Hill j||HMMWMMM»™i»~ n	aaaasrea^^
C LAS ILO JUGOSLOVANSKE MLADINE
■n     ......———MmmuuuMj———
Ljubljana, dne 21. januarja 1936.	ŠTEV.	1.
Na|viš|i zakon
LETO II.
la pragu
Leto 1935. je za nami in stopamo v novo leto 1936, ne vedoč, kaj nam bo to leto prineslo, kako se bodo dogodki v njem razvijali, kaj vse bomo v tem letu doživeli. Izkušnje nas učijo, da se življenje tako pestro izpre-minja iz dneva v dan, da se preliva iz ene barve v drugo, da življenje samo po sebi ne dopušča ničesar, kar bi bilo gnilega in da naravni razvoj sam pripelje do vsega tistega, kar se mora zgoditi. To življenjsko nujnost je občutil ves naš jugoslovenski narod, ki se je dasi stoletja zatiran in zaničevan po okrutnem in pohlepnem tujcu, vendarle vzdignil iz svojih lastnih moči in na temelju zgodovinske nujnosti, dosegel osnovno uresničenje svojega velikega ideala — svobodno, ujedi-njeno narodno državo Jugoslavijo.
Iz take zgodovinske nujnosti je nastalo tudi naše glasilo, ki se ni rodilo morda pod vplivom kakšnih koristolovcev ali demagogov, ki dan za dnem bruhajo med mladino najrazličnejši tisk, ki nima na papirju ničesar drugega kot same črke, temveč je nasta-
lo	iz nujne potrebe po glasilu, ki naj bi združilo vso jugoslovensko mislečo našo mladino v tisti ideji, ki je oplajala vsa naša pretekla pokoljenja, ki so z žrtvami, s trudom in požrtvovalnostjo gradila pot za uresničenje svojega velikega ideala. Naše glasilo je nastalo iz vrst tiste mladine, ki se v današnjem kritičnem in odgovornem času še zaveda, da mora slediti vsem tistim, ki so delali za to, da ta mladina lahko danes živi in se prosto razvija v svobodni, ujedinjeni Jugoslaviji.
Kdor pozna koliko truda je treba, preden iz vrst mladine izide glasilo, ki naj bo njen resnični predstavnik, bo razumel, da se mora vsa mladina svojega glasila tudi resnično oprijeti z vso svojo voljo in z vsem zanimanjem, da ostane to glasilo resnično le njena volja in združi v njem le svoje hotenje in svoja stremljenja. Pri teni pa zahtevamo Podporo tudi od vseh tistih odločujočih faktorjev, ki so vezani, da v vsakem oziru podpirajo mladino in njeno udejstvovanje v javnem življenju, udejstvovanju, ki more biti le narodu in državi v korist.
Spomnimo se samo na tisto predvojno mladino, ki se je vsa žrtvovala za jugoslo-venstvo, ki je, če ne žarelo, pa vsaj tlelo v našem narodu skozi vsa stoletja mraka in suženjstva ter se javljalo povsod, kjer se je le količkaj moglo zgeniti. Spomnimo se, s kakšnim navdušenjem in s kakšno požrtvovalnostjo, s kakšnim gmotnim žrtvovanjem so posamezniki in skupine iz vrst naše predvojne mladine organizirali svoj tisk in z jakostjo svoje volje ves narod vzbujali iz spanja. Spomnimo se na Avgusta Jenka, katerega odločne programatične besede priobčujemo danes, na Avgusta Jenka — mladega jugoslovenskega fanta, ki je čutil v sebi klic Žrtvovanja za tisto, kar mu je bilo sveto in je Šel svoje mlado življenje darovat v strelske Jflrke solunskih poljan.
Idej« nacij oualiauia ima temeljiti v dejstvu, da je vsakemu narodu mogoč svoboden raavoj in svobodmo udejstvovanje njegove individualnosti le v nacijonaluii državi. Modernemu mišljenju »ta država in narod istovetna pojma, ki s® razlikujeta kvečjemu po vsebini, a ne po obsegu.
