ŠOLSKI PRIJATEL.
Izhaja vsak torek na pol poli in velja na leto 2 fl. 12 kr. po pošti, 1 fl. 3t> kr. brez pošte.
Cislo 9.	V torek 28. februarja 1854. III. tečaj.
Ljubi moj Tonček!
V 4. listu tekočiga leta berem, de oprašuješ, kako bi se koristna sadjoreja lagljeji in hitreji vpeljati dala, in prosiš, naj Ti kdo pove, kako bi se naša mladina za to imenitno reč spodbudila. Zato upam, de Ti bo ušeč, ako Ti jaz svoje skušnje naznanim. Lepo natihama Ti bom povedal; Ti pa smeš, ako hočeš, na glas povedati, de jih bo veliko slišalo , ker vem, de Te mnogi prijatli Tvoji radi poslušajo, pa tudi vbogajo, kar jim priporočuješ: ker tudi s to rečjo mnogim vstreči in veliko koristiti zamoreš. Vidiš, Tonček! že čez deset let je, kar se z razširo pridne sadjoreje pri mladini trudim; marsikako staro deblo smo že omladili, in več tavžent mladih drevesc izredili. Pa povej, kako si to začel in delal, porečeš.
V jeseni, ko so jabelka in hruške dozorele, sim svojim dragim učencam in učenkam priporočal, naj peške pridno nabirajo in spravljajo, de jih bomo sadili. Pri komur niso doma verta imeli, sim mu pa naročil, naj peške meni prinese, ter sim mu zanje kako pero , papirja ali kej druziga dal. Opraševal sim večkrat, koliko pesek je kteri že nabral; pridne sim pohvalil, zanikerne pa je bilo sram. V krajih pa, kjer sadja ni bilo, sim poslal v ptuje kraje po sadje, ktero smo skupej zbrani snedli, vsako peško pa skerbno hranili, in tudi skupej potem vsadili. —• Tonček! Ti ne verjameš, kako prijetno je potlej spomladi bilo! kako veselo so se učenke in učenci med seboj popraševali: Koliko se jih je pri tebi že ven prikazalo? Meni toliko! Meni pa toliko! Meni pa še več! Veselje je bilo, v tacih pogovorih otročiče poslušati. Veselo smo včasih mlade kličice od verta do verta (vsak si je doma za to svoj ver-
tec napravil) gledat in preštevat hodili. Veselo je bilo, ko smo jih pleli, ko so otročiči gmetno skakljali, in skorej vselej kako veselo „od sretniga šolarja" ali „spomladansko" ali klero drugo pesmico zraven zapeli. Le škoda, Tonček! de Te med nami ni bilo.
S snaženjem stariga drevja je bila veči težava ; vse pripo-ročevanje ni nič pomagalo. Odrašeni in stari ljudje so se otrokam pri takim delu le smejali; otroke je bilo sram, so torej opustili. Kaj mi je storiti? si mislim. Na neki za to delo pripravni dan pokličem otroke k sebi, in jim povem, de skupej pojdemo nekaj delat, naj še pride, kdor utegne. Vzamem sterguljo, žagico, sekiro in nož, in veselo jo mahnemo na pervi vert. Na vert pridši napravimo iz apna, ilovce in kravjeka mazilo za drevne rane. Tonček! to je bil smeh, ko smo tako mazilo delali. — Zdaj se zbašem sam na drevo, odsekam, odžagam in porežem eno in drugo vejo, in rano zamažem. Vsim je dopadlo. Veči fantini so precej po drevju zlezli, odžagovali veje, ktere sim jim odkazal, in rane zamazovali; manji otroci so pa mah in kar je nesnažnega in potrebnega bilo, od drevja praskali in dergali, drugi pa spet opraskane in odergnjene debla z vodo in slamo spirali. To je bilo prijetno in gmetno! Povem Ti, Tonček! čeravno sim že tudi pri godcih in na pojedinah bil, kjer so ljudje zlo veseli, pa vender tako prijetno nikjer ni bilo, kakor pri takim delu! — Ko smo tako en vert odčedili, smo pa na druizga šli. Res, de so se nekteri ljudje smejali, ko so gosp. kaplana in gosp. učitelja na drevju z žago in sekiro delati vidili; pa to ni nič škodovalo. Ko je eni in drugi vert naših šolarjev tako osnažen in pomlajen bil, so pa tudi naši zasmehovavci za žago, sekiro in sterguljo prijeli, in po našim izgledu delati jeli.
