Vi. letnik
POŠTNINA PAVŠALIRANA. V Ljubljani, dne 15. maja 1922
Štev. 5
JUGOSLOVANSKI
mm	■■
	
	
	
GS|	
HHHI	■■
GLASILO JUGOSLOVANSKE OBRTNE ZVEZE" V LJUBLJANI
list izhaja enkrat na mesec, in sicer 15, vsakega meseca, ter stane za celo leto
8 Din,, za pol leta 4 Din.; posamezna številka velja Din. 0'75. — Inserati po dogovoru, —
Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprav-ništvo:	Ljubljana, Pražakova ulica štev. 3.
Vabilo
na
letni občni zbor
Jugoslovanske Obrtne Zveze v Ljubljani
tl se vrši v nedeljo, dne 11. junija ob i/jit uri v Rokodelskem domu s sledečim dnevnim redom:
1. Poročila predsedstva in revizorjev.
2. Sprememba pravil.
3. Volitev novega odbora.
4. Referati.
5. Slučajnosti.
Posamezne Obrtne Zveze so dolžne po-81 ati na občni zbor predsednika, podpredsednika in tajnika. Poleg teh pa še naj pride čim hej več članov.	^	„
Odbor.
Volitve v pridebninske Komisije.
Lansko jesen so bile volitve v c e n i 1 -komisje za dohodnino, to je za davek, ki ga plačujemo poleg zemlja-rine, hišnega davka, pridobnine itd. še Posebej od skupnih dohodkov, najsi bodo že od zemljišča, od poslopja, od obrtov itd.
Obrtniki in trgovci plačujejo od svojega obrta ali od trgovine pa tudi občno pridobnino (patent). Pri volitvah, ki so ravnokar razpisane in ki se bodo vršile dne 28. m a j a t. 1. se gre za ta poslednje imenovani davek.
Kakor smo omenili našim čitateljem v štev. 2. našega lista, je bilo vlagati za priredbeno dobo 1922/23 posebne izjave za odmero občne pridobnine. Ta davek se bo za leti 1922 in 1923 namreč na novo odmeril. Odmerila ga pa ne bo davčna oblast sama, temveč posebne komi-8 i j e , v kateri bodo zastopani samo obrtniki in trgovci, to je samo oni, ki ta davek tudi sami plačujejo.
Ta davek pa ne plačujejo samo pravi obrtniki in trgovci, temveč tudi vsi oni,
ki izvršujejo kako drugo podjetje v ta namen, da dosežejo kak dobiček. Poljedelstvo je tukaj seveda izvzeto, ker se plačujejo od zemljišč že tako zemljarina, ravno tako so izvzeta vsa ona podjetja, ki so zavezana javnemu polaganju računov (zadruge, hranilnice, posojilnice itd.) Te poslednje plačujejo pridobnino po nekih drugih določbah.
1.	Uvrstitev davčnih zavezancev v štiri razrede.
Priredba občne pridobnine se vrši na ta način, da se uvrste vsi davčni zavezanci v štiri razrede.
V	1. razred spadajo	oni,	katerim
je	bilo	predpisanega doslej	na	leto več
nego 2000 K osnovne občne pridobnine.
Pod osnovno občno pridobnino je umevati prvotni znesek, ne pa štirikratno povišanega; tudi ni enotnega državnega pribitka nič računiti.
V 2. razred spadajo oni davčni zavezanci, katerim je bilo predpisanega doslej na osnovni občni pridobnini na leto več nego 300 K pa ne več nego 2000 K.
V	3. razred spadajo	oni,	katerim
je	bilo	predpisanega več nego 60	K, a ne
več nego 300 K in
v 4. razred ti, katerim je bilo predpisanega na leto samo 60 K ali pa manj osnovne občne pridobnine.
Za vprašanje, ali je imel eden plačevati večji ali manjši znesek na osnovni občni pridobnini, ne pride v poštev sedanje stanje, temveč stanje od dne 1, oktobra 1921.
Ako ima eden ali drugi davčni zavezanec več obrtov ali podjetij, je računiti davek skupno od vseh onih podjetij, ki jih izvršuje v enem in istem priredbenem okraju. Pri davčnih zavezancih 1. in 2. razreda tvorijo priredbeni okraj na štajerskem delu Slovenije ozemlje bivše Štajerske in Koroške, na kranjskem delu Slovenije pa ozemlje bivše
Kranjske (z Jezersko občino vred). Pri davčnih zavezancih 3. in 4. razreda tvorijo priredbene okraje posamezni politični okraji.
Primeri: A. je plačeval dne 1. oktobra 1921 v Mariboru 1600 K, v Celju 800 K, v Litiji pa 240 K letno na osnovni občni pridobnini.
A. spada glede podjetij v Mariboru in v Celju vi. razred ozemlja bivše Štajerske (skupni davek 2400 K), glede podjetja v Litiji pa v 3. razred političnega okraja v Litiji.
B. je plačeval dne 1. oktobra 1921 na osnovni občni pridobnini v Škofji Loki 48 K, v Tržiču 24 K, v Medvodah pa 16 K.
B. spada glede podjetij v Škofji Loki in v Tržiču v 3. razred političnega okraja v Kranju, glede podjetja v Medvodah pa v 4. razred političnega okraja Ljubljana okolica.
C. je plačeval dne 1. oktobra 1921 na osnovni občni pridobnini od podjetja v Konjicah letno 420 K, od podjetja v Krškem pa 3600 K.
C. spada glede podjetja v Konjicah v
2.	razred ozemlja bivše Štajerske, glede podjetja v Krškem pa v
1.	razred ozemlja bivše Kranjske.
Na ta način imamo te-le priredbene okraje:
Za 1. in 2. razred:
a) okraj za ozemlje bivše Štajerske in Koroške,
b) okraj za ozemlje bivše Kranjske (vštevši Jezersko občino).
Za 3. in 4. razred: politični okraji Brežice, Celje mesto, Celje okolica, Konjice, Ljutomer, Maribor mesto, Maribor okolica, Ptuj mesto, Ptuj okolica, Slovenjgradec, Črnomelj, Kamnik, Kočevje, Kranj, Krško, Litija, Ljubljana mesto, Ljubljana okolica, Logatec, Novo mesto, Radovljica.
2. Kako se vrši priredba občne pridob-
nine.
Davčna oblast izračuni, koliko se je plačevalo dne 1. oktobra 1921 v vsakem razredu in v vsakem priredbenem okraju na osnovni občni pridobnini. Ta znesek se naznani pridobninski komisiji dotičnega razreda in priredbenega okraja, in njena naloga je, da ga porazdeli na posamezne davčne zavezance dotičnega razreda.
Pri tej porazdelitvi je upoštevati število delovnih oseb, višino prometa itd. Nikakor se pa ne gre zato, da bi država dobila kaj več na davku. Če se da enemu davčnemu zavezancu namreč kaj več, se da potem drugemu lahko manj. V s i s k u-paj morajo plačati ravno toliko, kakor je določeno, ne manj ne več. Če bi komisija porazdelila vsega skupaj premalo, se mora končno vsakemu nekaj pribiti (reparticij-s k i pribitek), če bi porazdelila pa vsega skupaj preveč, se mora potem vsakemu nekaj odbiti (reparticijski odbitek).
Polovico komisijskih članov (in namestnikov) imenuje finančna uprava, p o -lovico jih volijo pa davčni zavezanci sami.
Volitev v te komisije je zelo važna, ker je pač treba, da se poveri porazdelitev davka razsodnim in nepristranskim možem. To je tembolj treba, ker se gre tukaj za korist obrtnikov in trgovcev samih, ne pa za korist države.
