TRST, četrtek 19. julija 1956 Leto XII. - Št. 167 (3405) K DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel 94-638, 93 808. 37-338 it. 37-338 - Podiuž GORIC v Ul s IS l nri a si 1 ^ 7 UPR*V£: 'JL- SV- FRANČIŠKA «• M - Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, ce.oletna 4100. lir. - FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Višine v širini i stolpca- traovski 'an Tito s kočijo odpe-u® uo vile «Jadranka», kjer ča eg'pi°vski gost stanoval za n-^a svojega bivanja na Brio- inčijske vlade prispel na Brio-ne _■ -r—dne. Nehruja in nrlrf°V° hčerko sta sprejela Rrl dnik Tito in Jovanka Posek Nehru je dopotoval s 6on.im letalom iz Pariza Neh7‘ .sestanek - ■ At je bil danes popoldne. Predsednik ehru je aanes opoldne Pariza Naser-Tito- li tem sestankom eo se zače- do razgovori, ki se bo- kliupii-ko^ se Pričakuje — za« čila ■ lulri z objavo porovo,.; ln skupne izja-ve. Razgo-Uri S° se začeli nekaj po 15. V —. jazgovorih so sodelovali z iuo i *re'1 predsednikov — Kard r ske strani Edvard in j-e J- Aleksander Rankovič ske JJ03 Popovič, z egi-ptov-el p rani minister Mabmud zi, ,gdad> in Mahmuč Fav-mdijske strani pa se- kretar za zunanje zadeve Pi-laj in indijski veleposlanik-Trije predsedniki so izmenjali mišljenja o najaktualnejših vprašanjih mednarodnega položaja. Neposredno pred razgovori so trije predsedniki izrazili zadovoljstvo. ker so se sestali na Brionih. V izjavi za egiptovski radio je predsednik Nehru dejal, da je vesel, ker se je sestal s predsednikom Titom in predsednikom Naserjem. »Verja-mem. da nam bo ta sestanek pomagal, da pregledamo položaj, ki je kompliciran; vsekakor pa se je dobro, sestati s prijatelji, ki imajo znanje in izkustva.« Prečsednik Naser je izjavil, da je zadovoljen, ker se je sestal s predsednikom Titom in predsednikom Nehrujem, «da si izmenjamo misli in da razpravljamo o mednarodnem položaju in o vseh stvareh, ki nas vse zanimajo«. Predsednik Tito pa je iz* razil svoje veselje, ker se sestaja na Brionih s tvojima dvema prijateljema Naserjem in Nehrujem. V izjavi za radio Evropa I je predsednik Naser izjavil, da je zelo zadovoljen s sestankom na Brionih. Izrazil je upanje ,da bo «ta sestanek koristen za nadaljnje medsebojno razumevanje im za bla-ginjo človeštva in miru«. Jutri dopoldne se bodo raz* govori Tito-Nehru-Narer nadaljevali. Popoldne pa bo predsednik Tito priredil poslovilni obed. Po obedu si bodo trije predsedniki ogle* dali parado enot Jugoslovanske vojne mornarice, nato pa bodo nadaljevali pot do luke v Pulju. Predsednik Tito se bo poslovil na letališču od Nehruja in Naserja, ki bosta skupaj odpotovala z letalom v Kairo. Trojne razgovore spremlja in komentira z največjim zanimanjem vie svetovno časopisje jn radijske postaje. O jugoslovansko-egiptovskih razgovorih je bilo danes objavljeno naslednje uradno poročilo, v katerem je med drugim rečeno: »Predsednik egiptovske republike Abdel Naser je bil na obisku pri predsedniku republike Josipu Brozu-Titu od 12. čo 19. tm. Med tem obiskom so se vodili odkriti in prisrčni razgovori o vseh vprašanjih s področja medsebojnih odnosov obeh držav in nadaljnjem poboljšanju egip-tovsko-jugoslovanskega sodelovanja. Izvršili eo tudi prijateljsko izmenjavo gledišč o glavnih mednarodnih vprašanjih in o splošnem razvoju mednarodnega položaja. Razgovori so potekali v o-zračju popolnega zaupanja in prijateljstva. k.i je značilno za odnose med narodi obeh držav. Predsednik Naser in predsednik Tito sta ugotovi* la veliko podobnost pogledov na glavna vprašanja sodobnega sveta, ki jih skušata obe državi reševati, pri čemer ju vodijo načela miroljubne ko* eksistence in , nevključevanja v bloke. Strinjala sta se v o-ceni, c a se nadaljuje proces pozitivnega razvoja mednarodnega položaja v smeri zmanjšanja napetosti v svetu zahvaljujoč splošnim naporom razširitve mednarodnega sodelovanja za krepitev zaupanja med narodi z vedno bolj uspešnim izvajanjem metod razgovorov pri reševanju spornih vprašanj.« «Oba predsednika sta razpravljala o položaju na Srednjem in Bližnjem vzhodu. Ponovno sta potrdila svcjo podporo resolucijam bangdunške konference. Oba predsednika sta z zadovoljstvom ugotovila, da se odnosi med obema dr* žavama uspešno razvijajo po načelih saupne deklaracije od januarja t. 1. in da se je izvajanje teh načel v delo na področju odnosov med obema državama kakor tudi na področju mednarodne politike pokazalo kot občuten prispevek utrditve miru in mednarodnega sodelovanja v svetu. Oba predsedn ka smatrata, da so se direktna izmenjava mnenj in osebni stiki na najvišjem nivoju pokazali obojestransko zelo konstni in sta zalo sklenila. da dosedanjo prakso nadaljujeta, tako da se medsebojna posvetovanja vršijo redno«. «Razgovori ob priložnosti tega obiska so pokazan, da je za razširitev medsebojnega gospodarskega sodelovanja obstajajo široke možnosti, pa je bilo zarad, tega sklenjeno, da se v poslednjih mesecih začnejo konkretnejši razgovori strokovnjakov in odgovarjajočih ustanov. Obsežni informacijski razgovori ob priliki tega obiska so se pokazali kot koristni in riba predsednika sta sklenila, da se s takšnimi stiki nadaljuje kakcr tudi z izmenjavo informacij s področja gospodarske politike, planiranja itd. Zato bodo organizirali od časa do časa obiske načrtovalcev in gospodarskih voditeljev strokovnjakov :td.» {(Izhajajoč s stališča, da ie medsebojno spoznavanje narodov obeh držav eden izmed bistvenih pogojev prijateljstva in sodelovanja, je bilo sklenjeno, da se razširi kulturno sodelovanje sploh, zlasti pa. da se sklene posebna kulturna konvencija v bližnji bodočnosti. Posebej so razpravljali o vprašanju splošnega medsebojnega sodelova-nia in pomoči v tehničnem pogledu in na področju uporabe nuklearne energije v miroljubne namene Oba predsednika sta ugotovila, da so tudi na tem področju resne možnosti sodelovanja in izmenjave medsebojnih informacij pa bodo v tem smislu poiivzeti odgovarjajoči ukrepi«. M. D. — npin 1----- DANES PROTIZAKONITA RAZPRAVA PRED ^POROTNIM SODIŠČEM __ — Skedenj ske antifašiste morajo osvoboditi na podlagi člena 6! Tragični novembrski incident v Skednju pred enajstimi leti spada v okvir politične aktivnosti v zvezi z reševanjem tržaškega vprašanja - Zato je bila že sama aretacija škedenjskib antifašistov v lanskem marcu protizakonita! Zaman objavlja šovinistični tisk včeraj in predvčerajšnjim — in morda tudi danes — hujskaške članke proti škedenjskim antifašistom, proti katerim se bo vršila danes dopoldne pred tukajšnjim porotnim sodiščem končno vendarle po dolgem enem letu in pol zapora, protizakonita sodna razprava. Nobene pravice, hujskanja nima ta tisk, zlasti pa tisti dnevnik, ki izhaja pod istim naslovom in nad istim priimkom tudi še danes, katerega zločinsko pisanje med o-bema vojnama je imelo toliko nezaslišanih krvavih posledic, toliko trpljenja, toliko zla za naše delovno ljudstvo in za nas Slovence še posebej. Molčati bi moral ta tisk kot grob tudi spričo tragičnega incidenta v Skednju pred enajstimi leti ne samo zato. ker fašistični ubijalci antifašistov v tedanjih poulič-nih borbah niso niti aretirani, še manj pa v preisko- DEMOKRATIZACIJA IVA MADŽARSKEM Ddatjas Rakosi odstopil zamenjal ga je Ernest Goro Veliko zadovoljstvo v Budimpešti, ker je bil Rakosi zagrizen nosilec stalinske politike - Nekateri novi člani vodstva KPM so bili še pred kratkim v zaporu zaradi »titoizma" BUDIMPEŠTA, 18. — Bu-dimpeštaijski radio je nocoj javil, da je glavni tajnik madžarske KP Matyas Rakoši odstopil. Odstopil je tudi iz pofit-biroja. Centralni komite KP je pozneje javil, da je Rako-šijevo osiavko sprejei in da je bil za novega glavnega tajnika izvoljen član političnega urada in prvi podpredsednik vlade Ernoe Goeroe. Centralni komite je imenoval tudi štiri nove člane političnega urada, ki so: Karoly Kiss, ki je sedaj predsednik nadzorstvene komisije stranke, George Maro-san, bivši voditelj levega krila socialdemokratske stranke, ki je bil nedavno izpuščen in rehabilitiran Janoš Kadar, bivši notranji minister, ki je biL aretiran leta 1950 zaradi «tito- DANES ŠE EN POSKUS MINISTRA VIGORELLIJA Odložena na danes odločitev ^stavki poljedelskih delai/eei/ j* Problemu poljedelskih delavcev so razpravljali v poslanski zbornici kakor 1 v senatu, kjer se je začela debata o proračunu poljedelskega ministr-Va * Nečedne demokristjanske nakane okrog milanskega občinskega odbora Rim*,«-*4*** d°p'snika> kl Polilli , Odločitev o stav-sPet IskRi delavcev je nister ,?n dai1 odložena. Mi-ftahlreč a del(' Vigorelli je predstav«unes po razg°voru s ca! k k! »grarcev pokli-hike, V- .S1hdikalne predstav-sPorogjt: l'™. sicer ni mog^sj Pač Pa ... .1 zadovoljivega, rUjo še J ,ie Prosil, naj mu h)i dan časa za posled- stavniki lza sporazum. PreJ-bristali. .elavcev so na to Vigorgjj Jutri dopoldne se bo predsta,L ?opet razgovaijal s ob jo ruki delodajalcev in sindikoi- Ur' St' b° sestal s goreli:; ls • Ge bo tudi ta Vi-0 inuu^ p°skus propadel, bo-eiip boet hhele jutri sindikalne organiza- ”ri zvečer zopet s-vo-foke pri svojih akcijah. unistični Social;-*-'- p.°slanci l'-n‘ in kom cijo_ ,ul pa so vložili resolu-takoj 1 obvezuje vlado, da °dobrita 6 parlamentu v p°višan;V zakonske načrte za ^liodehkim ^ružinskih doklad razširitev u ter za Vanja »a ■ °°yeznega zavaro-z* snnio !nvaHdnost in starost ZasedPZVmar* ln kolone. Na m*ntarnih „1',od"eliev parla-nieno « skupin je bilo skle- c'ji ra,- ,°.do o tej resolu-tu pi. 'Pravljali v parlamen-'unu koncu debate o ho wm'.StrRtva —-ju,rišnje'mJUtn zve6er ali P°' P.Uo^rn'e‘ iS0, razpravljali o Cev nP j)0l)edelskih delav- Pcudaril a,1S*i:in Biasutti je • da je treba dati delav-ostalimi govora razmere prora-delo; to cePlaŠ3nr)i poljedelskih vPrašanh vst pre(J le večkrat sv°jem V Furlan?!