Kaj je novega? Prihodnja številka »Gospodarja« prinese slike in »Gospodarske novice«. Važna Slomškova obletnica. Letos v juniju je minilo 75 let, odkar je škof Slomšek ustanovil za versko in kulturno žMjenje važno nabožno družbo, ko je — da govorimo s Slomškovimi besedami — »vsadil v predragi vrt naše matere katoliške cerkve žlahtno drevo bratovšcine sv. Girila in Metoda.« Škof A. M. Slomšek je bil bistroumen mož in dober organizator. Hotel }e za svojo ustanovo najprej pridobiti in navdušiti voditelje vernega Ijudstva. Meseca junija leta 1851 so biili njegovi duhovniki zbrani pri duhovnih vajah v Brežicah. Pri tej priložnosti je hotel Slomšek duhovščini prediložiti novo ustanovo, jih povabiti k pristopu in navdušiti za delo. Toda na potu je smrtno nevarno zboM in posilal duhovnikom samo pismeno va- bilo. Vabilo nevarno bolnega ljubljenega škofa je napra- vilo globok vtis in je tmelo velik uspeh. Izmed 60 zbra- nih duhovniikov je k bratovščdni prisfopilo ofcoii 50 duhov- jjjkov, kf so idejo širili med sobrati in med ljudstvom. Na- slednje le<to je Slomsek že poročail o uspehu tega povabila: »Veselo in enih misli je bilo povabljenje sprejeto; veliko iih je pristopilo k temu društvu, ne le samo iz moje, am- pak tudi iz sosednjdh skofij, na Ogrskem in v Galiciji je iiaša bratovščina posebno veselo pohvalo našla. Na ti- ooče vernih duhovnov in neduhovnov z nami že kvišku srce in roke vzidguje k Očetu ene ediine resnice in ldu- bezni.« Leta 1854 je pisal: »Mnogo pobožnih škofov in du- hovnov je po svojih škofijah in duhovnijah raširilo (naše mlado drevo) in ga tako skrbno okopalo, da je prirastlo lepo drevo, ki svoje veje po Slovenskem, Nemškem, Češ- kem in Ogrskem prav ve§elo razprostira in zeleni.« Za društveno cerkev je dolooil cerkev sv. Jožefa nad Celjem in skrbel, da se je v tej cerkvi postavil oltar sv. Cirila in Metoda. Preprosta Slomškova ustaniova je knela velik po- men za versko in kulturno življenje našega naroda. Slom- šek je znal lepo spojiti versko in narodno idejo, narodne- mu prosvetnerrm delu je vtisnil verski pečat in pokazal pot, kako naj bi Slovenci utrjevali verske in narodne tra- dicije. S preprosto versko ustanovo je posegel dalec preko mej slcvenske domovine; njegova ideja je dosegla velike uspehe med katoliškimi Slovani in celo med nesilovan- skimi narodi. Sloveneem in drugim Slovanom je pokazal, kako važno nalogo bi mogli izvrševati v okvirju veaoijne oerkve in v družini krščanskih narodov. Letošnji novomašniki. 27. 1 m. je škof dr. Kajrlin posvetil v mariiborski stolnici sledeče bogoslovce, ki bodo na to imeii novo sv. mašo oz. primicijo v naSlednjem redu: Boštele Anton, Sv. Miklavž nad Laškim 4. julija, paridigar Jožef Krošl, podravnatelj v dešk. semenišču v Mariboru, Jaš Karl, Št. Ilj nad Turjakom, 11. tjulija. Pivec Vinko, Špitalič pri Konjdcah, 18. ijulija, pridigar Zidanšek Jakob, kaplan v Rajhenburgu. Pribožič Peter, Rajhenburg, 18. julija, prddigar Jurij Mihael Pribožič, kaplan pri Sv. To•raažu pri Ormožu, Rataj Anton, Sv. Jurij ob južni železnici, 11. julija, pridigar Žgank Ferdinand, župnik Sv. Kunigunda na Pohorju. Rihter Jakob, Nova Štifta pni Gornjem gradu, 25. julija, pridigar dr. Martin Matek, stolni prošt