3. Koliko je voliti članov in namestnikov.
a) Prvi razred: vsak od obeh okrajev voli 2 člana in 2 namestnika.
b) Drugi razred: vsak od obeh okrajev voli 3 člane in 3 namestnike.
c) Tretji razred: Politična okraja Maribor mesto, in Ljubljana mesto volita 3 člane in 3 namestnike; vsi ostali okraji volijo pa vsak 2 člana in 2 namestnika.
d) Četrti razred:	Politični okraji Celje okolica, Maribor okolica, Ljubljana okolica, Ljubljana mesto volijo vsak 4 člane in 4 namestnike.
Politični okraji Celje mesto, Konjice, Ljutomer, Ptuj mesto, Litija, Logatec in Novo mesto volijo vsak 2 člana in 2 namestnika.
Vsi ostali politični okraji, namreč Brežice, Slovenjgradec, Črnomelj, Kamnik, Kočevje, Kranj, Krško, Radovljica, Maribor mesto in Ptuj okolica, volijo vsak 3 člane in 3 namestnike.
4. Kdo sme voliti in kdo sme biti voljen?
Seznamki volilcev bodo za vsak posamezen razred, to je za vsako »davčno družbo« v času od 1. do 15. maja v uradnih prostorih davčnih oblastev razgrnjeni na vpogled davčnim zavezancem. Vpogledati jih smejo samo pridobnini zavezane osebe dotičnega priredbenega okraja. Vsak sme pogledati seznamke torej samo glede onih priredbenih okrajev, v katerih on sam voli.
Voliti smejo samo osebe, ki so vpisane v imenik, brez ozira na spol, seveda le, če uživajo vse državljanske pravice. Rok za reklamacije se je določil od dne 1. do 15. maja. Vsak davčni zavezanec sme vložiti reklamacijo samo za svojo osebo. Reklamacije se vlagajo pri okrajnih davčnih oblastvih (v Ljubljani pri davčni administraciji) ter so kolka proste. Po preteku reklamacijskega roka bodo imeli davčni zavezanci vpogledati imenik še nadalje do dne 20. maja t. 1., če se primerno legitimirajo, da se jim na ta način omogoči izbrati kandidate izmed volilnih upravičencev.
Voljeni smejo biti samo oni davčni zavezanci moškega spola, ki so izpolnili 24. leto ter uživajo vse državljanske in politične pravice. Kandidat mora spadati v isto davčno družbo, t o j e v ravno tisti razred in v isti pri-redbeni okraj.
Volilni upravičenci okraja Ljubljana mesto smejo voliti v 4. razredu torej samo take kandidate, ki so vpisani v seznamu
4.	razreda okraja Ljubljana mesto, ne pa morebiti kakega drugega, ki je vpisan v seznamu 3. razreda, ali pa ki je v seznamu kakega drugega priredbenega okraja, n. pr. v seznamu okraja Ljubljana okolica.
V	1. in pa 2. razredu smejo izvoliti volilni upravičenci v komisijo izjemoma namesto enega člana teh davčnih družb, če hočejo tudi vodilnega obratnega uradnika kakega podjetja, ki voli v dotič-nem razredu in priredbenem okraju.
5. Kdaj in kako se vrši volitev.
Volitev se vrši v nedeljo, dne 28. maja t. 1. od 8. do 13. ure (do 1. popoldne). Voli se za vse razrede obenem in sicer v uradnih prostorih davčnih okrajnih oblastev (za okraj Ljubljana mesto pri davčni administraciji). V onih krajih, kjer ni davčnih okrajnih oblastev, se vrši volitev pri davčnem uradu.
Volilne komisije bodo sestavljene iz predstojnika davčnega oblastva ali davčnega urada in dveh prisednikov, ki jo imenuje pred volitvijo predsednik (predstojnik davčnega oblastva ali davčnega urada) izmed takih davčnih zavezancev, kateri niso državni nameščenci. Ako določena prised-
nika ne prideta o pravem času, sme predsednik imenovati dva druga prisednika, c® pa tudi takih ni, sme voditi volitve sam.
Vsak voli na sedežu onega davčnega urada, v katerih območju izvršuje svoje podjetje.
Primeri :
A. stanuje v Zgornji Šiški, svojo obrt izvršuje pa v Ljubljani. — Volil bo Prl davčni administraciji v Ljubljani (ne pa pri davčnem okrajnem oblastvu za okolico)-
B. stanuje v Kranju, svojo obrt izvršuje pa v Tržiču. — Volil bo v Tržiču prl davčnem uradu.
C. stanuje v Novem mestu; ima pa dve obrti, eno v Novem mestu, eno v Trebnjem-— Volil bo v Novem mestu (ker je vpisan v imeniku z obema podjetjema samo n® enem kraju, tam kjer stanuje).
Volitev bo osebna in ustna, z izključitvijo katerihkoli pooblastil; le ne-doletniki in osebe pod varstvom morajo svojo volilno pravico izvrševati po zakonitih zastopnikih.
Več sodružbenikov enega podjetja ima le en glas, katerega odda eden izmed njih-
Legitimacije in volilne glasovnice se ne bodo razpošiljale. Volitev po pošti, kakor se je vršila včasih, je nedopustna.
Volilci, katerih ne pozna niti predsednik, niti člani volilne komisije, se morajo legitimirati s plačilnim nalogom ali na drug verodostojen način.
Izvoljeni bodo kandidati, ki dobe v priredbenem okraju relativno največ glasov; ob enakem številu glasov odloči žreb, ki ga potegne predsednik volilne komisije.
Izid volitve objavi predsednik takoj po volitvi ustno s pristavkom, da ugotovi celotni izid pristojno davčno okrajno ob-lastvo (oziroma davčna administracija v Ljubljani). Za prvi in drugi razred ugotovi celotni izid davčno okrajno oblast-vo v Mariboru (za štajerski del Slovenije) odnosno davčna administracija v Ljubljani (za kranjski del Slovenije).
Pritožbe zoper volilno postopanje je vložiti v 8 dneh po volitvi pri davčnem oblastvu I. stopnje. Take pritožbe pa ne ovirajo konstituiranja komisij.
Volitve v pridobninsko komisijo z» priredbeni okraj Mursko Soboto se razpišejo pozneje.
OBRTNIKI! Dolžnost vsakega zavednega obrtnika je, delovati v prid »Jugoslo* vanski Obrtni Zvezi«! Zahtevajte njen« pravila naravnost v njenem tajništvu: Pra-žakova ulica štev. 3, Ljubljana. Je to edin« zveza, ki resno dela v prid malemu obrtniku.
Gospodarska vprašanja in oe-novska konferenca.
Kakor smo že poročali, zboruje v italijanskem mestu Genova mednarodna konferenca. Nastopni članek podaja namen in Pomen te konference.
Politični program genovske konferen-*e najboljše označimo z geslom: stabilizacija evropskega miru. Ko bi pri konferenci Vdelovala tudi Amerika, bi mogli govoriti 0 stabilizaciji svetovnega miru.
Gospodarski program genovske konference pa lahko označimo kot obnovo ev-r°pskega, posebej pa še ruskega gospodarstva. Amerika je od vojne preveč obogatela.
Rešitev političnega programa je pogoj 2a rešitev gospodarskega programa in ako ®e delegati držav ne bodo mogli soglasiti v političnih vprašanjih, potem ne moremo Pričakovati od genovske konference rešitve gospodarskih vprašanj.