Majin* narodi se ne morejo udejstvovati v svetovni »gadovim intenzivno ln trajno, ker jim je vsled nezadostne naoijonalne mase odvzeta možnost, razviti svoje stile na vseh poljih, kakor je to dano velikim kulturnim narodom. Kjer je torej dana možnost, da se sodobne narodnostne skupine zlijejo v enotno večje nacijonalno telo, se mora to zgoditi v interesu dotičnili narod or in vseobče kulture.
Vsaka resnična kultura je in mora biti naci-jonalna; le kot taka more obogati zakladnico svetovnih kulturnih pridobitev s pozitivnimi vrednotama, ki sto rezultat individualnih elementov naoijonalne psihe. Svoboden kulturni razvoj je najsvetejšii privilegij vsakega naroda; sprejemanje njegovi duši tujih kulturnih elementov znači smrt njegove individualnosti in torej tudi minus v vseobči kulturi. Nacijonalna kultura je tudi za posameznika vir, ki mu daje možnost lastnega svobodnega ustvarjanja na podlagi na-cijonalne in personalne individualnosti.
Zahtevam« ujedinjenje sorodnih jugoslovanskih narodnostnih skupin v en narod jugoslo-
Na pragu življenja smo. Njegove prve udarce smo že sprejeli na svoja pleča, prva razočaranja doživljamo in rnnože se od dne do dne. Ali nam res zastrinjajo tisti pogled v svet, ki nam ga je ustvarila materina pravljica in dale dedove pripovedke?
Res je, drugačno je resnično življenje od onih mehkih slik, ki so se nam risale v dušo od detinskili let vse tja do trenutka, ko smo prišli v stik z resničnim življenjem. Kolikokrat vidimo resnico, poštenost in pravico brutalno poteptano v blato laži, hinavščine in zlobe! Kolikokrat nam reži nasproti spačeni obraz zahrbtnosti in podlosti. odete v plašč zmagovalca. Kolikokrat vidimo, kako se razmalikuje lastni jaz, pljuje na lastno čast in ponos za par barvasto tiskanih listov, ki se jim pravi denar!
V	svet smo stopili s trdno vero v poštenost, pravičnost in resnico, s svetim spoštovanjem časti pocdinca, z globoko pobožnostjo do naše zemlje in ponosni na svoj narod.
Ali smo našli vse to v življenju, kot smo pričakovali in v oni meri, kot bi morali najti? Ali ne vidimo v vsem našem javnem življenju jasno kot rdečo nit podedovani greli naših dedov: slepo sovraštvo, strast, razprtije in prirojeno neslogo? Ali ni ta podedovani greh izvir vsega zla, ki pušča strahotna razdejanja v vsej naši narodni zgodovini skozi stoletja? Ali bo ta greh, ki ga je vcepil našim pradedom tujec iz strahu
Ko stopa »Naša volja« v svoj drugi letnik, je gotovo želja vse jugoslovenske mladine, da postane naše glasilo res enotno gla-
venski, politično avtonomen iu kulturno svoboden. Šele ujedinjen bo tvoril ta narod dovolj veliko nacijonalno maso, na podlagi katere mu lx» mogoče uveljaviti vse svoje do »daj latentne sposobnosti in jih razviti do na j višje potence. Dami bodo s tem vsi predpogoji za ustvaritev jake nacijonailne kulture, zgrajene na novih temeljili naoijonalne individualnosti, samozavesti in optimizma. Na teh podlagah bo mogla nastopiti r, bodočnosti faza jugoslovenskega imperijalizma, ki bo vsebovala najsilnejše udejstvovanje vseh elementov nacijonalnega življenja in se bo javljala zlasti r intenzivnih kulturnih ekspanzijah kot najznačilnejšem, najčistejšem bogastvu naše naoijonalne psihe. Ustvaritev jugosiovenake nacije je za nas logičen zaključek dolgotrajnega zgodovinskega procesa, ki vodi neizogibno k ujedinjenju krvno sorodnih skupin, ki jih veže drugo na drugo skupen življenski interes, predvsem pa skupna borba za eksistenco in za ohranitev individualnosti. Neizogibna nujnost koncentrirati vse sile v odpor proti navalu tujega elementa nas sili k ujedinjenju, in sankcijonirala je to stremljenje že neštetokrat jasno izražena nacijonalna volja — suprema les.
