Slovenije je sprejela sklep črpanja sredstev evropske kohezijske politike za obdobje 2007 - 2013 s prerazporeditvami in dodelitvijo dodatnih pravic porabe. Čakamo na odločbo o sofinanciranju projekta Oskrba prebivalstva s pitno vodo Suhe Krajine, torej se v naslednjem letu prične gradnja suho-kranjskega vodovoda. V Strugah so pričeli z izgradnjo večnamenskega doma oziroma gasilskega doma. Narejena so zemeljska dela in priče-tek gradnje temeljev. Več o tem v naslednji številki občinskega glasila. V Predstrugah so se začela dela izgradnje fekalne in meteorne kanalizacije ter vodovoda na tem odseku. Rok za izvedbo del je do konca meseca novembra. Občane ob tem odseku prosim za razumevanje, potrudili se bomo, da bo čim manj nevšečnosti v času gradnje. Včasih bo potrebno malo potrpljenja. Hvala za potrpežljivost. V Ponikvah napreduje izgradnja kanalizacije, vendar je teren zelo kamnit (VI. kategorija), tako, da je potrebno večkrat miniranje. Upam, da ne bo povsod tako trde kamenine, da bo lahko šla gradnja po planu. Poleg izgradnje podtlačne kanalizacije bomo izvedli še TK kanalizacijo za informacijsko tehnologijo in javno razsvetljavo. Dodatni problemi, ki nastanejo, jih sproti rešujemo. Če smo pripravljeni na konstruktivni dialog, se vse stvari lahko rešijo. Zavedati se moramo, da obstajajo določeni zakoni in pravilniki, katerih se moramo tudi držati. V vasi Cesta smo ukinili dva železniška prehoda in naredili nadomestno pot. Pravilnik zahteva, da mora biti cesta oddaljena vsaj 6 metrov od osi proge in zavarovana z varnostno cestno ograjo. Cesto bo potrebno razširiti še za 0,75 m (sestanek bo z lastniki zemljišč) ter postaviti cestno ograjo na dolžini cca. 250 m. Dobili smo tudi informacijo, da se nadaljujejo aktivnosti za zavarovanje prehoda z zapornicami, obenem pa bomo rekonstruirali lokalno cesto s križiščem. V mesecu oktobru so bila izvedena hortikulturna dela v vasi Kompolje, Cesta, Videm, na pokopališču Struge in Videm, ob obeh mrliških vežicah, ter na spominskem obeležju v Strugah in Predstrugah. Bliža se praznik Vsi sveti oziroma Dan spomina na mrtve, ko obiščemo grobove in se s cvetjem in prižiganjem sveč poklonimo spominu na mrtve. Upravljavci pokopališč morajo skladno z Uredbo o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami zagotoviti ločeno zbiranje odpadnih nagrobnih sveč. Večina nagrobnih sveč je sestavljenih iz materialov, ki se lahko predelajo. Seveda ob pogoju, da so odpadne sveče odložene ločeno od ostalih odpadkov. Zato bodite ob obisku pokopališča pozorni in odložite odpadne sveče v pravi zabojnik. Ločujte sveče in ostale biološke odpadke!!! Pred nami je tudi praznik Dan reformacije. 31. oktobra praznujemo Dan reformacije. Slovencem je reformacija prinesla prvo knjigo v slovenskem jeziku in s tem knjižni jezik ter prvo imenovanje pojma Slovenec. Vsem Vam čestitam k Dnevu reformacije. ♦ KAZALO Seja občinskega sveta - planirana in izvedena dela................................ 4 Tretje Dobrepoljsko vandranje.............................................................. 12 Tekmovanje gasilsko-športnih disciplin v GZ Dobrepolje........................ 14 Gasilska vaja »Zavod prizma 2012« v Ponikvah......................................17 Intervju z Matevžem Prijateljem.......................................................... 24 DOBRODELNA AKCIJA - Nabava aparata za merjenje gostote krvi v ZD Videm (INR) Spoštovani. Najprej se zahvaljujem vsem, ki ste že prispevali sredstva za nabavo aparata za merjenje gostote krvi. Na poseben račun je prispelo 1.180 EUR, aparat pa stane 4.000 EUR. Akcijo so že podprli: Miklič Jože, Videm Polzelnik Branko, Predstruge Rus Frančiška, Podtabor Mohar Darja, Podpeč Novak Anton, Podgora Zakrajšek Jože, Ponikve Avtoprevoznik Stane Mustar s.p., Kompolje Zavod sv. Terezije, Videm Vidmar Erika, Predstruge Šmid&Vehovar d.o.o., Ponikve Butan Plin d.d. , Ljubljana Volf Marija, Ponikve Nose Janez,Tisovec Šuštar Marija, Podgora Prosim vas za pomoč, ki jo lahko nakažete na za ta namen odprt račun na Občini Dobrepolje. Podatki za nakazila: TRR: 01220-0100002026, sklic 75969-12, namen: THROMBO Iskrena hvala. Janez Pavlin, župan Seja občinskega sveta Za mizo so zopet sedli svetniki Občinskega sveta občine Dobrepolje, razpravljali o izvedenih in planiranih delih v občini, o ustanovitvi skupne občinske uprave za področji inšpekcije in redarstva, se seznanili z izvrševanjem proračuna za letošnje leto ter s še vedno perečo problematiko kamnoloma v Predstrugah. Mojca Pugelj Župan je kot po navadi svetnike najprej seznanil s planiranimi in izvedenimi deli v občini. V spodnji tabeli so navedeni najpomembnejši. PROJEKTI IN INVESTICIJE REALIZIRANE in PREDVIDENE AKTIVNOSTI ŠOLSKO ŠPORTNI CENTER - JVIZ OŠ DOBREPOLJE V sklopu celovite ureditve novega šolskega centra je bil za obnovo kuhinje in pomožnih prostorov JVIZ OŠ Dobrepolje odprt postopek oddaje javnega naročila. Dobili so več ponudb, ki pa ne v celoti ne ustrezajo javnemu naročilu. Potekajo postopki za revizijo razpisa. OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT Do konca leta naj bi občina pripravila neformalno javno razgrnitev dopolnjenega osnutka OPN, da se bo občane seznanilo, katere zazidljive parcele so bile zaradi poplav izvzete iz zazidalnega območja. PODPEŠKA JAMA Na pročelje fasade pred vhodom v Podpeško jamo je nameščen informacijski terminal / info-mat, posnet je bil promocijski film o Podpeški jami, sledi še spletna predstavitev jame z vsebinami infomata. IZGRADNJA VODOVODA HOČEVJE Dobra polovica objektov od skupnih 94 je priključenih na vodovodno omrežje, ki normalno obratuje. Zoper uporabnike ,ki se še niso priključili na javno vodovodno omrežje, bodo začeti inšpekcijski postopki. OBRTNA CONA PREDSTRUGE V zemljiški knjigi je z upravnim aktom občine Dobrepolje je začet postopek pogodbene komasacije. V pripravi so pogodbe razdelitev zemljišč. KANALIZACIJA IN ČISTILNA NAPRAVA PONIKVE Za izgradnjo kanalizacijskega omrežja je bilo izbrano podjetje Komunalne gradnje Grosuplje, ki bo opravilo pogodbena dela v vrednosti 1 milijon in 200 tisoč evrov. Vzporedno z gradnjo se bodo opravili še vodi za optiko in javno razsvetljavo. Pridobljena so bila tudi sredstva s strani države, v višini 137 tisoč evrov. UREDITEV VAŠKEGA JEDRA V NASELJU PRI CERKVI -STRUGE Občina Dobrepolje se je še lansko leto prijavila na razpis Ministrstva za kmetijstvo in okolje za sofinanciranje projekta. Projekt se zaenkrat ne bo pričel izvajati, občina bo prihodnje leto ponovno kandidirala za sredstva sofinanciranja. POSTAVITEV 'SCHELTERJA' V PONIKVAH V pripravi je pogodba med Občino Dobrepolje in Telekomom za postavitev omarice (shelterja), ki bo vas Ponikve še v letošnjem letu pričela oskrbovati s hitrejšo internetno povezavo (30MB). V prihodnjem letu naj bi takšne omarice dobili še v vaseh Kompolje, Podpeč, Bruhanja vas in Zagorica. Svetniki so v naslednji točki razpravljali o Odloku o ustanovitvi skupne občinske uprave »Medobčinski inšpektorat in re-darstvo občin Dobrepolje, Loški Potok, Ribnica, Sodražica in Velike Lašče«. Občinski inšpektor Cvetko Staniša je pojasnil, da medobčinski inšpektorat deluje neodvisno, samostojno ter seveda v skladu z zakonom, podzakonskimi predpisi in predpisi občin ustanoviteljic. Občina Dobrepolje se je s potrditvijo svetnikov pridružila k že ustanovljenemu inšpektoratu občin Loški Potok, Ribnica, Sodražica in Velike Lašče. Glede na razmerje števila prebivalcev posamezne občine do števila vseh prebivalcev občin ustanoviteljic, bo občina Dobrepolje plačevala 17% vseh stroškov delovanja tega organa (največ Ribnica - 44%, najmanj Sodražica in Loški Potok - 10%, Velike Lašče - 19% stroškov). V nadaljevanju seje so se svetniki seznanili s poročilom o izvrševanju občinskega proračuna za obdobje od januarja do konca junija 2012. Realizacija proračuna je nizka. Vzrok naj bi bil v poznem sprejetju proračuna. Jože Samec, Bojan Zgonc, Zvone Gosar in Roman Bukovec pa so pripravili tudi poročilo o problematiki kamnoloma v Predstrugah. Glede na ugotovljeno stanje, so svetniki predlagali kar nekaj sklepov: 1. V občinski prostorski načrt občine Dobrepolje se uredijo prostorski pogoji za postopno sanacijo kamnoloma v Predstru-gah 2. Pri vseh javnih razpisih je potrebno dopolniti razpisne pogoje z bonitetno oceno izvajalca dela po javnem razpisu, potrdili o plačanih obveznostih do države in lokalne skupnosti, določiti pogodbene kazni za neizvrševanje pogodbenih obveznosti in bančne garancije za nepravočasno ali nekakovostno izvedbo del 3. Nadaljuje se s pogajanji s podjetjem KPL za sklenitev aneksa k pogodbi o medsebojnem sodelovanju med občino in KPL, dolgovani znesek se od KPL iztoži, spore pa se iz naslova plačila upošteva pri bodočih razpisih občine. 4. Pogodba o izvajanju zimske službe in vzdrževanju cest med občino Dobrepolje in podjetjem KPL se ustrezno zavaruje za njeno izvršitev. 5. Ustanovljena komisija nadaljuje s svojim delom in o pogajanjih s podjetjem KPL in o tem poroča občinskemu svetu. 6. Do konca leta se izdela obračun poslovanja s KPL. Obračun naj se dopolni z analizo in predlogi za naprej. Svetniki so v svet JVIZ OŠ Dobrepolje imenovali Bojana Novaka iz Bruhanje vasi, Renato Škulj iz Ponikev in Damjano Adamič iz Kompolj, v Svet zavoda Mestne knjižnice Grosuplje so imenovali Vido Novak iz Bruhanje vasi, v svet Zavoda Prizma Ponikve pa Judito Oblak. Svetniki so izvolili elektorja in kandidata za bližajoče se volitve v Državni svet Republike Slovenje. Elektor je postal Jože Hočevar, kandidat za državnega svetnika pa Dušan Strnad. ♦ Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD _LJUBLJANA_ Oddelek za kmetijsko svetovanje Videm 36, 1312 Videm Dobrepolje franc.omahen@lj.kgzs.si OBVESTILO Vse kmetovalce, ki ste v sistemu davčnih obveznosti registrirani kot pavšalisti, obveščamo, da bo potrebno s 1. januarjem 2013 obračun izplačanega pavšalnega nadomestila oddati v elektronski obliki preko sistema - eDAVKI. V kolikor boste pri tem potrebovali našo pomoč, vas obveščamo, da nas je potrebno predhodno pisno pooblastiti, da v vašem imenu oddamo izpolnjeno elektronsko poročilo. Pozivamo vse, ki želite koristiti naše usluge, da se oglasite v naši pisarni, kjer boste podpisali pooblastilo. Pooblastilo oddajte čim prej, najkasneje do konca leta 2012. Franci Omahen, KSS Dobrepolje V A B I L O V petek, 16. novembra 2012, ob 10. uri, bo v mali dvorani Jakličevega doma potekalo predavanje z naslovom "Namen mlečne kontrole in selekcije". •T x i - Predavanje bo izvedeno v sodelovanju z občino Dobrepolje. Vodil ga bo Matjaž Hribar iz selekcijske službe Kmetijsko gozdarskega zavod Ljubljana. Cilj predavanja je izboljšanje selekcije pri vzreji krav molznic in odpravljanje napak potomk z izbiro pravega bika za osemenjevanje. Predstavljen bo namen Ap kontrol in uporaba podatkov za boljše rejske uspehe. Predavatelj bo na voljo tudi za morebitna vprašanja. društvom Dobrepolje in občino Dobrepolje, vabi v sredo, 7. novembra, na strokovno ekskurzijo v okolico Ljubljane. Ogledali si bomo štiri kmetije: • Hribar Franc, Škofljica; sodoben hlev, mlečna proizvodnja; • Mis Tomaž, Zavrh; mlečna proizvodnja, reja bikovskih mater; • Bizanc Andreja, Žlebe; predelava mleka na kmetiji in prodaja na domu, degustacija; • Tome Drago, Podutik; turistična kmetija, predelava mesa, klavnica, tam imamo tudi kosilo. Odhod avtobusa je iz Strug ob 7.30, nato se bo ustavil še v Kompoljah, Podgori, Vidmu - avtobusna postaja ob 8.00. Prijavite se lahko do petka, 2. novembra na tel. 041310 169. Lastna udeležba je 17 EUR v ceno všteto kosilo in degustacija sira. w OBČINA DOBREPOLJE Turistično društvo Dobrepolje v sodelovanju z Občino Dobrepolje VABI vse, ki bi želeli ponuditi in prodajati svoje izdelke in pridelke na EKOTRŽNICI, ki bo organizirana v soboto, 10. novembra 2012 od 8.30 ure dalje, na trgu pred občinsko stavbo! PRIDITE, PRODAJAJTE, KUPUJTE! PRIJAVE sprejema TD Dobrepolje na telefon: 041/96-28-23 ali e-mail: td.dobrepolje@gmail.com I^H EK RP ra Evropad kmetijski Meti za razvoj podeželja Evropa Investira v podeželje TURISTIČNO DRUŠTVO DOBREPOLJE LAS ftj poteh dediščine od Idrijce do Kolpe VOLITVE PREDSEDNIKA REPUBLIKE 11. 11. 2012 Predsed nik državnega zbo ra Repub li ke Slove nije je z Od lo kom o razpisu vo litev predsed ni ka Repub li ke (Uradni list RS, št. 57/2012) razpisal volitve predsednika republike. Za dan glasovanja na volitvah je določena nedelja, 11. novembra 2012. V kolikor nihče izmed kandidatov v prvem krogu ne bo prejel z ustavo predpisane večine veljavnih glasov, bo v skladu z določbami zakona drugi krog v nedeljo, 2. decembra 2012. Volitve predsednika republike ureja Zakon o volitvah predsednika republike ZVPR (Uradni list RS, št. 39/92 in 73/03 - odločba US). Glede vprašanj, ki niso posebej urejena z ZVPR, se smiselno uporabljajo določbe Zakona o volitvah v državni zbor. Glasuje se samo za 1 (enega) kandidata/kandidatko, tako da obkrožite številko pred njegovim/njenim imenom in priimkom. Pravico glasovati na volitvah imajo državljani RS, ki imajo pravico voliti v Državni zbor, to so volivci, ki bodo najpozneje 11. novembra 2012 dopolnili 18 let starosti. Ne glede na prejšnji stavek pa pravice glasovanja nima državljan RS, ki je dopolnil 18 let starosti, a mu je bila zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez nj egovo polnoletnost ter ni sposoben razumeti pomena, namena in učinkov glasovanja in je sodišče posebej odločilo o odvzemu volilne pravice. Imajo pa pravico glasovati osebe, ki jim je bila pred 9. avgustom 2006 zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti s pravnomočno sodno odločbo popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njihovo polnoletnost, če sodišče po 9. avgustu 2006 ni posebej odločilo o odvzemu pravice voliti in biti voljen. Na volitvah se lahko glasuje na voliščih, ki jih je določila Okrajna volilna komisija za območj e, v katerega j e volivec vpisan v splošni volilni imenik, v nedeljo, 11. novembra 2012, od 7. do 19. ure in v posebnih primerih, ki jih odloča zakon: • po pošti v Republiki Sloveniji, če je volivec, ki bo na dan glasovanja na zdravljenju v bolnišnici ali zdravilišču, v zaporu ali priporu, v domu za ostarele občane in nima prijavljenega stalnega prebivališča v domu, tako da najpozneje 10 dni pred dnevom glasovanja sporoči Okrajni volilni komisiji, da želi glasovati na tak način, zadnji dan za vložitev obvestila je sreda, 31. oktober 2012, • na predčasnem glasovanju na posebnem volišču na sedežu Upravne enote Grosuplje, Taborska cesta 1, II. nadstropje, v torek, 6. 