Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6, 1917, on rile at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the FMte, JL S. Meso«, Postmaster Gen. THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA. VOLUME IV.—LETO IV. ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." s»ngle Copy 3c. CLEVELAND, OHIO PONDELJEK (MONDAY) MAY 2nd '21 Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of .Congress of March 3rd, 1879. St. 102. Posamezna številka 3c. nesporazum med zavezniki glede OKUPACIJE »A. ^ANCIJA BI RADA TAKOJ ZASEDLA OKRAJ RUHR, MEDTEM KO JE ANGLIJA ZA TO, DA SE NAJPREJ POŠLJE V BERLIN ULTIMATUM. TUDI ITALIJA JE NA STRANI ANGLIJE. - končno je prišlo do sporazuma, da se pošlje ultimatum. London, 30. aprila. — Ko se je danes popoldne ,esJa seja najvišjega zavezniškega koncdla, je prišlo na an spoznanje, da med Francijo na eni strani in Anglijo ter Italijo na drugi strani obstoja jako ostra razlika ^ziranja z ozirom na vsiljen je versaillske pogodbe in ozirom na korake, katere naj bi se podvzelo, da se pri-111 Nemčijo, da poravna odškodnino. -^ancoska delegacija je jako slabo zadovoljna z re-Wtatom današnje konference. Sedanji občutek delega-*J.e h da bosta Francija in Belgija morali nastopiti sa-1 Pri okupaciji ruhrskega okrožja, ako ostali zavezniki se Potrdijo takega koraka. Jutrajšnje seje se pričakuje ' ^ecejšnjo napetostjo. Ministrski predsednik Briand, ki je imel tudi pod-belgijskega zunanjega ministrskega predsednika P&rja, je močno apeliral za izvedbo pariškega načrta, J.določa takojšnjo okupacijo okraja Ruhr, toda angle-2 ministrski predsednik Lloyd George in italijanski nanji minister Sforza, sta predlagala, da naj konfe-,enca najprej še enkrat sklene, kako mora Nemčija za-°stiti svojim obligacijam, nakar pa naj bi se ji poslalo n°v ultimatum. - . Položaj se smatra tako resnim, da je Lloyd George, h i6 Vze* s seb°j na konferenco tudi zunanjega ministra n, , Curzona, takoj po končani konferenci sklical sejo šineta. \ Nemški zunanji minister dr. Simons odstopi? v^ew York, 30. aprila. — Brezžična postaja new-pškega "Timesa" je nocoj dobila iz Berlina poročilo, j av Je zunanji minister dr. Simons nocoj definitivno po-°2ll svojo resignacijo. Francija se jezi nad Anglijo. LONDON, 30. aprila. — Francoski program za ta-okupacijo je naletel na velik odpor pri Angliji Galiji. Francozi zahtevajo, da maršal Foch nemudo-a obkroži bogato industrijalno "zono z obročem bajo-etov, temu pa nočeta privoliti Lloyd George in grof °rza, ki hočeta mirno poravnavo* francoski ministrski predsednik Briand je Franci-veliko obljubil, in predno je odšel na londonsko konfe-cj.nc°> je celo pred parlamentom zatrdil, da ima Franih na svoji strani celo Lloyd Georgea. Zato pa so Seailcozi pričakovaili, da bo današnja seja kratka in da šk116 napravilo druzega kot formalno odobrilo voja-" 6 načrte, ki jih je sestavil maršal Foch. - Sugestija Lloyd Georgea, da se pošlje Nemčiji Hitijo na katerega ima odgovoriti v teku enega tedna, • P07,36111 nova, kajti tozadevno se je izrazil angle-v.j ministrski predsednik na kabinetni seji, ki se je vr- a Pred konferenco. ^ Ko so francoskega ministrskega predsednika Brian-fca T konferenci vprašali, če ima kaj povedati, je čisto ^kratko odvrnil: "Nič sedaj." ra*icija in Anglija sta se sporazumeli na ultimatu, sta ^DON, 1. m&ja. — Angleška in francoska vlada s ,.Se sporazumeli, da se Nemčiji pošlje ultimatum, da .V1 da še enkrat priliko, da se odškodninsko vprašanje W" potom. Tozadevnega ultimatuma pa zavez- bort poslali v Berlin direktno, temveč naročili jo ? 'rfParacijski komisiji, da še enkrat obvesti Nemči-^'nt ] ° skupno s predlagano finančno Zavezniški ultimatum bo obvestil Nemčijo, da ako v hod* ^esetih dni ne ugodi zavezniškim zahtevam, tedaj 0 Podvzeli kaznilne korake, da se jo prisili, bel •• 'sPorazum med Francijo in Anglijo je dosegel ,J}W zunanji minister Jasper na konferenci, ki se je a danes popoldne. Nemčija bo ignorirala zaveznike? bi ^ERlin, 1. maja. — Nemška vlada se ne briga, da i. y stfiko z londonsko konferenco, dokler ne dobi šl{Jjv?ra predsednika Hardinga z ozirom na nemški od-proti-predlog. Tozadevno izjavo je danes ^eki član nemške vlade,, ki je z ozirom na vesti, da McGannon je 'zbolel' Poroča se, da je bivši vrhovni mestni sodnik W. H. McGannon, ki se je moral že dvakrat zagovarjati radi umdra H. C. Kagy-ja, nevarno zbolel, in da se bo torej obravnava proti nJemu radi krivega pričanja, katerega ga je obtožila velika porota, preložila vsaj za par tednov. Poročilo o bolezni bivšega sodnika prihaja iz kroga njegovih sorodnikov in znancev ,toda nikomur ni znano, kje da se nahaja, kaj da je vzrok njegove bolezni, in kakšno da je v resnici njegovo stanje. Okrajni prosefkutor je ob objavi poročila o bolezni McGanno-na izjavil, da ne misli na preložitev sedanjih načrtov, in da bo dane3 šel na sodnijo in vložil prošnjo, da se določi dan. ko se prične obravnava proti McGan-nonu. Preje se je mislilo, da se bo obravnava proti McGannonu pričela še ta teden. Ko se je \ šalo na domu bivšega sodnika, je njegova žena izjavila, da ga ni doma, in tudi ni hotela povedati, kje je ali kdo da je njegov zdravnik. Dejala je, da je na domu nekega svojega prijatelja v Clevelandu, da pa ne mara povedati, kdo da je ta prijatelj. Njegov brat, dr. McGannon je dejal, da ga ni videl že izza časa, ko je bil pri drugi obravnavi oproščen vsake krivde. Prvi obtoženec obsojen v ječo. Prva oseLa, !u*yw Lila spoznana krivim krivega pričanja v zvezi z McGannonovo obravnavo, je James F.. MacCaffery, ki je priznal, da je bil za svoje iz-pričevanje plačan, V petek je bil obsojen na ječo od enega do deset let. Ko so včeraj vprašali W. H. Boyda, ki je zagovarjal McGan-nona, če ga bo on zagovarjal pri obravnavi radi krivega pričanja, je odvrnil, da ne more ničesar izjaviti, in da sodnika ni videl že odkar je bil pri drugi obravnavi oproščen krivde. ---O- LLOYD GEORGE OBIŠŠČE ZDRUŽNE DRŽAVE. New York, 1. maja. — Mrs. Lloyd Jenkins, ki je danes dospela semkaj na parniku Lapland je izjavila, da bo angleški ministrski prednik Lloyd "George enkrat tekom tekočega leta obiskal Zedinjene države. Ona pravi, da se je Lloyd George napram nji izrazil, da je obisk Zedinjenih držav sen njegovega življenja. -- FRANCOZI PROTESTIRAJO PIJOTI GRKOM- Atene, 30. aprila. — Francija je protestirala pri grški vladi proti akcijam grške mornarice, ki ustavlja in preiskuje vse parni-ke v Črnem morju in Dardanelah. Francija pravi, da ta akcija tvori vojno dejanje. -o- SMRTNA OSODBA IZVRŠENA. Ossing, N. Y., 29. aprila. — Sinoči je bil umorjen na električnem Stolu 24-letni James Odeli, ki je skupno s svojo ženo lani 7. januarja umoril njenega bivšega ljubimca Ed. K. Kneipa. Njegova žena je obsojena v dosmrtno ječo, kjer je kmalu po izrečeni obsodbi porodila deklico. Odeli je pred izvršitvijo obsodbe pisal pismo svoji ženi, eno pa svoji hčerki, da ga prečita, kadar do-raate. Mornariški delavci na štrajku. Washington, 1. maja. —t Spor med mornariškimi delavci in njih delodajalci, ki se vleče že več tednov, je dosegel svoj višek, ko je zadnje prizadevanje delavcev za mirno poravnavo ostalo tudi zaman, se je danes pričelo s stavko, ki je danes efektivna v vseh ameriških pristaniščih. Voditelji mornariških delavcev so v zadnjem poizkusu, da odvrnejo stavko, apelirali na predsednika Hardinga, da nastavi nepristransko komisijo, ki naj razsodi spor, toda on njihovega apela ni hotel uslišati. Kot se poroča, ni iz Bele hiše nikakega odgovora, konferenca med zastopniki delavcev in delavskim tajnikom Davisom je o-stala brezuspešna in stališče vlade v celoti je docela nekompro-mi&no. Stavka, ki je bila proglašena nocoj opolnoči, je gla-sot ■>:■ oročil, ki sp jih prejeli tukajšnji delavski voditelji, efektivna že v vseh pristaniščih, in kot kažejo znamenja, bo v teku 48 ur večji del ameriške paroplovbe ustavljen. Danes zjutraj je prišel iz Phi-ladelphije delavski tajnik Davis in je brzo poklical k sebi zastopnike mornariških, delavcev. Kasneje se je izdalo poročilo, v katerem je bilo rečeno, da je bila konferenca samo informativna. Delavci pravijo, da sedaj vse ou visi, kctj da bo i^ravil predsednik Harding, toda kolikor se da soditi sedaj, se Harding sploh ne "bo podajal nič več v ta spor, kajti očividno je na strani predsednika plovbenega odbora Ben-sona, ki je sinoči odredil, da se plače vsem mornariškim delavcem znižajo