v Mariboru. Ulaga Tomaž, Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah, 11. julija, pridigar Franc Moravec, stolni župnik v Mariboru. Zalošnik Gregor, Slovenska Bdatrica, 11. julija, pridigar monsiignor dr. An-ton Jerovšek, ravnatelj tiskarne sy. Cirila y MaTiboru. "VVeingerl Stanko, Sv. Barbara v S1oy. goricah, 8. avgusta, pridigar Terstenjak Ernest, upravitelj župnije Sv. Jurij ob Pesnici. Presvetli vladika dr. Andrej Karlin je na praznik sv. Petra in Pavla posvetil tudi ljubIjanske novomašnike, ker je ljiubljanski škof dr. Jeglič odpotoval v Ameriko na evharistični kongres v Ghikago. Smrt delarnega gotpoda župnika. ˇ Gornji Radgoni je preminul t sredo tamošnji gospod župnik Anton Kocbek po daljšem bolehanju. Pogreb se bo Tršil t petek, ob 10. uri dopoldne. TeS o smrti in pogrebu prihodnjič. Župnijskim uradom se z ozirom na pomanjkanje stolpnih urarjev sporoča, da bira y Smarju pri Jelšah izkuSen stolpni urar Martin Jesenek, ki že nad 30 let naprarlja in popraylja stolpne ure, med številnimi tudi frančiškansko y Mariboru. Je odločno krščanski mož, yesten delayec in Tsega priporočila rreden. i. Požar r Bresternici pri Mariboru. Zadnji pondeljek je pogorel iz deslej še nepojasnjenega vzroka posestnik Radnjak. Zgorela je hiša in gospouarsko poslopje. Gasilno dela sta rršili e yso požrtvovalnostjo požarni brambi iz Maribora in Studencey. Velika narodna slavnost pri Šmarjeti ob Pesnici. Že sedaj opozarjamo na veliko narodno slavnost, katero priredi podružnica Jugosl. matice pri Šmarjeti ob Pesnici v nedeljo dne 11. julija t. 1. Vsa narodna društva in aM-Sne korporaoije v Matriboru in v okolici pa pTosimo, da ta dan ne napovejo po možnosti silionih prireditev, marvec jdh prisrono vabimo, da dne 11. julija pohifijo k nam, obmejnim Slovenjegoričanom, kateri jih pbomo pozdravili najiskreneje! I«premembe voenega reda na avtoprometu Maribor—Kungota—Sv. Jurij ob Pesnici. Od 1. julija t. 1. vozi redno osebni avtobus iz Sv. Jurja ob Pesuici proti Mariboru ob lAl. uri zjutraj. Nazaj iz Maribora popoldne ob 13. uri od postaje gostilna pri Črnem orln, Grajski trg. Cene znatno znižane. Sprejemajo se tudi ¦aročila za izredne yoinje na tej progi po najnižjih cenah. Poštna. vožnja — artopromet Zg. St. Kungota—Maribor. — DneTno enkratna Tožnja, in sicer: odpelje \z Zg. Sv. Kungote ob 7. uri, pride v Maribor, kolodvcr ob 8. uri. Iz Maribora kolodror ¦e odpelje ob 13. uri in pride y Zg. St. Kungoto ob 14. uri. Vozne cene ra osebo: Svečina—Maribor 15 D, Zg. Sy. Kungota—Maribor 10 D, Sp. Sy. Kungota— Maribor 7.50 D. Enake cene reljajo tudi ea obralno smer. Nov ylak na leleznici Maribor—Št. Ilj. Oboine v okolišu Pesnice, Jarenme in št. Ilja so letos meseca aprila izročile meni prošnjo na ministrstvo in ravnateljstvo železnic za uvedbo drugega dopoldanskega osebnega vlaka med Mariborom vn Št. Iljem. Da bi bila prošnja ugodno rešena, sem osebno interveniral v ministrstvu v Beogradu in pri ravnateljstvu v Ljubljani. Vložil sem tudi posebno pismeno vprašanje v skupščini. Dne 25. junija sem dobil iz ministrstva odgovor, da je drugi osebni vlak dovoljen. Vozil bo od 1. julija t. 1. naprej. Odhod iz Maribora ob 8. uri 10 miinut, odhod iz Pesnice pol devet, prihod v Št. Uj ob 8. uri 42 minut. Povratek iz Št. Ilja ob 9. uri 7 minut, odhod iz Pesnice ob četrt na deset, prihod v Maribor ob pol desetih; Prejšnji trije vlaki oslanejo. Franjo Žebot, narodni poslanec. Jareninske novice. Sadno drevje je spomladi kazalo zelo lepo, a vedno deževje je zakinilo, d ajabolk ne bo posebno obilo. V vinogradu se je pojavil grozdni črv, ki v veliki meri pokončuje grozdje. Tudi peronospora že inoeno nastopa. — Znani gospod, ki je med vojno od hiše do hiše agitiral za avstrijsko vojno posajilo in je bil za tisočake,  katere je zvabil iz ubogega ljudstva, od cesarja odlikovan,  je bll glavni agitator za shod liberalnih žerjavovcev in  pivkovcev. Mož vedno pravi, da je nad strankami, ali sedaj je pokazal svojo pravo barvo. On ve, na je 99% prebivailstva v jareninski župniji pToti liberalni (samostojnoedmokratski stranki), a vendar si še drzne poročati v »Tabor« in »Jutro«, da je Jarenina za demokrate. Svetujemo mu, naj raje objavi v »Taboru« in »Jutru« tiste njegove pesmi o Francu Jožefu. Pisec teh vrstic ima še en tak mastni komad shranjen. Ker se označeni gos^pod razume na politiko približno tako kakor zajec na boben, radi tega mu svetujemo naj raje gre zopet v »klerikalne« kleti sladko vince pit in pesnikovat. — Glavni Radičev general Joža je .postavil v program svoje stranke novo tocko: Pretepavamje (po hrvatsko »batinanje«) lastnih žen. Dobro bi bilo, če bi Radicev Joža to pri cerkvi naznanil. SiloTit požar pri Sv. Lo-rrenen na Drarskem polja. Dan pred *Y. Petrom in Paylom opoldne je y sredini vasi Apače izbruhnil požar, ki se je bliskovito razširil do južnega konca vasi ter se ob drugi strani ceste Yrnil ropet čez sredino vasi nazaj; silen veter je cele oblake plamenoy metal od strehe do strehe, a te so skoro yse bile slamnate. Kmalu so sicer prihiteli domači gasilci od Sy. Loyrenca in Strnišča, potem \i Ptuja, Maribora, Hajdine in Cirkoyec, toda Łe je bilo 26 hiš i ysemi poslopji žrtey plamenoY. Mnogokje ljudi sploh doma ni bilo, ampak na travnikih. Samo par posestnikov je tako srečnih, da jim je Ysaj nad stanoyanjskim delom ostala streha iz opeke, drugo je Egorelo yse do tal. Beda je strašna: saj poldruga stotina ljudi nima ne strehe, ne obleke, ne trohice žiyeža, rešili so giolo ižvljenje in veiinoma rsaj" žiyino, kateri pa nimajo kaj pokladati. Pogorelci so izrečine mali posestniki in kočarji, ki sedaj razen koščeka remlje nimajo ničesar, zavarovani pa so bili veliko prenizko. Usmiljeria srca, nudite krščansko pomoč syojim hudo obiskanim bratom in sestrain. Bog vam bo plačnik! Smrt dr. Jurtele. Dne 28. junija, ob pol štirih je umrl dr. Fr. Jurtela, odyetnik v Ptuju. Važno Jja splavarje. Komanda pontonirskega bataljoina v Ptuiju obvešča, da 3e bodo vršile počenši s 1. julijem na DraVd vojaške vaje in sicer na prostoru 300—500 metrov nižje žeJezniškega mostu. Opozarjajo se splavanji, da je vožnja na tem mestu prepovedana in sicer ob delaivnildh od 6 ure zjutraj do 11 iire predpoldan in od 3 (15) ure do 6 (18) ure j>opo]dan do kcmca oktobra. — Straža bo postavljena 1 km 300 m višje od voznega mosfa na desni obali ter bo dajala znake z rdečo-belo signalno plosčo. Splavanji in druge osebe, ki se bavijo s plovbo, morajo pristati, ko opazijo signal, in to najmanj 300 m n-ižje o dstraže; v protivnem slučaju nosijo odcrovornost za vse slucaje nastale nesreče ali škode splavarji odnosno oaebe, na katerih račun se vrši splavljenije. Ob nedeljah in praznikiih se vaje ne vrše in je plovba s splavi celi dan prosta. — Otvoritey nove žel. postaje Pugcnci pri Ormožn, Dne 29. ju- nija je bila otvorjena nova železniška postaja PušencL Za otvoritey so domačini pripravili v znak svojega veselja pravo ljudsko slavnost. Novi kolodvor so bogalo okinčali in sami v najboljšem raipoloženju pričakovali otvoriteljev, ki so se pripeljali v posebnem salonskem vozu z vlakom iz Maribora. Na novi postaji je otroritelje pozdravila mladina in jitn poklonila cvetje. Nato je ije pozdravil župan občine Pušenci, gospod Skoliber in gospod SenCar. Po cerkveni blagoslovitvi je gospod inž. Vargazon imel učinkoyit nagovor na požrtvovalno ljudstvo, ki je s svojim sodeloranjem omogočilo novo postajališče. Ganljiri prizori pri pogrebu cigana. Na pokopališču Y Breznu nad Mariborom so izročili te dni materi zemlji truplo 56 let slarega ciganskega muzikanta Alozija Roj, ki je bil katoličan. Kakor znano, je v Ribnici na Pohorju ciganska naselbina, ki je tjekaj tudi pristojna. 0 smrli cigana Roja so bili njegovi plemenski bratje in tovariši obveščeni potom telefona in brzojava. Ob cdprtem grobu se ej zbralo celo veliko ciganov, ki so na ganljiv način plakali za pokojnim. Ko je opravil gospod brezenški župnik mrtvaške obrcde, je stopilo več ciganov pred odprti grob. Poglede uprte t krsto in solznih oči so zaigrali rajnemu tako ganljiYo posl.ovilno pesem, da je ganilo goslanje vse navzoče do sola. Tako ganljivega pogreba, kakor ga je imel Alojzij Roj na Brez¦em, ne pomnijo y Dravski dolini. Otrok umrl t gozdu od gladu. V Breznu nad MariboTom se je egodil ta-le žalosten slučaj: Sinko Gšpandlovega kajšlerja je šel y spremstvu svoje 5 letne sestrice Marije Robnik na povelje starišey po vodo. Da bi se vrnil tem hitreje z vodo, je pustil sestrioo pri studencu y gozdu in jej naročil, naj počaka nanj, ker bo priiel po njo takoj. Ko se je vrnil dečko k izvirku, ni bilo slabov amne sestrice nikjer. Vso iskanje in klicanje je bilo zaman. Ker ni bilo otroka na spregled kar celi teden, se je lotila iskanja žandarmerija y spremstvu Brezenčanov. A tudi to iskanje ni rodilo nobenega uspeha. Se le kaka dva dni potem je našel slučajno eden od BrezenčanoY v gozdu nekoliko proč od zgoraj omenjenega studenca otroka ležečega ta grmovjem mrtvega. Dekletce pri •laboumnosti ni čakalo na brata, ampak je krenilo kar samo po gozdu, se izgubilo in umrlo od gladu. Klicanje je bilo zastonj, ker ja bil otrok gluh. Novice iij Rogaške Slatine. Naše Ijudstvo je v političnem oziru sosednim hrvatskim Zagorcera enakovreden ssosed; rado posluša demagogijo. To dobro znajo agenti raznih koristolovskih strank, ki računajo le od danes na ijutri, ter pridno prihajajo lovit nerazsodne kaldne na limanice. Hvala Bogu, da se je v dveh volilnih bojih čvrsto utrdil kader naših zavednih imož, ki j±^ ni vec mogoče omajati kakor trstiko z vetrom. Na Slatini tipajo med aelavci socijalni deraokrati, kd v državi prav nič ne pomenijo ker nimajo v državnem zboru niti enega poslanca. — Veliko političnega zlata bi rada iz danega položaja skovala a svojo agitacijo za »Km©tski list« in za Radičevo propalo »republiko« ter za žalostne ostanke Pucljeve »samostojne« stranke slatinska triperesna deteljica Španiček-Kert-Vrbovšek, ki ji pridno selcundirajo veljaki iz raznih skrahiranih strank, zlasti na shodih, kjer so jim dobrodošli tudi hrvatski židi. — Naval »Jutrovske« »Domovine« se jepolegel, demokrati imajo čez glavo posla z raznimi osebnimi intrigami in denuncijacijami. Ljudstvo je do dobra spoznalo pisanje »Domovine«, pozna pa tudi slatinske veIjake, ki so poskušali svojo srečo že v raznih strankah. — Tudi radikale imamo, ki pa s svojo aventuro nimaijo višjega cilja, nego neutrailizirati vpliv demokratske oblastnosti. — Pa naj kdo rece, da ni zabavna ta pisana komedija! Dames obhaijajo rtsa Slatini z velikimi slovesnostmi Vidov dan. — Pretekli teden smo k večnemu počitku položili telesne ostanke velikega trpina Jožefa Bercko iz Topol, ki je po osemletnem strašnem trpljenju radi kostne jetike sledil pred nekaj meseoi v Ljubljani umrli sestri. »Bralno društvo pri Sv. Krdžu« ponovi v svojem društvenem domu pritiodnjo nedeljo, nde 4. juilija lepo in pretresljivo igro »Krivoprisežnik«. Noyi -sTonoYi na Bufah. Sobota, dne 26. junija je bil za farane bučke fare slovesen dan, katerega je zelo težko pričakovalo staro in mlado. Tega dne so Buče dobile zopet nove zvonove, katere so dolga leta po yojni tako težko pogrešale. Posestnild Anton BoTha, Franc Reberšek jn Anton Pavlič so pripeljali iz postaje Poljčane tri zvonove, težke 1325, 625 in 228 kg. Staro in mlado iz bučke fare z gospodom župnikom na čelu jim je hitelo na proti do Prelarke, kjer so postavili krasen slavolok. ker pa so se vozniki nekaj zakasnili, ljudstvo ni yeč izdržalo, vse je šlo dalje po cesti, dokler niso srečali svoijh novih prijateljev v Imenem. Od tu se je razvil krasen sprevod z jezdeci in kolesarji na čelu, dalje Marijina družba, mladina, sploh Tse, kar se more na Bučah gibati. Pri bučkl cerkyi je sledil Tnorič slovesen sprejem. Govoril ¦je kozjanski č. g. dekan Tomažič ter s krasnimi bescdarai ganil ijudstvo do solz. Povdarjal je požrtvovalnost bučkih faranor, ki so edini iz cele dekanije »voje iTonove že plačali. — Prihodnji pondeljek jih bo slovesno blagosloril sam prevzv. škof dr. Andrej Karlin, ki bo opravil naslednji dan, torek, na Bučah sv. birmo. Novic*s od Sy. Jederte nad Laškim. Nove križe so dali postayili in blagosloyiti t mesecu juniju: Fermetcm na Za^ratih ysled zaobljube izza vojske; g. Ana Mayr je dala svojega y Rečici presoviti iz hvaležnosti, da je bila kakor po čudežu rešena iz hudih gospodarskih neprilik; kužno znamenje poleg križa je dal posestnLk Gračar poprariti; prenoyljen križ je tudi pri Klayerniku v Sedražu kot spomin na živinske bolezni, srečno odvrnjene. — Poročila se je Marija HedelnoYa y Trnovem s finančnim uradnikom Josipom Gcriškom. Gledališko igro >Sodba< je uprizorilo Prosvetno društvo. Solski otroci pa so imeli ljubko prireditey s petjem, deklamacijami, igro >Lažnjiya Milena< in abstinentskira .•elverogovorom. Naši Rečičani izražajo vedno glasneje željo, da -ibi dobili podružno cerkey, ter imeli y svoji sredi zvon, ki ga nekateri le redko, samo ob ugodnem yetru slišijo. Ali se bo ta misol uresničila, je pri sedanjih razmerah Teliko vprašanje, zlasti, ker še župnijska cerkey in goljika podružnica potrebujeta Y8aka vsaj ie en zvon. KRVAVI SPOPADI V LJUBLJANI. Lefošnji Vidovdan se je praznoval v Ljubljam • krvjo an spopadom. Na ulici so trčile skupaj čete Onjuneev in polioije in nastal je boj ter je terj-al številne žrtve, ki eame niso vedele, zakaj so morale tvegati žMjenije. Polingiia je sedaj sama izskusila, da je bilo napačno njeno po:®ti>pa!nije proti Orjuni v času, ko je ta napadala mirne Ijudi ter jih brez vzroka ogrožala. Takrat so oblasti to po popolnoma mirno gledaile in sedaj so v Ljubljani žele prve -sadove tega napačnega postopanja. Do spopada je prdšlo radi prepovedi, da se ne smejo vršiti v Šdenburgovi ulioi kjer se nabaja italijanski kon:«ulat, demonstracLje. — Orjuna je imela v Trbovljah slavoo&t iin popoldan se je vrnila v Ljublijano. Hoteli so napraviti slavnosten pohod po mestu. Policija jim je sprevod doTolila le, da ne smejo korakati skozi Šelenburgovo ^ilico, kjer se nahaja dtalijanski konzulat. Omenijeno ulico je polioija močno zastražila in Orjunašem, ki so hoteli pohod po ulici vzlic prepovedi nadaljevati, to zaibranila. Orjuna je bila radi tega zelo ogorčena. Proti večeru je skušala vnovič prodreti skozi prepovedane ulice toda naletela je zopet na policijako sfražo, ki je branila prehod. — Itfed prepirom dn prerivanjem je nenadoma pocil strel, ki je dal znak za splosen spopad. Poldcija kot Orjunaši so polegli po tleh v rojne vrste in pričelo se je aplošno streIjanje, kot na fronti. Padlo je okrog 100 strelov. Na obeh ;«traneh je bilo preoaj žrtev. Od polioije so bili težko rajeni tudi trije višji uradniki, od orjuncev pa je obležalo 6 ranjenoev. Takoj po spopadu je dobila policija ojacemje in •rjunasi so se umalaiili. Zasledovale so jih patrulje orožBikor in policije, ki so izvršile več aretacij. DVA TEŽKA ZLOCINA V LJUBLJANI. V nedeljo, 27. junija sta se v Ljubljani in v Štepanji va&i dogodila dva žalostna zlocina. Na Resljevi cesti je slreljal bivši državni uradnik Ciril Žargi na svajo ženo ter .jo težko rarii'1, da se bori s smrtjo. Žargi je znan pijanec, ki je vedno zlostavljal svojo ženo. Imel je na Gorenjsikein svojo ljubico, radi katere je celo poneveril veojo svoto denarja. Ko se je v nedeljo vrnil domov, ga je žena karala, kar ga je tako razjezilo, da jo je napadel ter končno oddal na njo dva strela, ki sta jo pogodila. Imela je še foliko moči, da je pobegnila k svoji sosedi. Tam pa se je zgru- -»dila nezavestna. Žargi je po zločiBU odšel od doma v neko vinako klet, fcjer so ga aretirali. — Drugi zlocdn se je do^godil istega dne v Štepanji vasi. Užitninski paznik Franc Toimšič je ustreldl svojega svaka Lovrenca Lavrdča. Zadel ;ga je smrtno in Lavrič je med prevozom v bolnico izdihnil. Tomžič se zagovarja, da je streljal v silobranu. KRVAVO ZBOROVANJE RADICEVCEV. V Bajmoku v Vojvodini se je vršila v pondeljek, 28. t. m. veliko zborovanje radičevcev. Govoril je radičevski poslanec Neudorfer in udeležilo se ga je kakth 1000 oseb. Ko je govornik pričel svoj govor s pozdrai\rom »Hvaljen Jezus