11., sredo 7. 11. in v četrtek 8. 11. 2012 med 9. in 17. uro, • na domu na dan glasovanja 11. 11. 2012, če bo volivec najpozneje 3 dni pred dnevom glasovanja, to je do vključno 8. 11. 2012, sporočil Okrajni volilni komisiji Grosuplje na tel. št. 7810 917 in 7810 910, da želi glasovati na tak način, • na volišču, določenem za glasovanje volivcev, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja (OMNIA) s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, II. nadstropje, na dan glasovanja 25. 3. 2012. Če želi volivec glasovati na tak način, mora do četrtka, 8. 11. 2012, to pisno sporočiti Okrajni volilni komisiji, kjer ima volivec prijavljeno stalno prebivališče (obrazec vloge in naslovi Okrajnih volilnih komisij so na voljo na spletni strani Državne volilne komisije), • na diplomatsko konzularnih predstavništvih in po pošti iz tujine, če to sporočijo Državni volilni komisiji najpozneje do vključno 11. oktobra 2012, • volivci - invalidi, ki bodo ocenili, da njihovo redno volišče ni dostopno invalidom, bodo lahko glasovali na volišču, ki je dostopno invalidom (to volišče je določeno v Družbenem domu Grosuplje, Taborska cesta 1), vendar morajo namero, da bodo glasovali na takem volišču in ne na volišču za območje, za katerega so vpisani v volilni imenik, sporočiti Okrajni volilni komisiji (3 dni pred dnem glasovanja). Volilna opravila vodijo in izvajajo volilni organi, ki vodijo volitve v Državni zbor, to je Državna volilna komisija, volilne komisije volilnih enot in okrajne volilne komisije. Glasovanje na voliščih in ugotavljanje izida glasovanja na voliščih vodijo volilni odbori. SESTAVA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE GROSUPLJE 4. VOLILNA ENOTA, 3. VOLILNI OKRAJ sedež: Taborska cesta 1, Grosuplje, tel. št. 7810 917, 7810 910, fax: 7810 919 PREDSEDNICA: NAMESTNIK PREDSEDNICE: POLONA MARJETIČ-ZEMLJIČ IVAN GABROVEC ČLANICA: NAMESTNICA ČLANICE: NEVENKA ZAVIRŠEK ALJA GABRIJEL ČLANICA: NAMESTNIK ČLANICE: MILENA STRNAD BOJAN NOVAK ČLAN: NAMESTNIK ČLANA: ALEŠ TOMAŽIN FRANCI ZORKO TAJNIK OVK: NAMESTNICA TAJNIKA: ANDREJ STRUNA DRAGICA URBAS Tajnik OVK Grosuplje Andrej Struna Republika Slovenija OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA GROSUPLJE 4. volilna enota, 3. volilni okraj Številka: 041-2/2012-10 (10) Datum: 29. 8. 2012 Na podlagi 7. in 20. člena Zakona o volitvah predsednika republike (Uradni list RS, št. 39/92 in 73/03 - odločba US) ter Odloka o razpisu volitev predsednika republike (Uradni list RS, št. 57/2012) je Okrajna volilna komisija Grosuplje sprejela naslednji S K L E P O DOLOČITVI VOLIŠČ IN NJIHOVIH OBMOČIJ Za izvedbo volitev predsednika republike, ki bodo v nedeljo 11. novembra 2012, je Okrajna volilna komisija Grosuplje na seji dne 29. 8. 2012 določila naslednja volišča in njihova območja: I. zap. št. oznaka volišča ime volišča sedež volišča območje volišča dostopno invalidom 1. 403001 JAKLIČEV DOM DOBREPOLJE Videm 34, Videm-Dobrepolje Bruhanja vas, Mala vas, Podgora, Podgorica, Podpeč, Videm da 2. 403003 GASILSKI DOM ZDENSKA VAS Zdenska vas 59 Zdenska vas ne 3. 403004 GASILSKI DOM HOČEVJE Hočevje19 Hočevje ne 4. 403005 GASILSKI DOM ZAGORICA Zagorica 36 a Zagorica da 5. 403006 VAŠKI PROSTOR PREDSTRUGE Predstruge 60 Cesta, Predstruge, Vodice da 6. 403007 GASILSKI DOM KOMPOLJE Kompolje 60 Kompolje da 7. 403008 OSNOVNA ŠOLA PONIKVE Ponikve 38 Ponikve (razen hišnih št. 75, 75 A, 75 B in od 75 D do 86 ) da 8. 403009 DVZ PONIKVE Ponikve 76 Ponikve - hišne št. od 75 do 86 (razen hišne št. 75 C) da 47. 403049 OŠ STRUGE Lipa 16 Četež pri Strugah, Kolenča vas, Lipa, Paka, Podtabor, Potiskavec, Pri Cerkvi - Struge, Rapljevo, Tis-ovec, Tržič da II. Okrajna volilna komisija Grosuplje določa tudi posebna volišča in sicer: • Volišče št. 901 za predčasno glasovanje dne 6., 7. in 8. 11. 2012 s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, Grosuplje v I. nadstropju - dostopno invalidom, • Posebno volišče dostopno invalidom, št. volišča 403010 oziroma (950) s sedežem: DRUŽBENI DOM GROSUPLJE, Taborska cesta 1, Grosuplje, • volišče št. 970 - OMNIA za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja in sicer s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, Grosuplje v I. nadstropju - dostopno invalidom. III. Ta sklep se posreduje Upravni enoti Grosuplje, pristojni izpostavi geodetske uprave, Državni volilni komisiji in objavi v lokalnih časopisih. Polona Marjetič-Zemljič, univ.dipl.prav. PREDSEDNICA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE GROSUPLJE DR. DANILO TURK Za skupno dobro. www.daniloturk2012.si Moja zaveza državljankam in državljanom Slovenije > Zavezujem se, da bom naredil vse, kar je v moji moči, za naše skupno dobro, za spoštovanje in uveljavljanje človekovih pravic kot temeljnega merila človekove svobode in pravične družbe. > Z vsem svojim delom bom krepil temeljni vrednoti pravičnosti in solidarnosti. Zavzemal se bom za utrjevanje načela vladavine prava in za spoštovanje pravosodja. ' Zavzemal se bom za krepitev resničnega javnega dialoga, za medsebojno spoštovanje in za boljše medsebojno razumevanje. »Javni dialog bom krepil s svojim zgledom, s spodbujanjem podobnega ravnanja pri drugih javnih akterjih in z opozarjanjem na ravnanja, ki od tega odstopajo. > Podpiral bom ustvarjalnost in vsestransko podjetnost in spodbujal razvoj vsega, kar bolj kot doslej omogoča njun razcvet, zlasti vse ravni in oblike izobraževanja, raziskovanja in kulture. • Zavzemal se bom za rast konkurenčnosti našega gospodarstva in javnih služb, ki bo temeljila na čedalje večjem vložku znanja in rezultatov raziskovalnega dela. • Podpiral bom strukturne reforme na področju delovnih razmerij in pokojninskega sistema, saj lahko le tako zagotovimo medgeneracijsko solidarnost, ki bo mladim omogočala dovolj zgodnje prevzemanje polne odgovornosti zase, starejšim pa varno in dostojanstveno starost. • Prizadeval si bom za trajnostno naravnan razvoj, odgovoren do zanamcev. • Na mednarodni ravni bom krepil dobre sosedske odnose in spodbujal aktivnosti pri oblikovanju politik Evropske unije. • Z aktivnim angažiranjem doma in na tujem bom odpiral slovenska okna v svet, pomagal našemu gospodarstvu, znanosti in kulturi pri nastopu v tujini in krepil ugled, ki si ga zaslužimo. ZAHVALAZA ELEKTRONSKE PROTEZE URBANU SO SE URESNIČILE SANJE Ta svet je lep, če nekomu nekaj daš. Ta svet je lep, če nekoga rad imaš, če stisneš roko komu, ki ga kaj boli. Ta svet je lep, če si človek do ljudi. c-leg proteze v gradu Snežnik Minilo je ravno eno leto, odkar smo začeli z zbiralno akcijo starega papirja in zamaškov, da bi omogočili Urbanu lažje življenje. Z Vašo pomočjo smo zbrali dovolj denarnih sredstev, da je razigrani fant že poleti dobil elektronske proteze, se z njimi na Soči naučil hoditi, ter z novimi močmi zakorakal v deveti razred osnovne šole. ISKRENO SE ZAHVALJUJEM VSEM ZBIRALCEM ZAMAŠKOV IN PAPIRJA, VSEM VAM, DRAGI OTROCI, UČENCI, KI STE ZBIRALI ZAMAŠKE V ŠOLSKEM LETU 2011/2012, VSEM VAM DOBRIM LJUDEM, KI STE ZBIRALI STAR PAPIR. PRISRČNA IN ISKRENA ZAHVALA TUDI VSEM DONATORJEM, DAROVALCEM, SORODNIKOM, PRIJATELJEM, KI STE Z DENARNIM PRISPEVKOM PRISPEVALI ZA ELEKTRONSKE PROTEZE, KI URBANU OMOGOČAJO VARNEJŠO HOJO IN GIBANJE BREZ INVALIDSKEGA VOZIČKA. Posebna zahvala pa velja Urbanovim bratrancem in sestričnam in vsem sorodnikom, ki ste z nesebično pomočjo skrbeli za organizacijo in prevoze zbranih zamaškov in papirja ter vsa ostala skrita dobra dela. Bog naj vam vsem bogato povrne in še enkrat ISKRENA HVALA! Urban Babič z družino Zahvala krvodajalcem Območno združenje Rdečega križa Grosuplje se iskreno zahvaljuje vsem udeležencem tridnevne jesenske krvodajalske akcije! Veseli smo, da se je vabilu odzvalo rekordno število krvodajalcev: v Grosupljem 172 krvodajalcev, v Ivanč-ni Gorici 220 in v Vidmu-Dobrepolje 106, skupaj v treh dneh 498 krvodajalcev. Upamo, da bo večina izmed 71 krvodajalcev, ki so kri darovali prvič, vztrajala v tej humani drži tudi v bodoče! Hvala tudi vsem, ki darujete kri na Zavodu za transfuzijsko medicino v Ljubljani, hvala vsem šolam, ki dajo na razpolago prostore in vsem prostovoljcem, ki pomagajo pri izvedbi krvodajalskih akcij, da skupaj rešujemo življenja! Sekretarka OZRK Grosuplje Anica Smrekar Predsednik OZRK Grosuplje Franc Horvat AUstna knjižnica Gmsujjfje F.nola Dahrvfinlje Iz naše knjižnicesl Videm 34a • tel.: 01/786 71 40 • sikvidem@gro.sik.si V prostore knjižnice Vas vabimo v: ponedeljek in sredo od 12.30 do 19. ure torek in četrtek od 9. do 14. ure petek od 12.30 do 20. ure Od učenja računalništva do dobre knjige! Z območnega srečanja mladih literatov Moški pevski zbor Struge na otvoritvi fotografske razstave »Dobrepoljska odstiranja dežele treh dolin« Vasje Marinča Jasmina Mersel Poleg osnovne dejavnosti, ki je posredovanja gradiva, je prostor knjižnice namenjen tudi širjenju bralne kulture in informacijske pismenosti, pridobivanju novega znanja in razgledanosti, ter prijetnemu druženju. V preteklem mesecu smo tako pričeli z novo sezono srečanj Bralnega kluba Dobrevoljci in pravljičnimi uricami za otroke. Otrokom, ki se šele srečujejo z branjem ali imajo težave pri branju, pa je namenjen sklop petih delavnic »Z igro do branja« pod vodstvom pedagoginje in avtorice številnih učbenikov za učenje branja Viljenke Jalovec. V sodelovanju z Javnim skladom za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna Gorica pa je v knjižnici potekalo tudi območno srečanje mladih literatov »Bližina misli«, s strokovno spremljavo Ane Porenta. Na območnem srečanju mladih literatov so svoja literarna dela predstavile Kristina Grandovec, Renata Janežič, Natalija Pugelj, Hana Černivec in Jasmina Strnad. V knjižnico vas vabimo na ogled nove fotografske razstave »Dobrepoljska odstiranja dežele treh dolin« fotografa Vasje Marinča iz Kočevja. Razstava je nastala v okviru projekta virtual-ne panoramske predstavitve občine Dobrepolje, ki jo je pripravilo Turistično društvo kot del 3. tradicionalnega Dobrepoljskega vandranja. Fotografije prikazujejo zanimivosti in lepote vseh treh dolin Struške, Dobrepoljske in Ponikovske doline in nas spomnijo ali morda presenetijo, kaj vse nas v tem koščku prostora obdaja. Ob otvoritvi razstave so v kulturnem programu sodelovali Zago-riški fantje, Moški pevski zbor Struge pod vodstvom Ane Pugelj, Dramska skupina Scena, ter Mark Ahčin z zvoki harmonike. S svojimi dobrotami pa so nas posladkale članice Društva pode-željskih žena Dobrepolje Struge. Vsem se iskreno zahvaljujemo. Vseslovenski projekt za računalniško pismenost starejših se je odvijal tudi v naši knjižnici Tudi vseslovenski prostovoljni projekt Simbioz@ - e-pismena Slovenija za dvig računalniške pismenosti starejših se je odvijal v krajevni knjižnici Dobrepolje. Skupina starejših se je srečevala vsak dan, od ponedeljka do četrtka, med 15. in 19. oktobrom in s pomočjo znanja prostovoljcev pridobila novo vedenje s področja računalništva. Med drugimi je slednje vključevalo oblikovanje besedila, brskanje po spletu, pošiljanje elektronske pošte. Veseli nas, da so se prostovoljci odzvali v takem številu in prijazno ponudili svojo pomoč. Prostovoljci, ki so delili svoje znanje in čas z udeleženci v projektu Simbioza: Maja Ilar, Natalija Fink, Irena Lumbar, Ambrož Vo-lek in Judita Boštjančič. ♦ Pridružite se nam v mesecu novembru • Ponedeljek, 5. november ob 17. 30 uri: Delavnica »Z igro do branja«, ki jo vodi pedagoginja Viljenka Jalovec. Delavnica je namenjena otrokom prve triade in predšolskim otrokom, ki se že srečujejo z branjem. • Ponedeljek, 12. november ob 19. uri: Bralni klub Dobre-voljci in druženje ter pogovor ob knjižni uspešnici Služkinje avtorice K. Stockett. • Sreda, 14. november ob 19. uri: Literarni večer s Tonetom Partljičem • Vsak petek ob 18. uri: Pravljične urice Mnogo je poti, mnogo načinov, mnogo jezikov, po katerih se razkriva veličina duha, ki povezujejo belo in črno, rdeče in modro, zeleno in rumeno, ki povezujejo vse celine, vse rase in vse Ljudi sveta A prav vse poti bodo 24. novembra vodile v prelepo Podgoriško cerkvico, kjer vas bo Vokalna skupina Mavrica ob 19. uri s svojim letnim koncertom, naslovljenim »MNOGO POTI« skupaj z gosti popeljala pod nebo. Vljudno vabljeni! Koledar prireditev, november 2012 DATUM LOKACIJA NAZIV PRIREDITVE OPIS PRIREDITVE ORGANIZATOR 4. november Videm, Struge Razstava na zahvalno nedeljo Pred cerkvijo pripravimo razstavo kmečkih pridelkov in sladkih dobrot DPŽ Dobrepolje Struge 10. november Videm, Jakličev dom Letni koncert Seksteta Komplet Letni koncert z gosti KD Dobrepolje, Sekstet komplet 10. november Mcsion Večeri družabnih iger in petja Druženje ob družabnih igrah, ter petju MDD 17. november Mcsion Večeri družabnih iger in petja Druženje ob družabnih igrah, ter petju MDD 24. november Mcsion Večeri družabnih iger in petja Druženje ob družabnih igrah, ter petju MDD november Jakličev dom, prostori knjižnice Delavnica za samopomoč s specialistko družinske in zakonske terapije Jano Lavtižar Mestna knjižnica Grosuplje, enota Dobrepolje in Društvo Koma 750, Sekcija Razgledi november Jakličev dom, prostori knjižnice Pravljične urice Vsak petek ob 17h Mestna knjižnica Grosuplje, enota Dobrepolje november Bralni klub Dobrevoljci Druženje ob knjigi. Vsako prvo sredo v mesecu Mestna knjižnica Grosuplje, enota Dobrepolje Tretje Dobrepoljsko vandranje TD Dobrepolje je v sodelovanju z občino Dobrepolje, Planinskim društvom Dobrepolje, Športnim društvom Dobrepolje, Društvom gobarjev Štorovke, Društvom podeželskih žena Dobrepolje - Struge, Dramsko skupino Scena in Društvom upokojencev Dobrepolje, tudi letos organiziralo tradicionalno, že 3. Dobrepoljsko vandranje, ki je potekalo v soboto, 13. oktobra 2012. TD Dobrepolje Pohodniki so lahko vandrali po daljši in krajši Dobrepoljski poti, Rimski poti Jerneja Pečnika, Sprehajalnih poteh račke Kratkotačke, konjička Kopitljačka in zajčka Dolgouhca. Za vse športne navdušence pa so poskrbeli člani ŠD Dobrepolje, saj so letos organizirali 2. Dobrepoljski tek ter prvič družinski in šolski tek. Vandrati smo začeli že v četrtek, 11. oktobra, saj so se tudi letos na Dobrepoljsko vandranje podali tudi šolarji. Učenci 6. in 9. razreda so se