za 15 procentov. Prvi maj je bil miren Prvi mkj je minul brez vsake nasilnosti v Clevelandu, ali v kateremkoli drugim ameriškem mestu. V soboto se je poročalo, da se policija in zvezne oblasti po raznih ameriških mestih zelo skrbno pripravljajo, če bi prišlo ,«do kakih "revolucij", toda vse bojazni so se izkazale neutemeljene. V Clevelandu je policija baje dobilo neko poročilo, da se misli 'zašgati več lesnih skladišč, zato so bila ista včeraj ves dan zastražena od bivših vojakov, ki bo se javili prostovoljno, in pa od članov "Lojalne ameriške lige", in s stražo se menda nadaljuje še tudi danes. Iz Detroita se poroča, da je bilo aretiranih nekaj oaeb, ki so razdeljevale radikalne letake v Kansas City pa je bilo aretiranih 10 članov I. W. W. V Clevelandu je policija aretirala nekega Jos. Yodlbauerja, 2148 Brown Rd., ker se je našlo v njegov,! posesti "radikalno" iiteraturo. • i —The White Motor Co., kjer je uposljenih tudi dosti Slovencev, ima zopet več dela. Kot naznanja predsednik The White Motor Co., Windsor T White, bo pričela tovarna delati pp štiri dni v tednu pričenši z današnjim dnem. Zadnji čas se je delalo le po tri dni v tednu. Predsednik se je tudi izrazil, da bodo najbrže kmalu pričeli delati po cel teden. je zavezniški najvišji koncil stavil nove pogoje, podal naslednjo izjavo: "Dokler so nam odprta vrata v Washington!!, ne nameravamo trkati na druzih vratih." Filadelfijski delavci zahtevajo trgovino z Rusijo. Philadelphia, 28. aprila — Nocoj se je tu vršila veliko javno zborovanje, na katerem se je zahtevalo, da.se med Združenimi državami in Rusijo upostavijo trgovski odnosa j i, in bila je tudi sprejeta tozadevna resolucija. Na zborovanju sta govorila senator Jos. I. France iz Marylan-da in paR. P. Davidson, vrhovni tajnik zveize mašinistov. Sprejeta resolucija je bila poslana na državni department v Washington. Pred zastopnikom new-yorške-ga socialističnega dnevnika ''Call" se je senator France izjavil o tem vprašanju na sledeč način ; 'Jaz čutim, da javno zanimanje za to vprašanje glede trgovine z Rusijo stalno narašča, in da so ljudje začeli Spoznavati, da si je veliko naših Časopisov prizadevalo pretvarjati resnico o položaju. Naši farmer j i, ki imajo naprodaj svoje produkte,, naši ma-šinisti, delavci železniške opreme, faktično vse naše prebivalstvo se je pričenjalo zavedati, da izgubljamo brezprimerno priliko ne samo z ozirom na obnovitev trgovine, temveč tudi z ozirom na obnovitev prijateljskim odno-šajev z ruskim narodom." "OPovsem naravno bi moralo bi ti, da bi Rusija in Amerika živeli v prijateljskih odnošajih, kajti obe dežele sta poljedelski, kontinentalni in proti-imperijalistič-ni, in kar je več, obe ®i prizadevata ohraniti mir. Obe skupaj kontrolirata naravne zaklade, brez katerih bi bila dolga vojna nemogoča." Na koncu je senator France dejal, da kadar bo ljudstvo Združenih držav podalo roko ljudstvu Rusije, tedaj bo konec vseh vojn. Delavska bankfe v Filadelfiji. Philadelphia, — Tu se je o-snovala delavska banka z $100,-000.000 avtoriziranega kapitala. Prodalo se 9bo pet milijonov delnic po $20.vsaka. Delnice se bo prodajalo samo unijskim delavcem, tako da bo banka pod popolno kontrolo delavcev. Deluje s« na načrtu, glasom katerega bo -banka lahko prejemala prihranke delavstva iz vseh delov dežele. Ko bo banka enkrat organizirana in v teku, tedaj bo to pomenilo velik korak -napredka za delavce, kajti na ta način bo delavski denar, s katerim sedaj muni-pulirajo privatni bankirji in kapitalisti na škodo delavstva, i-mela v rokah delavstvo samo in razpolagalo bo z njim kot se bo zdelo ume&tno in sebi na korist. Delavski voditelji z jasnim vpo gledom v današnji položaj so že dolgo časa trdili, da so ravno delavski prihranki, naloženi na bankah privatnih interesov, oni faktor, ki omogoča delodajalcem, da vodijo uspešen boj proti prizadevanjem delavstva za izboljšanje svojega položaja. -O- — 4-letna hčerka Mihaela Lau rijota se je včeraj popoldne sama igrala na dvorišču na 8022 Wade Park Ave., ko se ji je na dosedaj še neznan način vnela oblefkca in je zadobila tako hude opekline, da je kmalu potem ko je bila prepeljana v bolnišnico, umrla. — Jutri se prične letna konvencija Slov. Del. Doma v Collin-woodu. Lewis, predsednik premogarjev, naslednik Gom-persa. w- Washington, D. C. — (Federated Press). Tu so se začele širiti vesti, da bo sedanji predsednik Ameriške delavske federacije, Samuel Gompers, na 'letošnji kon venciji, ki še bo vršila meseca junija v Denverju, položil svojo resignacijo, in obenem se govori, da bo njegov naslednik najbrže sedanji vrhovni predsednik rudarske organizacije, John It. Lewis. Te govorice pa seveda bolje prikazujejo. vznemirjenje tako med prijatelji kot sovražniki sedanjega predsednika Ameriške delavske federacije kot pa kakršnokoli ugotovljeno dejstvo z o-zirom na namene Gompersa samega ali moč Lewisa. Lewis kontrolira glasove rudarskih delegatov, kar je dovolj, da bi oldoče-val, kadar bi prišlo do prave tekme med obema kriloma pri federaciji. W. H. Johnston, predsednik mednarodne zveze mašinistov, ki je priznani vodja opozicije, bo v Evropi to ipoletje, in on sploh ne bo kandidat za predsednika. 10 železničarskih organizacij, ki so pri federaciji, je še brez kandidata. Imajo pa program, ki zagovarja princip vladnega lastova-nja in demokratično obratovanje železniških prog; kot znano, je ta princip odobrila lanska konvencija federacije z 29,000 glasovi proti 8,000. Železničarji se dobro zavedajo, kako je sedanji odbor federacije z Gompersom vred namenoma oviral akcijo in propagando za vladno lastova-nje železnic pri vsem svojem u-radnem delovanju. Zato pa je gotovo, da bodo železničarji na konvenciji v Denverju nastopili skupno za vsakega, ki jim bo garantiral upoštevanje resolucije, ki je bila sprejeta lani v Montrealu. John Lewis osebno sicer ni prijatelj vladnega lastovanja, toda njegova organizacija se'je izrekla za ta princip in tudi on sam je glasoval zanj na lanski konvenciji. Tajnik rudarske organizacije pa je na lanski konvenciji držal bri-1 j an tan govor v prilog principa vladnega lastovanja. Zatorej ni teško napovedati, da bi železničarji, ako bi Lewis kandidiral proti Gompersu, raje glasovali za Lewisa ko£ pa za Gompersa. Kot se vidi, nima Gompers nikakega namena, da bi odstopil. Domnevanje, da bo po svoji že-nitv-i naznanil svojo resignacijo, se ni izpolnilo. Zelo živahen je v svojih proti-socijalističnih in proti-ruskih izjavah, in njegovo prijateljsko stališče napram narodni civični federaciji je docela neizpremenjeno, Gompersov tabor ima na svoji strani večji del stavbinskih organizacij, klobučarje, tobačne delavca, krojaške delavce, voznike, steklarje in še več drugih manjših skupin, medtem ko ima Lewis na svoji strani rudarje, železničarje, mornariške delavce, klavničarje in druge živilske delavce, in pa tudi manjšino stavbinskih delavcev. Tiskarji so razdeljeni med Gompersom in Le-wisom. Iz Indianapolisa, kjer je glavni stan rudarjev, tesarjev, tiskarjev in še več.drugih močnih organizacij, se širijo poročila, da ako bodo tudi stavbinski delavci Senat je sprejel mirovno resolucijo. WASHINGTON, 30. laprila— — Senatna zbornica Zedinjenih držav je danes glasovala za mir z Nemčijo. Z 49 glasovi proti 23 je senat sprejel resolucijo senatorja Philandra C. Knoxa iz Pennsylvanije, ki določa preklic vojne napovedi Združenih držav napram Nemčiji. Da bo mir med obema deželama tudi formalno upostavljen, je seveda še treba, da isto resolucijo sprejme še poslanska zbornica, in da jo podpiše predsednik Harding. Slična resolucija se sedaj nahaja tudi v poslanski zbornici. Za Knoxovo resolucijo so glasovali vsi republikanski senatorji poleg tega pa so glasovali zanjo tudi štirje demokrati, in sicer senator Davis I. Walsh iz Massachusetts, Henry L. Mteyers iz Montane, John K.Shields iz Tennessee in Thomas Watson iz Georgije, Ohijska senatorja sta nastopila v soglasju s svojima strankama. Pomerene je glasoval proti resoluciji, Willis pa zanjo. Podpora resolucije od strani Meyeraa je bila veliko presenečenje v obeh taborih, kajti bil je dosleden zagovornik Lige narodov in versailske pogodbe, danes pa je izjavil, de^vidi, da nima versa ill ska pogodba nikake prilikfe, da doseže odobrenje a-meriškega kongresa ,in je torej glaaoval aa Knoxovo mirovno resolucijo, za katero se je tudi jako močno zavzemal senator Borah. ----o- MOŽ BO IMEL LAHKO