*
(Avgust Jenko, voditelj naše naoijonalne predvojne mladine, ki je padel kot borec na solunski fronti, v »Glasu Juga«, marca 1914 v članku: »Program«.)
pred njihovo složnostjo vedno ogrožal našo svobodo in naš razvoj?
Ne!
Mi, ki se zavedamo, da smo izšli iz zemlje obsevane le od svobodnega sonca, da smo vzkli-
li	iz krvavega semena posejanega v strahotni borbi za ponosno bodočnost naroda, mi smo opraui tega greha naših pradedov. Oprani smo slepe strasti sovraštva iu nesloge. Iu ako je ostala v nas še senca te kuge, jo je izločila kri najboljšega in največjega sinu našega naroda, prelita v Marseju 1). 10. 11)34.
V	tej zavesti smo pričeli l>oj z nezlomljivo močjo in železno vero v zmago, oprti na vzore iz naše preteklosti, one svete primere poedin-cev in naroda, ki zatemne vse temne pojave naše zgodovine.
Mi bijemo boj proti brezvestnemu gazenju osebne časti in ponosa pocdinca, ker so to temeljni kamni časti in ponosa jugoslovenskega naroda. Zgraditi liočemo v vsakem poedincu jekleno voljo, čast in ponos ter na ta način položiti granitni temelj narodu in državi.
Pregaziti in iztrebiti hočemo razorno sebičnost, ki ustvarja strahotne prepade v narodu in oskrunja grobove legendarnih nesebičnih naših herojev. Zavedamo sc, «la bo mogoče doseči socijalno pravico le, ako bo v narodu zgrajen* nesebičnost na nacijonalnih temeljih.
silo strnjene jugoslovenske mladinske fronte, ki bo nekoč delala po vzoru in šla po stopinjah Avgusta Jenka.	—	in.
Odkrtta beseda
V/gnjati in utrditi hočemo zavest svobodnega sinu ponosnega naroda, ki prizna le enakovreden, a nikdar nadrejen narod.
S to zavestjo hočemo zatreti tudi dnevna ponižanja, ki jih naš človek doprinaša z beračenjem in sprejemanjem miloščin. Mi hočemo dati narodu in državi pošteno in vestno delo in zahtevamo, da se to delo ceni. Odklanjamo miloščino v kakršnikoli obliki, ker ponižuje svobodnega človeka v klečeplazca.
Mi bijemo neizprosen boj proti nesmiselnemu razmetavanju danih nam sil, ki nam dajejo pravico do imena — človek.
Zavest dolžnosti jugoslovcnskega nacionalista do naroda in države hočemo postaviti v vsakem pocdincu nad zavest o njegovih pravicah.
Tu stojimo vzravnani in lesketajočih se oči. S prezirom do vsakih ovir, nasmejanih obrazov
in z nezlomljivo voljo gremo naprej. A ko nam je na potu gora — z golimi rokami jo bomo preložili, ako je pred nami brezdno, z lastnimi trupli ga napolnimo in si izsilimo prehod preko njega. Nas ne plaše izkustva drugih v preteklosti, nas ni strah za našo bodočnost. Naša volja je jeklena in — naša volja je sveta.
Zavedamo se točno ogromnega dela, ki ga moramo izvršiti, da dosežemo naš cilj. Mi sc tega dela ne plašimo, ker nam delo ni le sredstvo, temveč predvsem zmiscl življenja. Mi nočemo zmage brez borbe, ker nam je ta borba s svojo vsebino višja od zmage. Mi hočemo skozi ogenj, ker hočemo biti prekaljeni, kajti samo take nas bo potrebovala bodočnost.
Na delo gremo oprti samo na sebe in z zavestjo, da nam ni treba pomoči, ker smo sami dovolj močni, da to delo prej ali slej opravimo.