skupaj z učiteljicami podali po Dobrepoljski poti, katero je vodil g. Alojzij Nučič, učenci 7. razredov pa so skupaj z Judito Boštjančič vandrali po Rimski poti Jerneja Pečnika. Najmlajši pa so se podali po krajši Dobrepoljski poti in sprehajalnih poteh. Kljub temu, da nam vreme letos ni bilo ravno naklonjeno, smo zelo veseli, da se je vandranja udeležilo lepo število pohod-nikov in tekačev. Vseh skupaj je bilo okrog 200. Pohodnike je po Dobrepoljski poti tudi letos vodil g. Alojzij Nučič, kateri je med potjo predstavil številne zanimivosti in lepote naše doline. Vandrati so pričeli na Vidmu pred Jakličevim domom, od koder so se usmerili proti šoli in vrtcu, mimo cerk- ve Roženvenske Matere Božje v Podgorico, kjer so se za trenutek ustavili pri g. Jožetu Hrenu, kateri je ponudil domače žganje, čaj in pecivo. Le nekaj metrov naprej, so se za hip ustavili še ob spominski plošči na hiši Frana Jakliča Podgoričana. Nato so pot nadaljevali mimo Ratik v Bruhanjo vas, od tod pa v Zagorico. Pri Erčuljevih so pohodnike sprejeli domači s pecivom, s kapljico domačega in jim omogočili ogled konj. Hvala za gostoljubje. Sredi vasi je ga. Marička Žni- daršič povedala zgodbe ga. Ančke Lazar in nekaj znamenitosti o vasi. Poleg tega so si pohodniki v gasilskem domu ogledali razstavo reprodukcij slik Toneta Kralja, prijazni vaščani pa so jih tudi pogostili z raznovrstnim domačim pecivom in čajem. Tukaj gre zahvala PGD Zagorica, ki vsako leto odstopijo prostore svojega gasilskega doma. Zahvala požrtvovalnim ženam iz Zagorice, ki so pripravile »razkošje« peciva. Posebna zahvala ga. Tončki Hren, ki vsako leto pripravi več vrst peciva od flancatov, štrukeljcev dalje, ki pohodnikom dobro teknejo. Hvala Mariji in Nini Kastelic ter Jožici Purkat za pecivo ter Meliti Lenarčič in Andreji Levstek za pecivo in za postrežbo peciva in čaja. Hvala tudi Saši Kastelec za pomoč pri postrežbi. Od tu so pohodniki nadaljevali pot skozi Malo vas in kaj kmalu prispeli v Zdensko vas, kjer jih je na zdenski rebri pozdravil g. Ivan Grandovec in jim predstavil zgodovino kraja, članice DPŽ Dobrepolje - Struge so postregle z raznimi dobrotami, družina Zrnec pa je pripravila lipov čaj. Ogledali so si tudi cerkev Sv. Antona Padovanskega in izvedeli marsikaj zanimivega, za kar gre zahvala ravnatelju g. Ivanu Grandovcu. Od tu so se podali po »stari cesti« (rimski cesti) do najstarejše vasi v Dobrepolju, to je vas Cesta. Tu sta jih pogostili ga. Ana Godec in ga. Jožica Grandovec. Okrepčali so se lahko z raznimi vrstami domačega kruha, žganjem ... Tako je bilo za pohodniki že kar dober del prehojene poti. Pot jih je nato popeljala do Predstrug, od koder so se mimo kamnoloma začeli vzpenjati v pobočje Male gore in nadaljevali mimo Videmskega hriba do Podpeči. Možno si je bilo ogledati Podpeško jamo in pohodniki so vrnili nazaj na Videm. Vsi pohodniki pa so dobili tudi spominek na vandranje, in sicer vrečko z lipovim cvetjem iz Lipovega gaja na Zden-ski rebri. Poleg Dobrepoljske poti, pa so se pohodniki lahko že drugič podali po Rimski poti Jerneja Pečnika. Z avtobusom so se odpeljali v Male Lašče, kjer so pričeli pohod. Vandrali so po 13 km dolgi poti, pod vodstvom g. Edija Zgonca. Pot vodi od Malih Lašč, preko Ponikev, Predstrug, Ceste, Zdenske vasi do zadnjega miljnika pri Fur-lanu. Tako jih je pot najprej vodila skozi gozdno cesto v Ponikve, kjer so jih pri DVZ Prizma pričakali in pogostili direktorica zavoda ga. Katja Vipotnik, g. Bojan Bukovec in člani folklorne skupine ter vaščani Ponikev. Pogostili so jih s potico, pecivom in pijačo. Pot so nato nadaljevali skozi gozd do požiralnika Pasnica ter nato do cerkve Sv. Florjana, kjer je g. Edi na kratko predstavil cerkev, pridružil pa se jim je tudi njihov ključar. Pot jih je naprej vodila po »kurji gasi« do hiše Kolenčevega Jula, kjer jih je prijazno okrepčal še g. Julij Brodnik. Nato so nadaljevali pot skozi Spodnji del Poni-kev, mimo Zalipovca in kaj kmalu prispeli v Predstruge ter naprej na Cesto, kjer pa so jih pričakale ga. Ana Godec in učenke Ana Brodnik, Laura Zupančič in Kristina Grandovec. Postregle so z rimsko jedačo in pijačo. Tako okrepljeni z novo energijo so se podali na Zdensko reber do cerkve Sv. Antona Padovanskega, kjer jim je g. Zrnec predstavil cerkev, ga. Zrnec pa je ponudila pecivo in lipov čaj. Od tu pa je bil pred pohodniki samo še zadnji podvig, in sicer vračanje na Videm, skozi Zdensko vas in Malo vas. Za spomin na vandranje pa so tudi letos pohodniki Rimske poti dobili rimske kovance. ŠD Dobrepolje pa je tudi letos organiziral že 2. Dobrepoljski tek, ki je bil z razliko od lanskega leta za malenkost krajši, saj so tekači pretekli 10 km. Teka se je udeležilo 69 tekačev. Novost letos pa je bil družinski in šolski tek (1,7 km) na katerega so se lahko podale družine z majhnimi otroki ter šolska mladina. Tudi teh ni bilo malo, saj jih je bilo kar 38. Kljub temu, da tek ni bil tekmovalne narave, pa so tekmovalci dosegali zelo lepe rezultate. Vsak tekač je prejel tudi spominsko medaljo. Po koncu teka je sledila še pogostitev ter žrebanje. Ena izmed novosti na letošnjem van-dranju pa je bila tudi EKOTRŽNICA. Ponudniki so lahko ponudili in prodajali različne izdelke in pridelke, ki so jih pridelali sami. Tako je g. Aleš Marolt je ponujal pirino in ajdovo moko, ješprenj in krompir. Kmetija Jakopič je ponudila domačo skuto, maslo, krompir in moko. DPŽ Dobrepolje - Struge so predstavile in prodajale pecivo, kruh, potice ter raznorazne druge dobrote. Na vabilo pa so se odzvali tudi v podjetju Endo-vital, saj so za pokušino pripravili medeni napitek, nato pa prodajali med, sirupe in druge zdrave napitke. Iz Predstrug se je oglasila ga. Stanka Poje, ki je prodajala doma pridelana jabolka. Da pa je naš glas segel daleč, dokazuje tudi ga. Nataša Purkat, ki je prišla predstavit novo knjigo o zdravem življenju in hujšanju, ki na angleških trgih dosega rekordno število prodaje. Člani Društva gobarjev Štorovke pa so pripravili tudi mini razstavo gob in le-te, skupaj z majicami z logotipom društva, lončki in še čim, tudi prodajali. G. Janez Šuštar pa je prinesel pečenega jagenjčka, ki so ga vzredili na ekološki način. Za vse lačne pohodnike so tudi letos poskrbeli člani Društva gobarjev Štorovke in Društva upokojencev Dobrepolje. Pripravili so joto, ješprenj in klobase. Za topli napitek pa je tudi letos poskrbelo osebje iz Zavoda Sv. Terezije na Vidmu, skupaj s direktorico zavoda ga. Klavdijo Možina. Ker pa je bilo vreme nekoliko hladno, nas je g. Andrej Škantelj pogrel tudi s pečenim kostanjem, ki sta ga prinesla g. Roman in ga. Mimi iz Kostanjevice. Da pa so pohodniki varno in srečno prispeli na cilj, so skrbeli člani ZŠAM Grosuplje Vidmar Toni in Jani Štrubelj. V primeru nujne pomoči in prevoza ter oskrbe poškodovancev so poskrbeli g. Tone Steklasa, ga. Marija Babič in Tjaša Volek. Vsem hvala za pomoč in sodelovanje. Zahvaljujemo se tudi PGD Zdenska vas, posebej g. Franciju Prelesniku, ki je poskrbel za mize in klopi. Po koncu vandranja je bil tudi kratek kulturni program, ki sta ga vodila Jože Ba-bič in Jasmina Mersel. V programu so nastopili tudi g. Marjan Zgonc, ki nam odpel nekaj svojih pesmi, ter člani Koča bend-a. Besedo smo prepustili tudi županu g. Janezu Pavlinu, ki je podelil zahvale vsem društvom, ki so sodelovala v projektu Do-brepoljsko vandranje. Na koncu naj se še iskreno zahvalimo tudi vsem tistim, ki ste na kakršen koli način sodelovali in pomagali pri organizaciji in izvedbi Dobrepoljskega vandranja. ♦ Tekmovanje gasilsko-športnih disciplin v GZ Dobrepolje Ponovno je prišel čas, da vam predstavim rezultate in delo gasilcev, ki so združeni v GZ Dobrepolje. Uroš Gačnik VGČ, Poveljnik Gasilske zveze Dobrepolje Letošnje leto je naša gasilska zveza imela posebno odgovornost in čast, da je organizirala občinsko tekmovanje, ki je potekalo 30.9.2012 v Zagorici. Tako smo skupaj s kolegi iz sosednje GZ Grosuplje zasnovali razpis. Na ta razpis se je prijavilo 107 ekip, kar pomeni vsaj 1070 tekmovalcev. Če se gremo malo matematike, to številko pomnožimo vsaj z 10. vajami in krat 2. uri dobimo številko 21.400 ur, ki so bile namenjene druženju, izobraževanju ter pripravljanju na operativne naloge gasilstva. Priprave na samo tekmovanje so se v društvih začele že mnogo pred tem, prav tako pa so priprave stekle na organizacijskem področju. Na moje veliko veselje, so se za organizatorja tekmovanja javili iz PGD Struge. V pri- meru slabega vremena - dežja, pa je bila postavljena rezervna lokacija v PGD Zagorica. Že pred samim tekmovanjem smo cel teden zaskrbljeno gledali v nebo in ugibali, kakšno vreme bomo imeli. Tisti teden je minil v znamenju dežja in zemlja je bila že pošteno razmočena. Tako se je sestal v Grosuplju krizni štab tekmovalnih komisij, kjer smo se odločili, da tekmovanje izpeljemo kljub napovedanim padavinam. Podlago, ki naj bi bila travnata površina, pa zamenjamo za asfaltno površino. S tem smo tekmovalcem omogočili enake pogoje za izvedbo vaje. Sposodili smo si še veliki šotor, da bi tekmovalci (mladina in člani) vsaj po zaključeni vaji bili na suhem. Tako je po sili razmer organizacijo prevzela PGD Zagorica, ki je imela časa za organizacijo samo en dan. Celotno društvo, vas in vsa društva GZD, smo stopili skupaj in pripravili res odlične pogoje za izvedbo tekmovanja. Na koncu pa nas je vse presenetilo še vreme, ki se je zelo dobro držalo. Zmočilo nas je dejansko le za vzorec. V tem delu se javno še enkrat zahvalim vsem, ki ste kakorkoli doprinesli, da se je tekmovalni dan odvijal po začrtanih smernicah, najsi bodi je bil to kuharski del, redarji, sodniki ali organizatorji. Prijetno smo se počutili. Hvala tudi PGD Struge, ki so vložili ogromno energije v pripravo tekmovanja, ki pa se na koncu zaradi vremena ni odvijal na njihovih tleh. Iz Gasilske zveze Dobrepolje je skupno nastopilo 35 ekip. Letošnje leto bi posebej izpostavil ekipi starejših gasilcev iz PGD Struge in PGD Hočevja, ki so prvič nastopili na takšnem tekmovanju v organizaciji GZD. Zavedam se, koliko je bilo potrebno energije, da se ekipa zbere, preštudira gradivo ter pride na tekmovanje. Obe ekipi so pestile izgube, na račun bolezni, poškodb in smrti. Nič vas ni moglo ustaviti, da ste dosegli cilj in verjamem, da ste tako kot jaz na vas tudi vi ponosni nase. Zbrali ste se in sebi ter drugim pokazali svoje znanje in hitrost. Veselim se naših naslednjih srečanj in druženj. Lepo je, ko se na takem tekmovanju prepletata mladostna razigranost mladine, ter na drugi strani zrelost in izkušnje, ki vejejo iz »naših veteranov«. Tekmovanje je potekalo skozi celoten dan, od zgodnjega jutra do poznega večera, ko smo se gasilci po uspešnem dnevu usedli, malo pokramljali in se po-veselili. Na koncu lahko vsi mirne vesti rečemo, da nam je uspelo tako tekmovalno kot organizacijsko. Vsem enotam čestitam za dosežene rezultate ter se poslavljam z mislijo na naslednje leto. V tabelah na naslednji strani pa si lahko ogledate razporeditev in točkovanje, glede na uvrstitev. ♦ Kategorija: Pionirji Spol: M Vaja z vedrovko za Vaja razvrščanja pionirje in pionirke SKUPAJ Mesto Ekipa ID St. tek: Sk. starost Čas To čke Skupaj Čas Točkt Skupaj Zač. točk Končne točke 1 ZAGORICA 259 9 82 20,70 5 25,70 0,00 0 0,00 996 970,30 2 STRUGE 258 9 89 22,30 2 24,30 0,00 5 5,00 996 966,70 DIS ZDENSKA VAS 260 9 77 0,00 0 0,00 0,00 0 0,00 998 998,00 Kategorija: Pionirke Spol: Ž Vaja z vedrovko za pionirje in pionirke Vaja razvršLanja SKUPAJ Mesto Ekipa ID St. tek Sk. starost Čas To cke Skupaj Čas To cke Skupaj Zac. tock Končne točke 1 ZDENSKA VAS 261 9 91 17,25 S 17,25 S,SS S S,SS 994 976,75 Kategorija: Mladinci Spol: M Vaja z ovirami za mladince in mladinke Vaja razvrščanja SKUPAJ Mesto Ekipa ID St. tek Sk. starost Čas To cke Skupaj Čas To cke Skupaj Sac. tock Končne točke 1 ZDENSKA VAS 267 9 129 78,98 40 118,98 0,00 0 JE 0,00 1000 881,02 2 STRUGE 265 9 115 95,89 30 125,89 0,00 5 0,00 1000 869,11 3 KOMPOLJE 1 262 9 124 101,51 55 156,51 0,00 0 0,00 1000 843,49 4 PONIKVE 264 9 124 159,39 80 239,39 0,00 12 12,00 1000 748,61 Kategorija: Mladinke Spol: Ž Vaja z ovirami za mladince in mladinke Vaja razvrščanja SKUPAJ Mesto Ekipa tD St. tek Sk. starost Čas To cke Skupaj Čas To cke Skupaj Zac. tock Končne točke 1 KOMPOLJE 268 9 128 100,99 40 140,99 0,00 0 0,00 1000 859,01 2 PONIKVE 269 9 128 76,79 60 136,79 0,00 15 15,00 1000 848,21 Kategorija: Članice A Spol: Ž Vaj a z motorno brizgalno Vaja razvrščanja SKUPAJ Mesto Ekipa IŽ St. tek Sk. starost Čas To cke Skupaj Čas To cke Skupaj Zac. tock Končne točke 1 PONIKVE 281 9 192 65,29 30 95,29 0,00 0 0,00 500 404,71 2 STRUGE 282 9 188 75,11 25 100,11 0,00 0 0,00 500 399,89 3 ZŽENSKAVAS 284 9 263 77,41 35 112,41 0,00 2 2,00 500 385,59 4 ZAGORICA 283 9 191 83,20 40 123,20 0,00 5 5,00 500 371,80 Kategorija: Članice B Spol: Ž Vaj a z motorno brizgalno Vaja razvrščanja SKUPAJ Mesto Ekipa tD St. tek Sk. starost Čas To cke Skupaj Čas To cke Skupaj Zac. tock Končne točke 1 PONIKAE 294 9 401 86,40 10 96,40 0,00 0 0,00 515 418,60 Kategorija: Člani A Spol: M Vaj a z motorno brizgalno Vaja razvrščanja SKUPAJ Mesto Ekipa IŽ St. tek Sk. starost Cas To cke Skupaj Cas To cke Skupaj Zac. tock Končne točke 1 PONIKVE 1 273 9 237 56,64 0 56,64 0,00 0 0,00 500 443,36 2 PONIKVE 2 274 9 214 60,82 15 75,82 0,00 0 0,00 500 424,18 3 ZŽENSKA VAS 1 279 9 236 60,00 20 80,00 0,00 0 0,00 500 420,00 4 STRUGE 275 9 190 54,31 30 84,31 0,00 5 5,00 500 410,69 S HOCEVJE 270 9 227 62,86 35 97,86 0,00 0 0,00 500 402,14 6 ZAGORCA 278 9 208 68,05 25 93,05 0,00 5 5,00 500 401,9S 7 ZŽENSKA VAS 2 280 9 174 68,26 35 103,26 0,00 0 0,00 500 396,74 8 KOMPOLJE 1 271 9 209 74,66 45 119,66 0,00 7 0,00 500 380,34 9 VIŽEM 1 276 9 253 88,67 40 128,67 0,00 2 2,00 500 369,33 10 KOMPOLJE 2 272 9 162 87,66 70 157,66 0,00 0 0,00 500 342,34 Kategorija: Člani B Spol: M ■Vaj a z motorno brizgalno Vaja razvrščanja SKUPAJ Mesto Ekipa ID St. tek Sk. starost Čas To cke Skupaj Čas To cke Skupaj Zac. tock Končne točke 1 ZDENSKA VAS 293 9 355 84,78 0 84,78 0,00 0 0,00 510 42S,22 2 P7NIKVE 290 9 451 69,59 40 109,59 0,00 10 10,00 521 401,41 3 K7MP7LJE 2 289 9 425 80,72 60 140,72 0,00 0 0,00 518 377,28 4 STRUGE 291 9 391 89,21 55 144,21 0,00 5 5,00 514 364,79 S K7MP7LJE 1 288 9 316 89,05 55 144,05 0,00 0 0,00 506 361,9S Kategorija: Starejši gasilci Spol: M Vaja s hidrantom - 7 tekmovalcev Vaja raznoterosti - 7 tekmovalcev SKUPAJ Mesto Ekipa ID St. tek Sk. starost Cas To cke Skupaj Cas To cke Skupaj Zac. tock Končne točke 1 HDCEVJE 295 7 438 84,91 15 99,91 38,13 5 43,13 505 361,96 2 STRUGE 296 7 463 80,95 60 140,95 65,56 12 77,56 509 290,49 Enodnevni gasilski izlet v Belo krajino »NE BOJ SE ZA POMOČ, MI BDIMO DAN IN NOČ« (Oton Zupančič) Lija Purkat Na deževno soboto, 1. 