DVE ŽENE. Akron, 29. aprila. — Italijan Giuseppe Sarniola ima dva ženi, toda sodni'ja je odločila, da lahko obe drži. Ta izredna odločitev je bila podana, ko je Sarniola pripeljafna policijo ženo št. 1 z enim desetletnim otrokom, in ženo št. 2. z enim triletnim in e-nim par mesecev starim otrokom. "Jaz imam obe rad. Oni dve se imata tudi radi. Mi vsi se imamo radi. Pravita, da naj ju obe držim," je dejal Sarniola v polomljeni angleščini. Sarniola se je poročil s prvo ženo pred enajstimi leti v It/diji. Pozneje je prišel v Ameriko. Pred štirmi leti je pisal ponj o, toda bilo ni nobenega odgovora, in mislil je, da je mrtva. Potem pa se je spoznal z neko 'čedno vdovo iz Pennsylvanije, in s to je živel v koruznem zakonu od tistega časa na-prej, in rojena sta bila dva otroka. Pretekli teden pa je prišla v Akron njegova prva žena in pripeljala s seboj njunega 10-letne-ga sina. Sarniola ni vedel, kaj bi napravil, zato jez obtma ženama šel na policijo, da mu pove, kaj mu storiti z ženama in otroci. Zvezne oblasti so končno odločile, da naj svoji ženi pelje domov in skrbi zanje. Ženi sta s tem docela zadovoljni, in odseli sta s policijskega urada držeči se za roke. -O-7— — Dva bandita sta ustavila Jakob Bushnella iz 2363 W. 14. St. v bližini Clague Rd. in Rocky River in brez obotavljanja se jima je moral umakniti iz svojega avtomobila in gledati, kako sta se onadva odpeljala naprej. izrazili, da želijo iizprememlbe pri vodstvu federacije, tedaj se bo Gompers prostovoljno umaknil, da napravi prostor maljši in zmožnejši sili. STRAN 2. "ENAKOPRAVNOST* "Enakopravnost'9 IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠ1 NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published bv THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. BusHineg Place of the Corporation.____6418 ST. C£.AIR .AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 8 mo, $2.00 Cleveland, Collinwood, New burgh by mall...... 1 yen $6.00, 6 wo. $3.50 3 mo. $2.00. United States .....................1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 8 mo. $2.00 Europe and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c_SINGLE COPY 8c Lastuie in izdala «ra Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. G418 ST. CLAIR AVE. - —-----*-- Za vsebino oglacoy n! odgovorno ne nredniž>vo. ne upravništvo._ CLEVELAND, OHIO PONDELJEK (MONDAY) MAY 2nd '21 MAY 2nd 1921 REVOLUCIJA IN ANGLIJA. Škotski delavski list "Forward", izhajajoč v Glasgow je za*časa, ko je izgledalo, da pride na Angleškem do generalne stavke delavske trozveze, prinesel naslednji članek, iz katerega boste do'bili nekoliko pojasnila, zakaj da ni nikdar prišlo do tega odločilnega boja med angleškim delavstvom in kapitalizmom. Navedeni list piše: . . : 2SMV$ Dva ali tri dni je izgledalo kot da pride do revolucije. To je, kar pomeni štrajk v masah. In čim bližje smo bili štrajku, tem jasneje je postajalo, da v indu^trijalni deželi, kot je naša, Odvisna za svojo hrano na inozemstvo, smo jadrali naravnost proti izstradanju delavskega razreda. Premogarji nismo mogli napraviti druzega kot oditi na štrajk. Odobravati je njihovo akcijo, ker niso marali sprejeti suženjstva in lakote. Tudi delavska ttozve-za ni mogla druzega kot priti rudarjem na pomoč. Toda ne dajmo se varati o učinku masnega štrajka v industrijalni deželi. Kasni štrajk v razmerah, ko kapitalistična vlada kontrolira brezžične postaje in mornarico, ki je v stanu kontrolirati živilski položaj, pomeni naglo lakoto za industrijalne distrikte. Reveži bi trpeli prvi, bogatini pa zadnji; in oni, ld gladuje prvi, izgubi prvi, njegovi otroki mro, in da jih ohrani, se poda. Poglejamo faktom v obraz. Anglija ni Rusija, poljedelska dežela; to ni dežela, kjer hi nam v revoluciji ne bilo napraviti druzega kot zaseči živilske zaloge in jih razdeljevati med prebivalstvo. Pri nas je Anglija dežela, kjer importiramo 27,510.000 mernikov pšenice in jo pridelamo le 7,804.000. Mi pridelamo le en hleb kruha izmed vsakih pet, ki jih pojemo. Doma produeiramo le majhno nad polovico mesa, ki ga povžijemo, in celo od te polovice pride velik del iz Irske. . ? S čim pa se bomo živeli, ako se pusti na krmilo kapitalistično vlado, da ovira importiranje živeža? Mi laho zaplenimo naš premog, toda jesti ga nemo-remo. Ako ga ne moremo izmenjati v inozemstvu za hrano, tedaj smo pri kraju. Ako kapitalistično brezžično poročilo v Kanado in Argentinijo ustavi živilski uvoz v naše industrijalne okraje, kako se bomo preživljali tekom revolucije? V mesecu aprilu, — kapitalisti so gotovo tudi na to računali — nimajo farmer ji: več zalog krompirja, kate- re bi se moglo zaseči. Mesarske zaloge so baje dobro založene, toda te se ne nahajajo v premogarskih okrajih i, obkrožene hi bile z bdo gardo, in tudi v drugačnem slučaju bi bile kmalu izčrpane. Vse zaloge mesa, kure-tine, masla in jajec bi se rabilo za "lojalne čete" ali pa bi se jih odposlalo v Wight otok, kamor hi se začasno preselili bogataši. V Rusiji je bilo ravnotežje docela nasprotno. Rusija je bila dežela, ki je eksportirala hrano. Ona je posedovala žito . Lenin, je držal v svojih rokah karte, kakršnih ne bo držal pri nas nikdar noben revolucij onarni koncil, in še celo on je bil prisiljen, da se pogaja s svetovnim kapitalizmom in da nudi "koncesije" na vse strani in to samo za ohranitev borne ekzistence. Seveda so reči, katere bi se dalo napraviti pred proglasitvijo generalnega štrajka, ki bi nekoliko zalegle. Od vlade bi bili lahko pokupili več sto tisoč slanikov in več milijonov ton krompirja od zadnjega leta in vse to odposlali strokovnim in delavskim koncilom 'ter zadružnim organizacijam v industrijalnih okrožjih. Kolikor je znano, se na to ni nikdar mislilo, j V resnici čudno je, da teoristi revolucije potom masnega štrajka očividno niso nikdar spoznali resnost živilskega položaja, ki bi nastal neizogibno, ako bi prišlo do generalne stavke, in da bi bil živilski položaj tem resnejši, čim uspešnejši bi bil štrajk. V Franciji sta dva sindikalistična pisatelja, — Pa« taud in Pouget — v delu "Sindikalizem in zadružna država" izvedla revolucijo in prišla do zaključka, da živilsko vprašanje dominira vse drugo. Toda ko sta prišla do tu, sta se dominantnemu vprašanju izognila z izjavo, da bi v takem psihologičnem momentu ljudtetvo pod pri-tisom trenotnega navdahnjenja spoznalo kaj ima storiti. Na nesrečo pa bi v pod našim mrzlim podnebjem želeli kaj bolj styarnega kot navdahnenje, in revolucij onarni vodja, ki bi nudil metafizična tolažila za lačne želodce bi imel j ako malo prilike, da bi kda j užival dobrote star ostne pokojnine. Revolucije kot Napoleonove armade morajo marši-rati na želodcih, in bilo bi dobro, ako bi strategisti in generalni štabi delavskega gibanja posvečali tej resnici nekoliko več pozornosti kot pa so jo dosedaj. IZ USTAVNEGA ODBORA. Delokrog samoupravnih oblasti. Pravice velikega župana. Državna kontrola. Beograd,'31.-marca. — 40. sejo ustavnega odbora je predsednik dr. Niričič otvoril ob desetih. Cital se je člen 65, ki sc glasi: "Oblastne skupščine imajo pravico, izdajati oblastne uredbe o vseh vprašanjih, ki spadajo v njihovo kompetenoo. Oblastne u-redbe razglaša oblastni veliki župan. Veliki župan ne bo razglašal uredb, o katerih smatra, da niso utemeljene v ustavi ali iza-iconu. Take uredbe pošlje s svojim mnenjem državnemu svetu v odločitev in poroča pristojnemu ministru. Ako državni svet ugotovi, da uredba ni utemeljena niti v ustavi niti v zakonu, se ne bo razglasila. Državni svet je dolžan, da v roku dveh mesecev izda odločitev Ako v tem roku ne izda rešitve, postane uredba izvršljiva." — Ta redakcija se, sprejme z večino glasov. — Minister *... koastituanto pravi, da Člen 64 ne more staviti na dnevni red, ker je eno vprašanje še nerešeno, t. j. ali se bodo oblastvene skupščine volile s tajnim ali javnim glasovanjem. Z večino glasov se sprejme, člen 64, ki ep glasi: "Oblastveni odbor predpisuje pravilnik in navodila glede oblastvenih uredb." Minister za konstituanto predlaga po spora«umu nastopno redakcijo člena 67: "Državna upra vna oblast nadzira posle samoupravnih oblasti po velikem županu in posebnh strokovnih organih. Državna oblast ima pravico zadržati izvršitev vsake odločbe samoupravnih organov, ki ne bi bila utemeljena v ustavi zakonih ali oblastvenih uredbah. (Izpusti se: "Ali krši splošni državni interes"). Proti rešitvi velikega župana «e