Dolgotrajna svetovna vojna ni rešila Političnih problemov, nasprotno upravičeno trdimo, da je ustvarila nove, še težje Politične probleme. Podobno je vojna tudi Pa gospodarskem polju ustvarila težke Probleme, kakoršnih svetovno gospodarstvo do vojne ni poznalo. Svetovna vojna jo razrušila normalno gospodarstvo, ki se jo skoro nemoteno le z manjšimi ovirami ,n zaprekami razvijalo tekom stoletij. Vojna je ustvarila svoje posebno gospodarstvo, katerega bistvene črte so izolacija gospodarstva posameznih držav, vojni socializem in provizor-n o s t vse gospodarske politike, ker je bilo vse računano na to, da vojna neha v Par mesecih in s tem neha tudi gospodarski provizorij.
Skoro popolnoma uničeno pa je bilo tekom vojne svetovno gospodarstvo in promet, temelječa na mednarodni delitvi dela, gospodarske in trgovske vezi •ned posameznimi državami, zlasti obeh velikih, bojujočih se skupin, ker so bile Pretrgane med narodi in državami teh dveh skupin popolnoma vse vezi in ker 1® v vsem odločevalo ne gospodarsko načelo, ampak načelo sile in zapoved vrhovnega komandovanja.
Kar ni uničila vojna, je razdejala v Rusiji revolucija in brezkončna notranja v°jna, v državah zapada pa gospodarska v°jna, vojna carin in tarifov, vojna izvoznih in uvoznih prepovedi in omejitev, ki Se je nadaljevala in se še nadaljuje danes.
Težko je na teh razvalinah ustvariti novo gospodarstvo, nemogoče pa vzposta-viti stari gospodarski red, kakor je bil Pred vojno. Iz okopov so se vrnili ljudje, ki drugače mislijo tudi v gospodarskem
oziru, pri katerih je smisel za gospodarsko enakost veliko večji. Pod vplivom ruskega komunizma pa se je prejšnji gospodarski red še veliko bolj diskreditiral in težki gmotni položaj mas mami delavstvo v mnogih državah h komunističnemu eksperimentom.
Iz navedenega je razumljivo, da je Lloyd George na program genovske konference poleg političnega dela postavil kot enakopraven političnemu obširen gospodarski program. Lloyd George se dobro zaveda, da so države vsled zahtev svetovnega gospodarstva, zlasti vsled zahtev že po naravi dane mednarodne delitve dela, silno navezane druga na drugo, naravnost v ozki odvisnosti druga od druge in da vsled tega ni mogoče in je izključeno, da bi gospodarstvo enih držav propadalo, do-čim bi gospodarstvo sosednih držav pro-spevalo in napredovalo. Lloyd George posebno naglaša v rešitvi gospodarskega problema moralni moment pravičnosti in z vso resnostjo svari zmagovalce, da naj svojega položaja brezobzirno ne izkoristijo, sicer bodo izgubili in odbili od sebe zaveznike in nevtralce, katerih simpatije so si med vojno pridobili z geslom: Pravica nad silo.
Toda kljub resnemu opominu Lloyd Georgea, ki zveni zlasti iz njegovega nagovora časnikarjem, so zlasti Francozi nedostopni za načela logike in za pravičnost ker jih slepijo bleščeče milijarde reparacij, da ne vidijo prepada, proti kateremu gredo sami in gre svetovno gospodarstvo, ako se ne bo iskala in našla pot gospodarskega sotrudništva in gospodarske obnove za vse narode brez ozira na to, ali so pre-magovalci, ali so premaganci.
Vprašanje reparacij se mora rešiti sporazumno tako, da se Franciji ne krati pravic, zagotovljenih ji v versaillskem dogovoru. Z druge strani pa je treba imeti ozir tudi na Nemčijo in najmanj kar more ona zahtevati, je to, da se omogoči tak razvoj njenega gospodarstva, pri katerem bo v stanu plačevati reparacije, ne da bi gopodarstvo prišlo do popolnega ruina. Zlasti se ji mora z ozirom na to, da mora letno plačevati blizu tri milijarde zlatih mark, poskrbeti za tak razvoj in za trge, da more njeno gospodarstvo take vsote zaslužiti.
To pa je nemogoče, ako se Nemčiji po izgubi njenih kolonijalnih posestev ter azijskih trgov ne da možnost, da vsaj na-pram Rusiji sme nastopati kot svoboden enakopraven kompaciscent in si s trgovskimi pogodbami pridobi trg za svoje industrijske izdelke, zlasti za izdelke železne industrije in da se na ta način omogoči eksploatacija ogromnih in naravnih ruskih zakladov; ruskih gozdov, ruskih
rudnikov, sibirskih tajg in step s čredami, ruskega polja itd. Zaposlen v naravno bogati Rusiji bo nemški kapital z ene strani pomagal gospodarski obnovi Rusije in oplodil njeno gospodarstvo, z druge strani pa bo pridobil vsaj delno za reparacije potrebne milijarde. In kdo se temu * odločno in brezobzirno protivi? To je Francija, tista Francija, ki je na plačevanju reparacij najbolj interesirana in ki s tega vprašanja dela conditio sine qua non za vsa politična in gospodarska vprašanja programa genovske konference.
To, kar poleg reparacij razdvaja narode in tako silno ovira gospodarske stike med njimi, kar je tudi ena izmed težkih posledic svetovne vojne, to je velika razlika v deviznih kurzih in papirnato gospodarstvo. Večina držav trpi vsled poplavitve papirnatega denarja in le redke trpijo vsled previška zlata.
Čim večja je inflacija papirja, tem nižji kurz dotične države in tem večja možnost konkurence na svetovnem trgu vsled nizke realne cene njenih proizvodov. V državah pa (in te so bolj redke), kjer je previšek zlata, so realne cene proizvodov zelo visoke, vsled tega njihova konkurenca na svetovnem trgu ubita in kot posledica zastoj trgovine in industrije in velikanska brezposelnost.
S finančnim vprašanjem, z deviznimi kurzi, z vprašanjem mednarodne kreditne pomoči za države z najslabšo valuto se je pečala posebna komisija genovske konference. Z ozirom na obširni predloženi material je videla, da je vprašanje zelo zamotano in prišla k zaključku, da je za rešitev treba posebne konference strokovnjakov, zlasti zastopnikov emisijskih bank vseh držav, ki se bodo sestali po genovski konferenci in skušali priti do rešitve tega problema.
Velike važnosti za obnovo gospodarstva, zlasti za obnovo trgovskih stikov med državami, je tudi zadeva carin, tarifov, uvoznih in izvoznih prepovedi in omejitev. Zastopniki držav so sicer priznavali, da carine, posebno visoke in v zlatu računane izvozne in uvozne carine, tvorijo skoro nepremostljivo oviro za mednarodno blagovno izmenjavo, za uvozno in izvozno trgovino. Toda zastopniki mnogih držav so pa z druge strani povdarjali, da so države v svojem gospodarstvu, v svojem proračunu danes na visoke dohodke iz carin naravnost navezane, da je to eden izmed glavnih virov dohodkov za pokritje državnih razhodov.
Z druge strani pa so zastopniki zlasti industrijsko slabih držav povdarjali, da morajo ščititi s carinami svojo mlado industrijo, ki bi' sicer pri popolnoma svobodni
trgovini brez protekcionizma bila že v začetku svojega razmaha udušena. Med take države pripada tudi Jugoslavija, o kateri lahko trdimo, da je njena industrija šele • v začetku, da ta mlada industrija neobhod-no potrebuje državne zaščite v obliki uvoznih carin za tuje industrijske izdelke tako dolgo, da se razvije in ukrepi v industrijo, zmožno konkurence z industrijami sosednih držav.