- Oeiljsl rurlaniji in jin, De ll ,*, / Julijski kra-ki a;;da ie v teh no- laiinah kot v nud je v teh po- zaposlenost manjša Italiji. Zlasii Srednji ______ lle NavailteZP0S*‘i,10!t mludi-Podatif • Je tudi P°datke iz ankete Podčrtal ““aere o bedi uoital uekater« »tvari nekatere bedi ter Furlanije, ki so kaj mala vzpodbudne; pri tem gre zlasti za zelo velik odstotek notranjega in zunanjega izseljevanja. Komunistka Laura Diaz je zahtevala absolutno ekonomsko enakost za žene delavke, ki opravljajo enako delo kot moški. Di Vittorio je ostro kritiziral zmanjšanje prispevka za pokojninski sklad socialnega skrbstva. Nadalje je poudaril, da se kljub izboljšanju industrijske proizvodnje ni prav nič povišala zaposlenost: še vedno je dva milijona brezposelnih, katerim je treba prišteti še več miiijonov polzaposlenih. Samo tak organski načrt, kot ga je predložila CGIL leta 1949, ter načrt, ki ga je predložil minister Vanoni, bi lahko izboljšal položaj. Med drugim je Di Vdtorio tudi dejal, da se je proizvodnja povečala v izključno korist velikih kapitalistov in monopolistov; medtem ko so se namreč plače zvišale za 9 odstotkov, se je deiovni efekt povišal za 38 odstotkov. O poljedelskih delavcih ir. pa sploh o stanju italijanskega poljedelstva so govorili tudi v senatu, kjer se je pričela debata o proračunu poljedelskega ministrstva. Tako se je na primer socialistični senator Fabbri zlasti ustavil pri težavnem položaju poljedelskih delavcev, ki imajo manj kot 8IM) lir na dan plače; na leto pa ne dosežejo niti 21X1 delovnih dni. Brezposelnih pa je med poljedelskimi delavci o-krog milijon. O problemih poljedelstva v Furlaniji je govoril senator Pelizzo. Senatorka Merlin pa je povabila ministra za poljedelstva, naj gre sam v Polesine, da se prepriča o tamkajšnjem hudem stanja. Minister za poljedelstvo Colombo se je vrnil iz Pariza šel« zvečer, pa j« takoj odšel v senat prisostvovat debati o proračunu njegovega ministrstva. * Razne senatne komifije so odobrile nekatere zakonske načite. Tako je pravosodna komisija odobrila zakonski načrt, ki ga je že prej očo* brila poslanska zbornica, o o-zemeljskem območju tržaškega prizivnega sodišča. Problem sestave občinskega odbora v Milanu je še vedno predmet izmenjave gledišč med predstavniki Krščanske demokracije in PSDI. Večinska stranka vztraja r.a stališču, da ne prizna odločilne vrednosti zunanje podpore PSI. Fanfa-ni bi bil kvečjemu pripravljen priznati to pomoč posredno preko socialdemokratov. Socialdemokrati naj bi namreč socialiste nekako priklenili nase, toda PSI se taki me-šetarski politiki upravičeno u-pira. Ce je namreč pripravljena odstopiti od zahteve za neposredno soudeležbo v milanskem občinskem odboru, potem pa nikakor ni pripravljena večinski stranki na ljubo pomagati občinskemu odboru spod mizo«. Baje se je sam Saragat prepričal, da so zahteve Krščanske demokracije nevzdržne, ter je poudaril umestnost, da «napravi Krščanska demokracije še majhen korak naprej, da bi prišlo do rešitve beneškega tipa« Bržkone ne bi bilo tudi Saragatu prijetno, če bi bilo trega župana Ferrarija nadomestiti s prefekturnim komisarjem. Predsednik vlade Segni je danes zvečer pozval k sebi ministra za transport Angeli-mja, ministra za upravno re formo Gonello in zakladnega ministra Medicija. s katerimi .ie razpravDal o nekaterih problemih, ki zadevajo osebje železnic, A. P. izma« in rehabilitiran leta 1954, ter Jozsef Revai, bivši minister za kulturo, ki je bil odstranjen iz političnega urada leta 1953. Vest o Rakošijevi ostavki je izzvala v Budimpešti veliko zadovoljstvo. Zatrjuje se, da gre za «veliko politično spremembo« in za «velik korak naprej na poti demokratizacije«. Budimpeštanski radio javlja, da je Rakoši javil svojo ostavko s pismom, ki so ga prebrali na sestanku centralnega komiteja, ki je bil danes v Budimpešti pod predsedstvom predsednika vlade He-geduesa. Kot vzrok ostavke navaja Rakoši svojo starost (65 let) in slabo zdravje. Rakoši pravi, da mu je zdravnik svetoval, naj ne nadaljuje svojega političnega delovanja. Vendar pa priznava, da je »odgovoren za hude napake, ki jih je napravil s kultom osebnosti, in za kršitev socialistične zakonitosti«. Rakoši je postal glavni tajnik madžarske KP leta 1944, eno leto pozneje pa podpredsednik vlade. Po 20. kongresu KP SZ so se z več strani ponavljali ostri napadi na Ra-košija in na njegovo politiko. Na številnih sestankih so člani stranke zahtevali njegov odstop ter demokratizacijo v stranki in v vsem državnem aparatu. Aprila se je ze govorilo o Rakošijevi ostavki in maja je Rakoši, potem ko je sporočil izpustitev zapitih so-cialdemokratiskih predstavnikov, priznal, da je bil kriv »hudih napak glede sodstva«. Posebno ostre kritike so bile izrečene na sestankih krožka «Petoefi» in med člani stranke se je širilo nezadovoljstvo, ker se je Rakoši trmasto držal ob- lasti in je skušal še dalje voditi stalinistično in kominfor-mistično politiko. Centralni komite je pod njegovim vodstvom sprejel resolucijo, ki je obsojal tudi utemeljene kritike. Kakor kaže, pa se je moral Rakoši, ki je bil zagrizen nosilec stalinske konunformistič-ne politike, spričo splošnega nezadovoljstva umakniti. Kakor je poročal radio, je Rakoši na seji centralnega komiteja izjavil, da se je po 20. kongresu KP SZ prepričal, «n »Corriere di Trieste«. Pogajanja s CRDA Včeraj je bil drugi sestanek predstavnikov ravnateljstva CRDA in notranjih komisij, na katerem so razpravljali j akordih, subakordih in nagradah. Predstavniki delavcev so dosegli včeraj v teh pogajanjih prvi uspeh; ravnateljstvo je sprejelo njihove zahteve glede subakordov. Ravnateljstvo bo izplačalo delavcem, ki dciajo na subakord zaostanke od dneva, ko so se subakordi Inžll v nmlietie in iz katere- uu Ru se suoaKorai OŽu I,£e ( i. G - spremenili. Glede nagrad pa ga bi potem izstopil. Gre torej za osebni interes, ki ogra-ža obstoj podjetja in povzroča težkoče zaposlenemu osebju. ki ve, da bi v primeru oddaje tega oddelka ne prišlo le do sprememb v njegovem upravljanju marveč tudi v številu zaposlenih. U-•lužbenci se tudi boje, da bi jim potem ne priznali službenih let, opravljenih pri podjetju »Istituto Farmacoterapico Triestino#. Vsekakor se ne smejo kolektivni interesi podrediti osebnim in ne sme zaradi tega trpeti gospodarstvo celotnega podjetja. Upoštevati je namreč treba, da ne gre za pasivno podjetje, ki ne bi imelo no- ZASEDANJE MEŠANE KOMISIJE V LJUBLJANI Razpravljajo o propustnicah in o okrepitvi prometnih zvez Ustanovljeni sta bili podkomisiji za proučevanje teh vprašanj Včeraj so se v Ljubljani nadaljevali razgovori med mešano italijansko-jugoslovansko komisijo, ki razpravlja o vprašanjih videmskega sporazuma. Sestavljeni sta bili dve podkomisiji, ki sta »e že včeraj ločeno sestali. Prva podkomisija razpravlja o vprašanjih obmejnih propustnic. V tej zvezi st* italijanska predstavnika dr, Andreassi in dr. Od-do že na prvi seji predlagala avtomatično obnovitev zapadlih knjižic. Druga podkomisij* pa je razpravljala o avtobusnem in ladijskem prometu med obema obmejnima področjema. V tej podkomisiji zastopata italijansko delegacijo namestnik poveljnika tržaškega pristanišča kap llattaglieri in ing. De Antonellis. Poleg tega sta se včeraj sestala tudi načelnika obeh delegacij in sicer dr. Pasquinelli in Karel Forte. Razpravljala sta o proceduralnih vprašanjih. Proučila »ta težave, ki so nastale glede izvajanja členov 4 in 7 videmskega spora zuma in ki se nanašata na trgn/itn* dokumente in na dvolastuiške knjižice. Pričakujejo. da se bodo razgovori zaključili prihodnjo nedeljo. nje KP, na katererh bosta govorila pokrajinski svetovalec Bonomo Tominec in občinski svetovalec Erncsto Radich. Otvoritev točilnice piva Forst «Europa» Zborovanje KP V petek ob 20. uri bo na Šentjakobskem trgu iborova- Včeraj ob 17. uri je bila v Ul. Lavatoio otvoritev nove točilnice piva Forst »Europa#-Otvoritvi je prisostvovalo veliko število povabljenih gostov, ki »ta jih -prejela gospa in gospod Fidel in ki sta jim priredila zelo izbrano zakusko. Prvi je napil uspehu nove točilnice piva inž. Fuchs, predstavnik pivovarne Forst iz Merana. ki so mu sledili vsi octali gostje. Točilnica piva, ki je hkrati restavraciji in bife, je zelo okusno opremljena Ob vhodu v pritličje je velika točilna miza. ob oknih so razporejene mize in stoli v kmečkem slogu, z lesenega stropa pa visijo železni- lestenci, ki so izdelek domačih obrtnikov. Na desni ikram je še ena dvorana, V prvn nadstropje pa vodijo lesene lestve v druge prostore; vse to napravi na gosta kar najboljši vtis. Zato »mo prepričani, da bo novi lokal pritegoval vedno večje število ljubiteljev piva in dobrega prigrizka. bo ravnateljstvo kasneje. odgovorilo Mezdno gibanje delavcev lesne stroke Mezdno gibanje delavcev lesne stroke se nadaljuje.. Nov sporazum je bil dosežen v podjetju Tacconi-Panizzoli, ki je priznalo upravičenost delavskih zahtev. Nezadovoljivi pa so bili protipredlbgi podjetja Tosoratti na včerajšnjih pagajanjih, zaradi česar se pričakuje v tem podjetju nova stavka. Skupščina delavcev CRDA Dre\^i ob 18. uri bo v Ul. Madonnina 19 skupščina delavcev ladjedelnice SV. Marka in Tovarne strojev, ki jo sklicuje FIOM. Nabiralna akcija za CGIL Nabiralna akcija, ki jo je napovedala nova Delavska zbornica CGIL pod geslom «Uro dela za močnejšo novo DZU, je zabeležila nove uspehe. Vsi sindikati in sindikalni aktivisti se trudijo, da bi dosegli čim boljše rezultate. Tako je zveza upokojencev CGIL presegla svojo obvezo za 15 odst.; petrolejski delavci so dosegli 88 odst. določene vsote, 41 delavcev ACEGAT je prispevalo povprečno po 260 lir, medtem ko se nabiralna akcija pri ACEGAT nadaljuje. Tiskarski delavci so zbrali 50 odst. določene vsote, bolniški uslužbenci 35 odst., Zveze gradbenih delavcev in delavcev lesne stroke. Zasedanja se je udeležilo veliko število delavcev. Tajnik zveze Antonio Cattonar je v svojem poročilu orisal razna vprašanja strok, ki so vključene v zvezo, to je lesne stroke, gradbene stroke, delavcev cementne industrije, delavcev opekarn itd. Razen tega je poudaril, da je treba zvezo še bolj okrepiti. Potrebo po okrepitvi organizacije so nato poudarili tudi številni diskutanti. Med drugim so dejali, da je treba izboljšati propagandno dejavnost ter sg odločneje boriti za načelo proste izbire zdravnika pri inštitutu JNAM. Zaključke diskusije je povzel glavni tajnik nove Delavske zbornice CGIL Tominez, ki je spregovoril tudi o splošnih vprašanjih vsega delavskega razreda in jih povezal z vsemi zahtevami strok, ki so vključene v zvezo gradbenih delavcev in delavcev lesne stroke. Te dni so zadnji maturanti slovenske realne in klasične gimnazije v Trstu opravili ustne izpite. S tern so končali letošnji zrelostni izpiti na vseh slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu, ker so V drugih .0 lah končali maturo že nekaj dni prej. Maturanti so končali svoj trud ir. nestrpno pričakujejo izide; profesorji, člani izpitnih komisij, pa včeraj :n danes o-cenjujejo in odločajo o njihovi nadaljnji usodi na podlagi pismenih nalog in zapisnikov o ustnih izpitih. Jutri a-li v soboto bosta verjetno že izobešen« na oglasnih deskali omenjenih šol seznama maturantov z izidom izpito«. Za nekatere bo na deski vesela novica, drugi pa se bodo morali med počitnicami še učiti in pripravljati za ponavljalne izpite v jeseni, ali pa za maturo prihodnje leto. Matura je pač matura; kdor ni še zrel bo moral še »zoreti » in se pridno učiti, da bo do jeseni ali prihodnjega leta »dozore 1». Matura pa ni samo zudeva maturantov. Starši, kt se leto za letom žrtvujejo, da omogočijo svojim otrokom šolanje 111 jim pripravijo pot 11 življenje, te dni nestrpno pričakujejo razsodbo izpitnih komisij. Komur je čas dopuščal, je prisostvoval izpraševanju, da bi svojemu otroku vlil poguma, ga potolažil in vzpodbudil. Matere in očetje so nemo poslušali in sledili izpraševanju. Morda niso razumeli, zakaj gre in o čem govorijo, na obrazu profesorjev in svojih otrok pa so razbrali ali vsaj skušali uganiti, če je šlo vse v redu. Ce je šlo vse srečno, bo veselje v hiši; lahko pa gredo vsi nu-črti po vodi in spet bodo stroški in skrbi. V torek dopoldne smo nekaj časa prisostvovali izpitom maturantov realne in klasične, gimnazije v Ul. Lazzaretto Vecchio. Delovali sta dve komisiji, ki sta izpraševali dijake obeh šol obenem. V prvi skupini so spraševali slovenščino, latinščino, italijanščino. angleščino in grščino; o drugi pa liziko, matematiko, priro-doznanstvo, filozofijo in zgodovino. Na vrsti so bili z ud nji dijaki in dijakinje; neka ten so poslušali svoje sošolce ali pa so bili zatopljeni v knjige in zvezke, da bi še kaj ponovili in