lahko vloži pritožba pri državnem svetu v zakonito predpisanem roku. Ako državni' svet ne odloči nadalje v enem mesecu od dne, ko prejme rešitev, posta-ne odločba izvršljiva." — Poslanec Gjumovič predlaga, naj se izpusti" stavek, da se posli samouprave kontrolirajo po posebnih organih. Minister za konstituanto smatra, da je ta zahteva neupravičena. Samoupravna telesa lahko zahtevajo od vlade, da pošlje posebne organe, ki bodo kontrolirali delo samoupravnih teles, ako hoče na ta način dokazati, da se v§e prestavke in poročila dotičnega velikega župana netočna in da ne odgovarjajo pravemu stanju stvari. Za vladni predlog govori posl. Miladinovič (radikalec), proti njemu pa .poslanci Kristan, dr. Dulibič in dr. Šimrak. — Predsednik izjavi, da je razprava i čl. 67 završena ter se čl. 67 sprejme tako, kakor ga je sprejel minister za konstituanto. — Z večino glasov se sprejme čl. 68., ki se glasi : "Za spore upravnega značaja se ustanovijo upravna sodišča. Zakten bo odredil — njihove sedeže, pristojnost in organizacijo." Državni svet. Nato se čita čl. 69 o državnem svetu. Posl. Vujinič pravi, da je vse, kar za ta člen ne zadostuje, pomanjkljiva določitev kvalifikacije državnih svetnikov. To jetre-ba določiti v ustavi, ker je državni svet največja državna ustanova. Predlaga dodatek, da 'se morejo za Člane državnega sveta postavljati samo oni višji uradniki ali javni delavci, ki imajo fa-kultetske študije in najmanj deset let službe ali javnega dela. — Posl. Kristan omenja, da organizacija državnega sveta absolutno ne odgovarja demokratskim načelom. Demokratski bi bilo, da bi člane državnega sveta volil narod in ni treba, da jih i-menuje kralj na predlog vlade a-li skupščine, temveč naj jih voli-jio sodniki vseh upravnih sodišč. — Posl. Angjelovič graja nedo-statek v popolnjevanju državnega sveta in zahteva izpremembe i redakcije po Kristanovem predlogu, da se popolnjevanje praznih mest vrši potom volitve po volil-,nem telesu, katerega sestavo naj odredi zakon. Za prenehanje vr-šiifcve svetniških poslov naj se dio-foči 65. leto. — Dr. Šimrak misli, naj se držav. ni svetniki kot najvišji funkcij o-narji v državi postavljajo iz srede skupščine proporcionalno po glasovanju. Nameravano nadzorovanje samouprav se ne sme dati v roke advokatom in birokratom. Zahteva, da se v državni svet smejo sprejemati,tudi selja-ki in delavci, ako so zadostno izobraženi.— Posl. Dr. Dulibič se strinja s Kristanovim predlogom, po katerem naj bi bil državni svet sestavljen iz predsednikov upravnih sodišč. Ako pa se to ne sprejme, potem naj se volijo na predlog kralja in na predlog skupščine, in sicer iz dvojnega števila članov po proporci j i. Pri glasovanju se je sprejel čl. 69. po vladnem načrtu in s popolnitvijo poslanca Vujičiča v nastopni redakciji: "Državni svet in upravna sodišča. Člane državnega sveta postavlja kralj na pre dlog predsednika ministrskega sveta, in sicer na nastopni način; Polovico članov imenuje kralj iz dvojnega števila članov, ki jih predlaga narodna Skupščina, drugo polovico pa voli narodna skupščina iz dvojnega števila članov, ki jih predlaga kralj* Popolnjevanje izpraznjenih mest državnih svetnikov se bo odredilo s posebnimi zakoni, katerim pa je mo goče, tudi odstopiti od gorenj ega principa. Za člane državnega sveta se smejo postavljati samo oni višji uradniki in javni delavci, ki imajo fakultetsko izobrazbo in deset let službe ali javnega dela. Najmanj dve tretjini državnega sveta morata imeti diplomo o dovršeni pravni fakulteti. Iz državnega sveta se svetniki morejo premestiti na druga mesta državne službe in staviti v pokoj samo na podlagi svoje 70. leto ali obolijo tako, da ne morejo vršiti svojih dolžnosti, se lahko stavijo v pokoj. Pravice državnega sveta. Državni svet ima nastopne dolžnosti: 1. kot upravno sodišča rešuje spore upravnega značaja. Spore nastale vsled pritožb proti ukazom in ministrskim rešitvam rešuje državni svet v prvi in zadnji instanci. 2. Kot upravni organ vrhovne državne uprave skle pa o aktih upravnega značaja, za katere je potrebno njegovo o-dobrenje po posebnih zakonih. 3. Državni svet vrši (nadizorovalno oblast nad upravnimi edinicami po odredbah tzakona. 4. Rešuje spore o pristojnosti med državnimi upravnimi oblastvi in spore o pristojnosti med državnimi in sa imoupravnimi oblastvi. 5. Odločuje tudi v vseh vprašanjih, ki mu jih bodo zakoni naložili v J dolžnost. Natančnejše odredbe o sestavi pristojnosti in postopku pri državnem svetu se bodo predpisale s posebnim zokonom" — Prečita se čl. 77.: "Samoupravne edinice imajo svoje letne proračune. Gospodarstvo samoupravnih edinio stoji pod nadzorstvom finančnega ministrstva i" .glavne kontrole ter se bo reguliralo s posebnimi zakoni. "O te® členu so govorili poslanci Gjono-vič, dr. Jovanovič, Vujičič in dr. Šimrak. Člen je bil sprejet z iz-premembo, da se je beseda: "proračun" zamenjala z besedo: "bi-dže". — Minister za konstituanto odgovarja na vprašanje poslanca Jovana Jovanoviča, da bo kasači j sko sodišče odločevalo v spiorih o pristojnosti med izvrše-valnimi in sodnimi oblastvi. Predsednik dr. Ninčič izjavi, da je današnja seja zaključena ter odredi prihodnjo za jutri ob devetih z dnevnim redom: pretres členov 42, 81 in 13 načrta ustave in prehodnih odredb. Seja se za-ključi ob 11.45. Sokolstvo. 4. Telovadni odsek "Slovenskega Sokola", Cleveland, O., je imel v četrtek, 28. aprila v mestnem kopališču na St. Clair ave. 3Voj ' sestanek. Ta sestanek je bil sklican od odbora mestnega kopališča, in na njem nam je bilo sporočano, da se jim je mesto petka posrečilo dobiti zopet pondeljek nazaj za telovadbo za Sokola. Pri tem sestanku je pristopil0 zopet več novih bratov in sicer: John Marinček, Peter Kovač, Marijan Zivkovich, John Saje, A' dolpf Saje, Mike Dolenc, JoW Prevčc, Louis Kulovic, Louis Zgajnar. Do sedaj je že v odseku 57 bratov. Druga seja bo 13. m®' ,ja v prostorih SND. ob 8:00 zvečer soba št. 3. Kdor želi postal 'član Sokola, naj pride na to. seJ° ; in bo sprejet. Več nas bo, bolje za nas. S'telovadbo se prične v ponde' Ijek 2. maja ob 7:00 zvečer; v«3' kd<^booooooooooo<>ooooo<>oooo Ali vse bi bilo nepopačeno dekliško srce odpustilo, ako bi ona le še enkrat videla 'svojega očeta ter ga smela objeti in poljubiti. Po cele dneve bi rada sedela pri njem, govorila o svojej materi z njim, in on bi jej moral povedati vse, kar je z njo dobrega in veselega preživel. Obadva bi hodila potem skupaj na mirodvor, ven-čala bi ondi materin grob in molila za njeno izveliča- nje.. ' J. ("•> >••'•**s tem, da se snideta vsaj na onem svetu ... Ali Grozdankine želje !»o se še izpolnile v tej solz ne j dolini! , Ob nekej velikej slovesnosti bila je cesarska milost podarila prostost nekaterim dosmrtnim jetnikom. Med njimi je bil tudi nesrečni Branko. Petnajst let se je pokoril ubožec za svoj strašni čin. Volj ho je nosil železne verige na nogah in rokah, mirno je trpel vso pe-zo temne ječe in rad je spa val na trdih tleh vlažne temnice. Nikdar si ni {»želel pod milo nebo, nikdar ni hrepenel po gorkoti blaženih aolnčnih žarteov; da se več še stokrat več bil bi rad pretrperža svojo — Vido! / Enkrat se mu prikaže v sanjah njegova žena v be- llej obleki. Lepa je'bila in krasna kakor svetnica. Zlati žar je obdajal njego glavo ter razsvetljeval temno ječo. da ni mogel Branko pogledati prikazni v obraz. Naposled pa'se Branko vzdigne, misli poprijeti za roko, a svetla podoba mu izg...ie izpred oči j, in jetniku se zdi, kakor da se je poslovila rekoč: Jaz sem nedolžna! Te besede so, donele Branku dolgo časa na uho, in odslej je mislil vsako noč vicleti to čudno žensko podobo pred seboj. Ali na enkrat premine ta prikazen. Namesto nje pa se mu dozclevlje, kakor da gleda na sveti večer skozi okno svojega domovja v sobo. Za mizo sedi Vida in zraven nje — Vekoslav. Na mizi je steklenica, 'In v njej omamljiva pijača. On sproži samokres, in na tla se zgrudi — Vida. Iz njenega trupla pa zleti proti nebu bel golobček. Take sanje so vznemirjale Branka. In sedaj jame premišljevati, ali 'se je res njegova žena pregrešila proti njemu. Morda je pa ona celo nedolžna, in njegov tekmec in sovražnik jo je stoprav hotel zapeljati?! In zdaj se tudi spomni, da je v istini videl nekaj kakor steklenico na mizi, in ni li bil prinesel grajščak navlašč te pijače seiboj?! . ..... Brankove duše se tedaj poloti strašen kes in žal. Cim dalje, tem bolj se mu dozclevlje, da