Veliko vprašanje pa je, če so pri nas v Jugoslaviji kot izrazito agrarni državi dani pogoji za tak razvoj industrije, ne toliko naravni pogoji, ker te — hvala Bogu — imamo, ampak glavni in prvi pogoj, to je kapital. Glede kapitala lahko rečemo, da ga nimamo oziroma da je tako neznaten, da je za razvoj močne domače industrije nezadosten. Zato bi morali istočasno z vprašanjem zaščite industrije tudi rešiti vprašanje, odkod in pod kakimi pogoji naj pride v državo tuji kapital za razvoj naše industrije.
Poleg tega je važno za gospodarsko obnovo Evrope tudi vprašanje sirovin. Na tem so interesirane zlasti države, ki imajo že visoko razvito industrijo in so v predvojnih razmerah z lahkoto dobivale siro-vine iz tujine, pri današnjem razrušenem povojnem gospodarstvu pa imajo s tem velike težkoče. Ena takih držav je Italija, ki se je na konferenci veliko prizadevala za ugodno rešitev vprašanja glede razdeljevanja sirovin, glede carine-prostega izvoza carin in glede ureditve transportnih tarifov na suhem in na morju.
V	gornjem samo na kratko očrtana vprašanja pa še daleč ne izčrpajo gospodarskega programa genovske konference. Z ozirom na njih obseg je upati ugodne rešitve le pri polni iskrenosti zastopanih držav. Zdi se pa, da je za rešitev političnih vprašanj in s tem tudi za rešitev gospodarskih vprašanj ena velika zapreka, to je pomanjkanje iskrenosti in dobre volje.
Predsednik konference de Facta je sicer ob priliki izjavil, da so bile v početku konference težkoče največje in nasprotja najostrejša, da se bo pa s časom ta robatost ogladila in omilila in bo konferenca prišla do zaželjenih uspehov, ker vidi pri vseh delegatih to, kar je za uspeh najvažnejše: dobro voljo. Izrekel je celo lepo frazo, da se s peresom Genove piše danes svetovna zgodovina.
Vsekakor pa moramo z druge strani priznati, da je Lloyd George za delo in uspeh konference zastavil vso svojo energijo in ves svoj vpliv podobno, kakor med vojno za zmago zavezniškega orožja. Zato lahko s precejšnjo gotovostjo rečemo, da bo konferenca prišla do važnih zaključkov v političnih in gospodarskih vprašanjih,
da so pa ti uspehi v prvi vrsti plod dela in energije Lloyda George-a, ki je za uspeh konference zastavil vso silo svoje mogočne osebnosti.
Pomočniške preizkušnje.
Kakor smo doslej mogli povzeti iz mnogih pismenih vprašanj pa tudi osebnih intervencij v Ljubljani, si mnogi obrtniki in pomočniki še niso povsem na jasnem glede pomočniških preizkušenj.
Obrtni red iz 1.1907. je določil, da s morajo vsi tisti, ki so dovršili učno dobo po 16. februarju 1900, izkazati ob nastopu rokodelskega obrta ne samo z dokazom, da so dovršili učno dobo in delali tri leta kot pomočniki, temveč tudi z dokazom o uspešno prestani preizkušnji za pomočnika. Od doprinosa tega slednjega dokaza jih ne more nihče odvezati. Izjeme je ustvarila le za vojne pohabljence cesarska naredba z dne 7. decembra 1915, drž. zak. 364.
Pomočniško preizkušnjo dokažejo tisti, ki so se izučili pri mojstrih, včlanjenih v zadrugi, pri kateri posluje preizkusna komisija, s pomočniškim pismom, ki vsebuje obenem potrdilo, da se je v njem imenovani redno izučil obrti in da je napravil ob koncu učne dobe preizkušnjo za pomočnika.
Drugi pa, ki se niso izučili pri mojstrih, ki bi bili včlanjeni v zadrugi, ali so se izučili v tovarni, ki sploh ne pripada zadrugi, ali se pa niso takoj po končani učni dobi podvrgli preiskušnji in jo opravijo šele pozneje, morajo doprinesti posebno spričevalo o prestani pomočniški preizkušnji.
Pomočniške preizkušnje se delajo pred zadružnimi preizkusnimi komisijami ali pred obrtno oblastveno preizkuševalno komisijo za pomočnike v Ljubljani na tehnični srednji šoli.
Vajenec oziroma pomočnik vloži pri zadružnemu načelstvu oziroma pri obrtno-oblastveni preizkuševalni komisiji za pomočnike v Ljubljani kolka prosto prošnjo za pripustitev k preizkušnji za pomočnika in ji priloži svoj rojstno-krstni list, učno spričevalo in, ako je bil dolžan obiskovati kako obrtno-nadaljevalno šolo, izpričevala o obiskovanju take šole, ali, ako je že delal kot pomočnik, delavska spričevala.
Cas, v katerem se delajo preizkušnje pred zadružnimi komisijami, je različen, kakor si ga pač zadruge urede. Obrtno-oblastvena preizkuševalna komisija v Ljubljani je pa z razglasom z dne 13. avgusta 1919 (ur. 1. št. 134 iz 1. 1919) objavila, da se vrše pri njej preizkušnje redno v mesecih marec, junij, september in december in
da mora vsakdo vložiti prošnjo do prvega tistega meseca, v katerem želi, da ga pripuste k izpitu.
Spričevala o preizkušnji so kolka prosta.
Kjer zadruge redno poslujejo in se zavedajo mojstri svojih dolžnosti do vajencev, tam tudi poskrbe, da se vajenci ob koncu učne dobe podvržejo preizkušnji za pomočnika. Neprijetno je za vsakega pomočnika, ako je zamudil to priliko, in se mora pozneje, ko je že delal leta in leta doma in po svetu kot pomočnik, priglasiti k preizkušnji in jo delati morebiti skupno z vajenci, ki so se šele izučili-Mnogi se vsled tega kar ne morejo odločiti za preizkušnjo. Večkrat igrajo tudi gmotni in drugi oziri precejšnjo vlogo. Pomočnik se je poročil, ima ženo in otroke, živi morebiti v kaki vasi daleč proč od obrtnih središč. Nerodno mu je, odtrgati se za en dan ali dva od svoje družine in oditi k preizkušnji.
Zato je najumestneje, da vajenec ob končani učni dobi takoj opravi preizkušnjo za pomočnika, in je potem rešen vseh skrbi.
Pomočniki, ki so dokončali učno dobo pred 16. februarjem 1908, se lahko prostovoljno priglase k preizkušnji.
Nadzorno iodusirijsKih in obrtnih podjetij.
Meseca aprila 1922 se je razglasil zakon o inšpekciji dela (>Uradni list« št. 39 iz 1. 1922). S tem razglasom so prenehali vsi dosedanji zakoni in uredbe, ki so določevali izvrševanje obrtnega nadzorništva.
Ker večina obrtništva nima prilike zasledovati vse številne izpremembe na našem zakonodajnem polju je gotovo umestno, da se tem potom opozori na glavne točke zakona o inšpekciji rada.
V prvem poglavju določa zakon delokrog obrtnega nadzorništva in navaja, kateri obrati so podvrženi taki inšpekciji. V splošnem je vsako podjetje, ki zaposluje civilne delavne moči primorano, upoštevati naredbe o zaščiti delavstva, skrbeti za varnostne naprave v obratu itd.