Naša volja je: Naša je bodočnost!
fašistov, katerimi očitajo demagogijo in sovražnost napram delavsko-kmetskemu ljudstvu. Iz tega zanimivega pojava, ki ni značilen samo za H u mm ni jo, temveč tudi za ostale evropske države, je videti, da se povsod dvigajo močni nacijo-nalni pokreti, katerih se seveda boje tisti, ki hočejo pod krinko borbe za boijševiški raj rušiti nacijonalne države in vsako njihovo pozitivno delo na kateremkoli polju.
V	Londonu je od 9. decembra preteklega leta zborovala posebna pomorska konferenca, ki naj bi dosegla poskus razorožitve držav na morju. Vendar se to konferenci ni posrečilo, ker ji je zlasti Japonska delala velike ovire in se je torej misel o razorožitvi na morju popolnoma izjalovila, kakor se je izjalovila že misel o razorožitvi na suhem na tkzv. ženevski razorožitveni konferenci. Nasprotno kaže oboroževanje vseh evropskih držav, ki pomnožujejo svojo vojaško silo tako na kopnem kot na morju, da Evropa še dolgo ne misli na kakšno razorože v a n j e, kakor nima takega m. na tudi
Francija, katere mornarica je pred kratkim odplula na velike manevre ob zapadni obali Afrike. Pri tem so se 6eveda v vsem svetovnem tisku, posebno pa v angleškimi pojavile misli, da hoče Francija demonstrativno pokazati moč svojega brodovja, kar pa francosko mornariško ministrstvo odločno demantira.
NASA MLADINA
Krani
Državna realna gimnazija
Dragi brat urednik! Vem, da 6i že hud, ker Ti nisem še ničesar poročal o tem, kar sem zadnjič obljubil. Toda imamo pač smolo. Kajti prav tedaj, ko se je »Naša volja« začela po našem zavodu najbolj širiti, je prišel odilok, da »Naše volje« ne smemo več razširjati. Vendar kljub temu še nismo obupali in obupali tudi ne bomo. »Naša volja« se navzlic temu širi med našo mladino in širi se bolj in bolj, kar nekaterim seveda morda ni všeč, dasi naše glasilo nima niti ene točke, ob katero bi se lahko kdo »podtikal ali vanjo zlohotno zataknil. Ne širi se samo med di-jaštvom na našem zavodu, temveč tudi med delavsko, obrtniško in kmetsko mladino v kranjskem predmestju in po okolici, tako, da že vsakdo sprašuje, kdaj neki izide nova številka.
Jaz res ne vem, zakaj nam neki prepovedujejo razširjati naše glasilo med dijaštvom? še celo na pošti bi radi vsak večji zavoj »Naše volje« zaplenili! Mi pa ne omagamo! Tovariši in tovarišice! Bratje in sestre! Brez omahovanja naprej! Čuvajmo Jugoslavijo!	Karo.
*
Draga brat urednik! Z velikim veseljem sem pozdravil vest, da je pričel izhajati naš list, list jugoslovenske mladine. Takoj sem sklenil’ da bom tudi jaz poskusil sodelovati po svojih’močeh pri tem časopisu. Danes Ti pošiljam majhen sestavek. Mogoče Ti bo ugajal in ga boš celo priobčil. Če se bo to zgodilo, Ti bom ob priliki poslal še kaj^ Upam, da bodo tudi ostali tovariši pisali v »Našo vodjo«, ki je resnično glasilo jugoslovenske mladine in res naše glasilo.