si osvežili spomin, drugi pa, ki so opratuli izpite že prejšnji dan, so iz radovednosti prišli pogledat, kako gre sotrpinom. Izpitom je prisostvovalo tudi nekaj mamic. Člani izpraševalmh komisij so nam povedali, da je prejšnje dni prisostvovalo izpitom precej ljudi in da jih je najbolj zanimalo prirodc-znanstvo. Predsednik izpraševalne komisije nam je na naše zadev- no vprašanje odgovoril, da ji splošna raven zna tli« letošnjih maturantov realne in klasične gimnazije na visoki stopnji. Skupino maturantov, ki so malo prej opravili izpite, pa smo vprašali, kaj mislijo o matur i, o izpraševalni komisiji in o načrtih za prihodnost. Vsi so se pritoževali zaradi sedanjega šolskega sistema in učnega programa. Poudarili so, da je takšna matura v vročih poletnih mesecih predvsem huda preizkušnja živcev, bolj kot dokaz zrelosti in znanja maturantov. Pripomnili so, da bi šolske oblasti morale spremeniti in zboljšati učni program. V realki bi moralo biti več poudarka na primer na fiziki, kemiji, matematiki in prirodo-znanstvu; latinščina pa ne bi smela zavzemati takega obsega kot do sedaj na škodo drugih, bolj koristnih in potrebnih predmetov. Mimogrede naj omenimo, da na realni gimnaziji na primer opravijo kemijo v enem samem letu, latinščino pa poučujejo vseh osem let po tri ali štiri ure tedensko. Glede same mature pa so tako dijaki kot profesorji mnenja, da bi morala biti vsaj dober mesec prej in ne v najhujši poletni vročini, kar "e muka za maturante in same profesorje. Zaradi tega bi moralo šolsko leto začeti ž s 1. septembrom. Govori se, da na ministrstvu v Rimu o tem že razmišljajo in da bo prihodnje šolsko leto začelo z začetkom septembra. Na račun izpraševalnih komisij maturanti niso imeli nobenih pritožb. O izbiri poklica oziroma nadaljnjega študija pa se nekateri niso še odločili, češ d« je treba računati še z izidom izpitov in s finančnimi sredstvi, ki marsikomu ne bodo dovolili, da bi se lahko vpisal na univerzo m si bo moral poiskati službo. Mature na učiteljišču in trgovski akademiji Na učiteljišču in na trgovski akademiji se je zaključila matura in so bili * objavljeni sklepi komisij. Sedaj i-mamo 26 slovenskih dijakov, ki so diplomirali in so pripravljeni začeti novč, težavnejše življenje. Upajmo, d, a se 'bo njih število jeseni povečalo za one. ki imajo popravljalne izpite, tifte, ki so odklonili, pa čaka leto resnejšega »tudija. Maturantje so sedaj zaključili srednješolsko življenje in odpira se jim več možnosti za prihodnost. Nekateri bodo nadaljevali študije na univerzi, drugi bodo skušali dobiti delo, nekateri pa se bodo odločili za oboje. Kakšne perspektive ŠTEVILNE PROMETNE NEZGODE ZARADI NEPREVIONOSTl SKUTERlSTOV HUDE 1 KI SE J POŠKODBE 1 IE ZALETEL i 18-LETNEGA MLADENIČA LAMBRETO V AVTOBUS Žrtev vesp in lambret so postali tudi 72 letni Franc Sila, 15-letna dijakinja Marija Mene in 43-letna Marija Zuoin, za katero so si zdravniki tudi pridržali prognozo Sporazum v podjetju AFA V podetju FA (»Ačciaierid Fonderia Adriatica#) so se obnovila pogajanja za rešitev nastalega spora. Podjetje je priznalo, da so delavski prejemu! prenizki. Glede akordov pa trdi, da se še ne morejo določiti norme, ker podjetje šele malo časa obratuje Zato pa bodo priznali delavcem namesto akordov od 25 do 30 odstotkov doklade. Nadalje so priznali delavcem 40 lir dnevne doklade za obrabo oblek. Po delovnem urniku so se delavci sestali na skupščini in sprejeli sklenjeni sporazum. Orqaniznc;jsko zasedanje Zveze gradbenih de'avcev V torek zvečer je bilo v Ul. Zonta 2 organizacijsko zasedanje pokrajinske sekcij* Neprevidnost motoriziranih oseb, posebno mladeničev, je čestokrat edini vzrok za razne prometne nesreče: isto lahko trdimo tudi o 18-let-nem Dariu D’Angelu iz Ulice S. Sebastiano, katerega so morali včeraj kmalu po 15. uri sprejeti s pridržano prognozo na prvem kir. oddelku bolnišnice. D’ Angelo je včeraj popoldne vozil s svojo lambreto po Miramarskem drevoredu proti gradu in sledil avtobusu, ki ga je šofiral 41-letni Giuseppe Benci iz UL dell’Eremo. Ko je Benci pri postajališču v bližini Cedasa zavrl, se je mladenič, ki verjetno ni bil dovolj pazljiv, s precejšnjo silo zaletel v vozilo ,in odletel na tla, kjer je obležal. S prvim avtom, ki je privozil mimo, so nesrečnega mladeniča odpeljali v bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili celo vrsto hudih poškodb, in' sicer zlom komolca, udarec na nosu z verjetnimi kostnimi zlomi, rano na čelu in zlom čelne kosti zaradi česar so si pridržali prognozo. Do precejšnjega trčenja, pri čemer se vozača nista niti najmanj poškodovala, je prišlo včeraj popoldne v Miramarskem drevoredu v bližini Largo Roiano, Malo pred 14. uro je namreč 16-letni Fabio Fabi iz Ul. Tor S. Piero zavozil iz Rojana »a glavno u-lico, in sicer prav v trenutku, ko sta privozila z lam-breto po isti ulici 46-1 c trli Virginio Sarti iz Ul. sv. Jakoba in njegova 43-letnu Ženu Marija Zupui. Ta pa se je pri padcu pošteno potolkla, zaradi česar so jo morali odpeljati v bolnišnico, kjer so ji ugotovili rano na ustnici, zlom nekaj zob, razne udarce in praeke na bradi, rokah in nogah ter možganski pretres, kar je prisililo zdravnike, da so si pri* držali prognozo. Zensko so sprejeli na prvem kir. odčel-kti, kjer ji nudijo vso potrebno pomoč. lo-letna dijakinja Marija Mene od Sv. M.M. Sp. včeraj ni imela sreče; komaj je sto* pila v bližini bara «Pipolo» v Miramarskem drevoredu s pločnika na ceeto, se je va- njo zaletel z vespo 16-letni 1 kletce je padlo na tla in u-Vojko Bandelj iz 2elezniške darilo z glavo ob trdi tlak. ulice na Opčinah in jo seve da podrl na tla, kamor se je zvrnil tudi sam. Oba so kmalu zatem odpe* Ijali z rešilnim avtom v bolnišnico; medtem ko so Bamč-lja po izpranju prask na ko* tnolcu odslovili s prognozo 0-krevanja v nekaj dneh, so Mencovo, ki je imela poleg prask na kolenih tudi zlomljene nosne koeti, prav tako poslali domov, a so ji priporočili zdravljenje v domači oskrbi in predvsem najmanj 20 dni počitka. Žrtev vespista je postal včeraj zgodaj popoldne tudi 72-letni Franc Sila iz Ul. Mo-1 in a vento. Vanj se je zaletel 42-letni Luigi Paoli iz I-strske ulite, ki se je moral po padcu zarati rane na le* vi strani glave in omotičnega letanja zateči v bolnišnico, kjer so ga sprejeli nu prvem kir. oddelku. Tudi Silo so pripeljali v bolnišnico in ker so mu ugotovili poleg ran* na čelu in lažjega možganskega pretresa tudi zlom kolena, so ga zdravniki pridržali ha ortopedskem oddelku, kjer so mnenja, da bo moral tam o* stati 30, če že ne 40 dni. Včeraj okoli 19. ure je na drugem kir. očdelku podlegla poškodbam 88-letna Marija Sancin vd. Krečič z Grete st. 88, ki je maja letos postala žrtev prometne nesreče. 10. maja zjutraj ve je namreč zaletel v žensko, ki je hotela prekoračiti Ul. del Friu-li, 2'5-letni A ld o Lenardi iz Rojana, ki je tedaj privozil po cesti s svojim Fiatom 500. Zdravniki so si že ob spre* jemu v bolnišnico pridržali prognozo, kar dokazuje, da so bile poškodbe ženske res hude. Neroden padec otroka Trenutek nepazljivosti njene varuhinje Ontme Micati-.jeve z Reške ceste je zadostoval komaj 2-letni Silvani Bartelli, stanujoči prav tam. da se je vzpela na stol in nato na mizo. Zal je varuhinja to opazila prepozno, kajti de- Spočetka je kazalo, da se je rešilo brez vsakršnih poškodb, a kasneje je dekletce začelo bruhati; ker se je pojavil tudi hud glavobol, so jo morali odpeljati v bolniš* nico, kjer so jo zdravniki takoj sprejeli na prvem kir. oddelku, a so si zaradi njenega stanja pridržali prognozo. Zlomila si je gleženj Med povratkom domov je 49-letna Lidia Fifaco por. Mil-lo iz Ul. dei Mirti v veži stav* be, v kateri ptanuje, tako nerodno padla, da se je morala zaradi bolečin v gležnju leve noge zateči v bolnišnico, kjer je tudi ostala pod zc ravni-škim nadzorstvom na ortopedskem oddelku; ugotovili so ji namreč zlom gležnja: če ne bo komplikacij, bo ženska okrevala v 30 dneh. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 18. julija se .le v Trstu rodilo 10 otrok, poroka le bila 1, umrlo pa je 7 oseb. POROČILA STA SE: mehanik Antonio IeUich ill šivilja Licia Boochettl. UMRLI SO: 79-letnl Edoardo Robba, 69-letni Francesco Deci-la, 55-1 ei ni Vladimir Stoka, 60*1 etni Giuseppe Bigim. 77-l«tma Antonia Riva vd. Lazarovich. 87-letna Maria Reaiau vd. Var-dabasso, 63-letna Lucia Andrian vd. Troier. NOČNA SLUŽBA LEKARN V JULIJU Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Godina Enea Ul. Ginnastica 6; Alla Maddalena, Ul. Istria 43; Pizzul-Cignola. Korzo Halla 14; Croce Azzurra Ul. Commerciale 26; Harabaglia v BarkovIJah m Ni-coll v Skednju. LEKARNE ZAPRTE ZARADI POČITNIC Caminello. Drevored XX. sept. 4: Crore verde, Ul. Seiieroiuane 30; Depangher, Ul. S. Oiusto 1: Gmeiner, (JI. Gluha 14: Madonua del Marc Largo Piave 2. Kava-sini, Trg Liberta 6; Marchio, Ul. Ginnastica 44; Serravallo, Trg Cavana 1. pa ima slovenski dijak, ko išče delo s slovensko diplomo? Prav gotovo lahko trdimo, ča ima prav toliko možnosti kot njegov italijanski kolega. Tržaško gospodarstvo je v krizi in možnosti za. zaposlitev je prav malo; vendar bi morali slovenski gospodarski forumi v Trstu plasirati čim več slovenskih maturantov v slovenske tvrdke, glo* venski maturant, in to mislim predvsem na diplomirane na trgovski akademiji, naj se ne boji prositi za službo italijansko podjetje. Mnogi Slovenci delajo v italijanskih podjetjih, kljub temu da niso imeli italijanske mature. To je lep dokaz, da naše šole. kar se tiče kvalitete, res ne zaostajajo za crugimi. Oglejmo si sedaj, kakšne rezultate go dosegli naši dijaki na prej omenjenih šolah: Trgovska akademija. Usposobljeni; Maria Cancia-ni, Silvana Resinovič, Robert Volk, Ana Volpi. Miian Vremec. Miran Zacchi. S popravljalnim izpitom; E-mil Cuk, Silvan Ferluga, Valter Pertot, Ivan Poropat, Irena Regente, Ada Fenčar. Odklonjeni: Ljerka Kerže. Ivan Simonič, Aleks Sluga. Danijel Tente. Državno učiteljišče. Usposobljeni: Josip Rebula. Armando Skerlavaj, Maria Bole. Anton Briščik, Maria Del Linz, Anita Gruden, Pija Hrovatin. Elvira Ivanič, Leti* cija Križmančič, Maria Gian-ni, Viktorija Kralj, Magda Martelanc. Ana Marija Pelo-za, Laura Poropat, Savina Remec, Adele Spekonja, Marija Šuligoj, Liliana Švara, Ma* lija Živec, Vera Lozej. S popravljalnim izpitom: Evgen Pernarčič. Ivan Rau-ber. Majda Danev, Irena Danieli, Ldvija Furlan, Livija Gombač, Mirela Granduč, Nadja Ilrobat, Slavica Legiša. Neva Lorenzi, Ele a Vegliach, Magda Boštjančič, Orlanda Carli, Lilijana Lenardon, Ma* rija Mislej, Anita Podobnik. Livija Purger. Santina Smo-tlak, Nivea Starc. Vladimira Terčon, Marija Ukmar, pavli-na Kobal. Cvetka Savii. Odklonjeni; Pavel Paoli. Odsotni: Laura Mezgec, Pavla Mejak. M. L. ( OHEDALlSČA ") Operne predsfave na gradu Sv. Justa Drevi ob 21. uri bo na gradu Sv. Justa premiera Puccinijeve opere «Tosca». V glavnih v!og,ah nastopajo Gigliola 1’ razzoni (Tosca), Eugenio Fernandi (Cavaradossi), Piero Guelfi (Scarpia), Vito Su-sca (Angelotti), Alfredo Mario Mariotti (cerkovnik). Zborovodja Adolfo Fanfani, režiser Carlo piccinato, dirigent Mario Parenti. Nadaljuje se prodaja vstopnic pri gledališki blagajni in pri blagajni «Centrale». SNG za Tržaško ozemlje Predstave na prostem na prostoru za gostilno Legiša v Sesljanu. V soboto 21. t. m. ob 21. uri N. V. Gogolj ŽENITEV V nedeljo 22. t. m. ob 21. uri Ivan Cankar Martin Kačur Prosvetno društvo »LONJER - KATINAHAl) priredi v nedeljo 22. t. m. ob 17. uri v Lonjerju v senci lip na dvorišču pri Zupanu proslavo 60-letnice ustanovitve pevskega in bralnega društva »ZASTAVA«. Sodelujejo pevsk' zbori prosvetnih arustev: «Lonjer - Katinara# iz Lonjerja, »Ivan Cankar)) od Sv. Jakoba v Trstu, »Slavec# iz Ricmanj, »S i o v a n» iz Padrič, »Slavko Škamperle# od Sv. Ivana v Trstu, »Primorec# iz Trebč in »Valentin Vodnik# iz Doline. Igra pomnožena godba na pihala iz Brega. SLEDI PLES. VABLJENI VSI. Narodna in študijska knjižnic# v Trstu bo zaradi! počitnic in urejevalnih dej zaprta od Hi. julija do 15, avgusta t. I. Darovi in prispevki Exculsior. 