9. 2012, smo člani PGD Zagorica odšli na enodnevni gasilski izlet v Belo Krajino. Naša prva postojanka je bila Metlika. V Metliki smo si ogledali Slovenski gasilski muzej ter si tako s pomočjo vodičke razširili zgodovino gasilstva. V prvem delu gasilskega muzeja smo si ogledali obleke, razne pripomočke, prapore. V drugem deli muzeja pa smo videli stare brizgalne, med katerimi je bila tudi parna brizgalna. Po končanem ogledu gasilskega muzeja smo se napotili v Semič. V Semiču smo si ogledali tamkajšnji ga- silni dom. Tam so nam razkazali avtomobila, njihovo opremo ter nam malo predstavili o njihovem gasilskem društvu. Po končani kratki predstavitvi so poskrbeli za lepo pogostitev, potem smoob njihovem domačem vinu še veselo pokramljali. Čas je hitro minil, zato smo morali zapustiti Semič, ker smo imeli ogled vinske kleti. Tam nam je lastnik vinske kleti predstavil in nam ponudil svoja vina. Ob degustaciji vin pa smo lahko izvedeli o lastnostih posameznih vin. Kdor pa je želel, je imel možnost kupiti njihova vina. Po obisku vinske kleti smo se odpravili v kamp Jankovič. Tam smo imeli kosilo. Po kosilu pa je sledil najboljši del - rafting. Kljub manjšem rosenju smo se nekateri odločili, da gremo na raft. Preoblekli smo se v kopalke, v kampu pa so nam dali še reševalne jopiče in čelade. Na sedi poti, ko smo bili že utrujeni, saj smo veslali proti toku, smo se malce okopali. Voda je bila presenetljivo topla, imela je 22°C in je bila toplejša kakor ozračje. Tisti, ki pa niso želeli na raftanja, pa so vzeli kanuje in veslali za nami. Ob koncu raftinga smo se še nekaj časa kopali. Ko smo se posušili, smo odšli na tradicionalno belokranjsko pojedino. Za boljše vzdušje pa je poskrbel harmonikar. Pozno v večernih urah smo se odpravili proti domu in se dogovorili, da bo potrebno takšen izlet ponoviti. Torej, ogledali smo si veliko stvari ter se tudi nekaj novega naučili. Da se ne bi samo mučili z učenjem, pa smo poskrbeli, da smo se malo razvedrili in poveselili. Na pomoč! ♦ Gasilska vaja »Zavod prizma 2012« v Ponikvah V oktobru, mesecu požarne varnosti, smo v PGD Ponikve pripravili skupno operativno gasilsko vajo, kjer so sodelovala vsa gasilska društva v Gasilski zvezi Dobrepolje. Miha Kastelic, poveljnik PGD Ponikve Na vaji, ki je potekala v stavbi posebnega socialnega zavoda PRIZMA v Ponikvah in njeni okolici, je sodelovalo 54 operativnih gasilcev in gasilk, s katerimi smo izvedli simulacijo gašenja in reševanja v primeru požara v prvem nadstropju. Stavbo posebnega socialnega zavoda PRIZMA smo za izvedbo vaje izbrali zaradi zahtevnosti reševanja gibalno oviranih ljudi iz nadstropij. Namen gasilske vaje je bil preveriti organiziranost, usposobljenost in opremljenost operativnih enot GZ Dobrepolje, preveriti požarno ogroženost objekta in uporabnost Požarnega načrta GZ Dobrepolje ter preveriti operativno uporabnost sistema zvez ZA-RE in sistema obveščanja. Hkrati smo pridobili nekaj izkušenj pri delu v posamezni enoti in z medsebojnim sodelovanjem enot. Scenarij vaje je predpostavljal požar v eni od sob varovancev, ki se je razširil na hodnik in zunanji del stavbe. Zaradi vetra se je ogenj razširil na travnik in ogrožal sosednje stavbe. V sodelova- nju z zaposlenimi iz zavoda smo izvedli evakuacijo stavbe. Simulirali smo gašenje požara v zadimljeni stavbi in gašenje požara v naravnem okolju v okolici stavbe. V scenarij smo vključili problematiko pomanjkanja vode v hidrantnem omrežju, ki smo jo reševali s črpanjem vode iz bližnjega potoka. Pri izvedbi vaje se je pokazala pomembnost usposobljenosti operativnih gasilcev, ki ji moramo poleg vzdrževanja gasilske in reševalne opreme posvečati največ pozornosti. Poleg tega se je zaradi razsežnosti simulirane nesreče izkazala težava zagotavljanja zadostnega števila operativnih članov v prvih minutah izrednega dogodka. Za pomoč pri načrtovanju vaje se zahvaljujem Boštjanu in Arminu Škulju ter direktorici zavoda PRIZMA. Zahvaljujem se tudi vsem sodelujočim zaposlenim zavoda, gasilcem in drugim, ki so sodelovali na vaji. ♦ Otroci iz vrtca obiskali gasilce v Zagorici V četrtek, 4. 10. 2012, so otroci iz vrtca Ringaraja obiskali gasilce v Zagorici. Lija Purkat, PGD Zagorica Otroke smo pričakali na igrišču. Tam smo se predstavili in razdelili v dve skupini. Prva skupina je odšla na ogled avtomobila in vsak otrok je poskusil gasiti z vodno pištolo. Druga skupina pa je imela v načrtu majhno tekmovanje. Tekmovali so v prenosu vode in v tekmovanju z ve-drovko. Kasneje sta se skupini zamenjali. Po končanem tekmovanju in predstavitvi avtomobila smo otroke malo posladkali in jim ponudili topel napitek. Ko so odhajali, pa smo jih popeljali v gasilni dom, kjer smo jim razkazali pokale in preostalo gasilsko opremo. Z gasilskim pozdravom smo se od njih poslovili v upanju, da bodo tudi oni nov podmladek v tej naši plemeniti združbi. Na pomoč! ♦ Praznovanje Tedna otroka v OŠ Dobrepolje Učitelji podaljšanega bivanja so ob tednu otroka za učence pripravili različne dejavnosti. Ponedeljek, 1. 10. 2012, ŠOLSKA OLIMPIJADA Teden so začeli aktivno z različnimi športnimi dejavnostmi v telovadnici. Uspešno so premagovali postaje na poligonu, ki jih je pripravil učitelj telovadbe Danilo Drobnič. Za vsako uspešno opravljeno nalogo, so dobili štampiljko. Ko so zbrali tri štampiljke, so prejeli medaljo. Torek, 2. 10. 2012, JESENSKE DELAVNICE Na dan ustvarjalnih delavnic so se poigrali z barvo jesenskega listja; liste so odtisnili, oblikovali jesenske drevesa, iz kolaž papirja izdelali jesenske dekoracije. Nastali so zanimivi izdelki, ki sedaj krasijo šolski pano v jedilnici. Sreda, 3. 10. 2012, OGLED FILMA Skupina učencev si je v kinodvorani ogledala film Fant s kolesom, druga skupina pa si je v šoli ogledala risanko Ledena doba. Četrtek, 4. 10. 2012, OBISK KNJIŽNIČARKE Na obisk so povabili knjižničarko Jasmino Mersel. Učencem je predstavila zgodbo Punčka in velikan. Po prebrani zgodbi so se skupaj pogovarjali, kdaj so srečni in to tudi napisali. Petek, 5. 10. 2012, KUHARSKI MOJSTRI Najslajše pa so prihranili za konec tedna. Ob pomoči kuharic in učiteljic so si sami spekli palačinke in se z njimi posladkali, iz sadja pa so si pripravili naravni sok. ♦ m Društvo gobarjev "Štorovke" _ _ _ _ _ _ ' Šentrumar-Hočevje V sklopu 7. razstave gob v Hočevju je potekalo tudi tekmovanje v pripravi gobjih jedi. Kot smo obljubili v prejšnji številki Našega kraja, poročamo o tekmovanju in posredujemo podatke o poteku dogodka in zmagovalcih. Takole zavzeto so tekmovalci pripravljali svoj gobji golaž Majda Grm Tekmovanje je potekalo v dveh kategorijah, in sicer v pripravi gobjega golaža v kotičku in v pripravi poljubne gobje jedi. V prvi kategoriji je tekmovalo 5 ekip, v drugi kategoriji pa 7 tekmovalcev oziroma ekip. Tekmovanje je vodil Kastelic Štefan po organizacijski plati, po strokovni pa znani slovenski kuhar Slavko Adamlje. Kot tretji je bil član komisije Buščaj Mitja, ki tudi sam rad ljubiteljsko kuha. Letos so bili prvič povabljeni k ocenjevanju tudi obiskovalci razstave. Komisija je imela zelo naporno delo, saj so bili vsi primerki golaža in izbranih gobjih jedi izredno dobri, tako da je k odločitvi pri izbiri zmagovalcev v kategoriji gobjih golažev prišlo do skoraj enake odločitve med obiskovalci in strokovno komisijo. Otroci v objemu gob V kategoriji priprave gobjega golaža v kotličku je: 1. mesto zasedlo Društvo podeželskih žena Dobrepolje Struge; 2. mesto je zasedlo Udruga glivara Boletus Umag; 3. mesto je zasedlo Gobarsko društvo Novo mesto. V pripravi gobjih jedi po lasni izbiri je 1. mesto zasedla Udruga glivara Boletus Umag; 2. mesto je zasedla Bojana Pečnikar; 3. mesto pa Gobarsko društvo Gorje. Tudi vsi ostali tekmovalci so pripravili izredno dobre jedi., tako, da upamo, da nam bodo izdali svoje recepte. V ponedeljek, 17.9., so obiskali razstavo nižji razredi Osnovne šole Dobrepolje. Na razstavo so se pripeljali z avtobusom in si jo ogledali skupaj z determinatorjem g. Tratnikom. Ob njihovem obisku ugotovljamo, da vsako leto poznajo več gob; vidimo, s kakšnim navdušenjem nadaljujejo pot do gobarskega doma in ob poti spoznavajo nove gobice, saj jih vedno kaj zanima. Upamo, da bo sodelovanje med društvom in Osnovno šolo še nadalje potekalo tako dobro kot doslej in se veselimo novih srečanj z malčki, kakor tudi njihovimi starši. ♦ Po ro či lo o obisku Go barskega društva iz Pla ni ne pri Sevni ci Društvo gobarjev 'Štorovke' V soboto, 6.10., popoldne, nas je obiskalo 33 članov Gobarskega društva iz Planine pri Sevnici, občina Šentjur. Zaradi ogleda naše spletne strani in nepoznavanja območja, kjer deluje naše društvo, so zaprosili za organizacijo izleta na našem območju. Zaradi prezasedenosti smo jim svetovali, da si sami organizirajo ogled stiškega sa- mostana, Jurčičeve domačije, Krške jame in večerje v gostišču na Krki ali Muljavi, mi pa smo jim pripravljeni organizirati srečanje pri naši koči, kar smo tudi storili. Pripravili smo jim priložnostno razstavo gob z determinacijo, ki so v tem času rasle na našem območju, cca. 20 primerkov. Med primerki gliv se je znašel tudi zelo lep jesenski goban, ter nagubana koprenka, kar je bilo zanimivo zlasti za druge naključne obiskovalce koče. Nekaj pa so jih nabrali še sami na poti do koče. Po predstavitvi obeh društev smo jim pripravili manj ši prigrizek. V prijetnem klepetu nam je druženje hitro minilo. Člani društva iz Planine pri Sevnici so bili navdušeni nad sprejemom, gobarsko kočo in nad lepoto narave na tem območju, ter obilico gob, ki so jih srečali na svoji poti. ♦ Ponikve gostile domove dolenjske regije Zavod PRIZMA Ponikve je 27. 9. gostil srečanje stanovalcev domov dolenjske regije. Dobra volja, kulturni program in glasba so prepodili celo oblake iznad dobropoljske doline. Miha Papež V današnjem času se pogosto zaradi hitrega ritma življenja srečujemo s pomanjkanjem časa. Osebne stike spodjeda sodobna tehnologija, zato ima druženje še toliko večji pomen. V septembru je Zavod Prizma Ponikve organiziral srečanje domov dolenjske regije. Gostili so 8 dolenjskih domov, zbralo se je dobrih 400 ljudi. Zbrane sta nagovorila direktorica zavoda, ga. Katja Vipotnik ter župan Občine Dobrepolje, g. Janez Pavlin, ki je družbi predstavil utrip življenja v občini. Druženje je popestril kulturni program, v katerem so sodelovali stanovalci Prizme s svojim pevskim zborom Strune ter starejša otroška folklorna skupina OŠ Dobrepolje, pod vodstvom ga. Martine Prhaj in ga. Majde Blatnik. V svoji zabavni točki so predstavili ljudi in življenje v dolini. Veronika Zajec je iz violinskih citer privabila prijetne zvoke in nas popeljala v svet, kjer čas teče drugače. Srečanje je bilo tudi športne narave, saj so se stanovalci domov pomirili v družab-nio-športnih igrah. Spretni prsti in hitre noge stanovalcev, pa tudi natančno streljanje direktorice s fračo so Prizmi prinesli odlično drugo mesto. Prvo mesto so si priborili stanovalci Doma počitka Metlika, tretje pa stanovalci Doma starejših občanov Grosuplje. Takšna srečanja imajo za ljudi, kakršni so naši stanovalci, večji pomen, kot si morda mislimo. Ne gre le za to, da se predstavijo ostalim, preživijo poseben dan, uživajo v glasbi. Gre za »brskanje« spominov s starimi znanci, spoznavanje novih ljudi, povezovanje z lokalnim prebivalstvom, ne- nazadnje pa jim vliva novo moč in energijo za premagovanje vsakodnevnih tegob. Druženje smo zaključili ob okusni hrani in pijači ter zvokih ansambla Gama. Marsikaterega stanovalca so pošteno zasrbele pete, in tako smo se z glasbo zavrteli v pozno popoldne. ♦ 'Vse na svetu je najprej majhno, potem pa raste. Le težave so na začetku velike, potem pa so vsak dan manjše." Arabski pregovor Malo drugačen dan v Prizmi V teh časih se vsi spopadamo z recesijo ter s pomanjkanjem denarja in sredstev. Vsak med nami se čuti za kaj prikrajšanega in je s čim nezadovoljen. Tudi, če je zdrav, še bolj pa, če ni. V Prizmi smo se odločili popestriti življenje stanovalcem, izkoristiti zadnje tople, sončne dni in storiti nekaj za dvig delovne morale. Barbara Karoli, diplomirana medicinska sestra Organizirali smo nabiranje gob in njihovo pripravo oziroma je vse to organizirala ga. direktorica skupaj z delovnim terapevtom. Udeležba je bila prostovoljna, tako za nabiralce - zaposlene v Prizmi, kot tudi za stanovalce - pomoč pri pripravi nabranih gob in malici. Za zdravstvo še vedno velja in se govori, da v njem vlada okostenela hierarhija. V gozdu, med neformalnim druženjem, so stvari potekale malo drugače. Tukaj smo bili vsi kot eden, bolj kot formalna izobrazba je štelo poznavanje gozda in gob ter sposobnost orientacije. Tukaj se je diplomirana medicinska sestra posvetovala s strežnikom in ga spraševala, če je goba, ki jo je našla, užitna. Z bol-ničarko-negovalko sta skupaj nosili košaro, malo ena, malo druga. Druženje v gozdu pa nam je dalo priložnost, da se bolje spoznamo med sabo, kar pa je tudi pomembno za gradnjo medsebojnih vezi in izboljšanje komunikacije. Ker so bile vse gobe namenjene v »dobrodelne namene«, je odpadla običajna tekmo- valnost. Vse gobe so šle v isto košaro in vsi smo bili zmagovalci. V svoji skupini smo imeli delovnega terapevta, ki je zagledal vsako, tudi najbolj skrito gobo in nam jih tudi puščal, da smo jih pobrali. Ja, veseliš se, ko nekdo drug najde gobo, ti pa jo odtrgaš. Najti svojo gobo sam pa je poseben užitek. Še posebej, ko ti bolj izkušeni od tebe potrdijo, da je res užitna. Prvič v življenju sem nabirala marele in krempeljce. Gozd nas je vse napolnil z energijo. Ob vrnitvi v Zavod je organizatorja akcije čakala še ena naloga in sicer, da pregledata vse, kar smo nabrali. Naslednji dan je sledila priprava in gobja malica. Stanovalci so bili o tem predčasno obveščeni -kdaj in kje bodo »kuharske delavnice« in pokušnja ocvrtih gob. Kar nekaj stanovalcev se je vabilu odzvala. S pravo delovno vnemo so pomagali in tudi sami panirali gobe, ki smo jih potem člani osebja ocvrli. Vsi smo sodelovali pri tem in mislim, da je malica, ki smo si jo sami pripravili, veliko bolj teknila. Ko