Dovoli, da Ti tudi par stvari predlagam. Ker se list, ki si mu Ti urednik, imenuje list jugoslovenske mladine, bi bilo mogoče tudi dobro, da od časa do časa priobči sestavek v srbohrvaščina. Zato Ti stojim na razpolago. Poleg tega bi mogoče mogel otvoriti tudi rubriko z naslovom »Učimo se bolgarski!« in bi dobil v Ljubljani človeka, ki bi Ti mogel pisati primerne lekcije. Zdravo!	z,	g,
Maribor
Resolucija mariborskih naciional-nih srednješolcev
Med mariborskimi srednješolca sta bili že od nekdaj dve struji. Eni eo se zlikali pred leti okrog katoliškega »Mentorja«, drugi pa okrog naprednega »Napredka«. Po razpustu »Mentorja« so ei znali katoliško orijentirani srednješolci oziroma njih prolektorji najti nov način delovanja v raznih kongregacijah. V »Napredku« p« so se po 1. 1932. vgnezdild elementi, ki so si jih a spretno propagando pridobili marksistično ari-
Politični pregled
V našem notranjem življenju je še vedno v ospredju finančna politika vlade, ki stremi za tein, da čimbolj uravna notranje gospodarsko življenje in pri tem zlasti pomaga kmetstvu in delavstvu, katerega položaj je naravnost obupen. Pri tem delu za gospodarsko obnovo našega javnega življenja se vse giblje v okviru novega letnega državnega proračuna, pri katerem so zlasti zadeli naši uradniki. Kar se tiče ostalega političnega dela vlade, stremi slednja zlasti za tem, da kot predstavnica vsedržavne stranke JRZ čim bolj utrdi njen vpliv v javnosti in ji pridobi čim več mase, kar ji seveda ne gre tako gladko od rok. Z ozirom na narodno in državno edinstvo je minister za soc.ijalno politiko in narodno zdravje g. Dragiša Cvetkovič v Prilepu na konferenci pristašev JRZ izjavil sledeče; Mislimo, da morajo imeti državljani popolno svobodo. Toda dovoliti ne morem«, da bi se preko politike razpravljalo o tistem, kar je smisel našega življenja in kar ne sme biti predmet na-daljnih razprav, t. j. državno in narodno edinstvo. V vprašanju narodnega in državnega edin-stva ni debate in ne more biti nesoglasja. Vsakdo mora vedeti, da je vprašanje narodnega in državnega etlinstva iznad dnevne politike in vseh sličnih razgovorov.«
V avstrijski politiki je vsekakor omembe vreden poset avstrijskega zveznega kancelarja dr. Schuschnigga v Pragi, dasi je sam izjavil, da njegova pot nima nikašnega važnejšega pemena, čeprav bo to priliko seveda uporabil tudi za to, da bo z vodilnimi osebnostmi Češkoslovaške razpravljal o nekaterih aktualnih vprašanjih. Splošno se avstrijska zunanja politika še vedno naslanja na svoji sosedi Italijo in Madžarsko, dočirn še vedno noče priznati tesnejšega sodelovanja s tisto Nemčijo, ki hoče na vsak način prej ali slej postaviti na naši severni meji velikansko telo naoijonalno strnjenega nemškega naroda.
Italijanska politika se trenutno najbolj suče okoli abesinskega vprašanja, ki prizadeva Italijanom na vseh straneh velike preglavice. Na eni strani doživljajo ital. operativne čete na obesin-skem ozemlju vzhodne Afrike precejšnje neuspehe in vsakodnevne poraze, dočim na drugi strani pretj Italiji vedno bolj poslednja etapa sankcij proti Italiji, to je pričakovanje prepovedi uvoza petroleja v Italijo, kar bi imelo dalekosežne posledice ne samo za italijansko prodiranje v Abesinijo, temveč bi tudi težko prizadelo notranje italijansko gospodarstvo, ki bi z ukinitvijo uvoza za petrolej bilo popolnoma na tleh. Te dni bo posebna konferenca sklepala o tem važnem ukrepu. Kako ee bo stvar za Italijo iztekla, o tem trenutno še ni mogoče govoriti. Kljub temu kažejo vsi govori, ki jih dan za dnem po svojih radijskih postajah mečejo v svet najrazličnejši predstavniki fašistične vlade, iin članki, ki jih pišejo Mussolini ter njegovi sodelavci, velikanski optimizem, govoreč o nezlomljivi in enotni volji vsega italijanskega naroda prati vsakomur, ki bi na en ali drag način hotel italijanskemu narodu kratiti njegove najosnovnejše življenske pravice.