16.00: ((Strašni sorodniki#, J. Cocteaoi, J. Marali Fenice. 16.00: »Neznanec pred vrati#, P. Medina, E. Homeir. Nazionaie, 16.00: »Viharni vrhovi#. L. Olivier. M Oberon. Arcobaleno. 16.00: »Veliki Caruso#. M. Lanza. A. Bl.vth. Astra Rojan. 16.00: «Operacij» Valkira#. W. Preiss, A. Durin-ger. Capitoi, 16.30: »Poslednji most»> iz narodnoosvobodilne borbe. M.. Schell. Ob 21.15: »Odnehaš al' nadaljuješ#, CristaHo. 16.00: »Noroot#. R- Montgomeryr I. Bergman. Ob 21.15: »Odnehaš ali nada-ituieš#. Grattacielo. 16.30; «Jutri bo sijalo sonce#. D. Dors. Ob 21.15; ((Odnehaš ali nadaljuješ#. Alabarda. 16.30: «Nemirno življenje«. E. Tavlor. L. Lamas Ob 21.15: «Odnehaš ali nadaljuieš«. Armonia. 15.00: «Sanje mojih 20 let#. B. Crosbv. J. VVvrnan. Ob 21.15: ((Odnehaš ali r»ada* 1 juješ#. Aurora. 17.00: »Vlak za povratek«, R. Eagan, C. Mltchell. Ob 21.15: «Qdnehaš ali nada- 1 ju ieš». Garibaldi. 17.00: «Flash! Crn* kronika#, R. Cameron, B. Cooper Ob 21.15: «Odnehaš ali nadaljuješ«. Impero. 17.00: «Loža za opero#, I. Barzizza, V. Molnar. Ob 21.15: ((Odnehaš ali nadaljuješ#. Itai>a. 17.00: ((Davidova pijanost#, E. Ta.vlor. V. johns-on. Ob 21.15: ((Odnehaš ali nadaljuješ#. S. Marco. 17.00: «Grolica iz Ca-stigliona#. Y. De Carlo, R: Brazzi. Ob 21.15: »Odnehaš al' nadaljuješ#. Kino ob morju. 17.00: «Napad na Kansas Pacific#, S. Havden, E; Miller. Ob 21.15: ((Odnehaš ali nadaljuješ#. Moderno. 16.00: «08/15», W. Sei-ferth. Ob 21.15: »Odnehaš ali nadaljuješ#. Savona. 16.00: ((Snidenje#. C. Col. bert, J. Mac Crea. Viale. 16.00: «Kangaroo». M. 0’Hara, P Lavvford. Ob 21.15: ((Odnehaš ali nadaljuješ# Vittorio Venelo. 16.30: ((Neapeljsko zlato#, 'loto, V. De Sica. Ob 21.15: «Odnehaš ali nadaljuješ#. Beivedere. 16.30: «Klanje v Fort Apa-che# Ob 21.15: »Odnehaš ali nadaljuješ# Marconi. 16.30: «Noč brez konca#, R. Mitchum, T VVrigbt. Massimo, 16.00: »Profesorji ne jedo pečenk#. V. Johnson, J. Leigh. Ob 21.15: ((Odnehaš ali nadaljuješ#. Novo dre. 16.00: «Titanic». B. Stanwvck. C. VVebb. Ob 21.15: «Odnehaš ali nadaljuješ#. Odeon. 16.00: »Lepotice na skuterjih#. 1 Barzizza. F. Franco. Venezia. 15.30: «Rešil te bom#. !■ Bergman, G. Pečk, Ob 21.15: ((Odnehaš ali nadaljuješ#. Skedenj. 18.00: «Sakali». POLETNI KINO Arena dei fiori. 20.30: «Odneha5 ali nadaljuješ#, sledi: «M i 1 i tori arska mačka# R. Milland. Ariston. 21.15: ((Odnehaš ali nadaljuješ#, sledi: »Veseli polk#, V De Sica. A. Sordi Armonia. 19.30: «San.ie mojih 20 let#, B. Crosbv. J. VV.vman. Ob 21.15: ((Odnehaš ali nadaljuješ#. I Garibaldi. 20.30: »Flash! Cm* kronika#. Ob 21.15: «OdnehaS ali nadaljuješ#. Marconi. 20.30: «Noč brez konca#, R. Mitchum, T. VVright. Paradiso. 20.15: «Norosti sveta#, Ob 21.15: «Odnehaš ali nadaljuješ«. I Parco delle rose. 20.30: ((Junak' !. tisočerih legend#. Ob 21.15: »Odnehaš ali nadaljuješ#. Ponziana. 20.15: «Tajna služba#, : E. Keves. J. Mac Crea. OB 21.15: «Odnehaš ali nadaljuješ#- -Rojan. 20.30: «Usodna listina#. M-Carol. Ob 21.15: «C>dnehaš ali nadaljuješ#. Skedenj. 20.45: «Sakali». Stadio. 20.30: «Satank, morilo* puščica#. J. Payne. Valmaura. 20.30: «Velika nadloga#, R Neroton. Ob 21.15: »Odnehaš ali nadaljuješ#. RADIO ČETRTEK, 19. julija 1956 Titnr roRiAja a 11.30 Orkester Cergcli; 12 Predavanje: 12.10 Za vsako* nekai: 12.45 V svetu kultu: 12.55 Slovenoki veseli moti 13.30 slavne operne uvertui 13.50 Phil Spitalnv in Fred V) ring; 17.30 Plesna čajanka: 18 Mendelssohn: Koncert za violi' in orkester;. 18.26 Operetna f* tazija: 18.45 Glasbeno potovan 19 30 Pril jutri jene melodije: 20. Soort: 20.05 Berlinovi moti 20.30 Zbor Slovenske filharmoi je; 20.51 Richardson: Lorvdoiis fantazija; 21.00 Dramatizira zgodba; 21.30 Večerne melodi. 22.15 Schubert: Simfonija št. 22.39 Ritmične popevke. 'I' It N ■ l. 1145 Operna glasba; 12.10 kester Bruno Canfora: 16.00 18,45 Poročila o Touru: 21.00 riete: 21.45 Igra orkester Fr co Rus>o. ■i o i- r: n 5 00-5.45 ln 6.00 6 10 Spored '* Ljubljane: 6.10 iPirania glasb"; 7.00.8.00 in 11.00-12.01) Spored Ljubljane; 6.10 Jutranja glasbjl 14.00 Glasba po željah: 14.30-l7-°j Spored iz Ljubljane; 17.00 Rit!’" in popevke; 17.15 Iz jugosl. Menja: 17.25 Lirične cvetke- 1®-,i 19 00 Spored iz Ljubljane: l9- Koktajli s celine: i9 30-22.15 SP?" red iz Liubljane: 22.15 Radii*1* o-der; 23.10 Veseli ritmi. « i o t s | ,| v 11.00 Radijski koledar: H-* Opoldanski koncertni spor*: 11.45 Manica Komanova pr'iv vedule: 12.00 Emil Axman: I", ravski blesi: 12.40 Koncertni v»'S ki: 13.15 Zabavna glasba: Djj Od arije do arlie; 14.40' Zelfl ste - poslušajte: 15,45 pole ninakt oktet: 16.00 Utrinki n L l erature: Prsmi Dušana RaJbL ča; 16.20 40 minut z našimi L inozemskimi solisti; 17 15 za«*, na in p'esria glasba: 18 15 Zv0"J mir Ciglič: Prva simfonij*: Domače aktualnosti; 20 00 C«1'' kov večer domačih pesmi in Z. pevov; 21.00 Iz literarne ščlne Toneta Cufaria; 21,30 L'szt; Sonata za klavir v ^ lu: 22.15 V plesnem ritmu. motom 46 ČUDOVIT eko' mični motorni bicikel samo 85:000 11r mOrphio J’ samo 85:000 Ur . MOSCHIO SORI, Ul. Valdirlvo 36 IN*inesic» t v etu na R(oU idr-kojni (Jioef daru leta dru ^if»i Tul m (Jermani 1.000 Ur / • OijaSUo Matico. V isti namen daruje družina Merlak - Beraamot- , to 500 Ur. i VOJNA SKODA V KMETUSIVU Pomoč — Dokument* Splošni upravni po*1* PRODAJE — NAKUFJ A.T.A. Ul. S. Nlcolb 3-* Tel. 38-733 — 3 — 19. Julij* 19SK Italijanska pot v socializem 6. Gospodarske in socialne strukture naše dežele ni mogoče določiti na temelju enostranskih shem, Italijanska stvarnost je globoko diferencirana ne le zaradi obstoja južnega vprašanja, ki pa vendarle določa splošne pogoje dežele. Obsežna južna področja označujejo ostanki veleposesti in velike revščine milijonov kmetov. Poleg slabo razvitega in pogosto zelo slabo plačanega delavskega razreda, imamo v južnih mestih stroke plasti raztrganega in lačnega proletariata. Tudi v nekaterih severnih pokrajinah tako na pr. v določenih sektorjih alpskega loka in on iz-ivu Pada — predvladujejo skrajne razmere stoletne za-osialosti in revščine. Celo v osrednjih in severnih conah, kjer se poljedelstvo bolje bra-n' pred strašno krizo, prevladujejo družbeni odnošaji, ki so nedvomno srednjeveški o-stanki (to velja na pr. za spolovinarje), ki močno zavirajo razvoj podjetij k modernim oblikam in k proizvajalnim dimenzijam. Po drugi strani se je v velikih severnih lediščih razvila velika in mo. derna industrija (ki je pred kratkim pokazala tendenco, da se razširi na določene cone osrednje Italije in juga), ki .'o rnoremo primerjati z industrijo drugih dežel, dasi jo označujejo posebni tehnični pogr-J' kot na pr. višina prpizvod-uih stroškov in odnosna omejenost tržišča. V nekem določenem številu industrijskih sektorjev pa smo na začetku Preobrazbe, ki jo povzroča Proces avtomatizacije, in torej Pd pragu nove gospodarske U"C: ta tehnični razvoj se križa z razširjenjem monopolistične prakse. Trdilo se je, ln z mnogih plati je še ved-res, da je Italija kmečka “rzava, toda ne smemo poza-D)t'. da smo že industrijsko-Poljedelska dežela- V celotni * ’ pa končno prevladujeta Ve dejstvi; veliko osredotočc- nJo bogastva in obstoj milijonov brezposelnih ali nepol-n° zaPoslenih delavcev. V zgodovini naše dežele je •la razredna borba zelo o-tr;' zaradi osredotočenja bogastva, reakcionarne politike uržoazije in obstoja revnega 'n borbenega kmečkega prole. ariata, Mala kmečka posest ne more — kakor je to primor Francije — ustaliti raz-Ir!t‘r. bodisi zaradi tega, ker bo more biti zadostna proti-Poljskemu delavstvu, feo. '■si zato, ker mala kmečka, Posest pogosto niti navidezno • . sPremeni družbenega polo-aJa lastnikov neznatnih ko- Zemljišča ali delov poslo- SOv ‘j. Relativno privilegiran po. ozaj delavskega razreda veli-.*'• središč, v primeri z osta-^ Jb' delavci, pa je na tem -ktorju razvil reformistične j^1 korporativistične tendence. 1 jih je politika buržoav.ije odno skušala pospeševati. Okradi kompleksa vseh teh ljubljanski FESTIVAL Četrtek 19. julija ob 20.30. Menotti «Kt»izul». Beograjska Opera. V o-Pornem gledališču. H* Petek 20. julija ob 20.30; M. Thiriet «Olo-s,!“ kraljica),. .- I, Stravinski »Arioso«. M. De Bnglia »Ljubezen čarov-n*c». Izvaja balet beograjske Opere. V oper-nem gledališču, * Sobofa 21. julija ob Nastop inSoneztj-s^e folklorne skupine. > ^r'^anke. v primeru siabega vremena v O-Peri. Nedelja 22. julija ob 20,30; Koncert Sloven-s^e filharmonije. Diri-*«nst Lovro Matatič. razmer . tudi ne glede na teoretične teze — m «"• duzorna ideja, da bi * nr, ' '** v s°ciallzem samo moči ',0 Padamenta in s pobih ° Vključno parlamentar-livcev'6', (i' .bJr»-Co',snji del vo-'jo.sež« 1,6 ^'.,a časopisju, ne tPer,!. ?.a P'1’ odmev parla-'van 'n živi priko- stem l vr,alr»> družbeni sl- Vezuieinmet'e nn 3ugu se p0‘ njem 7 razrpdnim giba- nih )n s Pomočjo obsež- ki m h množičnih borb. m..jat °r,ej0 nePosredno raz- ij.skth k»',°fMvn" ob!i,s' zom- hikov m 'n PjRmvih zavez-Pcooil '! manjku.j« osnovni Puriamentiuna' ln obstai-i i "Pravila igre« kunformizm li,7i)ntie m<"> sluiev . °m vladajočih p"rba. razredna ^ukazuje ™,nsk« >zl:uinja *,rank'i * >. e ' socialistična **«*«&KSS s;: žoaziji in v mnogih pokrajinah ne požene korenin za daljšo dobo. Zaradi svoje strukture in svojih tradicionalnih pravilnikov, je italr-jan.