Ze čez dvajset let je, kar sim se še pri ranjkim čast. gosp. prof. Ahacel-nu sadjoreje učil. Vidil sim, de so gospod sami za vsako delo prijeli, nam vse po domače pokazali, in se po očetovsko z nami pomenkovali. O kako težko sim čakal torka popoldne, de sim jih poslušati zamogel in jim delati pomagal! Glej, Tonček! česar sim se še mlad fantiček z veseljem navadil, to še zmiram z veseljem delam, akoravno sim že precej postaren du-
hoven. Z veseljam se pa tudi še zmiram na tiste blage leta spomnim, in po sprelepi pesmi „ Veselja dom" spoznam tudi jaz, de se na svetu le med nedolžno mladino pravo veselje najde, potem pa ga le v delih ljubezni, brez vse britkosti in zgube pa še le po smerti v nebesih najti zamoremo.
Tonček! le priporočuj učencam sadjorejo, in uči jo, kakor sam bolje veš; gotovo Ti bodo enkrat hvaležni ne le sedanji učenci, ampak še njih prihodnji mlajši.
Tonček! ker Te tako rad imam, Ti pa zmed pesmic , ki smo jih z otročiči prepe'vali iti jih še prepeVamo, ki se po bukvicah in časnikih najdejo, eno pošljem, ki je iz „ Vedeža" v Ljubljani izha-javšiga vzeta, in tudi za pridne sadjorejčike pripravna, ako Ti morebiti ni znana — in ta je
^Spomladanska."
Že spomla 1 oblagruje nas,	Sestrica pisan bob sadi,
Nar lepši letni čas;	Zivinco preskerbi;
Povsod veselje se glasi,	In brat drevesca &naži tam,
Vse v novo oživi'.	Ki vsadil jih je sam.
Se kukovica v logu sliš',	Metulj po rožcah maja se,
Ki žene svoj prijetni vriš:	Kdar kukovica glas daje:
Kuku, ku - u - kuku,	Kuku------------
ku - u - kuku, ku - u - kuku.	Za,6 iz serca prkv ves^i
Na pašo čeda zopet gre,	Bogu bom slavo pel;
Na travnike lepe;	Naj njemu, Stvarniku sveta,
Otroci rožce tergajo,	Moj duh vso hvalo da.
Si venčike pleto.	Vse žive dni ga bom častil, Škorjanček v zrak zleti pojoč, Še bolj se glasa veselil:
In ptič moj poje na vso moč:	Kuku, ku-u-kuku,
Kuku------------------------ku-u-kuku, ku-u-kuku.
Zdaj pa, Tonček moj! dobro se imej! — Pa kaj ? — Raji Te pozdravim z lepo keršansko besedo, ki si nam jo bil unikrat priporočil : „ Hvaljen bodi Jezus Kristus !"
Tvoj prijatel.
Ne priderž,i sebi krivičnega blaga.
(Po sili. kalh. Volksk.«)
Nek bogat mož zapove na smertni postelji svojim trem sinovom denar, ki ga je vbogim sirotam priklatil, poverniti. Sinovi obljubijo; kakor hitro pa oče umerjejo, se med sabo pogovore, denar ohraniti, ker golfija ni nikomur znana.
