pogosto jih srečamo
Zadovoljstvo je, da delaš
SLOBODAN STUDEN, star 25 let, zaposlen pri gradbenem podjetju Teh-nika, doma iz Like na Hrvaškem in zdaj Ljubljančan že 8 let. Tako ne-' kako so ga najbrže zapisali in po-pisaii že pred letom, ko je prvlč sku-paj z vrstniki v sinjemodri brigadir-ski uniformi prikorakal na Kozjansko »s krampom in lopato na rami« in tako nekako sva prieela današnje kramljanje tudi midva.
Slobodan Studen je namre<5 (ko bodo te vrsMce, dober teden po pogo-voru objavljene) komandant prve le-tošnje izmene "X. SNOUB ljubljanske brigade, ki se je, skupaj z dmgimi, vključila v akcijo »Kozjansko 76«, o čemer govori spodnji članek. Mladi urejajo ceste, vodovode, kulturni dom v šentvidu pri Planini in drugo.
In gotovo ni naključje, da je bil prav on, izbran za komandanta, kajti ko malce pobrskava po njegovi »pre-teklosti in sedanjosti, ugotoviva, da se je začel z zanimanjem ozirati za življe-nje in delo okoli sebe in v svdji sredi-ni Iše v šoli in v domu, v Gradbenem šolskern centru. Po osnovni šoli se je bil namreč odločil, da bb zidar. - Po-tem je odslužil domovhii in leta 1972 si je prizadeval, skupaj z drugimi, ki jim ni bilo vseeno, če bi življenje y njihovem delovnem kolektivu kar mi-mo njih, ustanoviti osnovno mladin-sko organizacijo. Sicer pa je tudi 61an ZK od leta 1971.
Zdaj je med drugim tudi član pred-sedstva ob&nske konference ZSMS Center in v brigado odhaja poln opti-ihižma in načrtov. »Saj ne gre samo za delo, ki ga mladi opravijo na terenu, čeprav seveda ne gre prezreti res-nično velikih delovnih rezultatov. Gre pa pri tem vendarle še za veliko več, za tisto pravo tovariško vzdušje med rnJadimi na delovišču v prostem času in življenju, ki ga zapolnijo z najraz-ličnejšimi interesnimi dejavnostmi. Med njimi velja vsekakor posebej ome-niti idejnopolitično izobraževanje, tu pa so še športna in najrazličnejša za-bavna srečanja. Tega, teh naših občut-kov kadar se razhajamo, sploh ni mo-goče popisati, to lahko samo doživ-ljaš«, pripoveduje. »In spet tisti občut-ki zadovoljstva, sreče, ko se čez leto, dve, mladi, isti obrazi, za leto, dve bolj izkušeni, spet srečamo. In najbolj dragoceno je to, da v brigadi med mladimi brigadirji ni Trazlik, ne glede na to, odkod prihajajo, kara se bodo vrnili, ali so že prišli z otrdelimi, žu-ljavirni rokamd ali pa prišli iz preda-valnic, laboratorijev, pisarn... V bcri-gadah tudi dostikrat »odkrijemo« spo-sobne mlade aktiviste, ki so šele- tam prav našli sebe.«
Kdor je bral poročila o pripravah na lanskoletne akcije, se bo &pomnil, da smo takrat ugotavljali, da ponekod
niso  uspeld  zbrati  dovolj  mladih  za-rije. Kako je bilo letos?
»Prijavilo se jdh je dovolj, celo pre-več za prvo izmeno. Mislim, da letos in tudi vnaprej te bojezni, da ne bi bilo dovolj mladdli za v brigade, ne bo več. Treba je namreč tudi povedati, da v delovnih kolektivih tudi vse bolj razumejo potrebo, da se mladi vkljufiu-jejo v brigade in jih ne ovirajo.
»In treba je tudi povedati, da se tudi sicer, vsaj kar zadeva »moj« ko-lektiv, mladi vse bolj enakovredno vključujejo v delovanje samoupravnih organov. Predvsem pa si prizadevajo, zlasti zaradi kvalifikacijske strukture, za izobraževanje, za pridobivanje kva-lifikacij. Včasih ternu ni bilo tako. Mladi, posebej tisti iz drugih repub-lik, so se v.novem okolju držafli bolj ob strani. Po cele dneve so delali in če ni bilo pravih spodbud tudi ni bilo pravih akcij.«
Zdaj se je marsikaj spreraenilo. Med drugim nimamo več barak ker imamo nov sainska dom. Tudi sama smo ga pomagald zgraditi.
Ih prosti čas ob vsem tem?
»No, morda ga res ni prav preveč, pa vendar. ga je še nekaj za šport, sem in tja kakšen ples, kino ali drugo zabavo. Včasih grem tudi na obisk v rojstni kraj blizu Plitvic. Sicer pa tu v Ljubijanl živi tudi sestra. Ona bolj pogosto   vzdržuje   stike   z   domačimi.
Tako prepletava te njegove spomi-ne in načrte; spomine o njegovera živ-Ijenju pred nekako osrnimi leti, ko je prišel v mesto, v povsem novo okolje, iskal svoje mesto v njem, v mladinskih delovnih brigadah, ugotavljava, da si je ta čas vendarle zapolnil z marsi-katero koristno delovno izkušnjo in končno prepletava sem tudi njegove načrte. »Zadovoljstvo je da delaš. To je potreba... Nič se ne bo uredilo kar samo od sebe. Miadi moramo po-magati spreminjati ta svet na bolj-še...
D. Bošnjak