*T f« rTarhcnt poleg tega neke vrste elastični obrambni paV vladajočega razreda. Imamo nešteto načinov, da se odložijo zakonski osnutki, in da ;e pomembne pobude prisilijo na dolga in neskončne nepotrebne birokratske poti. Trojni vpliv kapitalistov, ameriške politike in Cerkve, more korumpirati stranko reformistično parlamentarnega tipa, odvzeti ji vsakršno energijo in borbenost ter jo razcepiti v odločilnih trenutkih. Zgodovina socialističnega razcepa in italijanske socialne de-nckracije je zelo poučna tudi v tem pogledu. Po drugi strani pa si je zaradi notranjih in mednarodnih razlogov — od katerih so nekateri tesno povezani z zgodovinskim razvojem naše dežele — nemogoče zamisliti izgradnjo socializma po izvenparlamentarm ali protiparlamentarni poti. Proces industrializacije določenih pokrajin je preveč napredoval, preglobok je raz-stop med delavsko avantgardo in ostalim delavskim razredom, preveč je v mnogih conah zapleteno družbeno tkivo dežele, preveč so razširjeni srednji sloji v velikih mestnih središčih, v primeri z drugimi družbenimi razredi. Poleg tega ne smemo pozabiti. da se Italija nahaja v okviru ameriškega vplivnega področja, in če so možne mnoge pobude, ki bi vzbudile le omejeno reakcijo od strani Z>ahoda, vendarle ni mogoče prekoračiti nekih določenih meja. ne da bi povzročili mednarodno krizo in na mah u-stvarili zelo nevaren položaj. Borba proti polkolonialnim razmeram naše dežele zahteva ustrezno taktiko in ne trpi nevarnih »skokov«. Zaradi vseh razlogov, ki smo jih tu na kratko navedli, in v zvezi z ideološkimi premisami, ki smo jih razložili v prejšnjih člankih, zaključujemo, da pot v socializem nalaga naši deželi prisotnost vehi:«. množične stranke, ki naj. paralelno s parlamentarno akcijo, vodi velike množične borbe in ki naj bi — izogibajoč se iluzijam parlamentarnega reformizma — znala voditi razredno politiko, ne da bi prekoračila tistih meja. preko katerih bi tvegala, da izgubi kontrolo nad položajem in da kompromitira nadaljnje perspektive. V tem. smislu in samo v tem smislu je "moč ‘ Teči, 'da je italijanska pot v socializem, parlamentarna pot. Obstajajo o-giomne možnosti, da se razširi demokratična meja, da se s pomočjo množičnih borb in pr.rlament&rne akcije utrdijo svoboščine in ljudske pravice; socialistična stranka, ki bi postala pobornik za naj si bo le začasno uničenje obstoječih svoboščin, bi se postavila izven in proti zgodovinskemu razvoju naše dežele. Raje kvantitativna in kvalitativna preobrazba demokratičnih pogojev Socialisti morajo jasno pevedati, da nimajo namena ekraniti balzamiranih obstoječih državnih institucij, in da hočejo zgraditi nov tip oblasti ki ne vključuje izgube ml: ene same obstoječe temeljne svoboščine, ampak jih razširja na gospodarski sektor in oblikuje nov tip odnošajev med ljudmi, in odnošajev med dižavo, kolektivom in posameznikov. Tako mora biti zahteva po delavski samoupravi zapisana z zlatimi črkami v našem programu. Politika te vrste seveda ne vključuje, kakor smo že omenili da bi se razredno gibanic zibalo v nevarnih iluzijah glede bodočnosti. Treba je še dokazati, da bi lastna bur-zoazija, v trenutku, ko se delavski razred polasti oblast: in začne z nujno preobrazbo družbe in državnega aparata, spoštovala pravila igre in ne bi povzročila nasilnega preloma; treba je še dokazati, da se veleburžoazija ne bi zatekla k represivnem sredstvom, da bi preprečila napredovanje razrednega gibanja. Italijanska zgodovina demantira te iluzije in nudi dva temeljna primera protidemokratične politike od strani buržoazije. V prvi letih tega stoletja so kapitalisti skušali na začetku zlomiti razvoj socialistične stranke, in oblast sta dobila reakcionarja Crispi in Pelloux: poskus ni uspel samo zaradi borbenosti delavcev in ker si je socialistična stranka znala pridobiti simpatije in zavezništvo drugih družbenih slojev. Leta 1921 je fašistična reakcija blokirala socialistično napredovanje s tem, da je uničila parlamentarne institucije in vzpostavi, la razredno diktaturo. Policijske metode vladajočega razre- da. vpliv cerkvenih hierarhij, neposredno nasilje, ki se ga vsak dan poslužujejo vladajoče skupine na jugu, pričajo, da fašizem, razredno vzeto, ni mrtev. 'Socialistična stranka reformističnega tipa mora v kratkem kapitulirati pred napadom nasprotnika. Ce šo perspektive take, in če jih morajo borci za socializem imeti vedno pred očmi, je prav tako res, da je treba najprej rešiti vprašanja ki se postavljajo iz dneva v dan v stvarnem življenju. Gibanje italijanskih delavcev, ki se giblje v smeri velike demokratične preobrazbe, ima danes dolžnost držati trdno v svojih rokah zastavo demokracije in svobode, in da z njo napreduje skozi vsakodnevne oorbe proti buržoazni, ki živi od nezakonitosti in nasilja. Kakor že rečeno, imamo dve bistveni orodji te politike: delavsko enotnost — ki se danes postavlja kot akcijska enotnost, jutri pa se bo postavila kot organska finalnost — in naraščajoči dialektični odnošaji s katoliškim, množicami. V kolikor bomo nadaljevali po tej poti, bomo mogli razbiti nepremično oblast sedanjega vladajočega raz. reda; medtem pa se bodo pojavila nova vprašanja, razredno gibanje pa jih bo spoznalo in načelo v njihovem stvarnem obsegu. LUCIO LIBERTINI Vzporedno s psihoanalizo se je začela v Ameriki širiti tudi hipnoza. Na sliki vidimo filmsko igralko Jayne Mansfield, nad katero poizkuša svojo moč hipnotizer, ki pogosto nastopa tudi na ameriških TV od dajah. Hipnoza je postala v do. ločenih krogih že prava manija. To velja posebno v nekaterih ho!ly>voodskih krogih, od koder jemljemo gornjo sliko VLOGA AMERIŠKIH SINDIKATOV PRI PREDSEDNIŠKIH VOI.ITVAH DEMOKRATI LAHKO RAČUNAJO NA PODPORO SINDIKATOV V. ameriškem političnem življenju je bilo vprašanje političnega vpliva ki ga imajo sindikati, vedno sporno. To vprašanje je postalo posebno važno po združitvi največjih sindikalnih zvez, in sicer ameriške zveze dela (ADI.,) in kongresa industrijskih organizacij (CIO), s čimer je bilo osnovano močno sindikalno gibanje z več kot 15 milijoni članov. V letošnjem letu t. j. v letu predsedniških volitev se političnemu značaju sindikatov posveča še posebna pozornost. Vodijo . se razprave in vršijo celo več ali manj znanstvene analize, ki naj dajo odgovor na gornje vprašanje. Politični vpliv organiziranega delavstva v ZDA se .ie more ocenjevati z merili, ki so v navadi v Evropi ali na drugih celinah. Ameriški sin-d'kati niso vezani na določeno stranko socialističnega tipa. »Amerilki 'siildikiti dejansko niso vezani na nobeno stranko. Se več, politični moment v smisiu razredne zavesti in razredne borbe se 'v a-meriških sindikatih ni zakoreninil, pa čeprav bi sicer ne mogli reči, da takih elementov ni bilo in da jih tudi EVROPSKO GOSPODARSTVO SE NE MORE OTRESTI DOLARSKEGA VPRAŠANJA ZDA «darujejo» tri milijarde dol Iz težav, v katere je evropske dežele pognala zadnja vojna, so se te z ameriško pomočjo sicer potegnile, ne morejo pa povsem brisati vprašanja dolarskega primanjkljaja, ki terja širšo, svetovno rešitev Tako imenovani «dolarski pi oblem« predstavlja eno r-d glavnih značilnosti povojnih gospodarskih razmer v Evropi in v svetu nasploh. Zaostritev vprašanja dolarskega deficita v povojnem obdobju je rezultat poostrene neenakomernosti razvoja v svetu. Fctemtakem je vprašanje dolarja v svetu nasploh in še posebno v Evropi strukturalnega značaja in rezultat posl: bšanja gospodarskih razmer v evropskih deželah v povojnem obdobju, spreme-nienih odnosov nasproti ostalemu svetu ter zaostajanja za brzino gospodarske ekspanzije ZDA. Osnovna značilnost dolarskega področja, ki poleg ZDA vključuje tudi Kanado, dežele centralne Amerike in določene države Južne Amerike in v katerem obstaja svobodni promet blaga in kapitala, je zelo razvit gospodarski pctencial. Ta izreden gospodarski razvoj je dobil nadalj-nio močno opero v času druge svetovne vojne, ko so ZDA postale glavni dobavitelj in upnik držav Zahodne Evrope. V takih razmerah so evropske dežele, ki so bile odrezane od svojih tradicionalnih su- rovinskih virov in zunanjih tržišč in se preorientirale na vojaško industrijo ter na ameriške surovinske vire, izčrpale sr oje zlate in dolarske rezerve in postale strukturalno deficitarne v odnosih do dolarskega področja. Proces slabšanja plačilnih bilanc držav Zahodne Evrope se je nadaljeval tudi po Vojni zaradi nezadostnega gospodarskega potenciala in zaradi velikih potreb za obnovo, nadalje zaradi slabšanja zvez z bivšimi podložniškimi deželami in končno zaradi izgube zvez z Vzhodno Evropo. Dkrepi, ki so jih ZDA v povojnih letih napravile za ut.lažitev posledic dolarskega deficita in za morebitno odstranitev njegovih vzrokov, so dovedle do postopnega zmanjšanja in celo likvidacije sufl-cita ameriške plačilne bilance do ostalega sveta. (Od 10.8 milijarde dolarjev v letu 1947 je ta suficit leta 1952 znašal krmaj. 2.7 milijarde dolarjev, leta 1953 pa je praktično izginil). V odnosu do dežel Zahodne Evrope se je to izboljšanje odražalo v korenitem zmanjšanju dolarskega deficita teh dežel. (Od 7,03 milijarde dolarjev v letu 1947 se e deficit dežel OEEC do leta 1952 zmanjšal na 2.02 milijarde, leta 1953 na 0,9 milijarde dolarjev, v letu 1951 j.e. *a deficit narastel na 1.35 mili-' ja:de, v lanskem letu 'pa po nepopolnih podatkih na skoraj .2 milijardi dolarjev). Ukrepi, ki so jih po letu 1947 uvedli v deželah Zahodne Evrope in ki so temeljili na Veliki gospodarski pomoči ZDA (samo na račun Marshallovega načrta so dežele Zahodne Evrope dobile okoli 15 milijard dolarjev), bi mo-' ra11 omogočiti tak gospodarski razvoj na tem področju, ki bi pripomogel k znatnemu zmanjšanju dolarskega uvoza z ene in povečanja izvoza v dolarsko področje z druge* strani. Ti ukrepi so sicer pripomogli k znatnemu izbolj- šanju stanja, plačilnih bilanc teh dežel, nisc pa omogočili odstranitve vzrokov tega problema. Izboljšano stanje dolarske plačilne bilance zahodnoevropskih dežel se je v zadnjih letih lahko obdržalo na račun precejšnje gospodarske in vojaške pomoči ZDA. ter na račun omejevalnih ukiepov giede dolarskega uvoza. Izredni dolarski dohodki ev- BA,I MAM PO V F, RUBRIKA tPREDKUft GREŠNA TRIBUNA* V REVIJI iSOVJhlSKA GLASBA* Sovjetski skladatelji so v 8 letih skomponirali 48 novih opernih del Čeprav ho kongres sovjetskih skladateljev šele jeseni, so se v S Z ie začele priprave na to veliko zborovanje, ki naj bi pregledulo delo zadnjih osmih let, vse od zadnjega kongresa skladateljev, ki je bil pred osmimi leti. Sodeč po člankih, ki jih je objavil v svoji junijski številki list «Sovjetska glusban ki je organ zveze skladateljev S.SSR in ministrstva za kulturo. bo razprava na prihodnjem kongresu obdelal« vrsto večjih in perečih vprašanj. /Mnoga taka vprašanja so žq danes na dnevnem re-d u in o njih pišejo posamezni strokovnjaki v rubriki t so bile prikazane, ali vsaj komponirane v tem obdobju. Mol-čanov posebno jmudarja »Tarasovo družino« in (uVikifo Veršiujinan, skladatelja Ko-b alevsk-ga, nadalje Sopari-nove »Dekabrisfe« in Prokofjeva «Vojno in mir«. Do tu članek lijolčatiovaz V rubriki «predkongresna tribuna» pa smo zasledili tudi članek enega najvidnejših sovjetskih reprodukt - irih u-metnikov, in sicer Nenhansa. Ko N suhcu s govori o vzgoji mladih skladateljev in glasbenikov, ugotavlja zgrešenost prakse «podrobnega vafuštva» za katerega prav i, du «izziva pri mladini občutek odpora in da v skrajni liniji privede vprav do obratnih učinkov«. Po mnenju Neuhausa so šolski in koncertni programi sestavljeni tako, da zožujejo krog dela mladih skludate-Ijev. «Kekci bi, da se mi glede tega obnašamo kot subjektivni idealisti; To, česar ne priznavamo, za nas sploh ne obstaja,« pravi pisec članka. V nadaljevanju članka Neuhaus govori proti dosedanji praksi odklanjanju določenih glasbenih del zaradi »dvoma« o njihovi kakovosti. Neuhaus pa pod tuivomome meni slabo poznavanje del iti kot primer navaja skrajno rezerviranost, do llindenitovih del, za katera pravi, da so takšna, da ne zaslužijo takega odnosa. Po njegovem je treba mlade skladatelje in reproduktivne umetnike vzgajati tako, da radobe širše obzorje v glasbi in splošni kulturi, kajti umetnik ne more. biti omejen v svojem okusu. Na kratko bomo omenili še mnenje, ki ga je prikazala sovjetsko književnica Marjeta Saginja v isti rubriki. Tu ona obravnava vprašanje vzgoje