vidiš, da nekaj zmoreš, da si nekje lahko samostojen, je to čisto nekaj drugega, kot če ti malico in njeno vsebino pripravi nekdo drug. Prijeten občutek, ko vidiš, da imaš nek vpliv in si aktivno udeležen. Bil je poseben dan v Prizmi. Z malo truda in z veliko učinka. Stanovalcem smo obarvali dan, sebi pa napolnili baterije za soočenje z novimi delovnimi izzivi. Sredstva za tokratno delovno terapijo je prispevala narava. Bil je sončen jesenski dan, sredi septembra in malica, ki smo jo imeli naslednjega dne, še nikoli prej ni bila tako dobra. ♦ Prizma na morju Damira Ibrahimagič V začetku septembra je osem stanovalcev Zavoda Prizma Ponikve odšlo na enodnevni izlet v Izolo. V toplem sončnem dnevu smo se stanovalci in spremljevalci podali na pot proti morju. Izkoristili smo enega izmed zadnjih toplih poletnih dni in v prijetnem vzdušju dospeli na izolsko plažo Dva topola, ki je prilagojena osebam s posebnimi potrebami. Nekaj naših stanovalcev je planilo v slano morsko vodo in zaplavalo, nekateri pa so se le namočili in tako ugodili želji, da tudi letos obiščejo morje. Poletje je čas dopustov, izletov, sonca, morja ... Prav je, da skušamo te nepozabne trenutke omogočiti tudi našim stanovalcem in jim tako polepšati in popestriti poletne dni. ♦ Pridruži se skavtinjam in skavtom Skavtstvo je svetovno gibanje, ki ga je na začetku 20. stoletja ustanovil Robert Baden-Powell in danes šteje že preko 40 milijonov mladih. Druži nas veselje do življenja v naravi, druženja, pustolovščin in pripravljenost na izzive. Skavti v Sloveniji smo povezani v Slovenski skavtski organizaciji s polnim nazivom Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS). V Sloveniji je 4500 aktivnih skavtov, ki delujejo v 71 enotah (t. i. stegih). Skavtsko življenje pa je od našega obstoja (od leta 1990) izkusilo že prek 10.000 skavtinj in skavtov. Kaj sploh delamo? Verjamemo, da je vsak sposoben norih podvigov. Uživamo v spoznavanju narave in veščinah, ki nam koristijo tako v neobičajnih kot tudi v povsem vsakdanjih situacijah. Pri nas namreč velja načelo, da smo vedno pripravljeni. Čakajo te spanje v naravnih bivakih in šotorih, nočne straže, proge preživetja, prepevanje ob tabornem ognju ter mnoge druge aktivnosti, o katerih bodo tekle debate še dolga leta potem. Nekje sem že slišal za vas ... Vsako leto pripravljamo odmevne projekte. Na Dan zemlje se odpravimo očistit naravo, v decembru prinašamo Luč miru iz Betle-hema, skozi leto pa potekajo skavtska tekmovanja v celi množici aktivnosti (orientacija, različni športi ...). Največji projekt do danes je bil vseslovenski skavtski tabor Jamboree, kjer je na istem travniku taborilo kar 3500 slovenskih skavtov. In kam bi me dali? 11-16 let = izvidniki in vodnice Takoj boš postal član manjše skupine (voda), ki se imenuje po eni izmed živali. Čez leto se boš učil veščin življenja v naravi -orientacije, vozlarstva, zgradbarstva, priprave hrane, postavljanja zgradb iz lesa. Na koncu skavtskega leta pa še poslastica - tabor. Čakajo te dogodivščine ob tabornem ognju, prvo postavljanje šotora, skavt-ske simpatije :), nepozabne nočne straže, potepi, spanje v šotoru in bivakih, proga preživetja .... Ni kaj, pohodni čevlji bodo zrabljeni. Tvoje geslo: Bodi pripravljen! 16-21 let = popotniki in popotnice V noviciatu in klanu je čas za nepredvidljivost - izleti brez omejitev, potovanje le z nahrbtnikom, pesem na ustih, dolgi večerni pogovori ob tabornem ognju, spanje v bivakih. Klan in noviciat sta skupnost, kjer se boš počutil sprejetega, našel prijatelje in se naučil prevzemati odgovornost. Skupaj se boste učili služiti drugim in se morda podali tudi na kak mednaroden skavtski tabor. Tvoje Geslo: Služiti! Kako pridem zraven? Dobrepoljski skavti smo že začeli s srečanji, še vedno pa se nam lahko pridružiš. Izvidniki in vodnice se srečujemo vsak petek ob 17.00 na Vidmu pred župniščem, popotniki in popotnice pa vsak drugi petek ob 19.30. Za več informacij lahko pokličeš na 031-754-474 (Erika Jakič - stegovodja) Člani študentskega kluba Groš! V imenu celotnega upravnega odbora Študentskega kluba Groš se zahvaljujem vsem članom kluba, ki ste nam s svojo včlanijo v Študentski klub GROŠ izkazali veliko zaupanje. Kot predsednik Študentskega kluba GROŠ se že od samega začetka s celotnim upravnim odborom trudim povečati prepoznavnost našega kluba, kot društva, za katerega si želim, da bi vsi dijaki in študenti s ponosom dejali, da smo njegovi člani, še z večjim veseljem pa bi se naših projektov tudi udeleževali. Člani, ki ste letos postali oz. podaljšali svoje članstvo v Študentskem klubu GROŠ za šolsko leto 2012/2013, ste nam izkazali najlepšo zahvalo. Naš trud se je izkazal za poplačanega, saj smo letos prvič že v dobrem mesecu presegli magično številko 500 članov. To nam daje navdih, da se trudimo še naprej in da z zanimivimi projekti aktiviramo še več mladih na našem območju. Prepričani smo, da v današnjem času vsak projekt, ki ga po ugodnih cenah ali celo brezplačno omogočimo našim članom, pripomore k večji aktivnosti mladih in jim omogoči bolj polno in kvalitetno življenje. Ob včlanitvi smo vse člane že nagradili z brezplačno karto za ogled predstave v Koloseju in z brezplačno letno članarino v Mestni knjižnici Grosuplje, veliko ugodnih projektov pa lahko od nas pričakujete tudi v prihodnje. Naj na tem mestu omenim dogodke in ugodnosti, ki smo jih pripravili za vas, da vam popestrijo vsakdanje dogajanje še pred koncem letošnjega leta: Fitnesiraj z GROŠem za samo 35 eur na mesec Za vse športnike in rekreativce smo pripravili res izjemno akcijo, saj vam v sodelovanju z novim Fitnes centrom Optimum, ki je odprl vrata nad GROŠem, ponujamo celodnevno mesečno karto za samo 35€ namesto 59€. Martinovanje v Goriških Brdih V soboto, 10.11.2012 ob 12. uri, se bomo izpred ŠK GROŠ odpravili na pot do kmetije Mahnič v Grahovem Brdu, kjer nas bodo pričakale domače dobrote (jota, pršut in vino). Sledilo bo martinovanje na prostem in skupaj se bomo poveselili do poznih večernih ur. GROŠevo brucovanje V soboto, 24.11.2012, bo v pivnici Anton od 21.00 do 3.00 ure potekalo brucovanje, ki ga ŠK GROŠ organizira v sodelovanju s pivnico Anton. Igral nam bo mlad Grosupeljski band NAPELLUS, nato pa bo zabavo nadaljeval še DJ. Vsi člani prejmejo brezplačni welcome drink, vsem ostalim obiskovalcem pa obljubljamo študentske akcijske cene pijač! Za Novo leto v Beograd ŠK GROŠ se v soboto, 29.12.2012, s party-vlakom odpravlja na najbolj noro novoletno destinacijo v Beograd, kjer za naše člane pripravljamo edinstveno party doživetje. Tri nočitve z zajtrkom in prevoz po ceni 74,5€. Več informacij o vseh naših projektih in ostalih ugodnostih dobite na e-mailu studentskiklub.gros@gmail.com, na naši spletni strani www.klub-gros.com ali na uradnih urah v prostorih ŠK GROŠ, na Industrijski c. 1g, v Grosuplju, vsak ponedeljek med 17-19h in vsako sredo med 18-20h. Če si dijak ali študent in še nisi član Študentskega kluba Groš, to z obiskom na naših uradnih urah še vedno lahko postaneš, prav vsi člani pa ste lepo vabljeni, da se naših projektov udeležite, ne bo vam žal. Uroš Vodopivec, Predsednik UO Študentskega kluba GROŠ Pisma bralcev Križ Terezija Zupančič Križi in težave nas spremljajo vse življenje, od rojstva do smrti. Eni tem križem in težavam rečejo tudi usoda in če jim ni vse prav, se nad svojo usodo jezijo, jo preklinjajo ali pa se nanjo tudi izgovarjajo, ko križem rok čakajo, da se jim bosta cedilla med in mleko. "Usode ni, usoda svoja - to si ti! " tako nas že Gregorčič uči. Naša teta Ana je križ poznala. Od rojstva naprej je bila zaznamovana z vero svojih staršev, zato je vedela, da vsak nosi svoj križ. Tudi ona ga je. Zaradi zdravstvenih težav skoraj 50 let ni smela uživati ne mesa, ne mleka. Vzela je svoj križ na svoje rame in vdano prenašala prijetne vonjave, ki so se širile iz kuhinje in od kuhinjske mize. Edina izjema je bil velikonočni žegen. Kljub manj kalorični hrani je delala kot vsi ostali, izvzeta so bila samo najtežja kmečka dela. Svoje želje po tej hrani je premagovala tako, da je premagovanja darovala Bogu v zahvalo in priprošnjo v razne namene. Tako je bil njen križ lažji. Večkrat je rekla: "Vsak ima križ po svoji meri in najlažje ga je nositi, če ga sprejmeš in se ga okleneš." Pri tem nam je bila v veliko spodbudo in zgled. Naša teta Ana je maja umrla. Od nje se je poslovilo tudi veliko ljudi iz drugih krajev naše občine, zato smo v Naš kraj napisali poslovilno zahvalo. Vemo, da se je ves čas vsem in za vse zahvaljevala sproti in zahvala vsem v njenem imenu se nam je zdela na mestu. Namesto fotografije pa smo želeli, da bi zahvalo zaznamoval križ. Križ, ki je bil njen zaveznik in prijatelj. Z njim je začela svoj dan, svoje molitve in svoje delo ter dan zaključila s križem po večerni molitvi. Križ je bil njen razpoznavni znak. Križ in teta Ana - nerazdružljivo. Bila pa sem zelo razočarana, ko v zahvali križa ni bilo. Zahvala je bila grafično preoblikovana brez naše vednosti. Zakaj? Ali komu odklonite fotografijo ali pa kitico rož? Zakaj odklonitev križa? Smo si privoščili preveč razkošja z močno poudarjenim križem? Bila sem žalostna, razočarana in iskala sem odgovor na svoj zakaj. In pri tem bi se verjetno tudi končalo. Če bi vprašala teto Ano, bi mi rekla: "Daruj to za duše v vicah." Vendar ste me prijetno presenetili. Sedaj pa res ne morem biti tiho. Presenetilo me je, ko sem zagledala majhen, majhen, skriti križec pri zahvali Struške farovške kuharice - tete Micke. Sramežljivo je čakal, da ga ugledam pred datumom smrti. Drobni neopazni križec. Lepo! Mogoče pa je to prva lastovka, ki bo prinesla pomlad na tem področju in odprla pot še kakšnemu križu. Le zakaj bi se bali križa - križ je naš začetek, je sopotnik v življenju in s križem se vse najlepše zaključi. Res ga je večkrat težko sprejeti, težko nositi, ampak samo po križu prihaja odrešenje. Ne bojmo se križa! ♦ OBRAZLOŽITEV UREDNIŠTVA Grafična podoba zahval na koncu časopisa je poenotena, tako kot pri vseh drugih časopisih. Vsako besedilo v Wordu, ki ga dobimo, moramo zaradi narave časopisa (močno omejen prostor, različne dolžine besedil v zahvalah, postavitev v stolpec, poenotena tipografija) seveda preoblikovati, in pri tem nam kakšen znak ali simbol tudi 'uide'. Od- več in nepotrebno pa je zaradi tega očitati uredništvu 'strah' pred verskimi simboli; v omenjenem primeru bi gospa lahko preprosto navezala stik z urednico (kontaktne informacije so na zadnji strani časopisa) in se dogovorila za ponovno objavo. Ob tej priložnosti bi priporočili drugim, ki pošljejo besedila za Naš kraj, naj posebne želje napišejo v sporočilu urednici ali na na- tisnjeno kopijo, da ne bo prišlo do nesporazumov, in če bo možno, jih bomo upoštevali. P.S.: Križec pri zahvali ob smrti Marije Glavič (v eni od prejšnjih številk Našega kraja), ki ločuje letnici rojstva in smrti, je iste velikosti kot spremljajoči tekst, je torej del nabora znakov v poslanem (originalnem!) Wordovem dokumentu, in v takšni obliki je bila zahvala tudi objavljena. Intervju z Matevžem Prijateljem Klavdija Možina Pozdravljen, Matevž. O tebi vemo predvsem to, da si nekakšen mlad nadebudni znanstvenik. Prosim povej nam, kaj si študiral in kaj se ti pri vsem tem zdi najbolj zanimivo? Že v času šolanja na Gimnaziji Želim-lje sta me zanimala predvsem predmeta biologija in kemija. Po končani gimnaziji sem želel poglobiti znanje naravoslovnih ved, pri čemer je izbiri fakultete botrovala tudi široka uporabnost pridobljenih znanj in nadaljnje zaposlitvene možnosti. Izbral sem Fakulteto za farmacijo, kjer sem leta 2007 diplomiral in leta 2011 tudi pridobil naziv doktorja znanosti. Farmacija je znanstvena veda o zdravilih, farmacevti pa so strokovnjaki na področju načrtovanja, izdelave, distribucije in uporabe zdravil. To izjemno široko področje narekuje farmacevtu, da povezuje številna znanja s področja kemije, biologije, fiziologije, medicine in tehnologije, kar je tudi mene pri študiju najbolj pritegnilo. Tekom študija sem se čedalje bolj osredotočal na področje genetike, biokemije in farmakologije (ki raziskuje biokemijske mehanizme delovanja zdravilnih učinkovin), kjer se kot asistent na Katedri za klinično biokemijo udejstvu-jem tudi sedaj. Si najbrž eden redkih Dobrepoljcev, ki tujine ne poznaš le iz oči turista, pač pa tudi z druge plati. Kje se trenutno nahajaš in kaj je pravzaprav tvoje delo? Ena izmed dobrih plati delovanja v akademskem okolju je vsekakor spodbujanje sodelovanja med domačimi in tujimi univerzami in raziskovalnimi inštituti. V moji raziskovalni skupini v zadnjem času sodelujemo z inštitucijami v Estoniji, Izraelu, Švici ter Franciji. Letos sem tako imel priložnost, da svoje znanje in izkušnje širim v okviru Komisariata za atomsko energijo (CEA) v Parizu, Francija. V okviru CEA deluje tudi laboratorij za raziskave na področju levkemij, s katerim sem sodeloval že v okviru moje doktorske naloge. Levkemije spadajo med rakave bolezni krvnih celic, pri čemer se nekateri bolniki dobro odzivajo na terapijo, medtem ko se nekateri na terapijo ne odzivajo, kar vodi v slabo prog-nozo. Moje delo je bilo osvetliti molekularne mehanizme v celicah, ki vodijo do teh razlik v zdravljenju. V Parizu bom gostoval vsega skupaj štiri mesece, pri čemer upam, da bom s svojim delov v prihodnje pripomogel k izboljšanju diagnostike in zdravljenja bolnikov z levkemijami. Kaj ti je najbolj všeč doma, v Dobrepo-lju, ter kaj v Franciji? Dobrepolje je dolina mojega otroštva, zato se seveda vedno rad vračam domov. Tudi v Domu Svete Terezije se vam odpira enkraten pogled na naravo, ki obkroža dobrepoljske vasi. Ta pogled pomirja tu- di mene in mi prinaša neko notranje zadovoljstvo. Po drugi strani pa sem tekom svojih popotovanj ugotovil, da mi vrvež in urejen kaos velikih mest prinašata neko zadovoljstvo, izpolnjenost in občutke, ki jih doma najverjetneje ne bi doživel. V ožjem območju Pariza živi nekaj čez 2 milijona ljudi, v širšem pa kar 12 milijonov in je tako eno izmed najbolj naseljenih metro-politanskih območjih v Evropi, kjer najdete predstavnike vseh svetovnih kultur. Ravno ta kulturna raznolikost, prežeta z izjemno bogato zgodovino tega mesta, ki se odraža v arhitekturi in umetnosti, je tisto, kar me v Parizu najbolj pritegne. Poleg tega so Pari-žani ljudje, ki dajo izjemen poudarek prostemu času, kulinariki in druženju s prijatelji. Tudi sam sem spoznal vrsto