V drugem poglavju obravnava zakon posebna določila o dolžnostih posameznih funkcijonarjev. Tako navaja najprvo dolžnosti glavnega inšpektorja pri osrednji inšpekciji dela. Kakor je razvidno iz njegovega delokroga, je zelo velike važnosti) kdo zavzame tako mesto, odkoder odločuje v vseh važnih vprašanjih obrtnega razvoja. Njegovi nasveti pri urejanju novega zakona o inšpekciji dela so merodajni) preko njega morejo iti vse pritožbe obrtništva na ministrstvo za socialno politike zoper odločbe organov o inšpekciji dela-Glavni inšpektor vodi vse njemu podrejene oblastne inšpekcije dela, katerih d°'
loca zakon za celo ozemlje kraljevine deset. Za Slovenijo imamo tako oblastno inšpekcijo dela v Ljubljani. Dolžnost takega urada je nadzirati vse naprave v delavnicah in stanovanjih, kjer prebivajo delavci, pomočniki, vajenci itd. Nadzornik se mora prepričati, če so delavci pravilno zaposleni, nadzira delovni čas, daje dovoljenje za prekoračenje delovnega časa. V njegov delokrog spada odobrenje delavskega reda, nadziranje, pravilno zaposlovanje učencev in mladostnih delavcev, njih pravilno izučevanje in posečanje obrtnih šol ter tečajev. Nadalje mu zakon nalaga dolžnost, da posreduje pri sporih med delodajalci in delojemalci, se uverja o vzrokih nezgod v posameznih podjetjih osebno ali po pristojnih oblastih ter vodi statističen pregled o nezgodah.
Važen za obrtništvo je zlasti člen 10 tega zakona,v katerem se določa, da oblastna inšpekcija dela oddaja mnenje o prošnjah, vloženih za odobritev pri naprav-Ijanju novih ali prenarejanju že napravljenih delavnic. V takih slučajih morajo pristojna oblast, občina, mestno poglavarstvo, okrožno načelstvo in obrtna oblastva vročiti oblasti inšpekciji dela v oceno vse načrte in opise, ob komisijskem ogledu ali kolavdaciji pa pozvati na sodelovanje kot člana komisije uradnika inšpekcije dela. Pri teh komisijah ima prvo besedo obrtni nadzornik, kar se tiče notranje ureditve delavnic, naprave transmisij itd.
Da oblastni inšpektorji lahko izvršujejo svojo službo, imajo po zakonu pravico prihajati v vsa podjetja kadarsibodi med delovnim časom, podnevi in ponoči in si lahko ogledajo vse oddelke, v katerih je delavstvo zaposleno. Seveda se mora obrtni nadzornik lastniku podjetja ali njegovemu namestniku javiti in na zahtevo legitimirati. V slučaju, če lastnik ali njegov namestnik ni navzoč, sme inšpektor dela izvršiti pregled tudi brez njiju. Pri reviziji Podjetja imajo pravico jemati seboj kadarkoli se jim zdi potrebno, strokovnjake (zdravnike, kemike) ali predstavnike delavskih organizacij; nadalje jim je dovoljen VPogled v vse knjige, ki se tičejo delavstva in lahko zaslišujejo lastnike podjetij ali Koga drugega, ako je to potrebno za ugotovitev, da li se izvršujejo zakonita določila in obče odredbe za delavsko zaščito. To zasliševanje pa se mora izvršiti tako, da se ne moti delo v podjetju.
Člen 13. določa, da morajo podjetniki fedno poročati inšpekciji dela o pričetku ln prekinitvi dela, predvsem v sezonskih Podjetjih. O vsaki važni tehnični izpre-®embi, v kolikor se tiče pripomočkov v Podjetju, nadalje o vsaki nezgodi in o steblu ter vzrokih bolezni. Inšpekcija dela Pa ima še pravico zahtevati število zaposlenih delovnih moči, velikosti delavske jnezde, stanje delavske prehrane kakor ‘Udi podatke o kazni in odpuščanju delav, Cev, o delovnem času, o delavskem zavarovanju, o delavskih socijalnih in kulturah zadevah ter vseh izpremembah, ki se tičejo delovnih pogojev delavcev.
_ Ako oblastni inšpektor dela pri revirji opazi nedostatke v delavnicah, stano, Vanjih ali drugih prostorih, kjer so delavci zaposleni, lahko odredi tozadevne spremembe ter določi rok, v katerem se mo-
rajo nedostatki odpraviti. Zoper tako odredbo se sme lastnik po pristojni inšpekciji dela pritožiti na ministra za socialno politiko in sicer tekom 8 dni po sprejemu pismene odredbe. Če se vloži pritožba, se odredba inšpektorja dela ne izvrši, dokler ne poda omenjeno ministrstvo svoje odločbe.
V	zadnjem poglavju navaja zakon kazni od 100 do 300 dinarjev sorazmerno z velikostjo podjetja, ako podjetnik ne poroča redno o stanju delavstva, oziroma kazen od 500 do 5000 dinarjev, ako ne izvrši odredbo inšpektorja dela v določenem roku.
Tako je v kratkem in glavnem obrazložen zakon o inšpekciji dela. Kakor je razvidno iz njega vsebine, je po večini primeren za industrijo, ki ima zaposlenih veliko delavcev, lastne stanovanjske hiše za delavstvo, velike tehniške pripomočke v delavnicah in sploh nešteto naprav, s katerimi se vedno ogroža življenje delavstva. Ker je pri našem obrtništvu po večini jako malo slučajev, kjer bi se potreboval zakon o zaščiti delavstva, upamo, da se ne bo ta zakon od strani inšpektorja dela uporabljal za šikaniranje našega že itak dosti zatiranega obrtništva, temveč uporabljal za življensko varnost delavstva v velikih obratih.
Ne sme biti obrtnika, ki bi ne imel naročenega lista »Jugoslovanski Obrtnik«. Kdor se še ni naročil nanj, naj to nemudoma stori. Naroča se v Ljubljani, Pražakova ulica štev. 3.
0 razvoju obrtništva.
(Dalje.)
Treba je omeniti še en moment, ki sega v sfero domačega gospodarstva. Če so pred časi rabili naši predniki zofo, so dali napraviti najprej pri mizarju podstavek, nakar so kupili krzno, žimo, perje ter poklicali na svoj dom izdelovatelja blazin. Isti proces se je vršil pri vsakem večjem delu, ki ga ni mogei izvršiti samo rokodelec ene obrtne panoge. Dane? pa je svet nervozen, omehkužen, ki hoče kupiti, kar rabi tako, da je takoj gotovo in rabno. Isto potezo v razvoju pa vidimo tudi tam, kjer je poedini obrtnik produciral fabrikate v celoti :ii ne samo v poedi-nih oelih. Moderni mestni konsument no če tudi tukaj direktno z njim občevati, da bi neročil, kar rabi. On se loji čakanja in ve da izdelek večkrat ni po njegovi volji On hoče zbirati, primerjati predno kaj kupi. Obrtnik-rokodele? ne more torej tudi na onih poljih, kjer je tehnično svojim produkcijskim nalogam popolnoma kos, ostati direktno producent odjemalcem, ker so se ti tekom razvoja proukcijskih sredstev popolnoma razvadili. On ne dela več za posamezna naročila, ampak za svojo zalogo, on rabi, če hoče priti v stik s kon-sumentom, posredovanja potom — prodajalne. S tem pa, da preneha osebno občevanje med producentom in konsumentom, izgubi obrt bistven znak rokodelstva. Tu imamo prehod obrti na kapitalistična tla.
Svoboda obrti je našla dobro pognojenih tal, ko je stopila na dan. Vsa ona,
tako dolgo med seboj zaokrožena prodajna okrožja »zlate« dobe rokodelstva, so se sedaj združila po posredovanju trgovine v velika fabriška prodajna okrožja, ki segajo preko deželnih in celo državnih mej.
Koncentracija potrebščin se ne more zadovoljiti z raztreseno produkcijo. S procesom velike koncentracije potrebščin je moral paralelno potekati proces koncentracije na polju obrtne produkcije. In baš ta proces je oni, ki je spodrival in skoro popolnoma spodrinil obrtništvo.
Ta proces je silno kompliciran in sestoji iz več komponent.