je njegova Vida nedolžna; a s to mislijo se oživlja in raste ljubezen do žene v njegovem srci. Branko* ljubi zopet svojo Vido kakor nekdaj, on jo čisla in spoštuje, on jo blaži in povzdiguje nad vsa druga bitja. In to blago ženo, zvesto svojo Vido umoril je on sam — mesto njenega zapelji-vca, svojega smrtnega sovražnika?' . . . A hipoma se mu zopet zdi, da je Vida zares kriva njegove nesreče; če& ona ga ni nikdar ljubila, nikdar spoštovala. (Prevarala ga prestopivši božjo napoved, in ; ona sama ga je spravila v dosmrtno ječo. Tako so se vrstile v Brankpvej glavi misel za mislijo, druga druge j nasprotna. V takih srčnih bojih pa so pojemale telesne moči in njegov duh je otemneval. V gosto, neprozorno meglo se mu je zavijala preteklost in oddaljevala tem bolj in bolj. Sklenol je bil mir z zvu-nanjim svetom in čakal voljno, da se duša loči od trpečega trupla. Mnogo želj goji navadno človek na smrt-nej postelji, ko jemlje slovo od sveta, a našega Branka je samo še ena želja mučila. Predno zapusti dolino solz in trpljenja, želi le še vedeti, ali je njegova Vida res umrla — nedolžna! To edino željo je še gojila njegova duša, ona sama ga je še vezala na ta svet. Zakaj na svojo mater in na svoje nežno dete Grozdanko ni mislil več Branko, saj ga je zaslužena kazen ločila na veke od njih. Dva dni pred božičnimi prazniki pa obsije blaženo solnce njegovo sključeno truplo. Cesarska milost je hotela tudi Branku napraviti vesele pravnike, da jih preživi med svojimi domačimi. Ali on ni več občutil veselja v srci niti vedel, kaj je radost. Branko se ni čutil prostega, če ga tudi niso težile železne verige niti ga duši-j 1® zaduhlost vlažnih sten. On je nosil v srci vso pezo, . vzel iz temnice seboj na svoj dom ves up in strah. Le v edina misel, da še menda zve, ali je njegova Vida bila nedolžna, le ta edina želja ga je spremljala in vodila kakor zvezda v njegovo domačino. — Po svojej petnajstletnej navadi odpravi se tudi letos na sveti večer stara mati Jera k polnočnicam Stoprav pozno v noči je bila Grozdanka jaslice dogotovila in vse lepo okinčala. Nato še misli za svoje stariše in potem zadremlje lahno za mizo na klopi. Ali v kratkem jo T rebudi močno trkanje. Dekle se s prva prestraši, ali ide, da je pri vratih star berač, ki prosi prenočišča, stvori mu hišo. Sivolas mož, upognen in potrt, stopi v sobo in sede za gorko peč. Neprestano pa zre v deklico ter jo nekako čudno pogleduje. "Ne boj >se me, dekletce," pomirjuje tujec deklico, k: se je vidno strašila njenega ostrega pogleda. "Ali i-'Kis kak griži jej kruha, da mi ga podariš ? Prosim te, vrinesi mi ga!" Dekle se opogumi in gre po kruha, a med tem govori nočni prišlec oziraje se po sobi sam seboj: t: ' ; "Tu le pri tej mizi — da to je še tista miza — stf0 praznovali nekdaj gostijo; in pri tej mizi je tudi ona s* dela — z njim ... . in jaz nesrečen sem bil name»t0 njega zadel..... v njo!" Hlastno použije potem kos kruha, ki mu ga je prinesla Grozdanka. "Bog ti povrni ta dar božji! — Kako ti je pa i«16' dekletce?" "Grozdanka me kličejo." "To je kaj lepo ime," jeclja tujec ter se jedva Pre" maguje, da ni prijel svojega otroka ter ga iskreno Prl" tisnol na brezčutno svoje srce. "Grozdanka, Grozdanka!" govori mož premišlja( joč in potem šepeta samemu sebi: "'Nedolžno deklet^ me ne pozna, a me tudi ne sme spoznati!" Da pa mož zakrije svoj notranji boj, pa popra^1 na glas deklico: "Ali si sama doma ?" "Sama sem doma. Mati gredo na vsak sveti večeJ k polnočnicam, a jaz ostajam za varuha na dom. Bavn° sem napravila jaslice za božje dete. Glejte, kako se le' po suče pozlačeni golobček v višavah in se bleskuje^ jabolka med bršlinom. Veliko veselje imam z jasncaI111 in božjim detetom. Ali vedite, stari mož, zato pa hvalij0 tudi ljudje vsako leto moje jaslice, čudeč se, da je tako lepo napravljati!" Globoko do srca je segalo potrtemu možu nedolž110 veselje, ki je sijalo deklici z nežnega lica. Milo se ^ stori, ko se spomni sam v tem trenotku svojih . let, kedar je tudi on napravljal jaslice in pri tem 11,11 pomagalo Mohoričovo lepo dekletce, njegova — Vida- •' Glasen vzdihljej se mu nehote ukrade iz ranjen1'1 prsij, in prvikrat po dolgem času mu zablišči solza v čeh. Kar vstal bi bil in same radosti objel svojo G1^ zdanko, ali zbal se je te iskrene notranje želje. ,Saj V se ga dekletce le prestrašilo, a izdati se ter jej P0^ ^ ti svoje ime, tega ne sme; on noče kaliti nedolžni veselja v dekličinih prsih! Ravnokar je izšla knjiga katero je izdala Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. Knjigo je spisala grofica Larich, bivša dvorna dama na Dunaju. V knjigi opisuje vse podrobnosti vladajoče habsburške klike, kakor tudi smrt cesarjeviča Rudol- Knjiga je j ako interesantna in priporočamo rojakom, da si jo takoj naročijo. Cena knjige je samo 60c SLOVANSKA DELAVSKA PODPORNA ZVEZA Direktorij Slov. Belav. Doma v collin wood, ohio za leto 1921 Ustanovljena aug. i6. idos — inkorporirana ip APR. 22. 1909. — GLAVNI URAD ORGANIZACIJE. JOHNSTOWN. PA. UŠ fr BB y Organizacijo tvori že 156 krajevnih društev z številom gjl Ig v8ega članstvo okrog 11 tisoč. Premoženja lastuje or- §t§ || ^anizacija že približno četrt miljona dolarjev, iijjjj v organizacijo se sprejme vsaka značajna oseba brez IH i °2ira na veroizpovedanje, zmožen pa mora biti vsak ka- |1| «t| e2a slovanskega ali angleškega jezika, predno se ga p§ || zaniore sprejeti v organizacijo. jj| članstvo se lahko zavaruje na razne načine, za smrtnino |tl P a*i bolniško podporo, za manj ali več. Organizacija ima fj§ || najboljši način zavai-ovanja mladoletnih otrok. * H 0rganizacija posluje na podlagi državnih zahtev ip vod- |j§ || organizacije skrbi v to, da se zahteve izpolnjujejo, fp || 0 naselbinah, kjer še ni društva organizacije S. D. P. Z., !jf I dišite za pojasnila, kako istega vstanoviti, na sledeče ip ^adnike: 8 iti J. PROSTOR, 6120 Št. Clair Ave., Cleveland, O. ali |f | na BLAŽ NOVAK, 634 Main Street, Johnstown, Pa. iiis* IZVRŠEVALNI ODBOR Predsednik — A. Rupnik. 15708 Trafalgar Ave. Podpredsednik — M. Podboy. 1S12 E. 167. St. Korespondenčni tajnik — L. Boštiančič, 1312 E. 167th St. Finančni tajnik — J. Hafner, 385 E. 161. Str. * Zapisnikar — D. Blumel, 16216 Parkgrove Ave. Blagajnik — J. Zupane, 15707 Waterloo lid. NADZORNI ODBOR: American-Jugoslav Ptg. & Pub. Company. 6418 ST. GLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO Predsednik — G. M. Kabay. 1216 East 167th Str.. — J. Ivan-čič in A. Zupane. STAVBINSKI ODBOR: A. Rupnik, A. praprotnik, F. Birtieh. M. Podboy in J. Ivančič. Vsa društva in vsi posamezniki naj se obrnejo za vsa dopisovanja na korespondenčneea tajnika. Seje direktorija se vršijo vsaki Drvi in tretji torek v mesecu, točno ob 7:30 zvečer, v Jos. Kunčičevi dvorani, na Waterloo Rd. Tiskarna Tiskovine Dnevnik Je edino slovensko unijsko podjetje, katerega lastuje zavedno delavstvo. Napravljene v naši tiskarni, so lične in cene ja-ko primerne. Družba izdaja dnevnik Enakopravnost. List prinaša najnovejše novice in druge koristne razprave v prid delavstva. Če še niste naročnik lista, naročite se nanj. Lahko postanete delničar podjetja. Za podrobnosti se obrnite na direktorij ali pa v uradu družbe. pozor delničarji sloven skega delavskega doma COLLINWOOD, OHIO. Tretja redna delniška seja tlNINGj se vrsi DNE 3. MAJA, 1921 OB 7. URI ZVEČER i v Jos. Kunčičevi dvorani NA WATERLOO RD. to »z sledečih razlogov: Zaradi pomnožitve glavnice ali kapitala. • Zaradi i;azmotrivanja o čarterju. • Ker je zemljišče že plačano in se bo torej razmo- trivalo, kako bi se preje prišlo do zaželjenega Doma. Ker ima vsaka delnico glas, ste vsi prošeni,, da se 3eJe gotovo vdeležite. Vas vabi Direktorij S. D. Doma, ANTON NOVAK 6013 St. Clair Ave. tel. princeton 551 6.418 st. clair avenue, dr. l. e. siegelstein Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naša specijaliteta. 308 Permanent B!dg. 746 Euclid ave. vogal E. 9th St. Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne. MAY 2nd 1921 STRAN 3. °JlliHl'l;iiiiiii:iiii;niiiiM;iiiiiiiiiiii')iii;!i\iiii:it'illl|illlill'llll'llliliilllllililiPlllillilil'i;iiiiiiii[iiiiii m Solnčni, nedeljski Pariz se je zdel praznične volje, ogromna množica ljudstva je polnila zopet zavoj evane ulice, izprehajalci veselih obrazov so postopali okoli, da vidijo kadeče se razvaline pogorišč; matere, držeče smejo-če otroke za roko, so postajale ter za hip radovedno prisluška-vale k zamolklemu streljanju pušk v Lobauski vojašnici. Ko je Jean v nedeljo zvečer po solnčnem zahodu stopal po mračnih stopnicah v ulici Des Orties, se mu je skrčilo srce v strašni slutnji. Stopil je v sobo in takoj je videl neizogibni konec: Maurice mrtev na mali postelji, zadušen od krvavenja, ki se ga je bal Bouroche. Rdeče Slovo zahajajočega solnca je prihajalo skozi odprto okno, dvoje sveč je že gorelo na mizi ob zglavju postelje, in Henrijeta je klečala v svoji vdovski obleki, katere nikdar ni odložila, ter tiho plakala. Ob glasu korakov je dvignila glavo, in groza jo je izpreletela, ko je videla vstopiti Jeana. On, ves potrt, je hotel priskočiti, prijeti jo za roke ter v objemu združiti svojo bolečino z njeno. Toda čutil je, kako ji drhte drobne roke, kako drhti in se upira vse njeno bitje in se za vekomaj trga od njega. Ali ni bilo zdaj končano med njima? Mauricev grob jih je ločil kakor prepad. Tudi on ni mogel drugega, kakijjr da se je zgrudil ihte na kolena. Po premolku je Henrijeta iz-pregovorila. "Stala sem s hrbtom proti njemu in držala skodelico juhe, ko je mahoma vzkriknil . . . Jedva sem imela časa, priteči k njemu; umrl je, kličoč med valom krvi mene in tudi vas ..." Njen brat, moj Bog { Nj en ze od rojstva obožavani Maurice, ki Razkrinkani Habsburžani POPRAVLJALNICA AVTOMOBILOV Avtomobilski obroči - Gasolin Olje. in sploh vse potrebščine za vaš avtomobil ali motorbicikel *,„— sirii*.-*-"« se dobi pri meni. SPEEDOMETER j Imam vse dele za Ford avtomobile. V slučaju, da se vam kje na potu avtomobil ustavi in ne morete več dalje, pokličite me po telefonu — ROSEDALE 3936, nakar vam pridem na pomoč in vam avtomobil popravim. AVTOMOBILSKE OBROČE KUPITE LAHKO PRI MENI PO NIZKI CENI. ZALOGA JE VELIKA; BLAGO VAM GARANTIRAM. Rojaki, pripeljite vaš avtomobil k meni, ako ni vse v redu, da ga popravim, videli boste, da bo vozil liki nov. Delavnica odprta vsak dan žn tudi ob nedeljah. Se vam priporočam je bil njen drugi jaz, on, ki ga je vzgojila in rešila! On, njena edina ljubezen, odkar je v Bazeil-les-u gledala ob zidu truplo svojega ubogega Weissa predrto od krogel! Vojska ji je torej vzela zdaj vse njeno srce, in sama je ostala na svetu, vdova in sama samcata, brez žive duše, ki bi jo ljubila!" "Ah, prokleto!" je vzkliknil Jean med ihtenjem, "jaz sem kriv! — Moj dragi mali, ki bi bil dal življenje zanj, in ki sem ga umoril kakor zverina! — Kaj bo z nama? Ali mi kdaj odpustite?" In to minuto so se srečale njiju oči, in to, kar sta morala zdaj jasno čitati v njihovem dnu, jih je potrlo do kraja. Preteklost je vstala pred njima, tista izgubljena sobica v Remilly-u, kjer sta preživela tako žalostne in vendar tako sladke dni. On je našel zopet svoje sanje, najprej nezavedne, nato jedva opredeljene: življenje tam doli, ženitev, hišica, polje, ki bi zadoščalo, da redi dvoje skromnih, poštenih ljudi. Zdaj mu je bila večja želja in vedno jasnejša gotovost, da bi bilo z žensko, milo kakor ta, tako marljivo in tako pogumno, življenje postalo pravcat paradiž. In tudi ona, ki se nekoč v čistem in nezavednem darovanju svojega srca niti ni dotaknila teh sanj, je gledala zdaj jasno in je namah razumela vse. Te tako daljne možitve je takrat sama želela, ne da bi se zavedala. Zrno, ki je izprva le kalilo, je na tijiem pognalo; s pravo ljubeznijo je zdaj ljubila tega moža, poleg katerega se je čutila izprva le potolaženo; to so si razodevali njiju pogledi: v tej uri sta se ljubila brez prikrivanja, pa le, da se ločita za vselej. Še ta strašna žrtev je morala priti, še to poslednje od-trganje; njiju sreča, včeraj še mogoča, se je danes porušila z ostalim vred ter odplavala na valu krvi, ki je umoril njenega brata. • Jean je vstal z dolgim in mučnim naporom kolen. "Z Bogom!" Henrijeta je nepremično ob-klečala na opečnem tlaku. "Z Bogom!" Jean je bil pristopil k Mauri-cevemu truplu. Gledal ga je, kako je ležal s svojim visokim čelom, ki se je zdelo zdaj še yiš~ je, gledal njegove prazne oči, ki so zrle včasih nekoliko noro; zdaj je bila njih noTost ugasnila. Ah, kakšna smrt, ob poruše-nju celega sveta! Poslednji dan, pod zadnjimi razvalinami umirajoče komune, je bilo treba tudi še te žrtve poleg drugih. Preminilo je bilo ubogo bitje, lačno pravičnosti, v zadnjem krču velikih, temnih sanj, ki jih je sanjalo, tiste veličastne in pošastne fatamorgane uničenja stare družbe, vpepeljenega Pariza, preoranih njiv, očiščenih, da vzklije na njih idila novega zlatega Jean, poln tesnobe, se je obrnil proti Parizu. Ta tako vedri večer krasne nedelje je solnce sijalo poševno, globoko izza obzorja, ter zavijalo ogromno me-što v žarečo rdečo luč. Bilo je kakor krvavo solnce nad brez-brežnim morjem. Stdkla tisočerih oken so tlela kakor raznete-na od nevidnih sap, strehe so žarele kakor oglenjače; rumeni zidovi in visoki spomeniki v svoji rjasti barvi so plameneli v večernem zraku kakor z naglim prasketanjem gorečega dračja. AH ni bil to sklepni snop umetnega ognja, orjaški škrlatast šopek — ves Pariz goreč kakor o-gromen zveženj lesa, starodavna osušena šuma, ki s plameni vzle-teva v nebo, v enem samem poletu zubljev n i isker ? Požari 30 trajali dalje, veliki vrtinci rdečega dima so se dvigali še vedno, slišal se je silen hrušč, nemara smrtno grgranje ustreljenih v Lobauski vojašnici, nemara radost ženskih in smeh otrok, ve-čerjajočih zunaj po srečnem iz-prehodu in sedečih pred vrati vi-naren. Iz razrušenih hiš in jav- nih poslopij, iz razritih cest, iz tolikih razvalin in tolikega trpljenja je vendar še zmerom šumelo življenje, sredi kraljevskega solnčnega zahoda, ob katerem se je t,Pariz izčrpaval v žerjavici. Takrat je prešinilo Jeana čudovito čuvstvo. V počasnem slovesu dneva se mu je zazdelo, kakor da se nad tem mestom v plamenih dviga že jutranja zarja. Res je bilo konec vsega, trdo-vratnost usode, nakopičenje nesreč, kakršnih še ni bil izkusil živ narod na svetu: neprestani porazi, izgubljene pokrajine, mi-ljiarde, ki jih je bilo treba plačati, najstrašnejša, v krvi utopljena državljanska vojska, celi deli mesta polni razvalin in mrli-čev, nobenega denarja več in nobene časti, pač pa cel svet, Iji ga je bilo postaviti, iznova. On sam je puščal tu svoje raztrgano srce, Maurica, Henrijeto in vse svoje sanje o jutrišnji sreči, uničene v hudi uri. Vseeno pa je vstajala nad grmado, ki je tulila še vedno, nova, živa nada, v dnu velikega, mirnega neba, razprostirajočega se v vzvišeni jasnosti. Bilo je zagotovljeno pomlaje-nje večne nature, večnega človeštva, vstajenje, obljubljeno vsakomur, kdor uga in dela, drevo, ki poganja novo, silno brst, če mu odrežeš gnilo vejo, ki ji listje rumeni od zastrupljenega soka. Ihte je ponovil Jean: "Z Bogom!" Henrijeta ni dvignila glave, skrivaj e obraz med sklenjenimi rokami. ''Z Bogom!" Opustošeno polje je ležalo neobdelano, požgana hiša v razvalinah; in Jean, najnižji in naj* užaljene j Si med vsemi, je odšel, korakaje v bodočnost, na veliko in trdo delo; pomagati pri zgradbi cele nove Francije. KONEC. OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOST1* Frank J. Ismnh* slovenski odvetnik Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem otvoril svojo odvetniško Pisarno ter bom uradoval po dnevi 1039 GUARDIAN BLDG. in zvečer od 6:30 do 8. ure na domu, 6121 St: Clair Ave. Izvršujem vsa v odvetniško stroko spadajoča dela. Kadar rabite zanesljivega svetovalca v sodnih ali drugih stvareh, se obrnite zaupno na vašega slovenskega rojaka, ki bo točno in vestno izvršil vaša naročila. PHONE — CENTRAL 710 MAIN 2327 NHHHMP»0«»0«»I»} za zabavo in pouk — čitajte — "V močvirju velemesta" Roman iz življenja prišel j enke v Ameriki cena 500. Naročite pri Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba 6418 ST. CLAIR AVE. CJlTUli Siliti ICS lllllltlltll fllltllEEIIIC3ItilISIllllt£33tllfTITtJllC3iJiirft.^lrlIC.3ll~AttE1EillI£31ISilIIIIJITC3tttfl>llllIIC31I113SBI31tlC3Iftl CAS JE DENAR. Tako reče sleherni Amerikanec. Zato ne zgubljajte časa po I nepotrebnem. Kadar vam pošlje zavarovalna družba naznanilo. I da vam poteče zavarovalnina gotovega dne in da se imate javiti I do določenega dneva v njihovi pisarni, ki pa se nahaja nekje v I sredini mesta in je odprta le do pete ure popoldne, vi pa takrat S ravno od dela pridete, vam ni treba radi tega opravila zgubljati I celega pol dneva. Pa zakaj bi ga zgubljali? Saj opravite lahko I ravno isti posel v moji pisarni, zvečer od pol sedme do pol devete I ure- i COLLINWOOD. O. WOOD 228—R I JOSEPH ZAJEC, 15605 Waterloo M. j cleveland, o. ^'»lllllllltJIlll......................................................................................................................................... STRAN 4. "ENAKOPRAVNOST" MAY 2ncl 1921 Clevelandsker novice. — Telefonske družbe se združijo. Že večkrat se je (govorilo, da se bosta glavne telefonske Javni'konTraktTveč sto"'tisoč de-druzbe v Ohio^ The Ohio State ve]andskih delavcev. 