širokih množic v glasbi. Ona pravi, da je treba vzporedno - razpravljanjem o vzgoji mladih skladateljev razpravljati tudi o najširši in temeljiti vzgoji publike, ker je »potrošnja umetnosti» prai tako eden izmed videzov n-stvarjalne sile in izredno važen element i< socializmu. Zato predlaga, naj bi se na jiri-hodnjem kongresu posvetila velika jinzoinusi tudi vprašanj u množične glasbene vzgoje. repskih dežel (vojaška pomoč, gospodarska pomoč, posojila itd.) dosežejo na leto vsoto 2.5 milijarde dolarjev. Ti dohodki omogočajo, da se nadoknadi ne le deficit iz tekoče plačilne bilance teh dežel, ampak da se doseže tudi določen pribitek v celotni bilanci. Dejstvo je pa. da je gospodarska pomoč ZDA evropskim deželam bila zmanjšana od 1,1 milijarde v drugi polovici leta 1952 na 0.4 milijarde v prvi polovici leta 1955, medtem ko sc dohod-.i iz vojaških pomoči v istem obdobju narastli od 1,4 na 2.2 milijarde dolarjev. V vojaške dohodke so všteti tudi stroški ameriških čet v Evrcpi, deleži ZDA in Kanade za NATO in naročila Off-Shore. Slednje znašajo Ha. nes okoli eno tretjino skupnih vojaških dohodkov evropskih deže’ . Značilno pa je. da je zabeleženo po letu 1953 novo naraščanje deficita zahodnoevropskih dežel nasproti dolarskemu področju. To slabšanje predstavlja, po sedmem poročilu OEEC, najbolj važno zna-čdnost najnovejšega razvoja zunanje ekonomske situacije v teh državah. Naraščanje deficita je v prvi vrsti rezultat naraščanja uvoza iz dolarskega področja, ki je bil osemkrat večji od povečanja uvoza iz ostalih področij. Z druge strani pa je izvoz v dolarsko področje ostal več ali manj nespremenjen. Do povečanja doiarskega ti-voza je prišlo zaradi povečanja uvoznih potreb evropsk h dežel, posebno kar se tiče surovin, ki so bile neobhodno potrebne ža ohranitev in za nadaljnji razvoj industrijske proizvodnje. Potrebno je k temu pripomniti, da je bilo povečanj« dolarskega uvoza omogočeno zaradi večje liberalizacije dolarskega uvoza. Tako je od 30. septembra leta 1954 do 1. januarja 195(1 narastla stop. nja liberalizacije .. dolarskega uvoza od 44 na 54 odst. Močna gospodarska ekspanzija držav Zahodne Evrope v zadnjih letih, ukrepi liberalizacije trgovine, ki so omogočili veliko povečanje trgovinske izmenjave med deželami OEEC, kakor tudi znaten delež ameriške pomoči: vse to je privedlo do znatnega izboljšanja plačilnih bilanc teh dežel in do ublažitve vprašanja dolarskega deficita. Kljub temu pa dolarsko vprašanje še ni črtanofz dnevnega reda. Dejstvo, da je Zahodna Evropa še vedno odvisna od ZDA za 2,5 do 3 milijarde dolarjev na leto, to najbolje dokazuje. Potemtakem perspektive nadaljnjega razvoja dolarskega problema .še niso tako jasne in to še tem prej, ker ie zelo malo verjetno, da se bodo dolarski dohodki evropskih dežel obdržali na dosedanji stopnji. Po predvidevanjih načrtov za dežele OEEC sč bo zmanjšanje gospodarske pomoči z zmanjšanjem vojaške pomoči zaostrilo in to le ta mesec. Do tega zmanjšanja bo prišlo v glavnem zaradi zmanjšanja naročil Off-Shore in zaradi zmanjšanja dohodkov, ki prihajajo na račun vzdrževanja ameriških čet v Evropi. Računa se, da bo to zmanjšanje v letošnjem in p’ hodnjem letu znašalo od 400 do 500 milijonov dolarjev, kar bo veljalo tudi za obdobje 1957 58. Vsekakor bo to eden od razlogov, da se naraščanje dolarskih rezerv držav OEEC ne bo več večalo, kot se je večalo v zadnjih letih. Čeprav ni pričakovati, da bodo dežele Zahodne Evrope v bližnji bodočnosti naletele na posebne težkoče v svojih naporih za ohranitev visoke stopnje svoje gospodarske eks_ panzije, se iz teh razlogov smatra, da perspektiva ni najbolj rožnata. Dejstvo je namreč, da bo Evropa tudi nadalje odvisna od ameriške pomoči in da še vedno ne bo mogla povečati svojega izvoza v dolarsko področje v taki ir eri, v kakršni raste njen uvoz iz istega področja. In tj tem bolj. ker tmeriška zaščitna politika se vedno predstavlja eno od osnovnih ovir za bolj svobodno izmenjavo blaga na tem tržišču. Vse to ka-ŽS, da je vprašanje gospodarske ekspanzije evropskih dežel polno orotislovij, ki jih ni mogoče reševati z enostranskimi posegi in da je treba iška. ti učinkovite rešitve v širšim, svetovnem obsegu s pomočjo širokega programa, ki naj pripomore k rešitvi strukturalnih problemov celotnega strokovnega gospodarstva. danes ni. Posebni pogoji, v katerih se je razvijala ameriška družba v zadnjem stoletju in vzporedno z -njo tudi sindikalne organizacije, so privedli do tega, da celo zelo umerjeni družbeni reformisti nimajb večjega vpliva nad voditelji sindikalnih organizacij. Kljub temu pa imajo sindikalne organizacije močan vplivna politično dogajanje v deželi in ameriški politični delavci se borijo, da bi si pridobili naklonjenost sindikalnih organizacij in predvsem sindikalnih voditeljev. To se odraža posebno v krajevnih okvirih. Sindikalna vodstva pa se tako v vsedržavnem, kakor v krajevnem obsegu orientirajo ob političnih volitvah k or mm kandidatom meščanskih strank, ki obljubljajo, da bodo podprli zahteve sindikatov, ali k* onim političnim voditeljem, ki imajo že od prej tak deločen sloves. To bi bila osnovna oblika podpore kandidatom za razna volilna o-krožja. Takim kandidatom nudijo sindikati . s svoje strani tudi propagandno ali celo materialno podporo. Pogosto še dogaja, in to predvsem v krt. jevnem obsegu, da se na političnih Volitvah izvoli določen kandidat vprav zaradi podpore, ki mu jo nudi sindikalna organizacija. Ko pa si ogledamo bolj od blizu te razne možnosti podpore, ki jo sindikalne organizacije lahko nudijo posameznim kandikatom, ne moremo priti do enotne slike g.ede njihove učinkovitosti. Res je, zelo enostavno je pridobiti vodstvo, da se izjasni in da podpre določenega kandidata ali stranko, ker je to odvisno od sporazuma m«d detičnim kandidatom ali stranko in sindikalnim vodstvom, toda precej negotovo je če bo podpora vodstva hkrati pomenila tudi to, da bo vse članstvo določene sindikalne organizacije sledilo navodilom, ki mu jih da vodstvo sindikatov. Do danes se je mnogokrat zgodilo, da se to ni zgodilo. Dva najbolj poznana primera iz najnovejše dobe sta primer izvolitve pokojnega senatorja Tafta leta 195(J v državi Ohio in neuspeh znanega liberalnega političnega delavca, bivšega senatorja Pep-perja v Floridi V prvem primeru so ohijske sindikalno organizacije nastopile proti Taftu. Se več, v to^ borbo so vložile vso svojo avtoriteto in vsa razpoložljiva materialna sredstva. Analiza volilnih rezultatov pa je pokazala, da je večina sindikalno organiziranih volivcev glasovala vendarle za Tafta. Sicer jo treba pri tem poudariti dejstvo, da je bil Taft eden najbolj vidnih ameriških političnih delavcev novejše dobe in da je njegov demokratski nasprotnik na volitvah bil sorazmerno neznana in politično šibka osebnost. Pepper je užival v Floridi močno oporo sindikalnih organizacij. Kongres industrijskih organizacij pa je njegovo kandidaturo pidprl tudi z večjimi materialnimi sredstvi. Kljub temu je bil na volitvah poražen. Vprašanje, koliko sindikalno organiziranih ljudi sledi političnim priporočilom vodstva, je vprav te dni predmet razpravljanja v ameriški politični javnosti. Z republikanski strani, ki po vseh videzih mora računati, da bo-vldezlh mora računati, da bo vkljub Eisenhowerjevi kandidaturi imela vse sindikalne organizacije v celoti proti sebi kakor tudi s strani nekaj močnejših skupin delodajalcev, se sugerira mnenje, da sindikalno vodstvo dejansko vrši samb omejen vpliv na politično opredeljevanje svojega članstva. Sindikalno vodstvo, se trudi, lahko vpliva na volitve v glavnem le na dva načina; s propagando po sindikalnem tisku in publikacijah in z dajanjem materialne podpore. strankam. Na teh predpostavkah dejansko sloni tudi vsa protisindikalna agitacija in sicer da vodstvo sindikatov razsipa denar, ki je denar članstva za politične ambicije posameznih sindikalnih voditeljev. Z druge strani pa se med demokrati, ki za razliko od republikancev povsem upravičeno lahko računajo, da se bodo ameriške sindikalne organizacije tudi tokrat izjasnile njim v prid, poudarjajo številna dejstva, ki dokazuje- • jo vprav obratno stanje. Ti namreč zatrjujejo, da članstvo sindikatov sledi povečini navodilom ki jih vodstvo sindikatov daje glede političnega opredeljevanja. Študija, ki jo je nedavno tega objavila univerza v Weinu, ki se e bila ukvarjala z analizo političnega opredelevanja sindikalno organiziranega delavstva avtomobilske industrije v Detroitu, dokazuje, da je leta 1952 75 odst, sindikalno organiziranih delavcev glasovalo za demokratskega predsedniškega kandidata, 80 odst. pa za kandidate za senatorja in guvernerja države Michigan. V množici dokazov in nasprotnih dokazov je prav gotovo težko ugotoviti dejanski stanje. Kljub temu pa brez strahu lahko trdimo, da v ve. l.kih industrijskih središčih, kjer je delavsko gibanje bolj razvito in kjer »o sindikalne organizacije močnejše, članstvo povečini glasuje tako, kot mu priporočajo organizacije. Temu je treba dodati še to da so demokratski kandidati v teh področjih po navadi bolj liberalne osebnosti, ki uživajo sloves prijateljev sindikatov. Poleg tega siroma*-nejsi sloji prebivalstva v industrijskih središčih po tradi. ciji sledijo demokratom. V zadnjem desetletju je vrsta ameriških sindikalnih organizacij postala materialno zelo močna, tako da sredstva, s katerimi razpolagajo, lahki predstavljajo zelo močan čt-mtelj v volilni kampaniji, posebno velja to za krajevne razmere. ?.e od Rooseveltovih čaiov sodeluje organizirano delavstvo kot važen činitelj v političnem življenju dežele. Samo dejstvo, da se obe veliki stranki bere za podporo sindikalnega vodstva, dokazuje, da sindikalna organizacija znatno vpliva na politično :-predeljevanje članstva. Zato ie razumljivo, da ta vloga sindikalnih organizacij navaja mnoge na predvidevanje, da more demokratska stranka, v kolikor bo tudi nadalje imela pod-pc ro sindikatov — seveda v diijši perspektivi — spremeniti svojo politično fiziognom'-jo in postati stranka laburističnega tipa. To bi za ameriške razmere bilo zelo važno. V tem smislu se, kot se zdi, usmerjajo tudi napori sedanjega podpredsednika Združenega sindikalnega gibanja — šefa avtomobilskih delavcev IValterja Reuterja. Tudi sladkorčki ne pomagajo V Severni Afriki se borba med francoskimi zasedbenimi retami tn domačimi rodoljubi nadaljuje z vso surovostjo. V tej borbi uporabljajo Francozi tudi padaiske čete Za nek# take bitke se Je prebivalstvo nekega kraja — kot nam kaže slika, so to le ženske in otroci, ker so moški verjetno v vojski — zateklo pod drevje na robu vasi. Francoski padalec se skuša prikupiti ljudem s sladkorčki, toda, razen najmlajšega otroka, ki rasne-•ti še ne more dojeti, ga ostali gledajo i« s strahom in sovraštvo«, ' ................................................................................................................................. "M.. »s HUD UDAREC ZA PREBIVALSTVO GRADEČA Sto delavcev odpuščenih zaradi ukinitve ohralovanja tovarne za konserviranje rib Tovarna Arrigoni je že dalj časa preživljala krizo - Krivična odločitev ni v skladu s socialno funkcijo, ki jo imajo v državi veliki industrijski kompleksi Gradeška tovarna za konserviranje