zanimivih in odprtih ljudi, ki so moje kratko bivanje v Parizu naredili še posebej prijetno. Seveda pa sem kot mlad človek, ki je vedno poln energije, užival tudi v večernih pariških ulicah, polnih zanimivih gostilnic, bistro-jev ter nočnih klubov. Pariz je tako zagotovo mesto, kjer bi si tudi v prihodnje želel preživeti del svojega življenja, vsekakor pa se bom v Pariz v bližnji prihodnosti rad vračal predvsem zaradi na novo stkanih prijateljskih vezi. Od drugih krajev sveta, katere si že obiskal, kje ti je bilo najlepše in zakaj? Če bi lahko izbiral kraj bivanja, pa denar in jezik ne bi bila problem, kateri kraj bi izbral? Zakaj? Sam sem veliko potoval že tekom študentskih let. Kot aktiven študent v študentskih organizacijah sem že takrat obredel Evropo, pot pa me je za dlje časa (od enega do treh mesecev) zanesla tudi že dlje in sicer v Azijo (Indija, Bangladeš, Burma, Tajska, Laos, Malezija in Singapur) v Afriko (Maroko, Južno Afriška Republika (JAR), Botswana in Zambija) ter v Argentino. Od vseh teh potovanj mi je še v najlepšem spominu ostalo trimesečno popotovanje po Aziji, kjer me je svojimi lepotami še posebej prevzela Burma s svojimi prekrasnimi budističnimi templji, ujetimi v neokrnjeno naravo. Kljub vojaški hunti, ki je na oblasti, je Burma varna država, z izjemno prijaznimi ljudmi, zato jo priporočam vsakemu popotniku. Seveda v Burmi ne bi želel živeti. Kot sem že omenil, me pritegnejo velika metropolitanska mesta. V Evropi bi tako izbiral med Parizom in Barcelono (z izjemno lepo mestno plažo), širše pa bi se odločal med Cape Townom v JAR ali New Yorkom v ZDA. Kot poznam samega sebe, mi eno ali dve od teh mest sigurno ne uideta. Tudi Ljubljana je namreč postala že premajhna. Ali poznaš dovolj razliko v kulturi odnosov do starejših oseb, da bi lahko primerjal Slovenijo in Francijo? Priznati moram, da moje poznavanje Parižanov ni dovolj dobro, da bi lahko ocenil razlike v odnosu do starejših v primerjavi z Slovenijo. Opazil sem, da mladina v Parizu rada odstopi sedež starejšim osebam, prav tako tudi v pariški gneči ljudje radi priskočijo na pomoč starejšim ali invalidom. Kolikor sem se uspel pogovarjati z oskrbnikom doma, kjer sem bival (Dom Slovenske katoliške misije v Parizu), ki je že upokojen, sem dobil občutek, da so socialne pravice starejših večje kot v Sloveniji, podrobnosti pa ne poznam. Kako pa kaj ljubezen, kakšne imaš predstave za svoje družinsko ali partnersko življenje? Obstaja več različnih družin, za mene pa je v osnovi družina kraj, kjer vlada ljubezen, občutek pripadnosti, podpore in medsebojno zaupanje. Moja družina je prostor, kamor se rad vračam. Vsekakor gre na tem mestu zahvala mojim staršem, ki sta ustvarila takšno družino in jo še vedno podpirata in prenašata vse naše muhe. Sam izhajam iz velike družine, saj imam dva brata in dve sestri. Kljub temu, da izhajam iz bogatega družinskega okolja, pa v bližnji prihodnosti družine še ne načrtujem, saj niti ne vem, kam me bo ponesla življenjska pot. Kaj pa so tvoji hobiji, ko nisi v vlogi strokovnjaka, kaj rad počneš? Tekom doktorskega študija sem se s kolegi večkrat šalil, da je naša služba tudi naš hobi, saj smo delali in študirali z veseljem in veliko zagnanostjo. Kljub temu sem imel v zadnjih letih imel kar nekaj obštudijskih aktivnostih. Kot ste že razbrali, izjemno rad potujem po svetu, tako da si skoraj vsako leto privoščim kako daljše popotovanje, kjer me pritegne med drugim tudi raznovrstna in zanimiva hrana, ki se pri nas ne znajde na krožniku (kot na primer surovo kobrino srce v žganju). Poleg tega uživam v raznovrstni glasbi, še posebej na velikih koncertih (kot je bil koncert Metalicce v Udinah, kjer sem bil nazadnje), in pa v elektronskih ritmih v klubih na Ibizi in drugod po Evropi. Ukvarjam se tudi s športom, zadnje čase pa me navdušuje jadranje, vendar pa je ta projekt trenutno na stranskem tiru, saj za vse preprosto zmanjka časa. Katero knjigo si nazadnje prebral in kateri film si si nazadnje ogledal? Ker tekom dela prebiram velike količine znanstvene literature, na dopustu vedno prebiram ogromne količine knjig, ki morajo imeti čim manj povezave z delom. Pred kratkim sem prebral poljudnoznanstveno knjigo avtorja Stephena Hawkinga, za katerega menim, da je eden izmed največjih genijev našega časa, z naslovom The Grand Design, ki s pomočjo zadnjih dogajanj na področju kvantne mehanike in sodobnih fizikalnih teorij poizkuša odgovoriti na izjemno težko in filozofsko vprašanje: Zakaj obstajamo? To in njegova druga avtorska dela (Vesolje v orehovi lupini, Kratka zgodovina časa) priporočam vsakemu nadebudnemu mlademu naravoslovcu. V kino zahajam zelo redko, zato si kakšnega posebej zanimivega filma nisem ogledal že kar nekaj mesecev. Kakšne imaš cilje, kje bi rad bil čez 5 ali 10 let? Lahko bi rekli, da se trenutno nahajam na prelomnici, saj trenutno aktivno iščem možnosti zaposlitev v tujini, kamor bi rad odšel do konca leta. Vsekakor bi si želel svoje znanje izpopolnjevati v okviru farmacevtske industrije predvsem na področju razvoja in zagotavljanja kakovosti bioloških zdravil. Ker ne vem, kako bo januarja 2013, težko rečem, kaj bo čez pet ali deset let, vsekakor pa upam, da bom v mestu bivanja in svoji službi užival tako kot do sedaj, če bom pa še kaj privarčeval, pa še toliko bolje. Do sedaj na področju varčevanja namreč nisem bil ravno uspešen. Če bi jutri zadel 1 mio EUR na loteriji, kaj bi z njim napravil? S tem denarjem bi si kupil malo večje in udobnejše stanovanje v Ljubljani, mogoče avto, nekaj denarja bi podaril družini, preostanek pa brezglavo zapravil za popolne bedarije in zabave. Ali imaš kakega vzornika, po katerem se zgleduješ ter zakaj, v čem? Kaj ti predstavlja življenjski moto (s katero izjavo bi povzel)? Nimam prav posebej izbranega vzornika. Vsak posameznik ima mnogo različnih lastnosti, ki so nam za vzgled ali pa tudi ne, zato pri različnih ljudeh iščem navdih za različne stvari. Za mene to niso neke znane osebnosti, ampak preprosti ljudje s svojimi pogledi na življenje, ki sem jih imel priložnost srečat in ki so mi dali voljo in zagon za sprejemanje mojih življenjskih odločitev. Še posebej se mi je vtisnil v spomin naslednji verz, ki ga je napisal George Bernard Shaw, irski dramatik in pisatelj: "Ljudje za tisto, kar so, vedno krivijo okoliščine. Ne verjamem v okoliščine. Ljudje, ki uspejo v tem svetu, so tisti, ki vstanejo in poiščejo okoliščine, kakršne si želijo. Če jih ne najdejo, si jih ustvarijo sami ". Boutique »»VaSa« - prodaja in šivanje ženskih oblačil - svetovanje in šivanje po naročilu - razna popravila Obiščite našo spletno stran: www.boutique-vlasta.com ali FB stran: ustvarjalnica Boutique Vlasta Nahajamo se na Rašici 24b nad Trubarjevo domačijo. Odpiralni čas: - četrtek in petek: od 15.00 do 18.00 - sobota: od 9.00 do 12.00 Vse ostale informacije na tel.: 040 / 19 30 80 Vabljeni! Vlasta Bahčič s.p., Zdraviliška 1, Laško PE Rašica 24b, Velike Lašče Piše: Zdravko Marič, dr.med. Nešteto vlog človeških rok Nekega hladnega zimskega večera pred 20 leti smo bili na poti proti Nemčiji. Odbojkarska ekipa Križevci pri Ljutomeru je bila povabljena v Stuttgart na božični turnir. Pot je bila dolga in seveda zato ni šlo brez postankov. Najpomembnejši je bil pred Münchnom, kjer smo šli na kavo in na stranišče. Pred blagajno za kavo je bila kajpada gneča, zato smo čakali v vrsti in medtem z utrujenimi očmi gledali proti TV zaslonu, ki je bil tik nad točilnim pultom. Zamislil in poglobil sem se v prikazano sceno iz dokumentarnega filma, kjer so kazali odhod mobilizirancev madžarske vojske na fronto v Zalaegerszek. Prikazan je bil odhajajoči vlak iz Budimpešte z odprtimi okni na vseh potniških vagonih, skozi katere je molelo nešteto mahajočih rok. Vse te roke so bile levice; ene manjše, druge večje; ene močnejše, druge slabše; ene s prstanom, druge z robcem v roki, tretje z rožico. Z oddaljevanjem vlaka so bile vse te leve zgornje okončine čedalje manjše in čez nekaj sekund je bilo na ekranu videti samo še oblak dima, puhajoč iz lokomotive in majhno kompozicijo vagonov, iz katere so mahajoče levice štrlele kot migetalke pri premikajočem se parameciju. Pomislil sem: kaj vse izražajo in odražajo te mahajoče zgornje okončine? Kakšna čustvena sporočila se prenašajo v vznemirljivo nihanje delov telesa, ki bodo že čez nekaj dni služili popolnoma drugemu namenu. Zdaj nežno in žalost izražajoča vloga roke se bo čez nekaj dni spremenila v vlogo močne in neustrašne nosilke orožja, ki ne bo več odražala žalosti ob odhodu iz družinskega kroga, ampak odločnost in neusmiljenost pokositi do smrti vsakega sovražnega vojaka. Huda in ekstremna čustvena sporočila se lahko torej prenašajo v naše zgornje ude. Naši zgornji udi so zato hlapci našim možganom, saj delajo tako, kot jim le ti narekujejo; če jim narekujejo nežne gibe, počnejo nežne stvari, če jim narekujejo udarce, izvajajo grobosti. Kaj vse pa lahko okvari našo levo zgornjo okončino? Seveda bolezen ali poškodba. Bolezni zgornjih okončin delimo po trajanju na akutne ali kronične; po prizadetem tkivu pa na bolezni kosti, veziva, mišic, žil ali živcev. Pa poglejmo nekatere akutne bolezni: Te so relativno redke. Gre večinoma za preobremenitvene okvare sklepov (ramena, komolci, zapestja) ali pa razna podkožna vnetja. Bolj pogoste so kronične bolezni, predvsem vnetja sklepov, zožitve kanalov, skozi katere drsijo kite ter potekajo žile in živci (ramena, komolci, zapestja). Spomnil sem se na birmanskega botra Pepija, ki so imeli drevene in delno hrome prste na desni roki. Zato se sčasoma več niso mogli briti in jim je pri tem morala pomagati žena Berta. A žal so tudi Pepijeva žena kmalu zatem zboleli za hudo revmo z oteklimi in deformoranimi prsti rok, zaradi česar sčasoma več niso bili zmožni opravljati niti najosnovnejših življenjskih opravil. Takrat še ni bilo domov za starejše občane in ker so njuni otroci živeli v Franciji, sta prosila mojo mamo, če jima poskuša v Mariboru urediti socialno pomoč na domu. Spomnim se davnega leta 1978, ko me je mama vzela s sabo v štajersko prestolnico na nek urad, kj er naju je tričlanska komisija v neki s cigaretnim dimom nasičeni pisarni zavrnila, rekoč: »Tovariš Pepi in tovarišica Berta hodita v cerkev. Če bi se vsaj včlanila v Zvezo komunistov, bi bilo lažje... tako pa jima socialna pomoč na domu ne pripada.« Pa smo bili zmenjeni. Ker ni bilo drugega izhoda, se je morala najstarejša hči z družino preseliti iz Francije domov in negovati Pepija in Berto do smrti. Ta pa je nastopila relativno hitro, že po manj kot enem letu od hčerkine vrnitve. Najprej so umrli boter, štrinajst dni zatem pa še botrca. Naslednja pomembna bolezen zgornjih okončin, ponavadi na eni strani, je ohromelost po možganski kapi. Gre za posledico možganske okvare, ki jo povzroči zapora krvnega dotoka zaradi pripotovalega znotraj žilnega strdka. Če se predel možganov, ki jih je tromboza prizadela, pozdravi, se popravi tudi funkcija prizadete roke... Če ne, ostane prizadeta okončina oslabela, v hudih primerih tudi popolnoma nefunkcionalna. Spomnil sem se učitelja Manka, ki nas je v osnovni šoli učil Spoznavanje narave in družbe. Bil je zelo strog in nikakor ni maral razgrajačev, kakršen je bil moj sošolec, sicer tudi sosed Branko. Nad takimi učenci je hitro izgubil živce in večkrat jih je kaznoval z desetimi udarci po hrbtišču prstov. Branko je po tistem, ko je dobil batine, marsikdaj v jezi zamrmral: »Da bi se ti roka posušila, kozel stari...« No, pa se je kmalu zgodilo, da je tovariša Mankota (tako smo ga učenci takrat morali klicati), zadela možganska kap. Ohromela mu je desna zgornja okončina in spomnim se, da je bil odsoten od pouka en mesec (najprej bolnica, potem pa zdravilišče). In kaj je bilo potem, ko se je vrnil? Še tri tedne zatem je imel oslabelo roko, tako da je s težavo pisal po tabli, ravnila pa ni mogel držati. A po nekaj tednih se mu je povrnila tudi moč in čim je mogel dvigati in mahati z dolgim lesenim ravnilom, je obudil tudi stare sprostitvene navade: kaznovanje razgrajačev z udarci po prstih. Zelo pogosto nas lahko boli zgornja okončina tudi v primerih, ko sama ni prizadeta, ampak se vanjo prenaša bolečinski simptom iz nekega drugega žarišča. Omeniti velja vsaj dve taki drugi žarišči in sicer bolečina zgornjega uda zaradi okvare vratne hrbtenice in bolečina levega zgornjega uda pri srčnem infarktu. Spomnim se mežnarja Frančeka iz Tropovcev v Prekmurju, ki je bil odgovoren za zvonenje na župnijski cerkvi. Bil je vesten, točen in dosleden. Takrat se je zvonilo z vlečenjem dolgih debelih vrvi, ki so se vzpenjale vse do vrha zvona. Nekega dne se je pred večernim zvonenjem oglasil pri nas doma na pol deci žganja in kos kruha z ocvirki. Med kratkim pogovorom je omenil, da ga boli levo rame vse do roke, ker je metal seno na skedenj. »Kmalu bo boljše,« je govoril, »zdaj, ko bom zvonil si bom razmigal in pretegnil ramena. Lahko noč, pa hvala!« A par minut zatem smo posumili, da je nekaj hudo narobe. Zazvonilo je namreč samo enkrat... Vsi domači in sosedovi otroci smo zaskrbljeni odhiteli proti cerkvi in z grozo zagledali, kako naš dobri Franček leži brez zavesti pod vrvjo za zvonenje. Na srečo je še dihal, nekdo je hitro stekel poklicat rešilca in mežnarja so odpeljali v bolnico. Tam so ugotovili, da je šlo za srčni infarkt, v prid česa je govorila že tudi predhodna bolečina leve roke. Tudi on je bil en mesec v bolnici in zdravilišču in ker so ga imeli farani zelo radi, so med tem časom zbrali denar za elektromotor za zvonenje. To je nekaj glavnih bolezni, ki okvarjajo funkcijo zgornjih okončin. Ostale težave, razen poškodb so bolj redke. Pomembno je, da se vloge zgornjih okončin zavedamo na vsakem koraku. Pri vsaki okrnjeni funkciji le teh se namreč v veliki meri zavedamo, da smo prikrajšani za večino najpomembnejših življenjskih opravil. Ne bom našteval, katerih, ker jih je preveč. Omenil bi le, da lahko situacijo primerjamo z generalštabom (možgani), ki je ostal brez vojske (zgornji udi). V tem trenutku, ko sem prešel preko razmišljanja o zgornjih okončinah na vojsko, pa me nenadoma predrami iz miselne odsotnosti sredi okrepčevalnice na nemški avtocesti oster ženski glas: »Ajde, momak, šta češ da popiješ? Ne vidiš, da ih ima još puno iza tebe.