Med tem, ko so še v čumnati zraven mertvega očeta skupaj stali, prisope star in častitljiv pušavnik, z golim čelom in z dolgo, belo brado. Prestrašijo se, se vsesti ga poprosijo, in vprašajo rekoč: „No, brumni oče, kaj dobrega in novega nam iz pušave prinesete?
„Nič dobrega! reče terdo stari mož. Ko sim skozi pušavo popotval, mi je bilo, ko da bi iz grozne globočine nekega tamnega prepada glas slišal: „Gorje meni! odšla mi je duša vohernika, ktero sim že veliko let na zanki imel. On je zauka-zal svojim trem sinovom poverniti denar, kterega sije krivično pridobil". Drugi glas se povzdigne z krohotanjem in zakriči: „Ne žaluj! temveč veseli se! Namesto ene dobimo prej ko ne tri duše v svojo oblast."
„Te tri duše smo mi," reče prestrašen stariši sin, ta dva glasa, ktera ste slišali, prideta od hudobnih duhov. Mi pa hočemo povelje svojega umerlega očeta spolniti in krivično blago poverniti."
„Da", pravita njegova brata, „to hočemo berž storiti"! „Bodi Bog zahvaljen"! zaupije pušavnik. „Vaši rajnki oče so mi kratko pred svojo smertjo sporočili, kaj da mislijo vam zapovedati; tudi so mi naročili opraševati, ali ste ukaz dopolnili. Storite to! Djate vbogim sirotam, kar jim gre in duše bote rešili! ker, kdor vedoma krivično blago priderži, ne more zveličan biti, in ne iz ječe priti, dokler zadnega venarja ne poplača."
C.
Slovo od „Pusta."
Pustno veselje končamo,	Praske in druge norije,
Skoro že bo polnoči —	Ktere smo čuli več dni,
Z mize pobirajte hrano,	Vjutro pepel nam pokrije,
Kaj kol' po mesu diši.	Igra vsa mirno zaspi.
Kdor je v plesavnice hodil.
Rajal skoz cele noči; Glej! kak si noge prehodil Jezusu, kteri visi.
Kdor je 'mel roke prevzete
Grabil rad ptuje blago, Premišluj roke razpete, Nagnjeno sveto glavo.
Kdor je' bil slepo zalublen ,
Gledaj zvdičarja stran, On je prehoden — dazgublen, Ne bi bil — ljubi kristjan!
Jezus naš v kervi visoči
V	pustu smo zab'li na te, Zdaj se nam odprejo oči,
V	strahu je naše serce!
K Tebi obernit' se čemo,
Preden bo velika noč. Daj nam, da v čistosti jemo Jagne nedolžno drugoč. Jož. Majcen.
Ozdravljeni.
Nek bogat mladenč v Rimu je dolgo u hudi in nevarni bolezni ležal, in vendar opet se okreval. Čisto ozdravljen gre per-vokrat na vert; čuti se, kakor da bi bil novo rojen. Hvaležno povzdigne roke in oči proti nebesom in moli: „0 dobri Bog, če bi revni človek zamogel Ti kaj poverniti, rad bi svoje premoženje daroval"! To sliši Hermas, pastir imenovan, se oglasi in reče: „0d zgorej dol pridejo vsi darovi; gortej neinoreš kaj poslati. Pridi s manoj"!
Mladeneč gre s serecom, ki ga v neko revno temno stanišče pripelje. Tukej je le revščina viditi in stok slišati; kajti oče bolen leži, mati milo plaka, otroci pa goli jokaje kruha prosijo.
Starček si žalostno gleda
Zadnega „pusta" bokal, Misli: Mertvaškega reda Skoro bom delnik postal.
Tudi mož-žena ne znata
Jel bota živa drug pust, Sestrica gleda na brata, Jel smert ne zapre njim' ust.
Šolci! ste večkrat igrali Salno veselje saboj, Zdaj pa, al nauk ste prav znali, K spov'di pred velkoj uočjoj.