rib Arrigoni ie pred dnevi ukinila obratovanje. S tem je izgubilo delo ie okoli ste tistih delavcev, ki so srečne preživeli že več hudih pretresov v tovarni zaradi večkratnih odpustov in zaradi kr’ze tega industrijskega sektorja. Odločitev ravnateljstva je povzročila med delavstvom 'n med vso gradeško javnostjo izredno veliko nezadovoljstvo, ke z odpustitvijo nastaja vprašanje zaposlitve velikega števila brezposelnih, ki bodo predstavljali za mesto hudo breme. Notranja komisija se je kmalu po sporočilu o ukinitvi o-bratovanja sestala ter proučila novo nastali položaj. Sprejela je več telegramov, ki so bili poslani ministrstvu za delo in socialno skrbstvo, prefektu, parlamentarcem in notranjim komisijam v Arrigoni-jevih tovarnah v Caseni in Trstu. Od osrednjega vodstva družbe pa se je zahtevalo posredovanje, da se vprašanje reši na zadovoljiv način. Pred dnevi smo v zvezi z delovanjem Arrigoni pisali, da družba ni hotela nakupiti večjih količin ribjih zalog: svoje ravnanje je utemeljevala s tem da so bile ribe predrage. Danes se nam zdi njeno ravnanje bolj jasno; zalog si ni ustvarila zaradi tega, ker je predvidevala ukinitev obratovanja, Ali so odgovorni ljudje pri tem pomislili na posledice krivičnega koraka, ki ni v skladu s socialno funkcijo, ki jo morajo opravljati tako veliki industrijski kompleksi v državi? Dobro kažejo tudi hruške in fige. Zlasti je vreme naklonjeno zelenjavi. Naši okoličani, zlasti Standrešci, so lahko sklenili dobre kupčije. Po mnenju strokovnjakov in kmetov bi moralo biti sedaj dovolj dežja. Za nekaj časa bi ga moralo zamenjati sonce, kajti oboje je potrebno za dobro rast in zorenje. Izboljša naj se delovanje bolniške blagajne INAM ve razdelil nagrade, in sicer je prvo nagrado prejel obrtnik Isidoro Camaur. drugo Mario Turus in Luigi Luis, tretjo pa Ivan Prinčič. Obrtniki so razpravljali tudi o možnosti ustanovitve konzorcija mizarskih obrtnikov (izdelovalcev pohištva) v Krminu. V ta namen so prisotni izvolili poseben odbor. ki bo vso zadevo še podrobno pregledal in dal svoje predloge za morebitno u-stanovitev konzorcija, v katerega bi ee vključili vsi obrtniki iz Krmina, ki izdelujejo pohištvo. Zadovoljiva letina če ne bo toče Medtem ko je neurje na Tržaškem povzročilo kmetom precejšnjo icodo, moramo p;i nas priznati, da smo doslej vse nevihte, ki so zelo grozile da bodo uničile pridelek, srečno prestali. Sicer bi bilo tud. res čudno naključje, če bi se priroda vsaao leto znesla na nas. Ne moremo pa se reči da smo izven nevarnost. Preveliko moče ni najboljši dar izpod neba, vsekakor pa je bolje kot prevelika suša Kmetje upravičeno trdijo, da pri deževnem poletju vsaj nekaj zrase, pri suhem poletju pa zelo malo. Zadnje dni je veliko dela s košnjo. Trava naglo rase. vendar se zaradi pogostih ploh in nezadostnega sonca počasi suši. Ce bo deževlje kmalu ponehalo, tedaj smo lahko gotovi, da nam to zimo sena ne bo zmanjkalo. Mlatenje pšenice gre je kar dobro izpod rok. Letos je precej slabša kot lani, predvsem je manjša njena specifična teža. Na slabši pridelek je vplivala tudi rja. Sadno drevje je normalno obrodilo. Huda zima je prinesla sorazmerno majhne posledice. Glede breskev so veliko na slabšem pridelovalci iz Severne Italije, zlasti iz o-kolice Verone in Bologne, kjer letos tega take zelo cenjenega sadu skoraj niso pridelali. Pri nas so breskve v primeri z omenjenimi kraji dobro obrodile. Samo cena je precej visoka, Prejšnja leta so bile na pokritem trgu tudi po 40 do 50 lir kg, letos pa jih ni dobiti pod 100 lir O delovanju bolniške blagajne (INAM) je bilo izrečenih že veliko kritik; koristniki njene bolniške pomoči prav dobro vedo. kako in koliko j-omaga ta ustanovi pri zdravljenju bolnikov. Zaradi tega se pogosto dogaja, da se bolniki raje obračajo k drugim zasebnim zdravnikom, čeprav plačujejo prispevke za bolniško blagajno Ker je potrebno delovanje INAM izboljšati, objavljamo predloge sindikalnih organizacij, ki so po našem mnenju dobri in zaradi tega zaslužijo da jih oblasti naše pokrajine pioučijo, sprejmejo in jih tudi izvajajo. Bolnikom naj se prizna pravica do svobodne izbire zdravnika, ki ima z INAM pogodbo. in sicer v skladu z zakonom, ki velja za našo pokrajino Obenem naj se sedanje število bolnikov na vsakega zdravnika zniža na 1400. da bodo bolniki deležni boljše pomoči. Proučijo naj se možnosti, da pri svobodni izbiri ne bi prišlo do nevšečnosti za delavce in INAM. Glede zobnih protez so tarife odločno previsoke in jih ie treba urediti; zobozdravni-ško zdravljenje bi moralo biti brezplačno. Ker -doslej INAM še ni zdrs-v 1 duševno bolnih, se predlaga, naj se inštitut pogodi z občinsko ali pokrajinsko u-pravo glede stroškov, da se zdravljenci iznebijo stroškov, kot je po sporazumu v Trstu. — KINO — Zmiga cgil v Radiju na volitvah notranje Pred dnevi so bile v svinčenem rudniku v Rablju volitve nove notranje komisije, pri katerih je Delavska zbornica (CGIL) dosegla izredno pomembno zmago: prejela je 477 glasov, CISL pa 252. Na prejšnjih volitvah Je Delavska zbornica prejela 375 glasov. Na benuSKem prizivnem sohiSeu do razprava tul pioli DorliiMm iz Orzaita Videmsko porotno sodišče jih je leta 1954 obsodilo na dolgoletne zaporne kazni pod ob-' tožbo uboja in ropa - , Tl HNIR V VENEZUELI Oporto Roma 1:0 CORSO. 17: »Berlin-Tokio«, K. Liederbaum in P. Miller. VERDI. 17: »Zeleni zmaju. CENTRALE. 17: »Sneg na Ki-limandžaru«. MODERNO. Zaprto. V1TTORIA. 17: »Cigan baron*. J. Gut1ary. Med štirimi večjimi razpravami, ki bodo na jesenskem zasedanju beneškega prizivnega sodišča, bo tudi prizivna razprava proti bivšim furlanskim partizanom Einricu Zulianiju. Angelu Ca-poraleju. Galdinu in Eliu Pontopiju, Italu Pelegriniju in Ginu Flaibaniju, ki jih je videmsko prizivno sodišče že leta 1954 obsodilo na dolgoletne zaporne kazni pod obtožbo, da so decembra 1944 ubili Elisabetto Vincedomini in Regino Seratto iz Orzana, zato da bi ju oropali. PO DOLGOLETNIH OBLJUBAH IN ČAKANJU CARACAS, 18. — V nadaljevanju nogometnega turnirja za pokal predsednika republike Venezuele, je Oporto v nočni tekmi premagal Romo z 1:0. Roma je nastopila v naslednji postavi: Tessari. Giuliano, E-liani. De Toni, Ahoni, Guar nacci, Lojodice, Pistrin, Pren-na, Barbolini, Da Costa. Roma ie v začetku prevladovala. toda njeni napadi so bili medli. Portugalci so napadali manj. bili pa so zato bolj nevarni. V 2ti’ je moral Tessari intervenirali. nekaj minu* kasneje, se je strel Portugalcev odbil od droga, v 30’ se je zopet odlikoval Tessari Polčas je končal v premoči Oporta toda brez gola. V drugem polčasu so Portugalci že v 4' prešli v vodstvo. Odslej je Oporto v očitni premoči. Se dvakrat resi Romo drog. nato pa tempo popusti in igra postane nezanimiva. To je bila zadnja tekma Rome v okviru tega turnirja. Klasifikacija je naslednja: 1. Real Madrid 4 zmage, 0 remijev, 1 poraz, 8 točk.. 2. Va-sco de Gama 3, 0. 2, 6. 3. Oporto 2. 1, 3, 5, 4. Roma 1, 1, 4. 3. Zadnjo tekmo morata odigrati Real Madrid in Vasco de Gama. NOGOMET 5. avqusla se začne jug. nogometno prvenstvo NOVA POŠTA bo staJa 36 Ministrstvo za pošto in te- policija, ki je s pomočjo Con- Ne da bi obvestil mater in zaročenko ie odšel od doma Ze osem dni pričakujejo v družini Jacopini iz Pierisa kakršnokoli sporočilo od knjigovodje Nazarena Jacopinija. ki je odšel od doma. ne da bi povedal, kam namerava odpotovati. Mati in zaročenka jacopinija sta pozvali izginulega po časopisju, naj se vrne domov, ali naj vsaj pismeno sporoči, zakaj se je odstranil. Izjavili sta tudi, da izginuli ni v preteklosti nikoli z ničemer pokazal, da mu življenje doma ni povšeči; bil je dober sin in v veselje staršem. PO IX. POKRAJINSKI RAZSTAVI POHIŠTVA V Krminu Mrši nioiiSe raislavljavce poiiiSlva Pred dnevi so se v Krminu sertali domači obrtniki, izdelovalci pohištva. Sestanku sta prisostvovala tudi krminski župan Pizzul in predsednik 9. pokrajinske razstave pohištva, ki je bila pred časom v Krminu in ki je imela tudi precejšen uspeh. Predsednik je med udeležence razsta- lekomunikacije je sporočilo čedadPkim upravnim oblastem. da je odobrilo vsoto 36 milijonov lir za gradnjo novega poštnega poslopja, ki bo obenem služilo tudi telekomunikacijski službi. Nova pošta bo stala v središču mesta, in sicer v bližini Trga sv. Frančiška. Končno bodo Cedadci le prišli novega poštnega poslopja, katerega zelo potrebujejo, saj « —«. i -.-v »c, K K AH D "Žagrcb^V CT*t SA £&r - •iv ^ ŽANA c 7^** ' 7 kolesarjev v istem času nekaj kot 4’ kasneje. V sprintu je med njimi zmagal Jugoslovan Petrovič. Vrstni red na vitju i. nape | Zagreb-Reka: 1. Buysse Camil-lo (Bel.) v ča*u 115.f9’59”, 2. Macha Stefan (JlvA itti ‘čas, 3. Petrovič Veselih (J.) 3.!3'39”, 4. Jennes (Fr.), 5yVan Ton-gerllo (Bel.).« 6. Smercian (Istra), 7. Duriatjiier^Av.). H«, Valčič (J ), 9. Vuksa* y»i g časom Petroviča. Izven maksi- malnega časa—je- prišel na cilj ma je privozilo na cilj ostalih poležan Sancin. Klasifikacija ekip: L Belgija 15.37T7” ,2. Avstrija 15.39’21”, 3. Jugoslavija 15.40’57”. Sledijo: Holgndska, Hrvaška, Bol-cilju 1. etape j garska, Slovenija II. Češkoslovaška, Rog Partizan, Istra, Poljgka, Slovenija ji in Danska Jutrk je na vrsti druga etapa RekS-lfov«! Oprita (215 km) s polefapo v Kopru. V nasnrotju# s.prvotnim, na-črtonf etn pa pg bo^vodiia preko :tržaškega področja, temveč se bo iz Kopra usmerila nazaj proti Kozini in .od-tam-preko Sežane v Novo Gorico. 4.00’51”, 14. Padovan 4.0153” 15. Ockers 4.02T9”, 16. Gibanel, 17. Quentin, 18. Hoorelbeke, 19. Coletto, 20. Fornara, 21. VVal-kovviak, 22. Morn, 23. Bauvin, 24. Gaul, 25. Lauredi, 26. Bran-kart vsi s časom Ockersa. Vrstni red na cilju 13. etape 1.uchon-Tolose (176 km): 1. Defilippis (It.) v času 4.49’46” s povprečno hitrostjo 35.227 km na uro, 2. Picot, 3. Ockers, 4. Thomin, 5. Ernzer in nato. Fo-restier, Privat, Coletto, Con-terno, Fornara, Giudici, Monti, Nencini, Adriaenssens, Brankart, Close, De Bruyne, Inipanis, Ruiž, Frei, Pianezzi, Schelleniberg, Barbosa, Gaul, Robinson, Schinitz, Chupin Delledda, Walkowiak, Dotlo. Lauredi, Lerda, Meyenq, Mirando, Audaire, Quentin, Barone, Hoorelbeke, Tonello vsi s časom Defilippisa. Splošna klasifikacija po 13. etapi: 1. Adriaenssens 68.18’05” 2. Lauredi z zaostankom 2’53”, 3. Woorting 3’47”, 4. Picot 4’38”. 5. Wa!kowiak 5’40”, 6. Darrigade 7’11”, 7. Bauvin 7’46”, 8. Defilippis 13754”, 9. Wagtmans 18’38”, 10. Monti 18’54”, 11. Barbosa 68.38’52”, 12. De Bruyne 68.4F08”. 13. Privat 68.41T3” 14. De Smet 68.43T1’*, 15. Robinson cg 48’03”, 16. De Groot 68.48'22”, 17. Forestier 68.51'36” 18. Quentin 68.5U41”. 19. Ockers 68.54T7”, 20. Coletto 68.59’57”, 21. Impanis 69.01T1”, 22. Close 69.02’05”, 23. Fornara 69.02’26”, 24. Bahamontes 69.02’ 26”. 25. Schmitz 69.0l‘41”. 