« Zdrznil sem se od presenečenja in nemudoma vplačal kavo. Potem sem moral še počakati v vrsti za šan-kom, da bi kavo tudi dobil. Pa sem zaradi gneče spet pogledal proti TV zaslonu, kjer se je še vedno vrtel dokumentarni film o madžarski vojski iz druge svetovne vojne. A tokrat je bila scena obratna. Zdaj se je iz daljave proti železniški postaji v Budimpešti približeval konvoj na povratni vožnji. Vlak z mahajočimi vojaki, ki so se vračali s fronte v Zalaegerszeku, je bil sprva podoben gibajočemu se parameciju, ki ga obdaja oblak črnega dima, nato pa so se čedalje jasneje izoblikovali obrisi vagonov, odprtih oken in mahajočih rok. A tokrat je bila slika drugačna. Vagonov je bilo manj, rok prav tako. Mahajoče roke so bile utrujene, težke, brez rož, brez prstanov, nekatere tudi brez kakega prsta. Vojna je torej terjala svoj davek tudi pri Madžarih. Veliko jih je umrlo, pa tudi veliko tistih, ki so se vrnili, bo ostalo trajnih invalidov. A v naslednjem hipu sem se spet zdrznil, tokrat me je iz razmišljanja o filmu zdramil oster moški glas: »Hote fsi, keri grejte z menof proti Stuttgarti vun pred oštarijo, te pa na bus pa na pot!« Bil je naš prleški šofer. Ojej, šele takrat sem se zavedel, da so me medtem v vrsti za kavo prehiteli trije Romuni, dva Bolgara in dva Turka. Zaradi gledanja TV in razmišljanja sem ostal torej brez kave, ki sem jo že celo plačal... A nisem imel kaj, moral sem nemudoma na bus in na pot proti Stutgartu. Na avtobusu me je hitro zagrabil spanec in kmalu sem zajadral v čudne sanje. Sanjalo se mi je, kako sem bil starček, ki je živel sam v stanovanju velikega bloka. Nekega deževnega večera me je prišla obiskat osebna frizerka, ki je prijahala do tretjega nadstropja na velikem psu bernardincu. Ko sem odprl vrata, me je kosmatinec vprašal: »Zdravo, stari, imaš kakšen radler za mojo damo?« Ob tem prizoru so se mi začele še bolj tresti drhteče roke, a vseeno sem zbral toliko poguma, da sem na videz samozavestno odgovoril: »Seveda, pojdita noter, jaz pa grem v klet po pijačo.« In res sem šel v temačno blokovsko klet... A tam me je doletela živa groza: ko sem hotel potegniti steklenico radlerja iz gajbe, me je za roko zagrabila soseda, ki je umrla že pred tremi leti in rekla: »Ajde, momak, šta češ da popiješ? Ne vidiš, da ih ima još puno iza tebe.« Obrnil sem se in za sabo zagledal tri Romune, dva Bolgara in dva Turka. Zdrznil sem se in reagiral tako, da sem smuknil mimo njih in jih vseh sedem porinil v klet k pokojni sosedi. Nato sem zapahnil vrata in hotel zakleniti ključavnico. A roke so se mi tako tresle, da nisem mogel zadeti s ključem luknje. Porival sem vrata z ramenom in s še bolj tresočimi rokami zaman poskušal zakleniti vrata od kleti. Nemočno sem opazoval tresoče roke in v naslednjem trenutku.... sem se zbudil, seveda v avtobusu na poti v Stuttgart. »Hvala bogu so bile samo sanje,« sem pomislil in kmalu sem začel razglabljati o tresočih rokah. Strokovno se reče temu tremor. Razmišljal sem, da vsak najprej pomisli na Parkinsonovo bolezen. Res je tresenje rok eden od simptomov te bolezni, pa vendar poznamo tudi relativno precej pogosto bolezen, kjer se tresejo roke, imenovano esencial-ni tremor. Ta rad prizadene za razliko od tremorja pri Parkinsonovi bolezni tudi mlajšo odraslo populacijo ljudi. In kot vidite, v določenih situacijah je lahko tremor hudo, hudo moteč in nezaželjen. Kar nekaj čudnih bolezni zgornjih okončin smo našteli. Kaj pa sploh lahko naredimo, da preprečimo na-stenek bolezni, ki smo jih omenili? Seveda, lahko naredimo veliko. A ne takrat, ko je kronična bolezen že prišla do izraza, ampak predvsem takrat, ko smo še relativno zdravi. To pa je redna telesna vadba, higiena rok, zdrava hrana, odsotnost razvade kajenja in pitja alkohola, previdnost pri delu in opazovanje zvezd. Zakaj opazovanje zvezd, boste vprašali? Zato, ker je v prostorskem smislu mogočno vesolje skoraj ničvredno v primerjavi s funkcijsko mogočno zgornjo okončino pri človeku. Zato, da ugotovimo, da je dogajanje v vesolju pravi dolgčas v primerjavi z dogajanjem našega vsakdana, kjer uporabljamo največ roke. Blagor vsem nam, da nam je Bog dal to čudovito orodje za življenje. ♦ IZ (UŠI Ne bodi sam, pridruži se nam Kako rada bi vam napisala kaj lepega, veselega, da bi vas nasmejala. Pa žal ne morem. Oktober mesec je bil zelo žalosten, saj smo se v tem mesecu poslovili kar od petih naših članov. Taka je narava in njej se ne da kljubovati. Ko gledam jesensko listje na drevju, ki je danes temnejše barve, naslednji dan ali dva se že spreminja in končno odpade. Tako nekako se konča tudi naše življenje. Smo pa članice našega društva - pet nas je bilo, tudi sodelovale pri izvedbi Dobre-poljskega vandranja. Ne bom izdala, kaj smo počele, smo pa za naše delo prejele »ZAHVALO« od Turističnega društva Do-brepolje. Zdaj nas čaka še srečanje v Stični (ali bo pa že za nami). Sredi oktobra smo imeli sejo upravnega odbora. Marsikaj smo predebatirali. Med drugim smo tudi sklenili, da bomo imeli Martinovanje. To bo 10. novembra s pričetkom ob 17.00 uri. Veselimo se družiti in zabavati se z vami. Zato pridite tudi vi! J KO k v dobrepolju živimo zdravo Vsakdo med nami želi ohraniti ali izboljšati svoje zdravje. K temu cilju želi prispevati tudi program »Živimo zdravo«, ki bo v letošnji jeseni potekal v Dobrepolju in ga vodi Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana ob sodelovanju občine Dobrepolje. Namenjen je tako tistim, ki pri sebi že opažate določene zdravstvene težave in jih želite omiliti, kot tistim, ki ste zdravi in želite zdravje ohraniti do pozne starosti. Trenutna starost, izobrazba in spol pri tem niso pomembni. Delavnice v okviru programa bodo poleg predavanj vključevale praktične prikaze, strokovnjaki pa bodo pripravljeni tudi odgovarjati na vprašanja. Naslovi delavnic: Datum: 7. Zdrava telesna teža 8. november 8. Pridelava sadja in zelenjave za lastne potrebe 15. november 9. Preprečevanje kroničnih bolezni s poudarkom na lokalni problematiki 22. november 10. Preprečevanje in zgodnje odkrivanje raka ter ponovitev meritev dejavnikov tveganja 29.november 11. Zaključna delavnica s pohodom predvidoma 8. december Delavnice bodo potekale ob četrtkih s pričetkom ob 19. uri v Jakličevem domu (mala dvorana) na Vidmu, niz delavnic pa bomo zaključili s pohodom in prijetnim druženjem. S prihodom jeseni se običajno naš življenjski ritem nekoliko umiri in - zlasti ob večerih -si lažje utrgamo urico do dve časa zase. Prijazno vabljeni! Obisk delavnic je brezplačen. Za več informacij se lahko obrnete na lokalni koordinatorki programa Dušico Hočevar (051 253 449), Marija Žnidaršič (031 361 170) ali na sodelavki Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana Tjašo Jerman (tel. 586 39 17, tjasa.jerman@zzv-lj.si) in Bojano Heindler (tel. 586 39 29, bojana.heindler@zzv-lj.si). TD Dobrepolje Projekt ŽIVIMO ZDRAVO poteka v občini od 20. septembra, vsak četrtek ob 19.00 uri v Jakličevem domu. Vsebina programa delavnic je zanimiva, saj so predstavljene različne teme s področja zdravega življenjskega sloga. Delavnice poleg ozaveščanja različnih načinov zdra- vega življenja nudijo tudi prijetno druženje, izmenjavanje medsebojnih življenjskih izkušenj. Na peti delavnici nam je kuhar Jaka pripravil okusno kremno juho iz zelene, ribo v mediteranski omaki z zelenjavo, ajdovo kašo s piščancem in sadni jogurt z bananami in piro. Na naslednjih delavnicah bomo pripravljali različne zdrave namaze, se seznanili z zdravo telesno težo, spoznali načine pridelave sadja in zelenjave za lastne potrebe, se poučili o preprečevanju kroničnih bolezni in odkrivanju rakavih obolenj ter se v decembru podali na pohod. Pridite, pridružite se prijetni družbi ves november in del decembra! ♦ Futsal klub Dobrepolje v tretjo sezono Futsal klub Dobrepolje je ob koncu avgusta zakorakal že v tretjo sezono delovanja. V novi sezoni si v klubu želimo še boljših treningov, rezultatov in zadovoljnih obrazov otrok in staršev. 3. 11. 2012 Futsal klub Dobrepolje Vuko Ljubljana 16.00 Velike Lašče 17. 11. 2012 Fragmat Extrem Futsal klub Dobrepolje ? Sodražica 1. 12. 2012 Futsal klub Dobrepolje Optimisti Borovnica 16.00 Velike Lašče V klubu trenira 90 futsalerj ev, starih od 5 do 18 let, večinoma iz domače občine Dobrepolje. Imamo šest starostnih kategorij in sicer U7, U9, U11, U13, U15 in U18. Letos bomo sodelovali v tekmovanjih v 1. Slovenski futsal ligi do 13, 15 in 18, in futsal ligi MNZ Ljubljana do 9 in do 11 let. Sistem tekmovanja bo v 1. Slovenski futsal ligi do 18 let odslej nekoliko drugačen, saj bo sistem tekmovanja ligaški, zato vabljeni na domače tekme, ki bodo potekali v športni dvorani v Velikih Laščah. Ob koncu oktobra se bomo v klubu podali na 5 dnevne priprave, ki bodo letos potekale v Bohinju, več o tem, kako smo se imeli, pa si boste lahko prebrali v naslednji številki Našega kraja in na spletni strani kluba, kjer najdete tudi vse aktualne informacije o dogajanju v klubu: www.futsalklub-dobrepolje.com. Extremov dan futsala V nedeljo, 14.10.2012, je potekal Extremov dan futsala v novi športni dvorani v Sodražici, kjer se je Futsal klub Dobrepolje udeležil turnirja s tremi starostnimi ekipami U13, U15 in U18. Za veliko dobre volje so poskrbeli mladi futsalerji, saj so osvojili 1. mesto v kategoriji do 13 in do 18 let. V kategoriji do 15 let pa so osvojili končno tretje mesto. V začetku oktobra se je končala tudi občinska malonogometna liga Dobrepolja, kjer je ekipa Futsal kluba Dobrepolje osvojila končno 5. mesto in naslov najbolj fair play ekipe. ♦ Razpored tekem v naslednjem obdobju OUTSIDER ŠD STRUGE prvak občine Dobrepolje ZŠO Dobrepolje V soboto,06. 10. 2012, se je s tekmami 18. kroga končalo odprto prvenstvo občine Dobrepolje v malem nogometu. V letošnji različici tekmovanja je nastopilo 9 ekip iz občin Dobrepolje in Velike Lašče, ki so se med seboj pomerile po dvokrožnem sistemu. Udeležba ekip iz sosednje občine potrjuje dejstvo, da spada dobrepolj-ska liga med kvalitetnejše lige v okolici. To se je pokazalo že po spomladanskem delu prvenstva, ko so bile v boju za prva- ka štiri ekipe, ki so bile v krogu petih točk razlike. Že po nekaj uvodnih jesenskih krogih je iz omenjene četverice odpadla še ena ekipe, tako da so v boju za osvojitev prvenstva ostale samo še ekipe OUTSIDER ŠD STRUGE, BAR MAJOLKA ŠD PONIKVE in RS TEAM ŠD KOMPOLJE. Ekipa OUTSIDER ŠD STRUGE si je krog pred koncem priigrala odločilno prednosti in s tem naslov prvaka lige. Kot že rečeno, je prvo mesto osvojila ekipa OUTSIDER ŠD STRUGE, drugi so bili igralci ekipe BAR MAJOLKA ŠD PONIKVE, tretja pa ekipa RS TEAM ŠD KOM-POLJE. Nagrado za FAIR PLAY je prejela ekipa FUTSAL KLUB DOBREPOLJE, medtem ko je bil najboljši strelec lige Matija BOBEN iz ekipe OUTSIDER ŠD STRUGE z 19. zadetki. S tem pa sezona malega nogometa še ni končana, saj bodo nekatere ekipe nastopile tudi v zimski ligi občine Grosuplje, ki se prične 4. novembra, kjer jim prav tako želimo veliko športnih uspehov. ♦ Predstavniki prvih tri ekip Zmagovalna ekipa Mešanica mladosti in izkušenj OUTSIDER pripeljala na vrh dobrepoljske lige! ŠD Struge Če je »OUTSIDERJEM« v zimski ligi v Grosupljem za 1. mesto zmanjkalo kanček sreče, so se v letni Dobrepoljski ligi naslova veselili povsem zasluženo. Da je tudi letos potekala letna liga v Dobrepolju zelo zanimivo, je eden izmed glavnih krivcev za to vsekakor OUTSIDER ŠD Struge, kolektiv, ki je z mešanico mladih perspektivnih in starejših izkušenejših igralcev, dolgo klopjo, zavzetim pristopom in borbeno igro prišel na sam vrh dobre-poljske konkurence. Letos so poleg pokala za naslov prvaka, dobili tudi najboljšega strelca lige za katerega je prejel pokal naš borec za vsako žogo, MATIJA BOBEN. Statistika je na koncu pokazala, da so fantje imeli tudi najboljšo obrambo, saj so v 16 tekmah prejeli le 17 zadetkov. Bili so tudi zelo FAIR PLAY, saj so v tej razvrstitvi osvojili visoko 2. mesto. Vse čestitke in pohvale tako igralcem kot strokovnemu vodstvu za dobro in kvalitetno delo na treningih ter veliko uspešnih tekem v zimski ligi v Grosupljem. Športni pozdrav! ♦ tf #P «SUM-* vi £ 'HVAHP S 2. dobrepoljski tek moker, a izredno uspešen Športno društvo Dobrepolje je v sklopu prireditve 3. dobrepoljsko vandranje drugo leto zapored izvedlo množično tekaško prireditev. Če smo lani še malo skromno »tipali teren«, smo letos že naredili nekaj sprememb in na tek povabili širši krog tekačev. To se je obrestovalo, saj se je število tekačev iz lanskih 31 povzpelo na kar 107. Bojan Novak, ŠD Dobrepolje Sicer se tisti sobotni dan ni začel prav spodbudno. Jutranji dež in nekaj malega vanda-lizma (nekaj podrtih puščic za označevanje proge) sta začinila zadnje ure pred tekom. A skrbi so bile odveč - na prireditveni prostor pred Jakličev dom so začeli prihajati tekači. Vsi po vrsti so bili odločeni, da jih rahel dež ne bo ustavil. Navsezadnje vsak tekač ve, da so drobne kapljice na obrazu med tekom še posebej osvežilne. Odraslega teka na 10 kilometrov se je udeležilo 69 tekačev, družinsko-šolskega teka na 1,7 kilometra, letošnje novosti, pa 33 otrok in 5 staršev. Po skupnem ogrevanju, ki je bilo pod vodstvom Stanke Kuplenk prava atrakcija, so se tekači podali na progo. Ta jih je vodila skozi Videm, Podgorico, Bru-hanjo vas, Kompolje, Podgoro in Podpeč. V cilju je bilo kot vedno zanimivo spremljati obraze tekačev. Od nasmejanih do izmučenih. A na vseh je bilo zaznati ponos na opravljene kilometre. Pri teku še kako velja Platonova misel: »Zmaga nad samim seboj je največja zmaga«. Posebej za tiste, ki jim je bila to prva pretečena »desetka«. Kljub temu, da tek ni bil tekmovalnega značaja in nismo merili časov, pa se vseeno spodobi omeniti najhitrejša dva. Med moškimi in v absolutni kategoriji je bil najhitrejši domačin Jože Šuštar, med ženskami pa Tanja Novak. Izredno smo bili veseli tudi številnih učencev, ki so skupaj s prizadevno učiteljico športne vzgoje, Alenko Leskovar, pretekli 1,7 kilometra. Kljub za otroke neprijaznemu vremenu se jih je zbrala prava mala četica. Nekaj najmlajših so spremljali tudi starši in jim s tem zagotovo dali pomemben zgled. V cilju so vsi dobili zaslužene spominske medalje. Veselimo se že nasled-nj ega leta, ko jih bo gotovo še več, saj so bili letošnji tekači zelo zadovoljni in so v en glas zatrjevali, da bodo naslednje leto še prišli in s seboj pripeljali tudi sošolce. Omeniti je potrebno še to, da je bila kar polovica odraslih tekačev domačinov. Veseli smo, da vse več Dobrepoljcev teče. Organizatorjem je to najboljša spodbuda za pripravo teka naslednje leto. Poleg letošnjih novosti (nova, nekoliko krajša proga, nov tek za učence in družine, žreb nagrad po teku) imamo v mislih že nove, ki bodo tek naredile še prijaznejši in prepoznavnej-ši. Boš takrat z nami? Nenazadnje se moram v imenu ŠD Dobrepolje zahvaliti Turističnemu društvu Dobrepolje in ostalim partnerjem za zelo korektno sodelovanje in vso pomoč pri organizaciji teka. Končujem pa z mislijo anonimnega avtorja, ki nas lahko spodbudi med tekom ali pa kar tako, recimo zdajle. »Zgube gledajo, kaj prestajajo, zmagovalci gledajo proti cilju.