Nemška politika ee tudi precej vrti okrog abesinskega vprašanja, kajti Nemci nimajo ničesar proti temu, da bi ee italijansko prodiranje v
Abesiniji ne nadaljevalo, kajli to bi Nemcem lahko prineslo samo korist. Nemčija je sicer v začetku italijansko abesinske vojne delala vtis, kakor da se za to zadevo ne zanima. Toda Nemčija je že od vsega začetka imela svoj interes na tem, da se vojna nadaljuje, kajti pri tem je računala in še vedno računa, da se bo obenem z vojaškimi operacijami v Abesiniji oslabila notranja povezanost italijanskega državnega organizma, zlasti na Brennerju, kar bi Nemci v ugodni priliki lahko uporabili, da izvedejo tisto, kar jim že dolgo po glavi roji, to je anšlus. Nemčija se tudi trudi, da gospodarsko podpre Italijo, pričakujoč, da se bo s tem oslabil italijanski vpliv v Avstriji. Države Male antante pazljivo opazujejo razvoj nemške zunanje politike, toda tudi Franeija in Anglija ne nameravata ostati samo opazovalca pri tern razvoju nemške politike, kajti bojita se, da bi se v donavski kotlini z obnovitvijo nemške gospod a rak e in politične premoči v srednji Evropi zopet vzpostavili stari nemški cilji na progi Berlin—Bagdad.
Madžarska se je v vprašanju sankcij proti Italiji postavila proti Društvu nar. in Madžari na lastnem telesu čutijo mrzlo atmosfero, ki jih obkoljuje. V tem žalostnem položaju vlada zlasti skrbi za to, da se splošna pozornost z zunanje političnih vprašanj obme na notranje stanje. Opaža se, da se že nekaj mesecev pojavlja močna akcija, katere cilj je popolno koncentriranje vsega javnega življenja v smislu programa vladne stranke. Vsa država si je v svestd tega, da je Madžarska v teku zadnjih mesecev postala policijska država najslabše vrste, država, v kateri sita javna uprava in organizacija stranke popolnoma eno in isto. Vse se dela na tem, da se tudi v Madžarski uzpostavi močan narodno so-cijalističen pokref, ki naj pojmi noma prekvasi ves madžarski narod v smislu njegove imperi-jalistične politike. V koliko se jim bo to posrečilo, bo pokazala še bodočnost.
Na Poljskem so se veliki poljski industrijski karteli, posebno Sindikat za jrrodajo premoga in Jekleni kartel, postavili prati vladi. Posebno dela poljski vladi težkoče napad težkih industri-jalcev na že itak nizke plače delavstva. Posebno plače poljskih rudarjev so skrajno nizke in ne zaostajajo dosti za bednimi plačami sovjetskega kolektiviziranega delavstva. Vendar je vlada trdno odločena, da se postavi temu natpadu lastnikov rudnikov in topilnic na delavske plače po robu ter je za to imenovala posebno komisije, ki bo u.ediila vse potrebno, da se L napad energično zajezi. K obrambi se pripravljajo tudi delavske organizacije in pretijo s splošno stavko, če veliki industrij at oi še nadalje ostanejo pri svojih nečednih zadevah.
Rumunija prav tako kakor druge države trpi na nadlogi komunističnih podlalnih organizacij, ki s svojimi celicami vršijo rovarsko in zločinsko delo v smi Kominterne Op: ža se tudi, da se hočejo vsi trije glavni socijalistični tabori, ki obstoje v Rumunijj, zediniti prati pojavljajočemu se nacijoualnemu pokretu, ki hoče uničiti vse tisto, kar grozd, da bi utegnilo škodovati ru-munskemu narodu in rumunski državi. Zato so-cijalisti in komunisti pod krinko enotne proletarske fronte in borbe za demokracijo najodločneje napadajo ruiuunske nacijonaliste z nazivom
Iz življenja velikega reformatorja:
Mustfafa Kemal-A^urk
jentirani akademiki. Ti ljudje so dobili v »Napredku« vso oblast in so a svojega mesta tudi precej vplivali na razvoj enega ali dveh letnikov maturantov. Zaradi njihovega delovanja je nastala med mlajšimi Napredkarji ostra opozicija. Zaradi prevelike pozornosti, ki jo je vzbujal ta spor med mladino v javnosti, je šolska oblast tik predi zavzetjem društva po hacijonalno usmerjenih srednješoldih le-to razpustila.