1. Kapitalistična veleprodukcija napade rokodelstvo na vsej fronti, da bi ga izpodrinila na celem produkcijskem območju. Ta slučaj je razmeroma redek; imamo ga pri urarstvu, puškarstvu, klobučarstvu, čevljarstvu, barvarstvu, vrvarstvu itd.
2. Drugi moment, ki je vplival na propadanje rokodelstva je vtesnitev proizvajalnega območja rokodelstva vsled fabri-škega obratovanja. Vzroki temu so različni; posebno pa:
a) različne vrste rokodelstva se združijo v eno enotno produkcijsko podjetje. Mizarji, kiparji lesenih podob, strugarji, izdelovatelji blazin, slikarji, lakirarji se združijo ter osnujejo fabriko za mobilje; kovači, kolarji, steklarji, sedlarji se ravno-tako združijo ter zgradijo tovarno za izdelovanje vozov; košar ji, mizarji, kolarji, sedlarji, kovači, ključavničarji ter lakirarji se zopet združijo ter si postavijo fabriko za proizvajanje otroških vozičkov. Na tak in sličen način so nastala najrazličnejša podjetja za gradnjo lokomotiv, strojev, železniških vozov ter za izdelovanje kovče-gov in billardov.
b) Odtegne se proizvajanje gotovih finejših izdelkov produkcijskemu območju rokodelstva, kateri izdelki so pripravni za fabriški in domače-industrijski način mno-štvene fabrikacije (Massenfabrikation). Tako je n. pr. ta razkrojni proces deloval pri pletilničarstvu, ki je moralo odstopiti izdelovanje finejših predmetov (otroški vozovi, pleteni stoli itd.) fabriškemu načinu proizvajanja, dočim se je pletilničarstvo samo moralo zadovoljiti s pletenjem gro-bejših predmetov (jerbasev, košev itd.). Taisti razkrojni proces, pri katerem prevzame izdelovanje finejših predmetov fa-brika na škodo obrtništvu-rokodelstvu, je potegnil v svoj vrtinec tudi še druge panoge obrti )knjigovezništvo, ključavničarstvo, kleparstvo itd.).
(Dalje prihodnjič.)
Vestnik loooslov. Obrtne Zveze.
Radovljica. V nedeljo 30. aprila se je vršil v Radovljici lepo uspeli obrtni shod Obrtne Zveze. Prvi govornik akademik Čampa je orisal razvoj obrtnega stanu, posebno cehovstvo v srednjem veku, opozoril na napake, ki jih j,e obrtništvo zakrivilo v svoji konservativnosti vspričo modemih iznajd, katerih se je takoj oprijela veleindustrija in velekapital. Razglobil je vprašanje obstoja in neobstoja obrtnega sianu z ozirom na dela raznih sociologov ter pokazal na sedanje napake. Dotaknil se je vprašanja kreditnih zadrug, politike, obrt-
rte ga reda in stanovskega glasila. Po izvajanjih zastopnika Jug. obrtne zveze, ki se je dotaknil predvsem praktičnih in perečih vprašanj sedanjega obrtnika, se je vnela živahna debata. Župan iz Radovljice, g. Resman, ki nikdar ne zamudi prilike priti k svojim ljudem, je pojasnil vprašanje bolniške blagajne, kredita pri naših denarnih zavodih, vzpodbujal na korajžo, da se obrtnik opremi s potrebnimi stroji, ogleda, kaj se izdeluje v lastni domovini — na vjele-sejmih in razstavah, da ne bo hodil nepotrebno na Dunaj ali bogve kam. G. Rebolj iz Kranja je poudarjal predvsem pomen organizacije, pojasnil cstajišče, ki gal Jbp Obrtna zveza zavzela glede bolniške blagajne, organizacije) vsega našega obrtništva in ustvarjanja enotnega programa. Po besedah požrtvovalnega g. župnika, predsednika in obrtnikov se je ob pol 7. uri zaključil lepo uspeli shod z željo, da se kmalu skliče shod vseh obrtnikov radovljiškega okraja, s predložitvijo resolucije glede eksistenčnega minimuma. Mlada je naša organizacija, pa že sedaj ena najmočnejših. Tovariši, tako naprej od zmag do zmag!
Tržič. V nedeljo dne 30. aprila se je vršil v Tržiču shod tamkajšnje Obrtne zveze, Obrtniki iz cele tržiške okolice so se vzlic zelo slabemu vremenu sešli v obilnem številu, da s,e posvetujejo o perečih obrtniških vprašanjih. G. Papov, načelnik Obrtne zveze za tržiški sodni okraj, je v pozdravnem govoru izrazil zadovoljstvo, da so se obrtniki s tako vnemo oprijeli svoje prave organizacije in se zatekli k samopomoči. Obrazložil je nadalje razmere, s katerimi se morajo boriti tržiški obrtniki ter navajal konkretne slučaje krivičnega obdavčenja posameznih obrtnikov. Nato je zastopnik Jugosl. Obrtne Zveze poudarjal važnost vzgoje obrtnega naraščaja, priporočal obiskovanje obrtnih šol in tečajev ter Opozarjal obrtnike na Jug, Obrtno Zvezo, katera jim je v vsakem slučaju na razpolago za najrazličnejše nasvete in rešitve strokovnih vprašanj. Končno je g. Rebolj iz Kranja v lepem govoru podal obrtnikom razvoj obrtništva pred leti in jim spretno pokazal vzroke današnjega žalostnega stanja na obrtniškem polju. Podal je nešteto praktičnih nasvetov, za kar so mu bili obrtniki zelo hvaležni. Po končanih govorih se je razvila živahna debata o poslovanju in plačevanju okrajne bolniške blagajne, nakar se je soglasno sklenila resolucija, v kateri se opozarja merodajna obrtna oblast na zapostavljanja tržiških obrtnikov pri oddaji stavbinskih del pri predilnici od strani nemškega stavbenika.
Tržič, Obrtna zveza je priredila sestanek obrtnikov v nedeljo 30. aprila t. 1. kateri je bil prav dobro obiskan. Predsednik zveze I. Papov otvori sestanek, pozdravi navzoče, da so se v tolikem številu udeležili, poudarja pomen tega sestanka, govori o težnjah obrtnega stanu, o krivičnem odmerjenju davkov itd, ter poda besedo zastopniku JOZ, kateri je podal o splošnem načrt, kako naj si obrtniki pomagajo do zaželjenega cilja, naj se vsi brez izjeme združijo v to zvezo, katera deluje in bo delovala za prospeh vseh ter priporoča, naj bo vsak naročen tudi na Jugoslovanskega obrtnika. Poročal je tudi g L. Rebolj iz Kranja, kako naj bi zopet vpeljali iste lepe
navade oziroma cehe, kakor so jih imeli obrtniki v prejšnjih časih za vajence in pomočnike, govoril je tudi o bolniških blagajnah, kako naj bi prišli zopet do tega da bi imeli te sami v rokah ne pa, kakor sedaj, ko nihče ne ve, zakaj da se mora toliko plačevati, pač zato, da čim več lenuhov poseda po pisarnah. Poročalo se je tudi o kapitalističnih družbah ter pozival, naj bo vsak obrtnik v velikem obrambe-nem boju proti kapitalistični družbi, kajti če se sedaj ne bomo borili proti njej, je naša bodočnost ogrožena. Govorili so še drugi, nakar je predlagal g, Jožef Sitar sledečo resolucijo:	Obrtniki, zbrani na
obrtnem sestanku dne 30. aprila t. 1. odločno protestiramo proti tukajšnjim stavbenikom kakor so na pr. Vagner po rodu Nemec in vsi njegovi inženirji, da zapostavljajo vse tukaj nahajajoče stavbene mojstre, mizarje, kleparje, zidarje, ključavničarje, tesarje itd,, tukaj stoječi obrtniki pa vise takorekoč v zraku in čakajo na milost in nemilost, na kaka zunanja naročila ali popravila. Pri odmeri davka pa vidi samo te, ne pa one, ki prevzemajo milijonska podjetja. Davčni minimum se naj zviša od 20.000-—25.000 K. Sestanek se je vršil v najlepšem redu in je trajal tri ure. Zaključil se je z željo, da bi se večkrat videli na takih sestankih. Popoldne pa se je udeležila naša OZ po deputaciji obrtnega shoda v Radovljici, kateri je bil tudi dobro obiskan.