1 elephone in Ohio Bell Telepho- „ ne Co. zjedinili v eno samo druž- . ^ ^ bo, zadnji teden pa je predsednik Stafa 35'00u° «tavbuwklb Ohio State družbe formalno nn. d^vcev, ker jim hočejo deloda Ohio State družbe formalno naznanil to združitev. Seveda predno se ta združitev popolnoma udejstvi, bi vzelo po proračunu izvežbancev' štiri do šest let. — Danes se vrši seja direkto-rija S. N. Doma. Pričetek ob 8. uri zvečer. Tudi zastopniki društev so vabljeni, da se vdeleže te važne sej®. — Štrajk stavbinskih delavcev neizogiben. Kot so se izražali sinoči unijski voditelji, bo prenehalo danes z delom okrog 35.000 mož, če se delodajalci ne udajo. Delavcem hočejo z današnjim dnem utrgati plače za 20 odstotkov. Pravijo, da se štrajka popolnoma nič ne boje, ker imajo na razpolago dovolj neunijskih delavcev, ki bodo radi delali za ponujano plačo. — Bomo videli. — Tudi tiskarji zaštrajkajo. Danes zjutraj so prišli na delo še vsi tiskarji, kot »o dobili navodila od unijskih uradnikov. Vprašati imajo svoje delodajalce, če so jim pripravljeni dati štiriinšti-rideseturni teden in jim plačati iste plače kot dosedaj. Ako so zadovoljni ostanejo tiskarji na delu, ako ne^,odidejo na štrajk. Kako «o se razni delodajalci odzvali, sedaj se ni znano. • —V nedeljo 8. maja, priredi slovenski pevski zbor "'Zarja" v Grdinovi dvorani koncrt, kakršnih je slovenska naselbina v Clevelandu še malo slišala. Obsegal bo vsega skupaj 14 točk, med katerimi bodo nastopi moškega, ženskega in mešanega zbora en fiolospev, dva dueta, in en moški in en ženski kvartet. Za koncrt je prodanih že več sto vstopnic, in pričakovati je, da bo vdeležba na tem izredno bogatem koncertu presegla vse dosedanje rekorde. . ■ > i. —Zadnjo soboto je bila sreča precej naklonjena štirim mladim banditom, ki so obiskali več trgovin in odnesli dokaj dober plen. Še predno so pričeli z delom, so si "sposodili" brez lastnikovega dovoljenja avtomobil za sedem oseb izpred Keith's Hippodrome gledališča, nakar so napravili svoje obiske, ko so pa delo dokončali so pustili avtomobil na Hamilton Ave. in vzhodni 30. cesti. V dveh mesnicah in v eni groceriji so dobili ves de-nar4 v neki tretji mesnici na 3654 E, 53. St. pa je bil mož že popolnoma pripravljen izročiti jim denar, ko zgrabi žena mesarsko sekiro in se zaleti proti roparjem, in vsi so jo odkurili brez obotavljanja. -—Včeraj je prišla v Mansfield poboljševalnico in se je tam pred Itavila kot sestra enega izmed jetnikov Mrs. Gladys Roberts Weaver, stara 22 let, stanujoča na 2102 E. 83. St. Nadzorniku poboljševalnice je povedala, da je Harrison, eden izmed zaprtih, njen brat in da bi rada z njim govorila. Dasiravno je po pravilih prepovedano ob nedeljah koga pustiti k jetnikom, ji je vseeno izpolnil želja. Ko pa sta se Harrison in Mrs. Weaver pogovarjala, je videl eden izmed čuvajev, kako mu je ona skrivaj porinila v roko majhen zavojček. Videl je, kako ga je on nato vrgel v celico, in ga je eden izmed jetnikov pobral. Takoj se je u-vedla preiskava. Zavoj je bil najden in v njem tri pile, s katerimi bili jetniki prepilili omrežje in ušli iz ječe. Ženska je bila aretirana, nakar je priznala, da ni sestra zaprtega Harrisona in je tudi povedala svoje pravo ime. Harrison je bil že večkrat zaprt. Enkrat, ker je kršil avtomobilske postave, dvakrat pa radi tatvine. Delavska kriza v Ohio. S prvim majem, potečejo de- jalci odtrgati plače. Obenem pa se prične danes tudi stavka tiskarjev, (izvzete so le tiskarne, kjer se tiskajo časopis^ ker jim delodajalci nečejo izpolniti obljube dane tekom vojne, da se jim bo s prvim majem 1921 dalo 44-urni teden. Poleg tega pa je v teku tudi štrajk pattern-makerjev, livarjev, (molderjev) in tesarjev, ki so zastavkali pretekli tedeA. Tako bo število štrajkarjev samo Clevelandu štelo nad 45,000 mož. Včeraj in danes so se vršile številne seje med zastopniki delavcev in delodajalcev, in od teh je odvisno, da-li bo več tisoč mož še nadalje vršilo svoje delo-. Sli-čen položaj kot obstoja v Clevelandu je opaziti tudi po. drugih večjih^ in manjših ohijskih mestih. Ni enega mesta ni v Ohio, ki šteje nad 10,000 mož, kjer ne bi bili delodajalci zahtevali, da delavci sprejmejo znižanje plače. Poleg stavbinske in tiskarske industrije so še najbolj prizadeti uslužbenci pouličnih železnic. Cestno-želeizniške družbe po vsej Ohiji in zapadni Pennsylvaniji so brez izjeme naznanile, da hočejo znižati delavske plače od 10 do 20- procentov. V številnih slučajih bo prišlo najbrže do stavk. V Clevelandu je zveza stavbinskih podjetnikov naznanila, da bo od danes naprej plačevala sledeče plače: En dolar na uro mesto $1.25 za židarje, plastererje, krovce, kamnoseke, strojnike, pleharje in izdelovalce elevator-jev; en dolar na uro mesto $1.37 in pol za električarje in steam-fitterje; 90c mesto $1.21 in pol za barvarje in napeljevalce cevi (pipefitters); 85c mesto 87 in pol za "fixture" delavce; 80c mesto $1 za "pile dri vers"; in 55 in 60 centov na uro za navadne de-lavč^ ki so sedaj dobivali 87 in pol centov na >uro. Delavci teh znižanj seveda ne marajo sprejeti, zato oooooooo<>oooo<>0<>00000000<>0.00. ČETRTA KONVENCIJA JUGOSLOVANSKEGA REPUBLIC. ZDRUŽENJA. Mislim, da je ne potrebno pou-jkah, bp na marsikaterega napra-darjati, da so socijalisti najod-j.vila neugoden vtis. Ce se ne mo« ločnejši zagovorniki republikan- jtim, je na zadnjem zborovanju J. ske forme vlade s socijalizmom R. Z. br. Kristan rekel: "Ce od-kot Končnim ciljem. Da se z nji-(klanjamo avtokracijo, ne more-mi v mnogih točkah strinjajo re-' Velika zbirka publikanci in komunisti, dasi ravno ipia vsaka teh zadnjih strank Svoj program, ki določa njih zahteve precizneje je tudi jasno in razumljivo. Hrvatska seljačka stranka, katere vodja je Radič, je tudi za republiko a njen program ni stvaren, ampak je v nekaterih točkah tudi demagi-čen, kakor je bila tudi njih taktika včasi demagogična. Ampak ta stranka, saj tako se zdi iz izjav njih voditeljev, ne zahteva republike v našem smislu, ampak zahteva nekakšno avtonomno hrvatsko republiko, ki bi se kot celina pridružila Jugoslaviji. Nepotrebno je, da spregovorim o ciljih slovenskih klerikalcev, ki so vsem znani. Njih geslo je bilo od sedaj vse za vero in monarha, in tako je še danes, četudi se včasi okrasijo iz radikalno demagogiškimi zahtevami, da lo-žje prikrijejo Svoje cilje. Tem slovenskim klerikalcem so. se pridružili tudi klerikalci iz Bosne, Hrvatske, in Dalmacije, tako da vsi klerikalci tvorijo celoto. Najznačilnejši pojav so zem-ljoradnilti. To je nova stranka in ima največ pristašev med kmeti v Srbiji. Njeni pristaši so tudi v Bosni, Dalmaciji m Vojvodini. >Po svojem programu zahtevajo nekaikšno kmečko državo, a so monarhisti. Kako je mogoče ustvariti kmečko državo, ki prizna pravico kmeta, kaiero vlada monarh, je seveda uganka, katero se neupajo menda rešiti tudi vodi telji stranke. Kajti, če priznam .pravice kmeta, ne morem priznati, da je monarh več kot te pravice. Ako priznam kralja, zopet nimam kot 'kmet tistih pravic, ki ,jih ima kralj. V kratkem sem očrta1 politič-ne stranke in njih zahteve v Jugoslaviji, v detajle njih zahtev se ne morem slpuščati. Za nas je važno, kakšrio vladno formo zahtevajo: republikansko ali mo-narhistično in če imajo pri republikanski formi vlade kakšne .posebne zahteve, ki mogoče omejujejo ljudstvu izraziti njegovo voljo. Seveda je važno tudi, da vemo, če za strogo centralistično državo, ali za federalistično na najširši podlagi, ali pa za tako federativno, da je federativna, kjer je federalizem iz gospodarskih vzrokov potreben, ampak centralizovana, kjer je centralizem zopet potreben. Slika, ki sem jo podal o, stran- mo nič drugega zahtevati kot demokracijo, za katero bomo pa težko dobili potrdilo. S temi besedami je Kristan že pred poldrugim letom izrekel, da naj ne ibo se doseči dalo, ker avtokraci-ja ne bo gledala mirno, kako se rdšijo njeni stebri. Vsaka monarhija je avtokra-cija! Demokratične