. Uzorpafor fi. »Na predlca« so se razšli v najrazličnejše smeri. Mi smo pa ostali, prišli smo do važnega spoznanja, da dosedanjim nacijonalnim voditeljem ne moremo slediti, ker njihove ideologije, še manj pa njihova dejanja ne odgovarjajo težnjam sodobne nacionalno mladine. Mi vemo, da je naš narod tako v Jugoslaviji kot v Bolgariji Se vedno podi vplivom inozemskega kapitala. Borba proti lačnim tujcem in skorumpiranim domačinom, ki se nahajajo v vseh površinah življenja, posebno pa še v nacionalnem, druži nas srednješolce — čiste naoijonaKste v Mhrilvoru.^ Vemo, da se morajo interesi poedin-eftv ukloniti interesom celokupnega naroda in če se nočejo prostovoljno, jih je treba odstraniti. Mi gl oda m o v Jugoslaviji deželo neodkritega bogastva, deželo bodočega blagostanja. Toda prej bo moral izvršiti socijalni, kulturni in gospodarski preporod. Potom šele bo zasijalo sonce sreče vsein štirimi jugoslovanskim rodlovoim. Mladina pa si mora poiskati svojo pot, ki bo či-®ta^ in ki bo z gotovostjo peljala v srečnejšo bodočnost vsega našega naroda.
Novo mestfo
Brat urednik! Zdi se mi, da je tu in tam res ttekaj omahljivcev, toda vseeno hočemo vztrajati do konca, ker nas k temu navaja naša jugoslovanska ideja in nujnost našega pokreta. Prepričani smo, da borno 7. »Našo voljo«, ki je volja vseh nas — mladih delavcev za svoj narod, dosegli dokončno povezanost in organizatorično dlelo vse jugoslovensko misleče mladine. Delo je res silno težko, ker nam primanjkuje tako gmotnih sredstev, kakor tudi moralne podpore od tistih odločujočih Faktorjev, ki bi morali naše uelo podpirati, če hočejo, da bo imela naša mla-'*a država nekoč zdravo generacijo, ki ho 7. vse-•ni mladimi močmi služila le narodu in državi ,‘r Sla po tisti poti, ki jo jo s svojo krvjo začrtal Magopokojni viteški kralj Aleksander I. Ujedi-»utelj. Drugič pa kaj več. Zdravo! It. K.
Dr. Pavel Krožnik:
Kaša vitla Ja krila
Himna podmladka rje v Aero-Kluba Kraljevine Jugoslavije.
Uglasbil Juvanec Ferdo ml.
Neba sinjega smo straža mlada, ena misel v srcih vsem nam vlad;
Naša mlada krila domovino bodo nam branila.
Od Triglava tja do Peristera vse prešinja ena silna vera:
Naša mlada krila domovino bodo nam branila.
Od Vardara do mogočne Drave, od Jadrana pesem gre do Save:
Naša mlada krila domovino bodo nam branila.
Enkrat mi vsi ptiči srebrokrili v silne ijate bomo se strnili:
Naša mlada krila domovino bodo nam branila.
Iz uprave
Danes smo priložili naročnikom »Naše volje« poloanice, da. vsi tisti, ki doslej svoje dolžnosti »e niso storiu, to dolžnost takoj store, kajti vsi se morajo zavedati, da živi >Nuša volja« samo ftd naročnine!
To številko smo poslali tudi na ogled mnogim, ki doslej na list še niso bili naročeni. Prepričani *mo, ila bomo našli med prijatelji mladinskega tiska veliko odziva. Zlasti pa med mladino samo.