Dne 20. aprila se je vršila v Ljubljani važna anketa o reorganizaciji Jugoslovanske obrtne zveze, katere so se udeležili številni zastopniki SLS, JOZ in posameznih Obrtnih zvez. Napravili so se jako važni sklepi tako glede vodstva JOZ, kakor tudi glede glasila »Jugoslovanski Obrtnik«. Podrobno poročilo o tej anketi bo podano na občnem zboru Jugoslovanske obrtne zveze, ki jih bo končnoveljavno odobril in izpopolnil._____________________________________
Opozarjamo ponovno, da so uradne ure tajništva vsak dan od 2. do 5, ure popoldne. Obračajte se na njega v vseh obrtniških in tudi političnih zadevah. Poročajte, kje bi se dala ustanoviti Obrtna zveza!
Rok za priložile v davčnih zadevah.
Naše čitatelje bi radi opozorili na neko zelo važno naredbo, ki je v veljavi od lanskega leta dalje.
Za razne vrste davkov, zlasti pa za davek od hišne najemščine, za občno pridob-nino (patent), za dohodnino in rentnino so se pošiljali do leta 1921 vedno plačilni nalogi. Zakon o proračunskih dvanajstinah z dne 27. junija 1921, Uradni list št. 90 iz 1. 1921, je pa določil tukaj dve novi odredbi, namreč:
1. daseplačilni nalogisploh več ne pošiljajo,
2. da se je prizivni rok, to je rok za pritožbo, skrajšal od 30 dni na 15 dni.
Ker je zadeva velike važnosti, bomo pojasnili sedanje določbe nekoliko natančneje.
1. Opustitev pošiljanja plačilnih nalogov.
Plačilni nalogi se pošiljajo samo glede morebitnih ne še izvršenih odmer za leta pred 1921, za tako imenovane odmero® zaostanke.
Za leto 1921, 1922 in za prihodnja leta se pa pošlje plačiliu nalog samo takrat, ako se komu prvič odmeri splošna (občna) pridobnina (patent), rentni davek ali pa dohodnina;
Kdor je dobil torej za leto 1920 ali pa za katero od prejšnjih let glede teh treh davkov že kak plačilni nalog, ta ne dobi nobenega plačilnega naloga več. Odslej je njegova lastna dolžnost, da pravočasno poizve, koliko ima plačati vsako leto.
Za zemljiški in za hišni da* vek se pa sploh nikomur ne pošlje pla* čilnega naloga. Vsak, kdor kupi kako zemljišče ali kako hišo, mora skrbeti sam, da se zglasi pri davčnem uradu in da plača dotični davek. Ta dva davka sta realna davka, to se pravi: posestvo samo mora plačati davek, naj si bo že posestnik ta ali oni. Davčni urad ga terja od vsakokratnega posestnika.
Podjetja, Id so zavezana javnemu polaganju računov (hranilnice, zadruge, kon-sumna društva itd.) plačujejo namesto občne pridobnine svoj davek po II. poglavju zakona o osebnih davkih, tako imenovano posebno pridobnino. Za ta davek se pošiljajo plačilni nalogi še nadalje.
2.	Vpogled v odmerne izkaze.
Prvih 15 dni vsakega četrtletja, torej, prvo polovico meseca januarja, aprila, julija in oktobra so pri davčnih uradih (v Mariboru tudi pri davčnem okrajnem ob-lastvu in v Ljubljani tudi pri davčni administraciji) odmerni izkazi razgrnjeni, da jih davčni zavezanci lahko vpo-gledajo. Razen tega so razgrnjeni izvlečki iz teh izkazov tudi pri posameznih občinskih uradih.
Ti odmerni izkazi vsebujejo one predpise, ki so se odmerili v predidočem četrtletju. Vsak davčni zavezanec poizve torej lahko, če se mu je tekom zadnjih treh mesecev kak davek na novo odmeril ter ga naj primerja s prejšnjim predpisom.
Če se je odmeril davek višje, nego je bil poprej, ter ni ta povišek upravičen, vloži lahko pritožbo, če pa davčni zavezanec ne gre pogledati predpisanih izkazov, izve o povišanem predpisu šele, kadar ga terja davčni urad že za plačilo; takrat je pa pritožba že zamujena in bi bila brezuspešna.
Pripomni se, da se razgrnitev teh predpisnih izkazov objavi z razglasom na občinski deski, v časnikih pa navadno ne, ker zakon tega ne zahteva.
Izjemoma se zna pač zgoditi, da bi bili katerikrat predpisni seznami tudi ° kakem drugem času razgrnjeni; praviloma se pa razgrnejo, kakor rečeno, samo v prvi polovici meseca vsakega četrtletja.
3.	Rok za pritožbo.
Ta znaša od lani naprej samo 15 dni. Šteti se začne rok šele po preteku zadnjega dne razgrnitve odmemih izkazov.
Merodajen je zadnji dan razgrnitve pri °t>Činskem uradu.
Praviloma se začne prizivni rok torej 8 16. januarjem, aprilom itd. ter se neha 8 30. januarjem, 30. aprilom, 30. julijem 30. oktobrom.
Ako bi vložil kdo pritožbo šele 16. dan P° zadnjem dnevu razgrnitve, to je šele
31. januarja, bi bila pritožba že zamujena ter bi se zavrnila.
Ce pade zadnji dan prizivnega roka Ua nedeljo ali na kak splošni praznik, 6e vloži pritožba vendar tudi še lahko na naslednji delavnik.
Pritožbo je vložiti (kolkovano s 8 Din) vselej pri onem davčnem °krajnem oblastvu (v Ljubljani 2a mesto pri davčni administraciji), ki je davek odmerilo, torej ne pri davčnem uradu, še manj pa pri občinskem Uradu. — Za rešitev pritožbe ni treba priložiti nikakega posebnega kolka.
Ako se pošlje pritožba po pošti pod Priporočilom (rekomandirano), 86 vzame, da je prišla na davčno okrajno °blastvo že oni dan, ko se je oddala na Pošto. To je zelo ugodno za te, ki narede Pritožbo iz kateregakoli vzroka morebiti 8ele zadnji dan, pa prebivajo kje drugod lu ne v onem kraju, kjer je davčno okrajno pblastvo. Nesejo jo lahko kar na pošto ter Pošljejo rekomandirano. To velja tako, kakor da bi jo oddali še isti dan naravnost davčnemu okrajnemu oblastvu samemu.
Če bi kdo ne mogel vložiti pritožbe Pravočasno, prosi lahko za podaljšanje prizivnega roka. Prošnja mora biti vložena vendar še prej nego preteče ves 15 dnevni prizivni rok. Navesti je seve jehtne razloge. Prošnjo je kolkovati s kolkom za 2 Din. Za rešitev te prošnje ni treba priložiti nikakega posebnega kolka.