26'. Gaul 69.08’22”, 27. Brankart 69.08’49”, 28. Padovan 69.09’21”, 29. Scodeller 69.10’09”, 30. Dot-to 6B.10’21” itd. Ob balkanskih olimpijskih igrah Balkanske atletske iyre bodo od petka do nedelje doži-vele v Beogradu petnajsto reprizo. V vseh enajstih pred-lojnih prireditvah so zmagali Grki, vsa tri leta po vojni na so bili najboljši Jugoslovani• Mogoče je, da bo letos prvu zasedla prvo mesto kaka dru• ga država (Romunija ali Bolgarija), * * Po vojni so trije atleti ne-prekinjeno zmagovali v svojih disciplinah. Zanimivo je, da bodo vsi trije letos skušali ohraniti svoj primat. Se bolj zanimivo je, da so to po en Jugoslovan, Grk in Turek. Gre za Stanka Lorgerja (110 m 2 ovirami), Grka Sillisa (400 in Turka Kočaka (800 m) so zmagali leta 1953 v Atenah, leta 1954 v Beogradu in leta 1955 v Istanbulu. * * Najuspešnejši tekmovalec o zgodovini balkanskih atletskih iger je Grk Mantikas, ki je nastopil na vseh predvojnih ig*ah in pobral skupno 19 p v ih mest. Pri tem celo niso vštete njegove zmage v štafetah. Nič čudnega, če je postal Mantikas za balkansko! atletiko legendarni pojem. ni i 0 m) ), ki BOKS Cavicchi-Neuhaus v soboto v Bologni BOLOGNA. 19. — V soboto bo na stadionu v Bologni velika mednarodna boksarska prireditev. Osrednja točka prireditve bo srečanje med evropskim prvakom težke kategorije Cavicchijem in nemškim prvakom Neuhausom. Dvoboj bo veljal za naslov. Zanimiva bo tudi borba med med Loiem in Nemcem Hein-zom Kar'om Friedrichom. — Bivši PLAVANJE Odličen čas Njeguša na 100 m prosto SPLIT, 18. - Clan PK Jadrana. Matej Njegus (ki je pred nedavnim nastopil tudi v Trstu) je v nedeljo postavil v 50-metrskem bazenu v Splitu na 100 m prosto čas 56.7. kar je letos rajboljši čas v Evropi in tretji na svetu med doseženimi v bazenu olimpijskih dimenzij. Boljše od njega sta plavala le Avstralca Henrichs in Chapman. DORTMUND, 18. evropski prvak težke kategorije Heinz Neuhaus. ki se bo v soboto v Bologni boril s CavicchLem za naslov, se bo 16. septembra pomeril z bivšim svetovnim prvakom težke kategorije Ezzardom Charlesom, seveda pod pogojem, da v soboto Neuhaus premaga Cavicchija. HAAG. 18. — Italijansko moštvo. ki se bo udeležilo od 8. do 13. avgusta kolesarske dirke po Holandski, bodo sestavljali naslednji kole-arji: Ma-gni, Baffi, Boni, Piazza, BaroJ pj. Zampini, Pedroni in Martini. Dirke se bodo udeležili tudi Švicarji s Kobletom n» čelu. oatovorni ureuniR STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT - Trst [Rini kinn v Šhedniu predvaja danes 19. t. m. ob 20.30 uri na prostem Universal film: Od 21. do 22. ure bo televizijski prenos »Odnehaš ili nadaljuješ?«. I t l predvaja danes 19. t. m. z začetkom ob 18. in ob 20.30 na prostem film: Moški, kakšni podleži! Igrajo: Walter Chiari in Antonella Lualdi Zelo pester in zabaven film Od 21. do 22. ure bo nov televizijski aparat 27 palcev znamke AVTOVOX od tvrdke Radie Sossi predvajal (Odnehaš alt nadaljuješ« OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOaOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOTOOnOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO IZ cSPOMINOV NA SODOBNIKE* M. Gorki:Lev Tolstoj Nato sem zahteval od njene prijateljice Pavline, ki je bila ravno taka pijanka, toda zelo prebrisana ženska, svoj potni list, stisnil culo s svojimi stvarmi pod pazduho in odšel. Generalica pa je stala z neko rdečo ruto v roiki pri ošenu in vpila za menoj: (Saj ne klicati policijo! 2e dobrot' Poslušaj! Pridi Še nazaj! No imej strah...« XXIX Vprašal sem ga: (Ali ste istega mnenja kot PozniŠev, da so zdravniki u-gonobilt na tisoče in stotiso-če ljudi ter da jih ugonab-ljajo še danes?« (Ali vas to zelo zanima?* »Zelo«, »Potem vam ne povem«. In »e Je smehljal ter se igral s prsti. Iz neke njegove povesti se spnminiam primerjave med podeželskim konjskim padarjem in doktorjem medicine: (Ali so ljudski izrazi kakor »lata žila in puščanje krvi res nekaj tako »el« drugač- nega kakor živci, revmatizem, organizem itd.7» In to je trdil po časih Jennerja, Behringa, Pasteurja! Pravi burkež! XXX Kako čudno, da rad kvartal Igra resno in se rarbur-ja. Tudi njegov« roke postanejo nervozne, ko dviga karte, kakor da ne prijema mrtvih kosov lepenke marveč živ« ptice. XXXI (Dickens je rekel »elo pametno: (Življenje nam je dano z izrecnim pogojem, da ga moramo pogumno braniti do zadnjega trenutka«. Dickens je bil zelo sentimentalen, blebetav in ne posebno pameten pisatelj, toda »nat je zgraditi roman kakor nihče drugi, vsekakor bolje od Balzaca. Nekdo je dejal ,marsikoga obvlada strast pisati knjige, toda malokdo se jih kasneje sramuje’. Balzac se jih ni; Dickens tudi ne. A Oba sta spisala veliko slabega. Navzlic temu pa je Bal-m ptm nima drugega imena kakor genij...« Nekdo Je prinesel knjigo Leva Tihomirova: »Zakaj nisem več regplucionar«. Lev Nikolajevič jo je vzel z mize, pomahal z njo po zraku in dejal: »V tej knjigi je o političnih umorih zelo pravilno rečeno, da ta način boja ne temelji na jasni ideji. Tako idejo lahko predstavlja, pravi iz-treznjeni morilec, samo anarhična samovlada osebnosti in zaničevanje družbe ter človeštva. To je pravilna misel; toda anarhična samovlada je tiskovna pomota, stati bi moralo: monarhična. Dobra, pravilna misel, nad katero se bodo »podtikali vsi teroristi, govorim o poštenih; kdor ubija ia nagnjenja, se ne bo »podtikal. Tak se ne »podtakne nad ničemer. Toda to je kratkonialo morilec, ki je le slučajno zabredel med teroriste...« XXXII Včasih je zadovoljen sam s sebeg tn oeetrpen kakor po- volški sektant. Pri njem, pri tem donečem zvonu našega sveta, je to grozno! Včeraj mi je rekel: «Jaz sem bolj kmet kot vi in tudi čutim bolj kmečko«. Moj bog, s tem se ne bi smel ponašati, res ne! XXXIII Prebral sem mu nekaj prizorov iz svoje drame «Na dnu«. Poslušal je pozorno, potem je vprašal: (Zakaj pišete to stvar?« Razložil sem mu, kakor sem vedel in znal. (Zmeraj se morate kakor petelin zaganjati v vse stvari, Razen tega bi radi vse razpoke in špi*hnje zamazali s svojo barvo, Ali se spominjate, Andersen pravi nekje: .Pozlata odpade’ ostane — svinjsko usnje Rajši puščajte nezamazano! Sicer se vam kasneje ne bo dobro godilo! Potem: jezik imate zelo živahen, poln vsakršnih umetnij, to ni dobro! pisati morate preprosteje. Ljudstvo govori preprosto, skoraj kakor brez zveze, toda dobro. Kmet ne bo vprašal: ,Zakaj je tretjina več kot četrtina, če je štiri zmeraj več kot tri?’, kakor je nekoč vprašala neka učena gospodična. Umetnij ni treba!« Govoril je nezadovoljno, o-čitno mu ni ugajalo, kar sem mu prebral. Gledal j« molče mimo mene ter nejevoljno dejal; »Vaš stari nt simpatičen. Njegovi dobroti ne verjameš. Igralec gre, dober je. Poznate .Plodove prosvete’? Tam je kuhar, ki je podoben vašemu igralcu. Pisati igre je težko. Vlačuga se vam je tudi posrečila. Take nemara res žive. Ste katero poznali?« »Sem«. «Da, to je videti. Resnico takoj začutiš. Veliko govorite v svojem imenu, zato nimate nobenih značajev, vse osebe so enake. Žensk verjetno ne razumete, ne posreči se vam niti ena Človek si jih ne zapomni...« Potem je prišla žena Andreja Lvoviča in naju povabila k čaju. Vstal je in hitro odšel, kakor da bi bil vesel, da pogovor lahko pretrga. XXXIV »Katere so bile vaše najstrašnejše sanje?« Sanja se mi redko in, če se mi, si sanje slabo zapomnim. Toda dvoje sanj mi je ostalo v spominu, najbrž za vse življenje. Nekoč sera videl v sanjah škrofulozno, gnilo, zelenkasto rumeno nebo. Zvezde na njem so bile okrogle, ploske, brez sija in brez žarkov, kakor izpuščaji na bolnem telesu. Po gnilem nebu je med njimi počaei polzel rdečkaet blisk, zelo podoben kači, in zvezda, ki se je je dotaknil, je nabreknila v kroglo in se brez zvoka razletela. Za vsako je ostala temna pega kakor dim. ki se je hitro razgubil na gnojnem, sluzastem nebu. Tako so popokale in izginile druga za drugo vse zvezde. Nebo je vedno bolj temnelo in grozilo; končno se je sprijelo, pričelo vrteti, se raztrgalo na cunje in mi jelo kakor sluzasta, redka žolica kapati na glavo; med cunjami se je prikazalo nekaj črnega, lesketajoči se strešni pločevini podobnega. Lev Nikolajevič je rekel: #No, to vam je prišlo iz kakšne učenfe knjige! Gotovo ste brali kaj astronomskega, od tod te hude sanje. In druge?« Druge sanje. Zasnežena planjava, gladka kakor list papirja, brez griča, brez drevesa brez grma; le tu pa tam štrli kakšna slabotna šiba izpod snega. Po tej mrtvi, sneženi pusti se vleče od obzorja do obzorja komaj opazno kakor rumen trak cesta in po tej cesti hodita počasi dva siva škornja iz klobučevine — prazna. Dvignil je mahovite obrvi gozdnega moža, me pozorno pogledal in pomislil. «To je strahotno! Ah vam je to res sanjalo? Da si niste tega izmislili? V tem je spet nekaj knjižnega«. In nenadoma je bilo, kakor da bi se bil razjezil; spregovoril je nejevoljno, strogo, pri čemer se je s prstom trkal po kolenu. «Saj vendar ne pijete? Ni vam videti, da bi bil kdaj veliko pili. Toda v teh dveh sanjah je nekaj pijanega. Pri nemškem pisatelju Hoff-mannu begajo igralne mize po ulicah in vse v tem načinu: toda bil je pijanec, ,ka-iagolik’, kakor pravijo pri nas izobraženi kočijaži. — Prazna škornja hodita, to je res strašno! Tudi če ste si to izmislili, je prav dobro! Strahotno!« Nenadoma se je zasmejal pod vso brado, da so mu zasijale ličnice. «No, pa si predstavljajte: na vse lepem drvi po Tver-ski ulici igralna miza, taka s krivimi nogami: pokrovki ropotata in kredni prah se kadi iz nje; celo številke na zelenem suknu se še vidijo. Carinski uradniki so tri dni in tri noči brez prestanka igrali vint na nji. tega miza ni več prenesla in je pobegnila«. Smejal se je in najbrž je opazil, da m« je njegova ne- zaupljivost zadela. »Ali. ste hudi, ker se mi zde vaše sanje knjižne? Nič se ne jezite! Vem, človek si včasih kaj izmisli, ne da bi se zavedal, kaj čisto nenavadnega, čisto nemogočega. Kasneje pa se mu prične zdeti, da se mu je to sanjalo in da si stvari ni izmislil sam. Neki starejši veleposestnik je pripovedoval, da je šel v sanjah skozi gozd v stepo. V stepi se dvigata dva griča. Nenadoma se izpreme-nita v ženske dojke; med njimi v ozadju črn obraz, ki ima namesto oči dve luni. Ze je stal med nogami te ženske; pred njim je globok, čm prepad, ki ga je potegnil vase! Po teh sanjah je začel siveti, začele so se mu tresti roke in odpotoval je v inozemstvo, da bi se pri dr. Kneippu zdravil z vodo. Toda ta človek je moral nekaj takega sanjati, bil je po-hotnež«. Potrkal me je po rami. (Toda vi niste ne pijanec ne pohotnež. Kako da imate take sanje?« «Ne vem«. «Ničesar ne vemo o sebi!« Vzdihnil je, priprl oči, pomislil in tiho pristavil: »Ničesar ne vemo«. Nocoij m« je na sprehodu prijel pod roke in mi dejali »Škornja hodita... neznansko, a? Cisto prazna... topi top, in sneg škriplje! Da, to je dobro! Knjigojedec ste P® le. In sicer hud! Ne jezite se, toda to je slabo in se vaflt bo še otepalo«. Mislim, da sem komaj hujši knjigojedec od njega, tod* tokrat se mi je zdel kljub všem svojim izgovorčkoB* skrajno racionalističen. XXXV Včasih se mi zazdi, da 1® pravkar prišel iz nekih dalj' nih krajev, kjer ljudje drU' gače mislijo, drugače čutij«1 žive v drugačnih odnosih. se celo drugače gibljejo in govo* re z drugačnim jezikom. trujen in siv sedi v kotd kakor zaprašen s prahom n** ke druge zemlje in pozor® ogleduje vsakogar z očmi tuj' ca in mutca. Kot tak daljni popotnik j® prišel včeraj pred kosil011’ v družinsko sobo, sedel divan, nekaj časa molčal, *,* gugal in si z rokami drgn' kolena; nenadoma pa je *** kel z nameščenim obrazom: »To še ni vse. Ne, ni * vse!« Nekdo, ki je vedno neu«1^ in miren kakor likalnik, 8® je vprašal: «Kaj še ni vse?« {Nadaljevanje sledil 1