Kdo je v posvetni norosti
Dozdaj pozabil Boga, Naj se v pokori zdaj posti, Rad se naj v cerkev poda.
Kdor je 'mel visoko glavo, Glej sedaj le sveti križ, Vidil bo krono kervavo — Človek al ne ostermiš?
Mladenča groza prešine. Hermas pa reče: »Glej tu oltar za tvoje darove; tu so namestniki Gospodovi"!
Hvaležen mladeneč revno družino bogato obdaruje in po-skerbi, da jej tudi zanaprej ne bode potrebnega majnkalo več. Vsi ga blagoslovijo in angelja Gospoda zovejo. Hermas smehljaje reče: »Tako obemi vsigdar svoje hvaležne oči naj pred proti nebesom , in potem na zmeljo."
V. Musi.
Nekaj iz Ogerske vojske.
Joso in Mato, dva graničarja, sta bila serčna prijatela. Tema dvema se je pri poslednji ogerski vojski nekaj čudnega prigodilo. Jeden med njima, Joso po imenu, je prišel k drugemu bataljonu do Italie, drugi Mato ostane pri pervem in blizo ogerskega bojišča. Skoraj se snideta oba spet pri ednej kompanii, ktera je imela ukaz, prihodnje jutro na skok proti Ogrom vdariti. Komaj je zjutraj svitati jelo, sta bila Joso in Mato v pervili verstah, ki so se na Ogre vergle. Boj je bil hud in strašen; sreča je hotla, da so naši zmagali. Ples in pesme so se razlegale po taboru, alj naš hrabri Mato r.e najde v taboru svojega prijatela. Bodi da je v boji padel, bodi daje bil vjet. Joso je bil preserčen , sejepreblizo do nasprotnika podal, bil od svojih ločen in vjet. Ogri so ga med svojo vojsko vteknili. On se dela neboječega in koražnega — alj kolikorkrat se s cesarskimi bije, strela in strela, kakor bi hotel vse pobiti — pa vselej le na viš — le slepo. 10 den dobi za svojo hrabrost lepo plačilo — zlati križec so mu na persi obesili in ga za desetnika (korporala) povišali. Joso vodi pervo stražo in naleti na cesarsko vojsko. Tukaj zagleda svojega kamerada Mata. ki ravno na nja pomerja. Kine mu, da bi ne strelil in postopa dalje. Mato spet pomerja, on mu spet kine, da bi ne strelil. Ko se prav približajo, zavkrikne Joso pologlasno : »Mate, brate moj mili!" Sedaj spozna tudi svojega prijatela : oba se objemeta. Cez nekaj časa se oberneta in okolj sebe pogledata, alj glej! od prijatelov in neprijatelov ni ne sluha ne duha. Dolgo časa sta blodila po temnih goščavah, preden da sta k svojim prišla. Na persih obeh teh korenjakov se svetijo sreberni križci. — (Praž. N.)
Listonoša.
V štajarskoslovenskih goricah se prepeva mnogo lepih pesmic, ktere donašajo »Drobtince" in drr.ge s pesmenim duhom navdane bukvice. Veliko za domači kraj primerjenih zložijo tudi čestiti g. An t. Strajnšak pri sv. Lovrencu in g. Jaz. Majcen, podučitelj pri sv, Bolfenku, kterih se slovenski čiričeki kmalo poprimejo. Kamur se oberneš, boš slišal šolsko mladež in poljovinogradne delavce kaj lepega popevali. Ne edna družba se pred ne razide, nobena veselica se pred ne konča, dok jih za pol kope nespopeva. Ob letnem času vzdigajo na livadah pastirci naj lepše vbrane napeve. Ob nedeljah pri drugi sv. maši, kamur se veči del mladina zbere, boš se začudil, kak vbrano se živi glasi (žive orgle) z mertvimi zlagajo. Ker ravno od pesmi in pesnikov našega kraja govorim, še omenim, da»Svečnica" v petem „Cislu šolškega pri-jatla" nima pravega podpisa, ker njo je že pred dvema letoma g. J. M. zložil in zapel.