Vsak, ki se misli pritožiti, poizve poprej odmerno podlago, ker se zagore napačni predpis samo na> ta način UsPešno izpodbijati. Prošnjo za odmerno P°dlago je vložiti pri davčnem okrajnem oblastvu (v Ljubljani za mesto pri davčni administraciji) ravno tako še prej nego Preteče 15 dnevni prizivni rok. K o 1 k o -vatijoje z 2 Din. Za rešitev ni treba Priložiti nikakega posebnega kolka. — Od °Uega dne naprej, ko je davčni zavezanec vložil prošnjo za odmerno podlago, pa do dne, dokler se mu ta podlaga ne vroči, je Prizivni rok prekinjen, to se pravi, ti dnevi 86 v onih 15 dni ne računijo.
Upravništvo opozarja vse cenjene naročnike, da naj blagovolijo čimprej poravnati naročnino. Obstoj lista je nemogoč, če Se. ga sproti ne plačuje. Položnice so bile Priložene prvi številki. Naznanja se tudi, oa razen par izvodov 3. številke nimamo Uobene več na razpolago, ker so nam vse Pošle.
w
Cebelni vosek
suhe satine in odpadke sveč
kupuje po najvišji dnevni ceni
J* Kopač, svečar v Ljubljani
Celovška cesta št. 90.
Dopisi.
Kamnik. Gotovo ste pri Jug. Obrtni Zvezi v Ljubljani prepričani, da pri nas ni obrtnikov ali pa da so sami politični nasprotniki, ker drugače bi se gotovo tudi že potrudili dd nas. Povem Vam, da nas je zadostno število, samo premalo samozavesti imamo. Še vedno smo včlanjeni v Obrtnem društvu, dasiravno že zdavnaj vemo, da je to društvo samo privesek nasprotne organizacije. Sicer g. obrtniki, po večini liberalci, vedno trdijo, da Obrtno društvo nima nikake zveze s kako politično stranko, češ, da je nadstrankarsko, a splošno se pa ve, kako so posameznim obrtnikom, članom omenjenega društva, pomagali v
Odgovorni urednik: Ivan Ogrin. — Izdajatelj in založnik: Jugoslovanska obrtna zveza v Ljubljani. Tiska: Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
HiiiiiimiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiuiiimmiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiig
I^onfekeijska tovarna
družba z o. z. E
| Ujubljana, Emonska eesta 8. |
= Brzojavke: Frande, Ljubljana. Tel. interurb. 313. =
= Tovarna: Dunajska cesta - Stožice 48. Tel.532. i
E Moderna, po čoiketn naCIau urejena konfekcijska tovarna za E = Izdelovanje vsakovrstne motke konfekcije In raznih uniform. |
NaJveEja tovarna te vrste v Sloveniji. Zastopstvo prvih Ceiklh tovarn sukna.
Samo na debelo!
= Sprejemajo se zanesljivi, trezni krojaški delavci. = ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiid
v lastnem domu - Miklošičeva cesta 6
obrestuje hranilne vloge po čistih
3%
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem leta 1918 nad 43 milijonov kron vlog in nad 1,100.000 kron rezervnih zakladov.
L]ndska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.
Idddddd
Belgradu intervenirati razni Puceljni za znižanje davkov in jim to tudi izposlovali. Vprašam ponižno, zakaj pa še do danes ni bil znižan davek tudi kakemu našemu obrtniku, včlanjenemu pri takozvanem nadstrankarskem obrtnem društvu? Obrtniki, ali bomo res še nadalje slepomišili v obrtnem društvu? Ali nam res ni nič več za povzdigo obrtnega stanu, Ida podpiramo društvo, ki je zato tukaj, da priredi vsako leto enkrat veselico s plesom in nič drugega koristnejšega? O strokovnih predavanjih ali o strokovnih knjigah in revijah sploh ni govora! Obtmiki, zadnji čas je, da se predramite in se pridružite Jugoslovanski obrtni zvezi, organizaciji, ki Vam bo res nudila vsestransko pomoč!
Zaveden obrtnik.
ono izarsivo reier bti
v Spodnji Šiški, Gosposvetska cesta 136
prevzema vsa v mizarsko stroko spadajoča dela, zlasti stavbeno mizarstvo. — Cene primerne, delo solidno, postrežba točna-
HM
i sin.
Prej:
L BAHOVEC nasledniki.
Tovarna na Duplici p. Kamniku
STOLARSTVO
Upognjeno pohištvo
Prešini furnirji zastole io mizarstva
PARKETI Rezani les
Interurb. telefon: pisarna: Ljubljana 266, tovarna: Kamnik 4.
Telegrami: Ljubljana Ingenieur Remec, Kamnik REMEC - CO.
itmum
m
®
m
d
d
d
d
d
d
d
d
Joško Uidetič, Tržič
Kleparska delavnica.
Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča dela, stavbna in galanterijska. Pokrivanje vseh vrst streh in zvonikov. Zaloge galanterije so domačega izdelka. Izdelovanje ornamentov in okraskov. Napeljava vodovodov.
Postrežba točna, delo solidno, cene zmerne, ddddddddddddddddddddddddddddd
d d
d
v Ljubljani
je edini slovenski zavarovalni zavod, ki zavaruje proti požarnim škodam poslopja, premičnine in poljske pridelke. — Sprejema živ-ljenska zavarovanja v vseh kombinacijah. ©©©©0©©©©0©0©©©0
d ca er ca ca cacnc^ naaanciac
d
j 5tavbno podjetje
° Ivan Ogrin
Ljubljana,
Gruberjevo nabrežje St. 8.
Prevzema vsa zidarska in druga stavbna dela. Izdaja strokovna mnenja, izvršuje naCrte in proračune.
Delo solidno. EšJJ Primerno nizke cene.
nnr-innf-innnnnnaana
F
'S
:
:
Stavbno podjetje {
Ustan.
1850
Ustan.
1850
>
arhitekt in mestni stavbenik Ljubljana, Gosposvetska cesta 10
se priporoča za vsa v to stroko , spadajoča dela. —■ IzvrSuje tozadevne načrte in proračune. ,
GOSPODARSKA ZVEZA
centrala za skupni nakup in prodajo v Ljubljani, reg. zadr. z omej. zav.
Stalna zaloga poljedelskih strojev: motorjev, mlatilnic, vitljev, slamo- in reporeznic, brzoparilnikov, plugov, bran, Čistilnikov i. t. d.
Prodaja umetnih gnojil, kolonijalnega in špecerijskega blaga ter poljskih pridelkov.
Zaloga pristnega domačega in ogrskega vina, žganja i. t d.
Lastna izdelovalnica in prekajevalnica klobas. Lastna željama.
IH. Kuštrin, Ljubljana
Tehniški, elektrotehniški in gumijevi predmeti na drobno in na debelo. - Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev tovarne Walter Martiny v Turinu. - Na razpolago je hidraulična stiskalnica za mont. gumijastih obročev za tovorne automobile.
CENTRRLfl: Ljubljana, Rimska cesta 2
Telefon 588 — Brzojavke: KuStrin, Ljubljana. PODRUŽNICE: Ljubljana, Dunajska cesta 20 — Telefon 470.
Maribor, Jurčičeva ulica 9 — Telefon 133 Beograd, Knez Mihajlova ulica 1.
iBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBIg
S
m
m
3 Ml
3
a m
1BBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
r. z. z n. z.
v Ljubljani, Pražakova ulica št. 3
sprejema hranilne vloge, daje posojila na zastave, odstope računov, eskomptira menice itd.
[3
®
H
M
3
II
ID
g
Zadružna gospodarska banka
v Jujubljani
posluje začasno v prostorih Eadružne zveze
^Dunajska cesta 38/1. ^
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. x
imrmOTTOgprnmTnmmHnnHTmHHHHHHHiaHmmHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHBfl