Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto • . • $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n NARODA !T H The largest Slovenian Daily n I the United States. last ^sfovensRh ^delavcev v Ameriki. (sBEII Issoed every day except Sundays and legal Holidays. 75,030 Readers. IF0N: C0RTLANDT 2876. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 187». TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 194. — ŠTEV. 194. NEW YORK, MONDAY, AUGUST 18, 1924. — P0NDELJEK, 18. AUGUSTA 1924. VOLUME xxxn. LETNIK. XXXn. UPLO POSL. MATTEOTTIJft SO NASLI ipio umorjenega socialističnega poslanca je ležalo skrito med grmovjem, z ostro pilo v prsih. — Več mesecev so iskali truplo poslanca, ki je bil umorjen na predvečer razkritij, tikajočih se fašistovske korupcije. — Matteotijeva žena je še vedno upala. — Morilec Amerigo Dumini je bil proglašen blaznim. Rim, Italija, 17. avgusta. — Veliko razburjenje je za-fidaln v liiiiin včeraj popoldne, ko se je razširila vest, da I našli truplo voj proti-fa.šistovski >r. Truplo Matteotti-ja so našli karahinjerji v gozdu bli-j Italijanski avijatik je dobro j vr.sila včeraj zvečer, ravno en mesec potem, k'o so se pri-i S«-rofana, nedaleč od Kima. Včeraj popoldne se je mu- pristal v islandskem pristanu in j eela mednarodna pogajanja. 1 v isan in deloma uveljavljen iz Thorshabi. na Faroe otokih. 11:1 zaključni jdenaiui seji londonske konference, ki se je je dobro j vršila vč ----- r..Lstanu in ; <*ela meti------------ -ariši so bili iz-j Govorili so predstavitelji Združenih držav, Anglije, Izjavil j«-, da •(.-1 Francije, Xemeije in Belgije, in govori so se tikali v glav- da pa 11 i bila tako prosta, da bi IlinjDawesa v operacijo, seveda le pod ]>ogojem, da bosta na-... . .. . odobrila francoski in nemški parlament, temveč tudi T„„l„ j, že tako razpadlo, da j. bila mdentifik^ijol^^, ..... povzročala resne t«*žkoee. t Na krovu ilo dotičfiik na lovu. Našli so nago truplo in v prsih jt ičala pila. . ____f nisi. Krnvn n m Ck r» ir« 2L112SZWM.C v _ ______ V]j rešila problem Rubra potom pisanega jamstva Francije. umgiM-Kiia le s pomočjo zlatega zoba ter poročnega prsta-j vreme' VoMdju' katero lda 1x1 izPrazllila Ruhr do 15. avgusta prihodnjega leta.' >a. ki je >c vedno tičal na prstu umorjenega. Čeprav ni:m0rajo ],releteti ameriški armad-1 V naslednjem hočem navesti dejstvo, ki je bilo mogo-)ilo truplo se oficijidno indentificirano, ne more biti niti ni avijatiki, je trajalo celi včeraj.-jodločilnega pomena, da je bil sklenjen dogovor glette tajmanjšega dvoma, da je to truplo Matteotti-ja. j.š»i dau z nezmanjšano silo inlRulira. 1 ruplo je že tako razpadlo, da je bila iiulcirfifikaeija! križarka "Richmond'' je obvesti-j Kancelar Marx je dobil sporočilo, ki naj bi ostalo za Inevi skuujo umorjenega poslanca. la križarko "Milwaukee7'. da po-1 enkrat tajno in sicer od ministrskega predsednika Herrio-Stcviho so<-ijalistični poslanci in časnikarski poroee- 1roC'n,ka„Sm,ith n! Xelson- & n* ta. V tem sporočilu se je glasilo, da bo oktobra meseca. se bodo pričela pogajanja glede mednarodnega posojila ralci s<» odšli na i*>zorišče, a jim ni bilo dovoljeno ogledati j bosta.odleteIa iz IslaiuiiJ*e v Gren- |i truplo. I Vedno so položili truplo v krsto, so poklicali] Iand^°- I Križarka "Raleigh", ki leži v 'bližini Anjrmajrsalika, je sporočila. da je pihal v zadnji noči veter z naglico 45 milj na uro in da barometer še vedno pada. uhoviiika. IvL ga je blagoslovil ter opravil predpisane dirctlc. Kardinal Bislati, ki se je slučajno peljal po cesti v vtomobilu ter videl večjo ljudsko nmožico na tem neobi-ajnem mestu, jo izstopil, da vpraša, kaj se je zgodilo, (ilo-oko je bil potrt, ko je izvedel, da so našli truplo umorjenega poslanca. Zena MatU*ntti-ja. ki se je še vedno oprijemala upa-ja, da njen mož mogoče ni bil umorjen, je bila strašno po-•ta. ko je izvedela, da so našli truplo njenega moža. London, Anglija, 17. avgusta. — V brzojavki iz Rima na Exchange Telegraph se ugotavlja, da so našli v lesu pri JjVrofano truplo, katero so identificirali kot truplo umor-enega poslanca Matteotti-ja. Ciac .mo Matteotti-ja milijonarski socijalistični po-laucc. je bil odveden in umorjen v pričetku junija mese-•a. nedolgo njegovi izjavi, da bo jmel v italijanski po-tlan.-ki zbornici govor, v katerem bo razkrinkal finančno Korupci jo fašistovske vlade. Ta zločin je tako razburil Italijo kot ni bila še nikdar razburjena odkar se je Mussolini polastil vlade, decembra meseca leta 1922. Povzročil je krizo v fašistovski vladi in neposredna posledica zločina je bila stroga cenzura vseh novic, odhajajočih iz Italije v inozemstvo. Tako globoko in splošno je bilo ogorčenje po vsej Italiji, da je bil Mussolini prisiljen obljubiti, da bo preosno-val svoj kabinet in da bo potolažil ljudsko ogorčenje s tem. da bo vtaknil svoje banditske črnosrajčnike v redno armado. Opozicija v poslanski zbornici je' objavila, d,a bo bojkot irala italijanski parlament, dokler ne bo ministrstvo preosnovano na nefašistovski podlagi in dokler ne bodo fašistovske milice ali razpustili ali pa vtaknili v armado. Tmor poslanca je pokazal celemu svetu, da je vzdržala fašistovska vlada svojo silo toliko časa le raditega, ker so i olpe izurjenih in oboroženih teroristov zadušile v Italiji prostost govora in tiska. Številni člani fašist o vskega narodnega sveta, vključno Marinelli-ja, ki je zakladničar fašistovske stranke, so bili aretirani kot sokrivci zločina in številni nauadljni so bili prisiljeni zapustiti svoje vladne službe. Večina aretiranih je izjavila, da je bil Matteotti od- landijo, sta prišla v razburkano morje in močan veter, a rušile«? "Iieid". ki leži ]>ri Revkjavikn. kjer .se mudita avijatika, jt- spo-rtrčil. ila je vreme dobro. Indian Harbor, Labrador. 37. avgusta. — Križarka •Milwaukee-j<* brezžičnim brzojavnim potom obvestila rušilca "Lawrence'7, da bil polet ameriških avijatikov preložen za en dan radi slabega vremena. Vreme je tukaj slabo, a krajevni meteorologi izjavljajo, da se i><> kmalu izboljšalo. Bangkok, Siam, 17. avgusta. — Major Padro ,Zanji. argentinski letalec, ki .se nahaja na poletu krog sveta, je dospel včeraj semkaj iz Tavov. Burma, kjer je bil prisiljen ustaviti se. ker je bila izčrpana njegova zaloga gazoLina. ZLOČINSKI VAL V FANCIJI. GENERAL PERSHING DOSPEL V CHICAGO. Chicago, 111., 17. avgusta. — l>an«'s j»- dospel sem iz Des MVu-iK-s. Ia„ general Pershing. Tukaj se ho mudil par dni ter bo inšpi-ciral vaje 33. divizije ilinoiške narodne milice. PUNCA TOŽI BRIVCA ZA ODŠKODNINO. V Orange, N. J., toži šestnajstih na Marion Friedman brivca Joseph a La Suca za petsto dolarjev odškodnine, ker ji je pri striže-njn las odstrige tudi košček ušesa. Brivec se izgovarja, da je bila deklica na stolu jtiko nemirna. aretiran, ker je vtiho-tapljal inozemce. Havana, Kuba, 17. avgusta. — Kubanske oblasti so aretirale krmarja Jose Loža d a in kapitana Jose Urucha, ker sta na svojem malem parniku spravljala inozemce v Florido. Aretirana sta bila ko sta imela na krovu 27 inozemcev. To so bili večinoma Italijani in sicer iz okolice Pulja, Za prevoz s Kube v Združene države jima je vsakdo plačal po dvesto dolarjev. Kapitan se izgovarja, da je bil namenjen v Nicaraguo, pa je moral pristati ob ameriški obali, ker mu je zmanjkalo premoga in provianta . Pariz, Francija, 1.1. avgusta.— Neobičajen zločinski val je za del Francijo. Kriminologi iščejo pojasnit ve te epidemije umorov, o katerih poročajo listi vsaki dan. Ko so včeraj listi našteli podrobnosti umora nekega ruskega inžinirja v versaillskem vlaku, so našteli nič manj kot šest nadal.>-nih nasilnih smrti v različnih delih dežele. V Parizu so našli neko mlado igralko v njeni sobi z razbito čre-pinjo. Njen ljubimec je osumljen. Neka Italijanka, živeča v Nan-,terre, ki se je naveličala brutalnosti svojega moža. je napadla slednjega z britvijo ter ga nato ustrelila. V bližini Toulouse je bila umorjena mlada kmečka dvojica od moževega brata, ker je bil morilec mnenja, da je dobil umorjeni brat boljši del posestva. "V Marseilles je neki delavec ubil s sekiro svojo ženo in hčer ter izvršil nato samomor. V Poi-sey, v bližini Pariza, je neki .mladič v napadu ljubosumnosti ustrelil neko deklieo, ko je izvedel, da se je zaročila z drugim. ROJAKI, NAROČAJTE 81 HA •GTmAB NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V OBRAVNAVA PROTI ŠPANSKE ČETE SO LEOPOLDU IN LOEBU BILE ZOPET PORAŽENE Dr. Singer, katerega s o opomnili i Španci, ki so doživeli nov poraz, na njegovo lastno knjigo, je izjavil, da se vsebina ne sklada s slučajem Leopolda in Loeba. so naprosili za mir. Špansko diktatorstvo bo mogoče padlo. Marokanski vstaši so obkolili španske čete. Pariz, Francija. 17. av«ru>ta. — Ogmžfini m! v>taških n>dt»v liila na celi črti v Maroku, .i«' špan>ka armada v skrajno Uritičn-.-ni poln-s spor«■>"■:!i. ki -o i i ki v nad.djnem Chicago, III., 7. avgusta. — Nepremični predmet in neodoljivn sila sta kolidirala včeraj, ko pričel glavni zagovornik Darrow križno zaslišavati dr. H. I). Sin-gerja. Namen obrambe je uvelja- ■ žaju. soglasno viti, da obstajajo takozvane "olaj-! prišla v Pariz ševalui okoliščine* v postopanju J izjavljajo, da j.- po-dal kralj A!-proti morilcema Leopoldu in L(M»-j fon/o Kchevarieito. da kupi mir. t*13-— Echevarietta je lastnik ladij v Darrow in državni pravdnik : Bilbao in večkratni milijonar. <)n Crowe sta se več kot enkrat spo- je edini r-lovck. ki >c je mo«rel il prijela in vsak je zadal par udarcev. ki so šteli. Obrambi >e je posrečilo najti več izgovorov in glavni teh izgovorov je. mladost obeh obtoženih. lioeb je bil osemnajst, ko je iz- sedaj poirajati z Aluinl Krim«.m. rifskim vstaškitu \ <». I i t «*l.i <-tu. k; i .j -li preil dvnui I*-t i s«» mu je posrf . čilo izpo-dovati i/.iin-int ji'tnikov. kar je bila skrajm) kočljiva naloga. { Čeprav imajo Špam-i še-tkrat taška pf«*-mcua. niso mogli Si»au«-i uspešni za Xemcijo, iinigore nanovo razmišljati o dohi eno^a leta za izimiznenje RiiJira, kalrero so morali Xemci sedaj sprejeti. Ko se je Stresemami včeraj zvečer sestal s Herrio-tom na Downing St. na konečno plenarno sejo, je nemški Križarka "Kichmond" in ruši- lllinistor za ziilianje zadeve informiral francoskega mini- lec Biligslav, ki sta nastanjena Istrskega predsednika, da je bil v zadnjih treh dneh prerodi poti med Islandijo in Oren- pravljen s pismi in brzojavkami, naj ne podpiše dogovora. "Isto se je zgodilo meni," je odvrnil Herriot in oba državnika sta se pričela smejati. Dokumenti, ki vključujejo zgodovinski dogovt>r, obstajajo iz štirih protokolov glede Dawesovega načrta, iz pdtega protokola, ki določa, da bo dogovor konečno podpisan, izmenjanih med Francozi, Nemci in Belgijci glede Ruhra. Izkljnično le ruhrski problem je zadrževal dogovor do včeraj zjutraj, ko je ob štirih poseben sel predramil Her-riota ter mu izročil pismo nemškega kancelarja, v katerem ga je informiral da smatra sicer Nemčija zasedenje Ruin za nepostavno. da pa sprejme francoski sklep, da ostanejo Francozi še eno leto v Ruhru. Končni dogovor glede Ruhra je v svojem bistvu kompromis. Herriot je vztrajal neomajno pri svojem najdalj-nem letu okupacije, a je popustil glede številnih drugih točk ter pristal v nemške želje glede oblike dogovora. V prvem štirih dokumentov ugotavljajo Francozi in Belgijci, da vztrajajo pri svojem naziranju, da je okupacija Ruhra postavna, da pa bodo izpraznili okraj v enem letu, pričenši z dnem 15. avgusta. V nemškem odgovoru se glasi, da pričakuje Nemčija, da se bo izvršilo izpraznenje preje kot v enem letu. Berlin, Nemčija, 17. avgusta. — Kljub splošnem r razočaranju vspričo izjalovljenja vlade, da d'obi bolj spravljive koncesije glede izpraznenja Ruhra, prevladuje v političnih krogih vtis, da se bo* Marxu_in Strese-mannu posrečilo dobiti potrebno parlamentarno večino, ki bo odobrila zakonodajo, katero je treba sprejeti v zvezi z Dawesovim poročilom in ki bo izrekla vladi svojo zaupnico z ozirom na pogajanja, ki so se vršila v Londonu. i Nacijonalisti govoričijo sicer dosti ter dajejo izraza svojemu nezadovoljstvu nad nastopom nemške delegacije v Londonu, da sedanje izjave ne predstavljajo konečne-ga stališča, katero bo zavzela stranka v državnem, zboru. Nacijonalisti najbrž ne bodo direktno oponirali, in vladi bo vsled tega mogoče dobiti potrebno večino. "Mogoče sem preveč optimističen, vendar sem pa mnenja, da je ta uravnava zora novega dne, upanje milijonov ljudi, oživljen je industrije in pnosperitete, tako potrebne za srečo in napredek človeštva," je rekel ameriški poslanik Kellogg, ko je izvedel, da je nemška vlada sprejela pogoje Francije glede izpraznenja Ruhra. vršil umor ter je sedaj v devetnajstem. Leopold pa je hil devet-' toliko vojakov km p; najst. Zagovornik Darrow je pred- zavrniti napadov rifskih pn.>u»-ložil seznam sedem in šestdesetih voljeev. Čeprav je padlo na špan-ijudi, ki so bili usmreeni v rook ski strani komaj dvajset ijudi. s« okraju. i vendar glavi, da su sit i lioja in da Seznani ka/.e, da so bili u-mree- Se noeejo vee vojevati. Splošno s.: Jii štirje, ki so se spoznali krivim 1 domneva, da bo zadela španskega umora m trije teh bili star/^.,ierala Aizpuru ista usoda koi krog trideset let. Razven teh ni bil j,, zadela "eiierala I>eren«ruer. še noben obsojen na smrt. ki se jej Kpant«»jankr, spoznal krivim in nikdar ni hiljUartan. na tlesnem bregu r-ke kak mladoleten obsojen na visliee.) Lau, je obkoljena. Postojanka Ta- špansk« vi»na <> oirnit i ra dir>-ktorata j»* b:ij.- - 1 i O'jra. «'c s.' bi« iii'i<_rcl t;- katastrtifi kot ji- za b in Mexico City, Mehika, 17. avg. Trije ameriški delegati, ki bodo zaeno s zastopniki Mehike rešili par nesoglasij med Ameriko in Mehiko, so dospeli danes sem. V PARIZU JE NAJPROMETNEJ-Sl VOGAL NA SVETU. Pariz, Francija, 17. avgusta.— Policijski uradniki, ki so se vrnili s študijskega potovanja po Združenih državah izjavljajo, da je v New Torku in Chicagi sicer velik promet, da pa nikjer ni takega prometa kot je -v Parizu na Place de la Concord. Tekom petdesetih. ur gre preko trga nad-80 tisoč avtomobilov. Značilno je, da se ni v zadnjih J desetih letih pripetila na tem me- stu nobena nesreča. Pred časom je bil tam policist, pa so ga odpravili. ker se je izkazalo, da Te ovira promet-. VSTAŠI V HONDURAS. Darrow je nato vzel v roke | gUesit .na levem bregu r»-ke. > knjigo •'Insanity in Law", katero | ogrožena. Proti Tetuanu šo e-te. ki sta spisala dr. Singer in ur. U«, bile v naglici poslane tjakaj. Krohn. Zadel je udarec zdravniki; j koma j upirajo naskokom v>taš«'v. z njegovo lastno knjigo. Dr. Sin-. Vstaške čete ... baje pripravlja-ger pa je bil kos položaju. Ta slu-! j0 ]1:l velik ootVnzivo in u>.»da čaj. — je rekel. — je različen od vseh drugih v psiho-medirni literaturi. Kar je bilo pisanega glede navadnih slučajev, se ne ti<*-e te.ga. — Ali ju niste nikdar zaslišali? — Xe. Svoje zaključke temeljim na dokaze, predložene tekma Te obravnave in na svoja opazovanja. ki se tičejo obnašanja ole-h v sodni dvorani. Dr. Singer pa je kljub vsemn ; dosegle, da križnemu zaslišanju trdovratno ! umaknit i v Špance pri Melilli. BRAZILSKI VSTAŠI SE NE MOREJO UMIKATI. Buenos Aires, Argentina. 1 •"»- '•>'-'- •insta. — IliMzilskf zvezi)'* ('•••iro zavarovali. Tozadevno poročilo je dobil federalni department. Ferrara ima skoraj dva tisoS dobro Oboroženih mož. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Dumo uk oni JUGOSLAVIJA.: 1000 Din__$13.30 2000 Din. — $26.40 — 5000 Din. — $G5.50 Pri —Irtifflh, U znašaj« manj kot m tM Aurjtf rtiwati li eentov ca poštnino in drnee stroške. Beepošiljs na zadnje pošte in ixplatnje ToStnl CekoTml b»t«T>, ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE: 200 lir .......... $10.10 500 lir..........$24.25 300 lir .......... $14.85 1000 lir..........$47.50 Pri naročilih, ki znašajo man) kM Mi Ur nimrmmt pMckej f IS ca poštnino in drnce stroške. Karpošilja na zadnje pošto In izpla^nje Jadrauka Baaka t Trsta, Op* tiji in Zadrn. Ea peiDJatTO, ki presegajo PETTISOČ DINAKJBV ali pa DVATISOfl LIR dovoljujemo po mogočnosti Be poseben dopust. Trednost Dinarjem in Liram sedaj ni stalna, menja se večkrat bi aaptli iakovano; iz tega razloga nam nI mogoče podati natančne eene vnaprej, računamo po eeni tistega dne, ko nam pride poslani denar v roke. POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.— Slede izplačil v mmer. dolarjih glejte poseben oglas t tem list«. mu le postati aaJMJe |M DsasesOs Poslal Hmej Ordsr aH & New York Bank Draft. FRANK BATOTO STATE BAKE 12 Cortta&dt Street New York, M. T, M. GdcClandf INf< - GLAS NARODA, 18. AUG. 1924. •GLAS NARODA" Novice iz ISI.OVKNK DA1LYI Own«d and Publish*« By jWrtnic Publishing Compaay (A Corporation) PRANK SAKMR, Prooldont LOUIS BENEOIK. Nevaren tiček pod ključem. | razbili lobanjo. Ranjenca so pre-Alojzij Gradišek iz Stahovice pri peljali v kawdijsko bolnico, kjer jej y Italiji so našli truplo« umor-Kamniku je dne 26. junija izmak-'v ponedeljek zjutraj umrl. Napa- jenega socijalističuega poslanca nil lesnemu trgovcu Trobevšku iz dalci so že pod ključem. Matteottija. Plačo of Buolnoao of tfto Corporation - and Addrowos of Abova Offloorai S2 Cortlandt Str—t. Borough of Manhattan, Now Yorte City. N. Y. O L A 8 NARODA (Voica of tho Pooplo) I vouod C vary Pay Excopt Sunday and Holiday. Vrhpolja 34.5000 dinarjev ter potem pobegnil iz domačega kraja. Dne 29. junija so ga brežiški orožniki izsledili in aretirali. Ker je Gradišek uvidel, da ne more več Rop pri sv. Trojici. Pred nekaj dnevi je bila napa- Truplo je bilo skrito v grmovju. V prsih je tičala pila. Matteottijev morilec Amerigo d ena od neznanega roparja na Dumini je prost, cesti blizu vasi Sv. Trojica posest-' Zdravniki so namreč dognali. Za aalo lato volja list za Amarlko .Za Now York mm asi« In Kanado ............... ••.» Za pol lata ...... .. 97M .. 9SJBO uteei orožnikom, je skušal izvršiti niča Jožefa Štrus iz Hrastovice. da je blazen. Soglasno z zdravni- Za pol lota ....... Za *otrt tata $3.001 Za Inozemstvo •1.50'Za pol lota salo Mt ...... Subscription Yearly >6.00 Advertisement on Agreement "Qlas Naroda" Izhaja vaakl dan Izvzemšl nodolj In proxnlfcov. Dopiat, bres podpisa In osebnosti so no pri občujejo. Denar naj so blagovoli Po-Itljtb po Money Order. Prt spremembi kraja naročnikov, prosimo, da a tudi pre j in Ji blvallACe nazna nI. da. hitreje najdemo naalovnlka. " Q L A S NARODA" ■ Certland* Strast, Borough of Manhattan, Nm York, M. Y, Telephone: Cortlandt 287® VOJNO-ČASNA KONŠKRIPCUA samomor. Pred aretacijo si je z nožefti prereza! žile na obeh rokah. V Središču aretirana lepo. glavska kaznjenca. V Središču ob Dravi sta bila a-retirana te dni nevarna kaznjenca ki sta pobegnila iz znane kaznilnice v Lepoglavi tna na Hrvatskem. Pišeta se Ivan Stankovič in Anton Markovič, ki sta bila po prevratu obsojena radi ropa vsak na 15 let ječe. kasneje vsled amnestije pomiloščena ma šest let. Pred nekaj dni stia bila na delu blizu kaznilnice, odkoder sta pobegnila in se potem potikala okoli Drave. Tragična smrt. Te dni je prala Marija Prime, Noben izraz, katerega more človek rabiti, ni prestrog, da se označi krivičnost konškripeije mož v vojne svrhe, a ne konškripeije bogastva. Vojne bi morali financirati davki, n«' pa hondi ali obveznice, ki dejanski ne prelože planila za v^jno na poznejši eas, temveč le premestijo breme stanujoča v Trnovski ulici št. 5, na 7. enega razreda na drugi razred ali sloj prebivalstva.'dvorišču periLo. Med detom se ji Kljub temu pa smo skeptični glede predlogov, katere se je zazdelo, da sliši iz stanovanja je stavilo pred kratkim v kongres^, naj se konškribira Rastre Marije Fajgei in Katarine bogastvo 111 delo prav tako kot vojaštvo V slučaju na-,Kisovec, raj. Fajgel, ki je sedaj daljne vojne. j vdova, bolestno stokanje. Podsku- , . i. i. .. , . . , j _ , . sila je naprej odpreti vrata v sta- Xekaten ljudje pravijo, da bo pretnja take komsknp-'novailjef ki pa so bila zakJenjena. eiie preprečila vojno. . Zopet smo v dvomu. Mogoče je, da NatJo ^ pogledala v notranjost pri bo nekoliko zmanjšala vr j ebiost vojne« Ne bi pa sama pritličnem kuhinjskem oknu in o- pOsebi onemogočila vojn. (pazila velik dim. Sluteč nesrečo, Npapadalec jo je oropal za 25 Din ško izjavo je toliko blazen, da ga gotovine. Joka je ga je nato Stru- ne morejo obsoditi in toliko pame-sova prosila, naj ji denar vrne, na-'ten, da ga ne morejo poslati v kan* ji je neznanec v istini 14 veli- blaznico. kodušno" vrnil 15 Din. ostalih 10 Teorija blaznosti je v Matteottv- Din pa si je priddžal. Iz podpazdu-' jevem slučaju uveljavljena po he je nato potegnil kos gonilnega' ameriškem uzorcu. jermena in ga ji podaril. Konečno1 Pila v Prsih Je Pa Pristen ilali- pa je pobegnil v smeri proti Sev-' Janski način. niči. * Tat v župnišču. Iz LoIulo»a poročajo, da se l*- V noči na 17. julija je neki ne- P'Je v Angliji eno tretjino manj znan vlomilec udri skozi okno v Piva kot se > lzPUo P° sklenl" župnršču v Smeldniku in ukradel tvi premirja. iz sobe g. župnika Žužka listnico s 6277 dinarji. Tat. je potem ne-opaženo pobegnil in ga doslej še niso mogli izslediti 3tuj0slntmtu5ka Ustanovljena 1. 1898 Kalni, ifeiiturtal Inkorporirana 1. 19(11 C LAVNI URAD v ELY, MINN. I Tista tretina pride po raznih ovinkih v Ameriko. In tista tretina je le malenkosten prispevek k ameriški prohl-bieiji. V družbi dveh žensk krade po deželi neki 18 letmi Josip, Nemei SQ sprejeli Daweaova prl. Vrhovee, po poklicu dimnikarski poroC.iIa in po<1pisali po-odbo z pomočnik, doma iz Ljubljane. Pred zavezniki nekaj dnevi so se zgla-sili vsi trije Amerika bo posodila Nemčiji pri posestoici Mariji Osenar v Vr- velikansko sverto denarja. Skoraj se zelo veča v zadnjem času. Po hopoljiu, koder so pokradli velikoj vso to svoto bodo morali Nemci 'ročajo zlasti v obilnem poletu jam dragocenosti in drugili predmetov. jzročiti Angležem in Francozom.1 pri Divači in v Škocijamu. Zadnje Ali bi ne bilo dobro, če bi Dawes 'meseCe so obiskale te jame družbe poleg vse-gra drugega tudi pripo-'-z češkoslovaške, iz Avstrije, iz Glavni odbornki: Predsednik: RUDOLF PERPAN, i>33 E. 1S5 St.. Cleveland. O. Podpredsednik: LOI IS BALANT, E. 32*d Street. Lorain. O. Tujnik: JoSEI'U I'lSHLER, Ely. Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Uox i>61. Ely. Mtnn. Blagajnik neizplačanih smrtiiin: JOHN MUVEKN, 412 — 12th Ave, East. Dulutb. Minn. . Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 Anu-rican State Bank Bldg. 600 Grant Street at | Sixth Ave. Pittsburgh. I'a. Nadzorni odbor: ANTON ZBASN1K. "Room 206 liakewtU Bldg. cor. Diamond and Grant | Streets, rittsburph. T*a. MOHOR MLADIČ. 1334 \V. IS Street. Chicago. 111. FRANK SKKABEC, 4&22 Washington Street. Denver, Colo. Porotni odbor« LEONARD SLABODNIK. Bo* 4R0. Ely. Minn. GREGOR J. P« »RENTA, 310 Stevenson Bhlg.. Puyallup. Waah. FRANK ZOR1CH, 6217 St. Clair Avenue. Cleveland. O. Združevalni odbor: VALENTIN PIRC. "SO London Road. N. E., Cleveland. O, PAULINE ERMENC, 383 Park Street. Milwaukee. Wla. JOSIP STE RLE, 404 E. Mesa Avneue, Pueblo. Colo. ANTON CELARC. 538 Market Street, Waukegan. 1U. Jednotlno uradno glasilo: "Glas Naroda". Vse stvari tikajoče se uradnih zadev knkor tudi denarne poSilJatvo naj se poSiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe nuj so poSila na predsednika porotnepa odbora. Prognje za sprejem novih Članov Jn bolnlSJc* ■pričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugo«lovanska KatoHSka Jeilnota se priporoča vsem JugoPlovanom sa obilen pristop. Kdor želi postati elan te organlzaHje. naj se zBlasi tajniku bližnjega druStva JSKJ. Za ustanovitev novih aruStev se pa obrnite na gl. tajnika.. Novo druStvo se lahko vstanovl 8 Clanl ali Planlcaml. Jugoslavia irredenta. Obisk kraških jam Okraden gost. Medtem ko se je mudil V resJročil, naj bi Francija s tem denar- JNerIlčije) iz Madžarske in iz Šved-Velikili vojn ne započnejo namenoma skupine mož> o-pozorila na slučaj mimo došle^tavracij^kih pmstorili na postaji v jem plačala že vsaj obresti za de-'Kke Za'av&ust in september se v osebne svrlie in za osebni dobiček. gra bančnega uradnika Vo-jteha Zidanem mostu posestnik Antom nar, Ivi fja doljjllje Ameriki ? ' Burger j a, ki je nato s silo skozi .Velike vojne so posledice delovanja ekonomskih in kuhinjsko okno vdrl v stanova. dušeslovnili sil, katere spravi v tek tekmovanje med ve- nje. Nudil se mu je strašen p-i. 1 i ki mi interesi v mogočnih narodih za sirovine in nova tr-'zor. Poleg mize je ležala aa tleh, žišra. Če se bo ta proces vršil naprej', bomo neprestano ožgana od kolen do vratu, v ne-]>ehani v vojno, če jo v zadnjem trenutku kapitalisti hoče-'zavesti Katarina Kisovee. S po- mjočjo služkinje ^laTiije Perčeve iin Alojzije Kozakove je g. Bur-ri' i * i -i i - i-i i • v ger odnesel Kisoveeevo tna dvo- 1« bi bil dejanski korak v smeri proti prepreeenju » „e jo zavil v mokpo riuho na žimmico. Bonesrečeniko ___.iicep^ takoj prepeljali v splošno ekonomske organizacije, ki imajo vsaj nekaj vizije o novem bolnico, kjer pa je kljub takoj. svetu. Ni je mogoče poveriti domoljubom x>o dolar na le-Jšaji (zdravniški pomoči podlegla to, ki sede v vladnih sedežih ob časih vojne. Dobro pa je težkim pokodbam. priznanje, da je konškripcija bogastva v vojnem času izvodi jiva. Delavci naj si to zapomnijo v svojem bojni1 pro-ti trošenju in revščini. jo ali ne. Socijalizacija bogastva v nasili miru bi bila zaželjiva .st var. To Iji ljil dejanski korak v smeri proti preprečeniu vojne. Tako soeijalizacijo bogastva pa mora spremljati ^^ demokrat ična kontrola in izvršiti jo morajo politične in!s0. s;cei Mlakar, mu je neki prefrigainii že-par potegnil iz žepa u^njiato de pričakujejo nove skupine turistov narnieo z - . "" ' " -----1----- - Kakorhitro bi se to zgodilo, bi k- 0{?leod 'na Pa&liku , tožnost. nekatere so tako dolgo. 1™««* lastnika A.ulneia JU- imajo novega obemskega tajn.|a, 'izJcoDavaaiie nroda zadela dva de '^sne, da povzročajo spanec. kuščeka. BL1 je ves osmo jen po seveda Italijana, ki me zna slov*»-tTTZf^^Ž t ^J« Živela je ženska, ki je imela cu-U'L Po tleh okoli njega je bil sko niti besede. Kako, je pred J AMERIKA PREDNJAČI SVETU lic Kača napadla moža. Pri Brodu o»b Savi je bil te dni seljak Joso Štefameič za pošlem v svojem vinogradu z okopava-njem trt. Nenadoma je začutil, da se mu je zapletilo nekaj lokoli nog; — [bila je velika kača, ki se mu je "Združene države so dežela najštevilnejših zločinov "^jala °koli nog. Prestrašeni Zte-Tega ni izrekel noben revohicijonar, pač pa ugleden'^^ t*0*™™ k;!!' ? ka1te" t7<^ki sodnik ki opravlja svojo službo ze dolgo wsto Z^tT^T^: let ter ima potemtakem dosti izkušenj. To je sodnik Tallev. Zopet obešenec. V Mariboru se zadnje čase tako moLože samomori, da krondka l a dežela je obtožena, da je najnepostaviiejša de- beleži skoro vsak drug dan enega, žela na svetu. In ta dežela mora priznati, da je res tako.,,-Na»l>olj priljubljena je še vedno r1V4.h«i iu, r.ft • j ^ . , vrv. Te dni se je obesil na vrtu v Lieba je pa se marsikaj povedati, eesar m omenil do- tirni sodnik. lavea na človeški okostnjak, ki je' A,lveia bil zakopan skoro dva metra glo_:o- Dne 24' 80 Peljali ^ Sitega leta. J. J - . , " Osijeka v Mitrovieo Čaruguie to- .miscu v najlepši moški dobi 40 let „ . ,, c . vor m^^0^6 fk+T ^ ^ t0 ^ = biU ob™ 18 Aor, pa ga zaman isce. Vzrok teh zločinov je treba iskati (pijani, sm bivšega slovenskega kaznjencev in 4 or^n-ki k^teJrim v velikanskem razvoju in koncentraciji ameriškega ka-i?* v runskem Parlamentu• 0 se -e idružili še 4 orož. Pltala- K08?®, V/°Bt0j5ri 111 niki. Ječar je vprašal kaznjence, To sicer nekateri prav dobro vedo, pa previdno molče l!^-^---?0?™^ hočejo posloviti od čaruffe spodobilo bi se namreč označiti naše tolikanj slav-Ijene eivilizacije kot kotišče gnjilobe in korupcije, kot sistem, ki je odgovoren za umore^jxmarste napade in druffe zločine. ; s Noben pristaš obstoječega reda ne more dvigniti te ob-t^žbe, ker bi vsebovala taka obtožba tudi obsodbo obstoje-4 - k fiA k ip ti j. L ^ nostra na razpoloženju. — Uboj. Nek posestnik iz Kamnega vrha pri Mirni peci se je štirimi bir-manci vračal v nedeljo proti doma. Na poti so mu prišli nasproti štirje pijani fantje, ki so moža grdo nahrulili tt nm potem v prepira ali ti so to odločno odklonili in celo psovali Čarugo, češ, da je kriv njihove nesreče. Pač pa so se vsi prav prisrčno poslovili s Prpicem. V Osijek je prispela vest, da je e$en kaznjencev, Nikolaj Mijič, zbežal Iz kaznilnice v Mitrovici. To je oni lopov, ki je ubil narednika Tintorja. vala Kajti vsi, od prvega do zadnjega so krivoprisežniki. ★ Slučaj Leojolda in L»oeba v Ch>-cagi nam dokazuje, da mora i moti človek v Ameriki že precej denarja, predno je postavno proglašen za norca. * ★ Pravijo, da bo letos predlagan McDonald kot kandidat za Noblo-vo mirovno nagrad6. Pa je vprašanje, če jo bo dobil. Človek, ki dobi Noblovo nagrado za m it, se mora za vojno zavzeti. To nam je pokazal Wilsonov slučaj. Posebna ponudba našim čitateljem! Prenovljeni pisalni stroj "OLIVER" <£20 — S strešico sa slovenske čr-ke, č, š,« —• $25.- 'OLIVER' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNL Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lali-ko vsak piše. Hitrost pisanja dobite z yajo. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street - Hew York, N. T, \ •"V GLAS NAROT>A. IS. AUG 19?4. KONJI ANGLEŠKEGA PRINCA AMERIŠKO GLEDALIŠČE Lil al išče je dvatisoč let stara So-utlnvark Theatre v Philadelphi-jiova. Stari Grki so jo razvi- ji — je zgradil David Douglas, j 560 let pred Kristusom. Gle- Najbolij in te res a« t na epizoda v 'g pa je dandanes svojina vse- zvezi tega gledališča je bila dne( [rcervetljenega sveta in ljube- 24. aprila 1767 predstava prve dra-Ilo te ustanove ni omejena ni me, ki jo je Amerikanec spisal in! pleme, ni na en narod. Tu- ki je bila na ameriškem odru iz-! lerika je deležnik te ustano_( vedena od pnofesijonahie gledali-iasi je profesijonalna drama ške družbe; igri je bilo ime "The ike tja do Civilne vojne bi- Prince of Parthia", pisatelja pa Ivifena ,od Angleške, se danes je Thomas Godfrey, jiške drame predstavljajo po| Tja do leta 1825 se ni predstav-|pi. Virilna in zavedna doma- ljalo na ameriških odrili nič po-aeriška drama prodira naprej |sebn o ameriškega. Med tem letom' *e vrste in postavlja se ob in I860 pa se je vprizorilo kakih paniiku Minnetcnka so privedli v Ameriko štiri konje angleške-najboljših sedanjih evropJjštirideset indijanskih dgrokaizov.,1 Sa princa. Jahal jih bo pri igranju pola. Konradsheimova, a je bila škoda poravnana. Tekom zasliševanja pred preiskovalnim sodnikom so zdravniki dognali, da obtožeuka ni po- igrokazov, od katerih dramat.skih produktov — odjod katerih so mnogo obdelovali »rili mnogi najdejo v Ameriki romantično pripovest indijanske Urban Pl"isPeli so k uspehu doma- 1 jenih 196 i lanje, kakršnega niso dožeLi princesinje Pocahontas in John ^ — Robert Edmond Jones, Lee je bi]iO 140 od domačih in »stni domovini. lRolfe-a. Te igre .so vsaj stremele Simonson. Norman Bel-Geddes. jevropsklih avtorjev; od teh |ame statistične številke o no- po originalnosti, ker je drugače' "The mogočna trage- slednjih je bilo 20 angleških. 13 em od-1vsa ostala dramatska produkcija dija iz Ju°a' so doprinesliVsvoj francoskih, 9 ruskih, 3 nemšk, po | tekom zadnjih let izpodbija jo,1 obstojala ali iz kopiranja angleških delež k I>ovzdi«u ameriške drame. 2 češka, madjarska, italijanska, (ampak večinoma z izgubo. Da deloma krije obveznosti. Izvirajoče iz borznih špekulacij, je poslala i/, izkupčka prodanih biserov 20 milijonov kron neki banki, drugih 20 je poslala svoji hčeri, oOO.polnoma normalna in da trpi na j tisoč kron je podarila neki ubogi fiksni ideji, da si mora polastiti t deklici, 10 milijonov pa je pora- biserov, ako jih vidi. Sedaj zani-bila za svoje gospodinjstvo. Poli-jka. da si je prilastila Herber-cija je dognala, da odgovarjajo steinine bisere iz bede. priznala izpovedi bivše baronice resnici. pa je. da se je nahajala v gmot-Zuačilno je. da je obtožeuka na-nili težavah in da je dragulje, ko' jela na svojo plačo 200 milijonov i je bila tatvina že enkrat izvrše-kron posojila proti 3 in pol od- na, vseeno prodala. Zdravniki so stotnim mesečnim obrestim. izjavili, da se je pri Konrailshei- Nadaljna preiskava policije pa movi še pred tatvinami začela je spravila še lepše stvari na dan. i razvijati organična luetična bole-Tatvina na škodo grofice Herber- zen na možganih, s-teinove namreč ni bila edina, kij Obtožeuka je prišla na i^^T-.lo je zagrešila Konradsheimova. \ vo popolnoma preprosto oblečena. Dognalo se je. da je izmaknila j videlo se ii je. da je sUno nervoz-dne februarja na plesu pri gro- na in da ne more biti popolnoma in Welsersheimu grofici Evgenijt j/drava kor že pot tednov ni pustila stanovanja. Mož obtožen- Attemsovi 26 biserov. Attemsova je imela namreč na sebi ovratnv ke. podpolkovnik baron Alfred 56 od'™ S 451 hker(>r- Ko -ie SIa domov- Konrad-Konradsheim, bivši pred-oo oa .,.ln..v;i,. .i „ , ------ . .. ' ' po- |var marsikaterega evropskega dektualca. ki od zgoraj dol go_ s prebiranjem o nizki stopnji tovanja m uvaževanja umesti v Ameriki. Dejstvo, da se jc lom minulih treh sezon izvedlo I odrih samega mesta New York manj cul 542 novih gledaliških igrokazov ali uspesne, ker naravno ni sumila bivše plemkinje, da bi bila ona tatica. Ko pa je cula Attemsova o pa jz lokaliziranih Eugene "Walter je 1. 1909 napisal židovska, španjska in 1 norveški, iger Avgusta von Kotzebue. Wm.l<,Tlie Easiest Way"; George Co-J Danes je na stotine gledališč poj tatvini na škodo Herbersteinovi, Dunlap je prilagodil in pripravil hjm' ki ^ tudi P^9alec gleda- vseh Združenih Državah, ne le pri se je spomnila, da je njena prija-petdeset takih iger tekom 20 let.:Ii*ki imPrezarij< se je pokazal tu_ vseučiliščih in kolegijih, marveč teljica Konradsheimova nekaj časa Washington Irvingova pripo 'dd dobrim Pisateljem z briljantno v vsakem mestu. Id ima nekaj pre J sedela pri njej. in je zaradi tega vest "Rip Van Winkle" je bila izdana L 1819. Dne 26. maja 1928 ven KeyS 1° BaldPate"- bila v South Pearl Theatre v1 Izmed Polstot,ne imon sovreme- m doma ni v inozemstvu. fnadov, dokazuje, da se je sino-'Albany, N. Y. prvič vprizorjena nh pisa1-ljeV' ki uv'anj"> *tr>ji visoko nad (ega, kar Amerikanec rad vidi|pularnih karakterjev v ameriški'*™1 ime Eu-ene ONeill, ki so - svojem odru, se da sklepati iz literaturi. To je pripisati zlasti iz ze ZVah "oselmj simbo1 Pr(hbu- Nečuven škandal med štajerskim laljnega proučevanja statistike : vanrednemu načinu, kako so i«*ral jajo£e Se araeri5ke drame". Nje- ----^ —- - - :o vidimo, da je v m i moli sezoni e i iz Jeffersonove gledališke d ru- ^leda3lskl komadl se dan Francoskem, Norveškem,! - [temeo in Julija" z igralko Jane Dion Boucicault je namreč vlogo Svedskem- DaIlsken1' v <>hoslova-| Pl.ea kratkim se je začela proti nvl jl57_krat in Ista drama z'Rip Van Wmkle-a posebno p^ klJl m na y. soprogi podpolkovnika barona jhel Barry more 29-krat, " Bene-1 uredil za Jefferson III. Boucicaul-'°rku L ji trgovec" z Davidom Warfieldj tova verzija ameriške pripovesti [-krart., in poleg teh Shakespeare- je bOa prvič predstavljena ameriško satirično komedijo 4iSe- tenzij do kulture. Ameriki se ni prijavila zadevo polieiji. Bisere 'treba bati za gledališko publiko je medtem obtoženka že prodala draguljarju Hich-Scabu, pa jih je njen mož zopet kupil in vrnil Attemsovi, s čimer je bila zadeva poravnana. Baronica Konrad-KonTadshei-mova ima še eno tretjo podobno tatvino na vesti. plemstvom. Baronica Konrad- r Dne 26. januarja je bil ples Konradsheim obsojena radi tat- j Plemenitaškega kazina v Gradcu. Baronica tatica biserov. sednik Plemenitaškega kazina v Gradcu, ni hotel izpovedati. Zaslišane priče, tako okradena Ah-ca Herbersteinova, njen soprog m drugi, so v glavnem potrdili izpo-vedbe obtoženke pred preiskovalnim sodnikom. Priče, ki so mnogo občevale s Konradsheimovima, so izpovedale, da je obtoženka izredno nervozna in da. se je že v jeseni pokazalo na njej neobičajno veselje, dajati dragocena darila, ki nikakor nisi v skladu z njenimi gmotnimi razmerami. Grofica Attemsova je izjavila, da ni prijavila policiji tatvine, ampak le da so ji prešli biseri, ter da pa je vsa zadeva že poravna., na. Herman de Neef. čigar ženi so bili tudi ukradeni dragulji, je označil obtoženko kot inteligentno žensko, na kateri pa so se včasih kazale logične nejasnosti. Rekel je, da je zelo raztresena, zamišljena in da se je, kakor njena sestra, bavila s spiritizmom. Tekom razprave se je ugotovilo, da je hiša obtoženke v Gradcu vredna 1800. na Dunaju pa 7000 milijonov kron. V gotovini ima 27 milijonov. Po govorih državega pravilnika in zagovornikov je bila baronica Konrad-Konradsheimova, ki svojega čina ni zanikala, obsojena zaradi tatvine na škodo Herbersteinovi in Attemsovi na šest mesecev ječe. Sodni dvor se je izrazil v temeljitvi razsodbe, da se je popolnoma uveril, da je bila obtoženka pri svojih dejanjih popolnoma razsodna. "GLAS NAHODA", THE BEST JUGOSLAV ADVERTISING MEDIUM. vine na šest mesecev ječe. Pri tem je izginilo Beatrici de N četo v i 58 biserov. Dognalo se je. da je tudi te dragulje ukradla GROZDJE! GROZDJE! GROZDJE! Razpošiljamo že številna leta vsepovsod v popolno zadovoljstvo vsakogar! Trgujte z izvedeno in odgovorno tvrdko in ne boste se kesali! Pišite in brzojavite za cene, kajti sezija se je začela! Bakulich Predovich Company California Fruit Building Sacramento, Calif. ^-ih dram sta se predstavljali tu- donu 1. 1865, kjer se je igrala 170 "1Un dij "As you like it". Pa vendarle krat. Ta veliki uspeh se je ponoJjT^f je med nami mnogo Evropejcev.) vU. ko je Jefferson naslednjega,.,0, " tU je ki za do ni£ko stopnjo potom SI lakespeare-ovih dram a*a|zvija D 1SS9 v središču gledali-' KOnrad-Konradsheima, Alici, pred škega življenja, na Broadwayu injgraškim sodiščem razprava zara-LoiT'43* CeStI" P°VSod potoval s svo-; d i tatvine biserov, ki jo je izvi-7~ jim očetom, ki je dolgo vrsto let šila koncem meseca februarja na kot isrraflec v ''Monte i svoji prijateljici grofici Alici Hel- med nami mnogo Evropejcev.)vU. ko je Jefferson naslednjega'^V'rKtD"' Privato*> S€ & priprav- bersteinovi. Afera jc zbudila pr- ® Ijal, da bi vstopil Princeton Col-ive dni marca veliko senzacijo v vseh srednje-evropskih krogih. Pri kazenski razpravi, ki je tra- trdijo, da Amerika nima zmLsla leta vprizoril to dramatizacijo v klasičnost. Ne le, da Amerika New Torku in kasneje po notranjo. ^ ^ ^ ^ tkazuje svojo napredujočo umet-1 sti. Jefferson je igral Rip V— '' ' lla ka1' ^ kCt zem^en va~ tudi svojo lastno dramo. .v^inir^;,1 m-- ii! , . , gabund začel klatiti po vsem sve- .lala dva dni, je bilo nabito polne podpiranja \V mkle-a do enega leta pred svojo f „ . . / ' ... . . . 1 , . i. marveč'smrt jo 1. 190."> | ' Po morJn 111 kopnem sirom j obemstva, posebno iz krogov biv- sveta se je izobraževal. Njegovo šega plemstva. Iz obširne obtožnice posnema- , John Howard Pavne avtor ne- i i ^ • i • i Užnost je 7.a to onih »ovododev-Lmi ..,!„„„. O . ,, ' , pe Pled desetimi loll in vsaka na. v i, Evrope, ki želijo oh.ipa«^". • T S™ * **> * Htripalni^ žve in dihaU'I LsZTtei Zm™' ^^ ^aanje nje- Pr-dila zako.ea Konrad-Kon- Almerike. da obračajo svojo pozor.I 1 ^ .lffov napredei in pogled radsheimova v svojem stanovanja — » 10 p^dakci/am,.:^™^r^',' riške kulture I i tnjne- youU do civilne wjne ra^romaj (1S70), eno Led^ ^o^ Ze^^ " +T , ^r-^^m L-«,, c« i * i • ^ , 1 m uspe- straw neizprosna potek bolezni počasen ,ker se je do tedaj ta Uh komedrj, "Shenandoah", igno^src€ Dretresuioče sooznanfe lin zemlja nahajala v pionirski dobi,! iz "aristokracije" Civilne voL spoznanje lju. i - ■ , , . ... J vojne bežni, ko je prepozno; v "Empe- ki je prinašale s seboj vse vebke in druge popularne produkciie ie r C , , . .. -___• , . ' ° ^ 1 riuuuKuje, je ror Jones slabost — fizično in tezkoce raziskovanja divjih pokra- bil prvi ameriški pistelj, ki je žu'du5evno ples, na katerega je bila povabljena tudi gospa Herbersteinova. Ko je prišla grofica v hišo, jo je gostiteljica pozdravila in burno objela. Pri tem se je Herbersteinovi raztrgala biserna ovratnica in dragulji so se razsuli po tleh. Vsi navzoči so pomagali zbirati . , raztrsene bisede. Ko so sklepali, jm, urejevanja naselbin, izgrajeJvel izključno od dramatske<4 ni " ~~ zno raj 0 ' °Pa Ztimol_ da so pobrali že vse. jih je dala • * • - i I , . ^ x P1-, skega vladarja Brutus Jones; v XT- . , - ' . . . \anja potrebnih ustanov in indu- ssat^lievania L, a ™ . . . . Herbersteinova v skatho m jo lz- J * j iAnna Christie" on opisuje hcer- strij. Poleg tega je bil duh Puritancev New Englanda, neworslrih ameriško" dramo Hu gemot o v in phiLadelphijskih'cjv-iine Quakerje\- protiven razvoju gleda-|rest iz Philadelphije, ki lišču. — ' ' * ■ Najbolj odlični igralei v zvezi zbo ivedsko-ameriškega po^e.l ^ ^^ naj ' —-D dramo v generaciji izzaV., kapeta.na, njeno nezakrivlje-i k°nCa P T' K.° ^.P"*1? ^ ^ v T7 t____- ^ i" 1 J fica po preplesam noei z dragu 80 1,111 S*™1 i« vstajenje; jjj jePpreštela svoj zaklad. so ga sina. v ''The Hairy Ape" izziva moder - . . _____■. , _____ Dejstvo je. da je to mwproJtraH M naiveeWtra«ka svoie'' """ Tu!'ini * s«rahom "pazila, da manjka stvo proti gledališču in gledališkem ^ rad" ' " * clvlllzae,J° radl ""towcenam! od 397 biserov, ki so bili osobju segalo kar do leta 1870,' otd sijajne interpretacije ljudi. Kralja Leara, nadalje ni na vrvici. naniza-76 komadov. Takoj Ir^cn^W^jf i, m Kralja l^eara, nadalje Pulitzerovo nagrado od $1.000' ie ŠIa k ^iiateliici Konradshei- ko so duhovniki neke odliene mew- charlotte Cushman, starejši John'za naiboli&i ameriški i-rokaz so1 Pnjate jici Konradshei yorške cerkve odrekli cerkvene po. n»ir in xr^.n T.^™*1 s,° movi in ji povedala stvar. Ta ji grebne obrede glasovitemu komi-1 zaporedno: Jesse Lvnch po- j>rew in Sothern, Maggie Mitchell dobili , »r ii j i Laura Keen€- Kasnejfe so bili "Williams s komedijo 'Whv Not ?£ ku George Holland-u le za to, ker znameniti - • - - ^ " ' i • m u-if<- , ,, ^ . igralci Edwin: Booth, Eugene O'Neill z dramo "Bevand je pokoxnk bil-igralec". V^ pri Jefferson, Lester Wollack, the Horizon", Zona Gale s -Mi« zadevanja Joseph Jeffersona, da J(Chn Gilbert, Lawrence Barrett, Luhi Rett svojega gledališkega tovariša do-'jehn McCouulough. Rose Coghlan. ct/v i rvnL'Ano 7 1 . . stoj no pokopa z cerkvenim „breJMary Amjresoii, Ad. Rehan, Cla. z "febom.d dom, so brla brezuspesna, dokler je sama svetovala, naj prijavi zadevo policiji, kar se je tudi res zgodilo. Nekaj dni kasneje je povedal zopet Eugene O'Neill: na policiji draguljar Evangelist. Anna Christie", Owen Davis'da je prišla dne 27. februarja, to- in letos Hatcher rej dan po plesu, k njemu gospa Konradsheimova, ki je pri njem že dosti stvari kupila ali prodala. Ameriška prizadevanja, da gle-)in mu ponudila 76 biserov na .. . . . ira Morris, Fanny Davenport, Bi-Hughes z 44Hell Bent for Heav-mu niso svetovali, naj poskusi svo_ ehard Mansfield. Ta imena pred-en " y> srečo pri "mali cerkvi izza voJstavljaio izra2ito ameriško priza_'- gala". Od tedaj je ''The Little devamoe in, kdorkoli se hoče upo-'dalisce postane kulturna nstanova I prodaj. Evangelist je posredoval " ' frmU1<1 1the yorner y mati z ameriško kulutro, mora jili'najbolj pokazuje "The Theatre5kupčijo in draguljarja Aleksan-New ^orku postala jako popular- lip^vati. Naj odličnejši sedanji Guild" v New Yorku, katera orna z gledališkim svetom. Zanimi-igralci^E. H. Sothern in njegova' ^lizacija ima že preko 6000 a- ZZ JV ^ na ^ Žena Julia MttrioWe' ki bonentov. S tem W zasigurane ^copalne ^kve Virg^nije - Shakespeareove vloge že dolgo Uprizoritve najmanj šestih dobrih South r arolane in katoliške eer- ^ let, John Drew, Viola Allen,1'originalnih iger na leto. Ta orga- K\e v Maryiandu rade sprejema- William H Crane Da-rid W»r .... .. . U - v ; , , v, 1 >¥JUittIU 11 ■ v A^avia war- nizacija je %-pnzonla v petih le- ' pntu-|(H'e gledališke družbe. I field, Minnie Maddern Piske, Otis tih štiri der in Josip Pisk sta kupila bisere za 55 milijonov avstrijskih kron. Na podlagi ovadbe je policija zaslišala Konradshei m o vo, ki je končno priznala, da je našla, ko so odšli njeni gostje, v šobi manjkajoče bisere in je sklenila, da se jih prilasti, ker itak ne bo domače in enindvajset i'rva gledališka igra na severo- Skinner, Henry Miller, Mrs. Leslie fajh dram. Med poslednjimi naj, . ameriškem kontinentu se Je po parter, Maude Adams, Blanche omenimo madja^ko dramo "Lu{" ™miL ** ^ dan jlh t rdi tri Prof. A. H. Quinn-a pred-, Bates, trije Barrymore — Ethel liom" Franca Molnara, češko stavila v francoščini 1. 1606 v meJ^hn in Lionel —, Jane Cowl, XJ. R." Kari Čapka, rusko «tu Port Royal tedanje francoske|Francis Wilson, Waiter Hampden.!''He Who Gets Slapped" Andre-kolonije Acadia (sedanja Nova j Ajnerika se je duševno obogati-'jeva, irsko <(John FergusoA" in Scotia). V kolikor je znatno, so pr-!la z gostovanjem evropskih eele-|<(Mixed Marriage" od St. John vi igrokaz v angieščini izvedii tri-jbritet in družb, a med temi so Ervine in angleško 4je in ječanje. Zdaj se je pa jo pregrni s frišno rjuho!" zdramil popolnoma in spomnil se je svoje bojne žene. Sklonil se je pokonci * in poslušal. Slabotni vzdihi so žalostno plavali po izbi, in zdelo se je, da vstajajo sence-iz kotov, temne in tihe sence, ter prihajajo k bolni kmetici in potem se zopet razbeže in škodoželjno skrijejo na vse strani. Skoraj ga je bilo strah, in ves siv in bled ji? bil njegov obraz, ko je stopil k postelji. Zglavje je bilo obrnjeno od okna in videti je bilo samo temno stvar, ki se je ločila od belih blazin in včasih nenadoma zadrgetala, in čuden glas se je odtrgal od tam. Nagnil se je nižje in zagledal grenko razvlečena lista, motno belino vlažnih oči ter razkuštrane, potne in umazane lase, ki so se prijemale čela in visele po licih. " Polona!" Poklical jo je tiho in glas se mu je tresel. Bolnica se ni ganila, samo hropenje je za trenutek prenehalo, kakor bi poslušala. "Polona, ali ti je hudo?" Vzdihi so bili močnejši in so prihajali kakor odsekani, stresalo se je vse telo. da je škripala postelja. Položil ji je roko na čelo. a jo urno zmaknil. Čelo je bilo mrzlo in neprijetno mokro. Njegov strah se je večal in začel se je skoraj nehote odmikati od postelje. Poklical je deklo : "Marjana!" Dolgo je klical, predno se je pprikazala, zaspana in razmršena, v spodnjem krilu in goloroka, napol golih prs. "Ona umira !" je šepnil z ostrim poudarkom. Kakor da je zaslišala te besede, je bolnica zastokala glasneje in nato ječala dolgo in tožeče. "Jo j! Kje je sveča z Višarij ?" Dekla je pritekla radovedna k postelji in ves čas zapenjala sraj-čnik. Njena lica so bila rjava in trda. in osuplost je gledala iz oči. "Kaj ne. Marjana, umira?" Kmet je pogledal deklo in ko je videl njene bohotne prsi. se ji je približal in jo prijel za ramo. Ona se ni umaknila in je srepo gledala bolnici v obraz. "Seveda umira! Kje pa je tista sveča ? ni bila v miznem predalu?" ^ g: "ITitro. hitro"Marjana, ali ne vidiš, da jo že pot obliva? Precej bo pri kraju! Ali si jo našla?" Dekla je prihitela s svečo in jo stisnila v roke bolnici, ki je pre-trgoma sopla in so ji bolestno drgetale prsi. Ali prsti niso hoteli obdržati sveče in so se razklenili drug za drugim, in skoraj bi se u ž gala postelja. "Joj, joj, joj! Marjana, sama glej, da bo lepo, mirno umrla, meni se mudi v trg k maši. Nedelja je, in potem grem naročit rakev. Ti pa glej, da ji bo zvonilo, kot se spodobi. Z vsemi tremi naj ji zvoni, in dolgo." Ambrož se je medtem naprav-ljal, s korcem vode, ki si jo je pljuskal v obraz, si je zftiil lica in vrat ter nato stopil k # postelji, kjer je ležala bolna žena. Pri kraju je gledala izpod nje rjuha, potegnil jo je k sebi in si obrisal mokri obraz. Dekla je stala ob zglavju in svetila. "Že pojema", je dejala malomarno. "Oh, kakšna nesreča, kakšna nesreča. Saj pravim!" Ambrož, je mrmral in si hitro otrl rjavi obraz, ki je zdaj gorel v črni rdečici. "Zdaj pa mislim, da bo kmalu, že sope bolj poredko m tudi ali-' ■ MhUBBHSH Zaprl je vrata in vzdihnil: "To so križi in skrbi! Kaj vse moram prestati s to žensko!" .Zmajal je z glavo in naglici jo je zagledal pred seboj, kako je hiia pred tremi dnevi vsa višnjeva v obraz, zabuhla in grda, ko je padla s klopi, kamor se je zavlekla iz kuhinje. Dekla je vpila na pomoč, a ona jj samo grčala in tiščala pene. Prenesel jo je v posteljo in ponoči je pljuvala in ječala. da je bilo groza in potem se ni več zavedla. "No. zdaj je pa umrla", je pomislil. "Najbolje bo. da grem sam k cerkovniku in mu naročim, naj ji zvoni." Na videz žalosten in potrt, se je ustavil pred nizko kajžieo in za-vpil proti okroglim okencem: "Boštjan, ali spiš?" Boštjan ni spal. zakaj mahoma se je zaslišal zategnjen, hripav glas : "Ilo-ho!" In v oknu se je prikazala zmr-šena, koščena glava, napetih žil na Čelu in dolgih ušes. "Hudiča", je vzdihnil Ambrož, zvoniti bo treba." "Ho-a, zares? Bom pa!" "Ona mi je umrla. Saj pravim." "Beži kam!" je osupnel cerkovnik. "A da je res? Kaj ji je pa prišlo na misel?" "Je že čisto mrtva! Nič se ne zave in krega se tudi ne več." "Potlej je pa že res. Bom pa stopil. Ali z dvema ?" "S tremi ji daj, naj se vrag obesi! Ako že mora biti, pa naj bo!" "Res je taka!" Ambrož je odšel. In ko je bil že prav sredi pota, odkoder se je odpiral lep pogled na dolino, vso zeleno in solnčno, kjer se pretaka Sava v žarečem toku. so zazvonili zvonovi. Ambrož se je oddahnii in snel klobuk: "No, čast Bogu!" Ilitro in veselo je šel v trg, a ROYAL MAIL N*T4vnostu v Ch«rt>ourQ in Hamburg. . PMPfBPV iii: ZVEZE ± Jugoslavijo. Privatne kabine — Izborna hrana. Uljodna postrežba. ORCA ........ 30 avg„ 4 okt. OHIO......... 6 sept.. 8 okt. ORBITA......20. sept., 5. nov. Za informacije vprašajte svojega lokalnega agAta ali pa TKE ROYAL SAIL STEAM PACKET CO. Sanderson A Son, Inc. Agents 26 Broadway. New York City mesto k maši. jo je zavil k Tram-čaku. ki je točil vino v plavi hišici. stoječi tik bele ceste. Ko se je napil in potolažil in razodel pivcem svoje bridkosti, je šel naročit rakev. Sele okoli poldneva se je vrnii domov pijan in pogumen. Odprl je duri iti skoro bi se bil zgrudil znak : Njegova žena je sedela na postelji in jedla žganee. Umrli v Ljubljani. Fran Giorše, bivši mizar, zasebnik, 77 let. — Marija Stopar. po-sesfcnica, 62 let. — Frani Mrli ar, novorojenček, sin mizarskega pomočnika. Kretanje parnikov - Shipping News Zastopnik za Milwaukee, Wis. je tudi Joseph Koren. 555 Reed St. Rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo "G. N." to avgusta: Pariš. Havre: Mauretanla. Cherbourg; Tork, Bremen; Conte Verde, Genoa ti. avgusta: Arabic. Genoa: Thurlngttt. Cherbourg In Hamburg tS. avgusta: Olympic, Cherbourg: President Hard-tog, Cherbourg in Bremen; Mount Clay. Cherbourg in Hamburg; Volendam Boulogne; DuiBo. Genoa M. avgusta: Seldlltx, Bremea • If. avgusta: Prance, Havre: Aqult&nUt. Cherbourg 18. avgusta: Columbus, Cherbourg in Bremen; land, Cherbourg St. avgusta: Homeric. Cherbourg; Veendam, Boa-jo*ne: Orca. Cherbourg; Muenchen Cherbourg in Bremen; Albert Fialln, Cherbourg 1. septembra: La Savoie. Havre. 2. septembra: Resolute, Cherbourg in Hamburg;— Arabic. Cherbourg; Canopic, Cherbourg; America, Genoa. 3. septembra: Uerengaria. Cherbourg. 4. septembra: Eelgenlund. Cherbourg; Geo. Wash- i inglon, Cherbourg: Westphalia v Cher- ! bourg in Hamburg; Bremen v Cherbourg in Bremen. 6. septembra: Leviathan. Cherbourg; Majestic, Cherbourg; Rochambeau. Havre: Ohio. Cherbourg in Hamburg; New Amsterdam. Boulogne; Martha Washington 1 Trst. 9. septembra: I're.s. Roosevelt. Cherbourg; Stuttgnrt [ Cherbourg in Bremen. 10. .septembra: , Paris. Havre; Mauretnla, Chert Conte Rosso, Genoa. 11. septembra: Lapland, Cherbourg: Luetzow, bourg in Bremen; Minnekahda. bourg. 13. septembra: Olympic, Cherbourg; America bourg in Bremen: Puffren, Deutschland. Cherbourg in H Ryndam, Boulogne; Colombo, Gel 16. septembra: Reliance, Cherbourg; Sierra Vei Bremen. 17. septembra: Aquitania, Cherbourg; France, 18. septembra: Mongolia. Cherbourg: Wuert* Cherbourg in Hamburg. 19. septembra: Giulio Cesare, Genoa. 20. septembra: Homeric, Cherbourg; Columbus, bourg in I'remen: Cleveland, Chei In Hamburg: Orbita, Cherbourg; terdam. Boulogne. 23. septembra: l'ittsLursh, Cherbourg; bourg in Bremen. York, 24. septembra: Berengaria. Cherbourg; Chicago, re; Duilio, Genoa. 25. septembra: Zeeland. Cherbourg. 27. septembra: Leviathan, Cherbourg: Majestic, bourg: Lafayette. Havre; Mount Hamburg: Muenchen. Bremen; V^ dam. Boulogne; Conte Verde, G< 30. septembra: Tlesolute, Hamburg. 1. oktobra: Paris, Havre; Mauretanla, Cliertxj Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko« KDOR j« namenjen potovati t atari kraj, je potrebno, da M natančno pouCen o potnih ligtili, prtljagi in drugih Stvareh. Pojasnila. Id vam jih ■amnrwwl dati vsled naSe dolgoletne ixkuSnje, Yam bodo gotovo v korist; tudi prt« poročamo vadno le prvovrstne par nike, ki imajo kabine tudi ▼ iii. raa-redo. Glasom nove naselniške postave, ki ie stopila v veljavo s 1. julijem 1924, eamorejo tudi nedržavljani dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto in ako potrebno tudi del j; tozadevna dovoljenja izdaja generalni na-selniSki komisar v Washington, D.C. T*roSnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Torku pred od-potovanjem, ter se pošlje prosilcu v stari kraj glasom najnovejše odredbe Kako dobiti svojce is starega kraja. Kdor želi dobiti sorodnika ali svojca iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripuščenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev. Prodajamo "vozne liste za vse proge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati. Frank Sakser State Bank 32 Cortl&ndt 81,, New York PRENOVLJEN PARNIK ARABIC iz New Yorka 2. septembri V CHERBOURG in Hamburg preko Southampton! Dobre zveze z Jugoslavijo. Velikanski zn"ni Pariilk 17,3*4 t«n. ravnokar .K.nt>.-! iz ladjedelnice. kj«*r| so ga predelali .sam«, za kabinske potnike in potnike tretjega razreda. | Kabinski potniki t.o.lo v prostorih, kj. r j.- l»:i prej 1. raxred. 1'otniki tr»-t-j«jra razreda bfdo v udobnih, privatnih zaprtih kabinah in javnih prostorih.' kjer je l>il prt-j drnpi razrod. rijuilna postrežba služabnikov, ki pov«nv vaš jezik. Popolna udobnost. Dosti dobre, d.-bro pripravljene hrane. Jako zmerne cene. DRUGA ODPLUTJA Z I2BORNIMI PARNIKI MINNEKAHDA 11. sept., 16. okt.. MONGOLIA 18. sept., 23 okt[ PITTSBURGH 23. sept.; 28. okt. Vprašajte takoj pri vašem lokalnem agentu ali pri: WHITE STAR LINE and AMERICAN LINE No. 1 Broadway New York City. Ik NAKAZILA V AMERIŠKIH DOLARJIH -- IMAMO DIREKTNE ZVEZE, POTOM KATERIH IZPLAČUJEMO DOLARJE POLJUBNIM OSEBAM V JUGOSLAVIJI, ITALUI, AVSTRIJI IN NEMČIJI. Ker pa Je zvezana nabava dolarjev za izplačila ▼ Jugoslaviji, z gnatnimi rtroški, smo bili primorani zvišati pri- rtujbino, ki je sedaj naslednja: po IL, Za izpl&čila dolarjev brez pogoja: do $25. od $25. naprej po 4%. Za izplačila proti predložitvi vidiranega potnega Usta: do $25. po 75 centov, od $25. naprej po S%. Denar, natasan v Jugoslavijo bres posoja, m lzplafia naslovnika takoj ter Isti lahko takoj s denarjem razpolaga. Vsled tega priporočamo onim, ki poHJeJo denar samo aa potna Stroške, poslužiti se drugega nafina ter označiti na nakaanl- d: Izplačati le proti predložitvi Tidiraneca potnega lisla (poaa) sa Združene države). Ako potem naslovnik nebi mo-mogel predložiti takega potnega lista, as stavi nakauml aneasU sopet na razpolago vplaCnlkn. Pristojbina za izplačila dolarjev v Italiji, Avstriji in Nemčiji znala do $25. po 75 esntov za nakazilo od $25. naprej po 3%, to jo po 3 onto od dolarja. Nakazil aa zneske pod $5. ne moremo prevzeti. Vated ta-moSnjih odredb, ne moremo izplačati t Nemčiji naenkrat eni ia lati osebi več kot $20. Znesek aa pristojbino nam je poslati obenem s onim. ki naj se izplača. Fovdarjamo pa. da je najbolje in najenostavneje nakazati od tukaj dinarje oziroma lire slasti, onim, ki bivajo na deSeU dale* od banke ter v menjanju dolarjev niso itknfieni. Fl zahtevo laviiujemo izplačila ttufi brzojavilo ta pofot brzojavnega pisma. Stroški ža brzojavno pismo (Cable Letter) znašajo $l.f stroški za direkten brzojav (Cable) P*: v Jugoslavijo $5„ v Italijo, Avstrijo in ttcmOjo H Tal oni, ki teza oglasa nebi razumeli, naj nam piiejo i laanfTp ter pripomnijo, v katero drCaVo iele denar podati FRANK BASKE 6TATS BAIX iu^iifiu 7 m MU POZOR JUGOSLOVANI! VELIK IZLET V JUGOSLAVIJO S SVETO VN0ZNAN1M PARNIK0M "BERENGARIA" 52.226 ton Odpluje iz New Yorka v sredo, 24. SEPT. ob 3, popold. (Preko Cherbourga.) Preživte 6 zabavnih dni na morju in bodite v Jugoslaviji v dne. Kabine v tretjem razredu imajo po 2, 4 in 6 postelj. Vsaka kabina je opremljena z vsemi modernimi udobnostni kot v hotelu. Hrana izborna. Cene zmerne. Vlada Združenih držav izdaja sedaj dovoljenja, s katerim lahko ostanete v starem kraju leto dni ter zopet vrnete, ne da bi podvrženi kvoti. cr* VAŽNA NOVICA JUGOSLOVANSKI KONZULAT JE SEDAJ POOBLAŠČEN IZDAJATI POTNE LISTE, VELJAVNE ZA POTOVANJE V JUGOSLAVIJO IN IZ NJE. Izletnike bo osebno spremljal s. M. VUKOVIC, uradnik CUNARD ČUTE v New Yorku, ki je izvedenec v prirejanju izletov. Gospod VUKOVIC t*> ct^ebno pazil na vse potrebe potnikov ter se bo brigal in skrbel, da bodo imeli izletniki na parniku razen drugih udobnosti tudi zabavo. . Za druge informacije glede dovoljenja za i>ovratek in potovanja se obrnite na najbližjega Cunard-ovega agenta ' v vaSem kraju ali pa naravnost na: Cunard Line 25 Broadway New York, N. Y. NAZNANILO. Vsem članom in članicam Slovenskega Samostojnega Podpornega Ddruštva "AVaukegan in North Chicago" tem potom naznanjam. da se morajo vsi člani in elanice^T^ga društva udeležiti prihodnje rej|dne mesečne seje, ki se bo vršila dne 24. augusta t. 1. ol> 2. uri popoldne v Slovenskem Narodnem Domu v Waukegan, 111. Na dnevnem redu bo najvažnejša točka, volitev odbora za sestavo novih pravil, katera bodo predložena v razmotrivanje vsemu članstvu na tretjem občnem zborovanju v mesecu novembru tega leta. — Ako niso komu všeč* sedanja pravila, ni treba dolžiti društvenega odbora, ker vsi se moramo ravnati po njfh, dokler so v veljavi. Toraj, udfcležite se vsi prihodnje seje! Anton Celarec, tajnik Slov. Sam. Podpornega Društva. (3x 16, 18, 21.) R0LE za PIANO NAVINSEK-POTOKAR Pozor čitatel ji. Oposorfte trgwrc« ti brtnikt, pri katarik kup«* ]«t# ali maroČate i» «U ■ a]iV postrežb* xadorolj*!, da oglašujejo t lista "Glas Waroda". I Hm tts* astrtfttt ne« VvraTa "Glas Varedff" ADVERTISE in GLAS NARODA Prav vsakdo— kdor kaj Oče; Hal lcm ponuja; kdor kaj kupuje? kdor kaj prodaja; pra? vsakdo prlsnava, da ftmaft tidertt vspek mali oglasi t "alta H ______L