Kristus«, je navialila velika množica navzočih dobrovoljcev na zborovalce ter jih razgnala na vse strani. Navzoca žanderraerija je bila brez moči. V pretepu je bilo iežko in lahko ranjenih oki-og 30 oseb. Radičevci so morali potem zborovati v neki gostilni pod zaščito orožniških baJonetov. — 8. avgusta bivši bojevniki na Brezje! Naš praznik je to, naš dan možate ljubezni, preiskušenega bratstva, neomahljivega medsebajnega zaupanja porojenega v strašnih tiipib vojnih grozot. Zato tovariši pripravite se! Polovična vožnja je zagotovljena. 8. avgusta vsi na Brezjel Odbor Z. S. V. Zdravljenje vojnih invalidov y Toplicah pri Noyem mestu se prične dne C. julija t. 1. za vse invalide ljubljanske in mariborske ¦eblasti. Zdravljenje obsega radioemanacijske kopelji, po potrebi mehanoterapijo, za ves čas zdravljenja pa brezplačno popolno oskrbo (hrano in stanovanje) y Invalidskem domu v Toplicah. — Pravioo do brezplačnega zdravljenja ima vsak vojni mvalid po določilih člena 10 invalidskega zakona: 1. Oni, ki je radi revmatičnih in sorodnih bolezni oglašen za vojnega invalida, brezpogojno. 2. Vsak drugi lc pod pogojem, ce prinese potrdilo pristojnega davčnega urada, da ne plača nad 20 D neposrednega davka im da predloži zdravniško irpričevalo uradnega tdravnika, da je radi revmatičnih bolezni zdravljenja y toplicah neobhodno potreben. Prošnje, opremljene s spredaj navedenimi dokazili, je predlagati velikemu županu Ijubljanske oblasti neposredno. Inyalidi, ki so prošnje že vložili, toda jih niso opremili y gornjcm smislu, naj nemudoma naknadno predložijo potrebna dokazila. Dobo zdravljena določi y vsakem posameznem primeru kopališčni zdravnik povodom prye preiskave. Opozarja se končno na to, da je nastavitev le skupna v invalidskem domu, ker dosedanji točeni prostori v baraki niso yeS na razpolago. Želozarna v kravjem trebuhu. V iužnonemški občini Neurodth je mesar zaklal kravo, v čdje trebuhu so našli raznovrstno že-lez.je,- žeblje, gumbe, denar, ključe, kame»je, kosti in drugega blaga za dva kilograma. Umobolna ženska je prestrašila celo mesto. V nekom tmestecu v Podkarpatski Rusijl je blazna žena prerokovala, i& ae bo prepadla v zemljo cela mestna cetrt. Ker je pretrivalstvo kulturno še prece] mostalo, so }i Ijudje verjeli in |e nastala huda panika. Preplašeni probivalci so se poveiou rasedili iz u»odne-ja »estneg* dek ia vse je s stra- hom pričakovalo, kako se bo odprla zemlja i-n »požrla« hiše. Pa je napoSiil napovedan čas in se ni nic zgodilo. Sedaj šele so lyudje spoznali, da njihova domača prerokmja blazni in so jo izrocili tja, kamor spada. Ustrelili katoliSkega duhovnika. V Smolensku so bolj»eviki ustrelili katoliskega duhovnika Ivana Kovalskega. Zacetkom oktobra mesca so ga zaprli, ker so sumili, da vohuni v prilog Poijske. Obsodili so ga v smrt. Dne 2. januarja se je obsodba izvedla. Ko se je Koval&ki hotel pred smrtjo še prekrižati, ga je boljševik 3 sabljo -udaril po roki. Nato so ga u&trelili. Katolišica cerkev ima novega mucendka. Tajništvo SLS y Celju posluje od 1. julija dalje samo dopoldne od 8.—12. ure. Zakleti grad. Romantična igra y petih dejanjih. Spisal dr. A. Remec. V Ljubljani 1026. Knjiga se dobi v knjigarni sv. Cirila y Mariboru.