monarhije ni na vsem svetu. Kakor bitno ima ljudstvo nekoga nad isebo, ki se menu je cesar, kralj ali knez, ne vlada več ljudstvo, ker je veto do parlamentarnih zaključkov izročen človeku, ki ga ni ljudstvo izvolilo z glasovnico, in zaradi te- baron, grof itd. Ce se ne bo po-služil sirove sile, bo poskušal obdržati svojo oblast z najbolj u-mazanimi sredstvi. Zagovornikom monarhije so ta dejstva znana kot nem, med tem ko ljudstvo ne pozna razlike tako dobro med monarhijo in re^ publiko kot tisti ljudje, ki ga hočejo osrečiti z monarhijo. In tako je bilo mogoče propagandistom monarhije loviti ljudstvo v Jugoslaviji z demagogičnimi frazami o razdelitvi zemlje med kmete in brez odškodnine za veleposestnike. Ce bi se ljudstvo zavedalo, da ima v demokratični republiki moč, to je volilni listek, da lahko pošlje k vragu vse veleposestnike, tedaj bi se gotovo ne dalo prevariti s takimi demagogičnimi sredstvi. Gotovo se vi spominjate, ko je na drugem zbo/ovanju J. R. Z. neki "veleučeni doktore", ki ga je poslal pokojni londonski odbor v Ameriko farbat Jugoslovane, trdil, da je lahko monarhi- STANOVANJE obstoječe iz treh sob se odda na 1045 E. 67th Street. (102 ga tudi ljudje, ki si dajejo posebne naslove kot n. pr. vitez, ba- stična forma vlade bolj demokra ron, grof itd. Vsa taka imena pomenijo, da so ljudje s takimi i-meni nekaj boljega kot drugi državljani. O državi, ki ima torej državljane prvega in drugega razreda, se ne more reči, da je republika ali ljudovlada," ampak je omiljena avtokracija, ker državljani prvega razreda vsilijo Svojo voljo državljanom drugega razreda. Prava politična demokracija je le tam doma, kjer imajo vsi državljani enake politične pravice, ki so zap je sredstvo, da lahko ustva rijo tudi gospodarsko demokracijo. Ce nimajo državljani enakih političnih pravic, ne morejo u-8'tvariti s politični sredstvi gospodarske enakopravnosti. Že preje sem enkrat omenil, da ni na svetu dem. monarhije, ne glede na to, kakšne pravice i-ma parlament, za to sedaj pov-darjam, da je tisti v veliki zmoti ali je pa ljudstki slepar, ki priporoča monarhijo, češ, da je monarhija lahko tudi demokratična državna tvorba. V monarhiji je lahko avtokracija ublažena, izbuljeni so ji lahko najhuji zobje, da ne more takp grizti, kakor je v nekdanji carski Rusiji, Nemčiji ali črnožolti državi, avtokracija je pa le. Vzemite zamorca, peljite ga v kopel, drgnite ga z milom in krtačo, zamorec bo o-stal le zamorec, čeprav se bo o-!čistil vse nesnage svojega telesa. In ta)co je tudi z monarhijo. Dajte parlamentu pravice, kakršno hočete, krtonani vladar bo le nad parlamentom. In kakor bo ljudstvo temu kralju .povedalo v parlamentu, ki ima najširše pravice, da ne mara več kralja, takrat se bo kralj z vsemi tistimi ljudmi vprl, ki nosijo poleg svojega imena še naslove kot vitez, tična kot republikanska. Gospod "jurist" je mdgoče vedel, kaj govori. V tem slučaju je bil ljudski slepar. Ce pa ni vedel kaj pomenita besedi demokratična republika, tedaj je pa le dokumentiral, da je zastonj hodil v šolo svojih šestnajst ali pa še več let in da bi človeška družba bila še na dobiaku, če bi bil ostal "čo-bane" in pasel drobnico. In če taki ljudje, ki se ponosno sklicujejo na svoje juristične študije, govore take bedastoče o demokrra-ciji in ljudovladi, kako naj pričakujemo, da priprosto ljudstvo razume ljudovlado. ..... o—-- — Parki še vedno zaprti. — Včeraj, prvega maja, bi se imeli odpreti vsi javni parki, kar se pa ni zgodilo radi hladnega vremena. Direktor parkov, Fred W. Thomas, je rekel včeraj, da jih bo odprl prihodnjo soboti, če ne bo vreme zopet nagajalo. — Danes, »e o{vori v Moose dvorani, J 000 Walnut Ave. dvoletna konvencija podporne organizacije Woodmen of the World za Ohio, ki ima tudi med cleve-landskimi Slovenci več svojih podružnic. Navzočih bo kakih 300 delegatov. TRGOVINA NAPRODAJ. Grocerija in sladščičama, na prometnem kraju, se proda radi odhoda iz mesta. Cena je nizka. Zglasite se na 7834 Burke Ave. (104 DRUŽINA BRiz "OTROK išče stanovanje s 3 ali 4 sobami od 45. do 70. ceste. Kdor ima kaj primernega naj sporoči v uradu Enakopravnosti. (103 SLADŠČIČARNA (candy store) se mora takoj prodati; 5 sob, kopališče, najemnina $45 na mesec. Najlepša prilika za Slovenca ali Hrvata. — Vprašajte na 1316 E. 55. St. (104 AVTOMOBIL NAPRODAJ V dobrem stanju; za 5 oseb; cena nizka. Vprašajte na 6013 St. Clair Ave. (103 SLOVENSKA ČEVLJARNICA. Popravljamo čevlje kar najboljše mogoče. Cene nizke. Se priporočamo FRANK LAH in JOS. KOS 15232 Waterloo Rd. Collinwood, O. (x) PRIPOROČILO. HIŠA NAPRODAJ. Cena $6,600, v gotovini $3,100 Radi naglega odhoda v stari kraj sem prisiljen prodati svojo hišo skupno s pohištvom. Hiša ima 8 sob, štiri zgoraj, in štiri spodaj, kopališče, cementirano klet, Verando zgoraj in spodaj in stoji nA zemljišču, ki meri 35x 140. Hiša je vredna $7.500, toda žrtvovati jo moram ker moram čim preje zapustiti Ameriko. Ako mislite kupiti, «e nemudoma oglasite pri MILOŠ BOIČ,— 14206 Sylvia Ave., Collinwood, Ohio. ill i <3? n i i i CENE ČIŠČENJU OBLEK ZNIŽANE. THE FRANK DRY CLEANING DRUŽBA naznanja, da je znižala cene za čiščenje oblek za 25c. MOŠKA OBLEKA PREJE $2.00, SEDAJ $1.75 ŽENSKA OBLEKA PREJE $2.25, SEDAJ $2.00. LIKANJE (PEGLANJE) MOŠKE OBLEKE 50c. Prihranite si torej 25 centov in prinesite vaše delo k FRANKU ali njegovim zastopnikom. , ( v Naši veliki novi moderni prostori so pripravljeni postreoi vam v kateremkoli oziru. Kadar se bo lahko še ceneje delalo, bomo cene zopet znižali. Se priporočamo. ^e Frank Dry Cleaning C° novi naslov: Vogal E. 60 St. in Bonna Ave. Central 5694 Rosedale 5694 Se priporočam Slovencem za obilen obisk, ker bom vedno skrbel, da boste dobili dobro blago po zmernih cenah. TRGOVINA Z ŽELEZNI-NO IN VSO KUHINJSKO OPRAVO in z vsem drugim hišnim orodjem. LOVRENC AUCIN 15406 Calcutta Ave. Cenjenim naročnikom in rojakom v EVELETH, MINN. naznanjamo, da je prevzel zastopstvo za naš list za dotični okraj g. Otto Majerle trgovec v Evelethu katerega upravništvo tega lista toplo priporoča tamošnjim Slovencem. j Želimo, da mu gredo rojaki na roko in se naročijo ali pa poravnajo zaostalo naročnino naS list pri njem. Upravništvo. za Kam se bi podali da bi fino poročno obleko zbrali? Pojdimo k BENO B. LEUSTIGU na ST. CLAIR AVE., Številka 6424. Pri njemu se vedno dobijo najlepše obleke kakor tudi venci, šlajerji in vse drugo kar potrebujemo za Tebe, preljuba moja nevesta. KOFFEE KAMDEN KAVA je najboljša kava, najboljše kvalitete: Prodaja se v kartonskih zavojih po en funt, P° vseh najboljših 'grocerijah. THE KAMDEN C0. PEČEMO IN POKAMO V CLEVELANDU, O. nii -V Kadar se selite * se zanesljivo obrnite na našo tvrdko. Na razpolago imamo 5 tonov truck, kakor tudi manjše truck-e za vse prilike. TOČNOST IN VARNOST JAMČENA. Telefonirajte :BelI Rosedale 5300 John Ušeničnik 6303 Glass Ave. OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI" I0E30! Izdelana v THE CLEVELAND GRAIN * MILLING CO. ■■■MBBBwawi—naBBa«** Nova mesnica. PRODAJAMO ZA GOTOV DENAR. Cen j. občinstvu naznanjam0' da smo odprli novo mesn'c0' Pridite, gospodinje, in se p rep*'* čajte, d». je pri nas ceneje kot kje drugje. Pridite, da se pre' pričate. .1 JOS. LUCAS 6005 ST. CLAIR AVE. Pozor rojaki! Mi prodajamo in kupujemo & zamenjavamo hiše, farme in l°te" Oglasite se pri Zdešar & Bplden 687 CUT RD. Stop 126, Euclid, Ohio.__„ Naš zastopnik za BARBERTON in okolico je g. Silvester LavriŽ kateri je upravičen pobirati za' ostalo naročnino in dobivati n°' ga t o' ve naročnike. Rojakom plo priporočamo. Upravništvo." iiliiilliiiiiiii SLOVENSKI KLEPAR Joseph Dolinar Complete Sheet Metal Work5 1403 E. 55th Str. Izdelujemo furneze, klePaf' ska dela, splošna popravila, dela iz medenine in bakra. T0 na postrežba. Telefon Rosedale 4736 mmmmmmmnm*** — Citatelje opozarjamo ma oglase v danaišnji izdajo, in da ob vsaki priliki kupujete pri trgovcih, ki oglašajo v nagem in vašem listiu. / Vas bolijo zobje? Slabi zobje povzročijo glaV- boI, želodčne^ierede, bolečine 0 krog oči in tudi revmatizem-rej ako hočete biti pri dobre ^ zdravju, jih ne zanemarite. PjV lahko se jih popravi brfZ vsa sj bolečin. Popravite jih sedaj 'n prihranite čas in denar. Točna in dobra postrežb* ^ Vsakemu spopolnim delo v P®fl tednih. Govori se slovensko* •Dr. E. S. SNYDEK ZOBOZDRAVNIK J vogal E. 64. St. in St. Clair A* Uradne ure od 9 do 1 2; od I 0 5; zvečer od 6 do 8. |