« ♦ MISLI "Ljubiti je kot poslušati simfonijo. Biti dojemljiv za vse zvoke, ki spadajo k simfoniji. To pomeni imeti srce, ki je odprto za vse ljudi in za vse. " "Resnični ljubitelj glasbe bo prisluhnil zvoku vseh inštrumentov, čeprav kak inštrument posebno ljubi." "Če se zaljubite, če svoje srce obesite na nekaj, se nečesa oklepate, veste, kaj se bo potem zgodilo? Potem bo objekt vaše strasti izstopal in drugi ljudje bodo obledeli." "Ljubezen ni odnos. Je stanje. Ljubezen je bila že dolgo pred ljudmi. Predno ste bili vi sami, je že bila ljubezen. Rekel sem vam že: če je oko prosto, lahko človek vidi. Da bi ljubili, pa ne moremo ničesar storiti." "Če bi razumeli svoje dolžnosti in obveznosti, vaše navezanosti, hrepenenja, prisile, posebne ljubezni, nagnenja, in se vsega tega osvobodili, bi prišla ljubezen." "Če je oko svobodno, lahko človek vidi. Če je srce svobodno, lahko človek ljubi." "Večina ljudi pravi, da želijo prerasti otroški vrtec, toda ne verjemite jim! Zares jim ne verjemite! V resnici želijo, da jim popravite polomljene igrače. 'Vrni mi mojo ženo. Vrni mi mojo službo. Vrni mi moj denar, moj ugled, moj uspeh' To je vse kar želijo; želijo nazaj svoje igrače." "Vsak dober psiholog vam bo povedal, da ljudje v resnici ne želijo ozdraveti. Želijo le olajšanje, kajti ozdravljenje je boleče." "Duhovnost pomeni prebujenost. Mnogi, četudi se tega ne zavedajo, spijo. Rodijo se speči, živijo speči, speči se poročijo, speči vzgajajo otroke, tudi umro speči, ne da bi se sploh kdaj prebudili. Nikoli ne razumejo lepote tega, kar imenujemo 'človeško življenje'" A Anthony de Mello KINO DOBREPOLJE PETEK, 30. NOV. 2012 ob 17. URI francoski animirani sinhroniziran ASTERIX IN OBELIX V BRITANIJI KRATKA OZNAKA: V novih divjih avanturah sr-boritih Galcev se Asterix in Obelix odpravita v Veliko Britanijo, ki jo oblega Cezarjeva vojska. Neprestanim napadom rimskih legij se upira le še ena vasica, zato pogumna bojevnika zavihata rokave in začneta kriviti vojaške oklepe ter njihove lastnike. Zaradi rimljanske številčne premoči Asterix in Obelix Britancem prineseta zalogo skrivnega napoja za moč, toda načrt se klavrno izjalovi in zdi se, da nihče več ne more ustaviti Rimljanov. A to je račun brez krčmarja, kar Cezarjevi vojaki kmalu občutijo na lastni koži. DOLŽINA: 1 ura 36 minut KINO DOBREPOLJE PETEK, 16. nov. 2012 ob 17. URI ameriška uspešnica - animirani sinhro film POGUM KRATKA OZNAKA: Ustvarjalci zabavnih animacij Reševanje malega Nema, Wall-E in V višave predstavljajo zgodbo o svojeglavi škotski princesi Meridi, ki se ne želi podrediti želji staršev in poročiti neznanega plemiča. Na begu v gozdu spozna čarovnico, ki ji zvari urok za spremembo usode, vendar čarovnija v nevarnost spravi Meridino mamo. Da bi jo rešila uroka in obvarovala očetovo kraljestvo pred vojno, mora Merida zbrati ves svoj pogum, razvozlati čarovničine skrivnosti in sama zakoličiti svojo usodo..DOLŽINA 1 ura 40 minut. KINO DOBREPOLJE F PETEK, 30. NOV. 2012 ob 19. URI slovensko uspešnico ŠANGHAJ KRATKA OZNAKA: Režiser filmske uspešnice Petelinji zajtrk predstavlja film o romski družini Mirga. Mlademu Belmondotu oče v Italiji pokaže umetnost prekupčevanja, v bordelu pa najde tudi ljubezen svojega življenja. V Prekmurju se odloči postaviti vas Šanghaj, s pomočjo dobrodušnega miličnika in z blagoslovom lokalnih oblasti pa njegovo naselje hitro raste. Toda ob razpadu Jugoslavije se Belmondo zaplete v preprodajo orožja, kar ga oddalji od družine in ogrozi njegove sanje. DOLŽINA: 2 uri 4 minute PETEK, 9. nov. 2012 ob 17. URI ameriška uspešnica - animirani sinhro film MADAGASKAR 3 KRATKA OZNAKA: V nadaljevanju živalskih prigod se pogumni lev Aleš, čudaška zebra Martin, boječa žirafa Milko in odločni povodni konj Slavka odpravijo v Monte Carlo, da bi našli pingvine in z njihovo pomočjo odleteli nazaj domov, v newyorški živalski vrt. Kaos, ki ga ob tem povzročijo, jim na glavo nakoplje srd neizprosne konjederke DuBois, zato se na begu preko Evrope skrijejo med vagone potujočega cirkusa. Toda nastopajoče živali niso navdušene nad prišleki, zato si morajo prijatelji izmisliti osupljive cirkuške točke, ki bodo navdušile gledalce.. DOLŽINA 1 ura 33 minut. + Teti ANI v slovo! Prišel je čas za slovo, zapustila si zemljo in svoje telo, duša pa se je dvignila k Bogu v nebo. Naj slavo Mu poje, Stvarnika slavi, na zemlji odslužila je svoje, sedaj se vrača k Bogu, kamor pojdemo vsi. ZAHVALA ANA DERNULJC 3.6.1929 - 23.5.2012 V žalostnih trenutkih slovesa nas tolaži misel, da je teta Ana mirno zaspala - spravljena z Bogom in ljudmi. V veliko podporo ste bili vsi, ki ste nam v teh trenutkih stali ob strani: sorodniki, prijatelji, sosedje in znanci. Iskrena hvala vsem, ki ste našo teto kropili, zanjo molili v vežici in na domu in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste ji poklonili sveče in vsem, ki ste darovali za svete maše. Zahvala gospodu župniku, ki je teto duhovno oskrboval in zanjo daroval sveto mašo, ter opravil pogrebni obred. Pogrebna slovesnost je bila obogatena s prelepim petjem moškega in mešanega pevskega zbora. Hvala pevci! In hvala vam, pogrebci, ki ste našo teto položili k večnemu počitku. Naj počiva v miru! Vsi njeni Dober, plemenit človek, ki je z nami živel, nam ne more biti odvzet, kajti v našem srcu je zapustil svetlo sled svoje dobrote in plemenitosti. (Thomas Carlye) ZAHVALA Tiho in mirno, kakor je živela, nas je v 86. letu starosti zapustila naša draga žena, mama, babica, prababica, tašča in sestra MARIJA ŠPORAR iz Podgorice 4. Zahvaljujemo se vsem, ki ste se v tako velikem številu od nje poslovili, jo kropili, zanjo molili, darovali za cerkev, svete maše, sveče in njen grob zasuli s cvetjem. Zahvaljujemo se dr. Mariču za oskrbo v času njene bolezni, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem, trobentaču in cvetličarni Lilija za organizacijo pogreba. Hvala ga. Anki in ga. Marti, hvala vaščanom in sorodnikom, ki ste zanjo molili na domu. Hvala sestrični Mimi in vsem, ki ste jo v času njene bolezni obiskovali, hvala vsem, ki ste našo mamo imeli radi. Žalujoči: vsi njeni es Rudi, nisi nam rekel zbogom, nisi nam roke podal, le tiho, tiho si odšel. ZAHVALA ob boleči izgubi moža, očeta, dedija, tasta in strica RUDIJA PRHAJA (1939 - 2012) iz Predstrug Zahvaljujemo se sosedom in sorodnikom za prečuto zadnjo noč na domu. Iskrena zahvala Julki Draženovič za molitev doma, v vežici in vaškem domu. Hvala tudi Darinki Gačnik za molitev v vaškem domu. Iskrena hvala Veri iz Nemčije, vsem Mlakarjevim, Mariji Zrnec ter sosedam Majdi, Stanki, Liji in Jelki. Hvala gospodu župniku za lepe poslovilne besede in pogrebni obred, moškemu pevskemu zboru za prečudovito zapete pesmi. Zahvala cvetličarni Lilija za vso pogrebno organizacijo in sam pogreb. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem, znancem, ki ste ga kropili, za vse besede tolažbe in tople stiske rok. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvala vsem in vsakomur posebej, ki ste ga v tolikšnem številu pospremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Pogrešamo te ... Vsi domači Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce. Ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več. Ob kruti in trpeči smrti ljubljene hčerke, mamice, sestre, babice, tete, svakinje in nečakinje IRENE KRAJNC iz Ponikev (30.12.1953 - 07.10.20212) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, jo kropili, darovali cvetje in sveče. Hvala vsem čutečim ljudem, ki ste našo tiho, skromno in pridno Ireno pospremili k večnemu počitku. Hvala gospodu kaplanu, pogrebcem, pevcem in vsem, ki ste bili z njo na njeni zadnji poti. Hvala vsem in vsakomur posebej. Ostala boš za vedno z nami, naša ljubljena Irena. Poišči tam med zvezdami svoje ljubljene, ki so pred teboj odšli in bodi srečna z njimi. Bolečino lahko skriješ, tudi solze zatajiš, a praznine, ki ostaja, nikoli ne nadomestiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ata, deda, pradeda, brata in tasta JOŽETA STRNADA iz Ceste (1926-2012) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše, ter vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gospodu župniku za lep cerkveni obred. Zahvala čebelarjem, pevcem, trobentaču in cvetličarni Lilija za lepo opravljeno delo. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi. Iskrena zahvala vaščanom za molitev. Vsi njegovi Mnogo prezgodaj zapustil si nas, s teboj izgubili smo velik zaklad, saj vsak izmed nas imel te je rad. ZAHVALA Ob nenadni boleči izgubi našega dragega moža in očeta JOŽETA ŽNIDARŠIČ iz Rapljevega Se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga kropili, zanj molili, darovali cvetje in sveče, nam izrekli sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, moškemu in mešanemu pevskemu zboru ter Cvetličarni Lilija za lepo organizacijo pogreba. Posebna zahvala struškim gasilcem ter Branetu za nepozaben poslovilni govor. Še posebej pa se zahvaljujemo vsem sosedom, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam toliko pomagali. Naj Bog vsem bogato poplača. Žalujoči: vsi njegovi Imela nas je rada. Spomin na njo v naših srcih vedno bo živel. ZAHVALA Ob prezgodnji izgubi naše drage sestre in tete ANICE MOHAR (1934-2012) Se iskreno zahvaljujemo sorodnikom prijateljem, prijateljicam, nekdanjim sodelavkam tovarne Velana, sostanovalcem iz Ljubljane, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče, pomoč pri strežbi, za svete maše in darove za cerkev. Hvala g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem in cvetličarni Lilija. Hvala osebju društva HOSPIC, ki je prijazno skrbelo zanjo v najtežjih trenutkih. Hvala vaščanom za molitve, posebno Zalki Kastelic. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti do večnega doma in jo boste ohranili v lepem spominu. Vsi njeni Če bi solza mrtve obudila, te ne bi črna zemlja krila. ZAHVALA Ob izgubi moje drage mame in žene MARIJE PIVK iz Ponikev Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom iz bloka, prijateljem, vaščanom Ponikev, Zvezi paraplegikov Ljubljanske pokrajine in znancem za izrečene sožalje, darovano cvetje in sveče. Še posebej pa se zahvaljujemo gospodu župniku iz Vidma za lep opravljen obred in pogrebni službi Zakrajšek Anton iz Srebotnika pri Velikih Laščah. Lepa hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat hvala. Žalujoči sin Robi z družino in mož Iztok. AVTOKLEPARSTVO VULKANIZERSTVO JANEZ RIGLER S.P. -- Kompolje 77, 1312 Videm - Dobrepolje GSM: 041-990-868 E-mail: avtokleparstvo.rigler@gmail.com Pripravite svojega jeklenega konjička na zimo z najugodnejšimi zimskimi pnevmatikami. V ponudbi več znamk zimskih pnevmatik, kot so SAVA, NOKIAN, BRIDGESTONE, GOODYEAR, HANKOOK, KLEBER, PIRELLI, DUNLOP, KUMHO, MICHELIN, FULDA, CONTINENTAL ... Na voljo tudi: ALU in jeklena platišča, akumulatorji, brisalci, traktorske pnevmatike, poltovorne pnevmatike, zračnice AVTOKLEPARSTVO SERVIS POLNJENJE KLIMATSKIH NAPRAV IZPUŠNI SISTEMI % AVTOOPTIKA IN VULKANIZERSTVO STANE KADUNC S.p. Perovo 27, 1290 Grosuplje tel: 01/ 786 47 51 gsm: 041/ 725 827 www.kadunc.si • prodaja pnevmatik za osebna in poltovorna vozila • prodaja jeklenih in alu platišč • popravilo ALU platišč • hramba pnevmatik • avtooptika - nastavitev podvozja • vzdrževanje vseh vrst podvozij, mehanična dela... • priprava vozil na tehnični pregled • sklepanje zavarovanj • polnjenje avtoklim Za zgodnji nakup in montažo* štirih zimskih pnevmatik Michelin, prejmete KUPON ZA GORIVO, v znesku do 60 €. *do 18. 11.2012 Tradicija, ki ostaja - kvaliteta, ki drži Aktualne novice, dogodki, prireditve in še več na spletnih straneh občine Dobrepolje http://www.dobrepolje.si/ Vabila na dogodke, ki se odvijajo v občini Dobrepolje, lahko društva, klubi in občani pošiljate tudi na elektronski naslov dogodki@dobrepolje.si. Na spletni strani si lahko ogledate tudi prostorsko predstavitev občine Dobrepolje! Težave z računalnikom? Na podlagi večletnih izkušenj Vam nudimo: - Servis računalniške opreme na domu - Prodaja, dostava in priklop nove in rabljene računalniške opreme - Postavitev žičnih in brezžičnih omrežij - Prodaja in dostava tonerjev in kartuš za tiskalnike - Namestitev programske opreme in zaščita računalnikov pred virusi JUNITEH Boris Kaplan s.p. Predstruge 95 1312 Videm-Dobrepolje Informacije 051/417-022 računalniške reSitve boris.kaplan@juniteh.si Najugodnejše bančne storitve LONovo priporočilo Priporočite nas in izberite > Paket zahvale - brezplačno vodenje računa prvo leto - plačilo 10ih položnic brez provizije - brezplačno pristopnino za eLON - 0,10 odst. točke višja obrestna mera za naslednji depozit fi& > Srebrni limit - 3 odst. točke nižja obrestna mera - brez stroškov odobritve Nagradili bomo tudi priporočene stranke. Ker cenimo vašo zvestobo. Prihranite 40 EUR letno! Vabljeni v našo poslovalnico v Grosupljem. PE Grosuplje, Kolodvorska 3, T: 01 32 05 510, info@lon.si, www.lon.si ^ HRANILNICA LON 20 ^ajLČnCShro na, Cjuiet-nCv Oseben hjajču wt m Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668 Storitve: 4 Brušenje stekla 4 Fazetiranje stekla in ogledal 4 Peskanje stekla 4 Izdelava izolacijskega termopan stekla 4 Kaljeno steklo 4 Tuš kabine (po meri, s tesnili) 4 Ogledala 4 Kopelit steklo za delavnice 4 Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) 4 Montaža vsega navedenega 4 Ostale steklarske storitve 4 Intervencija 24 ur na dan TABORSKA CESTA 4, GROSUPLJE Tel.: 01 786 33 58 SOKOLSKA ULICA 5, IVANČNA GORICA Tel.: 01 787 7241 Delovni čas: 9:00 - 12:00, 14:00 - 17:30, sobota: 9:00 - 12:00 Foto za dokumente TAKOJ Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorna urednica: Mojca Pugelj. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, informacije po telefonu 031 301 057. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1330 izvodov.