Pisatel je mislim pozabil, da ni varno, se z ptujim perjem pokrivati. Vsakemu svoje!
J. B.
Drobtinčice.
*	Ze večkrat je Mšols. prijatel" omenil, kako naš čast. šolski svetovavec, g. Sim. Rudmaš, vse žile napenjajo, poseben zavod alj zaklad (fond) na noge spraviti, iz kterega bi se pridni šolski pripravniki, zlasti pa sinovi bornih učiteljev, podpirali. Naše vis. škofijstvo je te dni po posebnem ukazu in s prav lepimi serčnimi besedami vse gg. duhovnike in tudi druge dobrotnike povabilo in poprosilo, za te imenitni in potrebni zaklad milodarov nabirati, ne samo letos, temuč vsako leto, in kar so nabrali, do mesca marca v Celovec poslati in poseben imenik pridjati. — Dosedaj so g. Rudmaš skoraj vse vboge pripravnike — in koliko je bogatih, ki bi pomoči ne potrebovali? — in že več let sa/«ž'preskerbovali. Pomagajmo in podpirajmo, kolikor moremo, to kerščansko delo!
*	Knjižnica družtva za povestnico in starine Jugoslavenov šteje že 10000 svezkov: novčana sbirka (Miinzsammlung) pa 38000 komadov.
*	Svetli ban JelabiČ je temu družtvu daroval 300 fl., da se neko klasično delo starih Dubrovčanov tiska.
*	Ravno to slavno družtvo je v svojej seji 22. decemb. 1853 med drugimi slavnimi gospodi tudi našega Stepana Kocianbiba, profesora v Vlaškej (?) Gorici, za svojega pobastnega člana imenovalo. Slava!
9 Kakor slišimo, je rajni g. Pestotnik, duhovnik v Škofji Loki, ondajšni poglavitni šoli 300 rajnišev srebernega denarja zapustil. Bog mu daj nebeško luč!
n
» »
Družtvo sv. Mohora.
*	Za družtveno matico so darovali:
Prenos :	52 fl. 32 kr. sr.
Ožgan Fr. provis. v Podljubelom..........1 „
Brence Jan. kapi. v Komendi......
Golinar Jož. kapi. pri D. Marii......— „ 24	„
Hafner Jan. dehant v Kapli .......	1 „ 24	„
Katnik Jož. učit. v Kapli........— „ 20	„
Gr. M. kaplan............— „ 34	„
Drobivnik Jan. kmet na Radišah.....— „ 24	„
B. Zelnir v ilir. Bistrici.........2 „ —	„
Steiner Fr. c. k. uradn. v ilir. Bistrici ....	1 „ —	„
Mallner Jan. do. do. ....	1 „ —	„
Kiler J. c. k. vodja zem. knjige v ilir. Bistrici .	1 „ —	„
Samsa Ed. v ilir. Bistrici........— „ 20	„
Smolir Fr. v do. ........— „ 12	„
Grašič Ant. dehant v Ternovi......2 „ —	„
Lampe Ant. kapi. v do.......1 „ —	„
Hlebš Jan. kapi. v. do.......1 „ —	„
Belar Lavosl. učit. v do.......— , 40	,
ukup . .	68 fl. 50 kr. sr.
*	Dalje so pristopili p. ti. gospodi: 886. Stuerekar Johana, učenka v Kropi; 887. iVendl Fr. učit. pri D. M. v Polenšaku; 888. Zabukošek Gaš. kapi. v Sromlah; 889. Vozu Pet. kapi. v Koprivnici; 890. Kocmut Iv. učit. pri D. M. v Pušavi; 991. Galuf Ant. dehant v Vuzenicah; 892. Letnar Jož. učit. v Komendi; 893. Kromar Jan. učenec v Ribnici; 894. Grivec Fr. kapi. v Podzeniljnu.