Poseg v zgodovino
Turčija, nekdaj malo kulturna država, ki je imela v zgodovini našega naroda zelo pomembno vlogo, stopa danes med najkulturnejše države v Evropi. Ob tem dejstvu ne moremo prezreti moža, ki je z železno roko posegel v zgodovinski razvoj povojne Turčije in priboril svoji državi uvaževano mesto na Balkanu in v Evropi. Zato si hočemo na kratko ogledati poglavitne dogodke iz življenja velikega reformatorja — Mustafe Kemala-Ataturka.
Sin trgovca z drvmi
Kemal je bil sin Ali Riza-beja in Zubaidie, loi sta prebivala v turški četrti Soluna. Ali Riza-bej je bil majhen carinski uradni,k v solunski luki, loda pozneje je izstopil iz državne službe in odprl malo trgovino z drvmi. Ker mu je dobro šlo, se je odločil, da pošlje sina v šolo in morda še v tujino. Kemal sam pripoveduje, kako je oče navidezno popustil materi, ki je na vsak način hotela, da postane sin duhovnik, 111 ko mu je bilo sedem let, ga je poslal v cerkveno šolo Fatma Malla Kadi. Toda čez pol leta ga je oče, pristaš zapaidinih idej, poslal v šolo k staremu Semsi-efendi. Ko pa mu je oče nenadoma umrl, se je Kemal obenem z materjo in sestro preselil k stricu na vas, kjer je pomagal pni delu na polju. Materina sestra jim je pomagala, da je lahko mladi Kemal hodil v šolo v Solun, toda nebrzdani Kemal se s šolskimi tovariši in učitelji ni razumel. Pozneje je prišel v solunsko vojaško šolo, kjer se je odlikoval v matematiki, iz Soluna pa v vojno akademijo v Bitolju, kjer napredoval Za podporočnika in bil kot najboljši učenec poslan v vojaško šolo v Carigradu. Tam je spojil svoje delo 7. delavnostjo v revo-lucijonarnii organizaciji »Vatan« (Domovina), ki je strenrila za reformo stare Turčije. Zaradi le«a pa so ga zaprli in ko ga je vojni minister Ismail Haki-paša pomilostil, je bil poslan v Sirijo, dia zatre tamkajšnjo vstajo. Toda mladi Kemal je tud: tam nadaljeval s svojim revolucionarnim delom in odpotoval tajno v Solun, o katerem je bil prepričan, da bo nekoč ognjišče revolucije.
Mladi revolucijonar
Tu se je prvikrat sestal 7. znanim »Komitejem za edinstvo in napredek«, v katerem so bili združeni vsi prostovoljni in neprostovoljni izgnanci v Parizu in Berlinu. Mustafa Kemal bi moral biti zaradi tega aretiran, a skrivaj se je vrnil k svoji garniziji v Jafi in sultanu poslal neresnično obvestilo, da se sploh ni oddaljil od Jafe; sultan je mislil, da ga je izgnanstvo izpre-menilo in ga je zaradi tega premestil v Solun ter mu podelil višji čin. Ko je v Solunu izbruhnila mladoturška revolucija, je sultan izdal ustavo in poslal Mustafa Kemala v Tripolis. Medtem je sultan Abdul Hamid padel in na prestol je prišel njegov bratranec, kar je utrdilo moč Komiteja za edinstvo in napredek. Mustafa Kemal se je vrnil, odšel v Francijo in po vrnitvi prevzel upravo vojne akademije v Solunu, jo reformiral in bil imenovan obenem ža člana generalnega štaba. Ker se ga je vojni minister bal zaradi revolucijonarstva, ga je imenoval za poveljnika 38. pešadijskega polka v Solunu. —
Vsem je še dobro v spominu strašna železniška nesreča, ki se je pripetila o božiču leta 1933. blizu Pariza med postajama Pom-ponne In Lagny, ko je brzovlak, ki je vozil s hitrostjo nad sto km na uro, zadel v megli in noči od zadaj na nabito poln osebni vlak, stoječ na progi. Učinek je bil strahovit: ogromni težki stroj brzega vlaka je dobesedno zmlel v prah vozove osebnega vlaka. Bilo je nad dvesto mrtvih in mnogo več ranjenih. Večina teh nesrečnežev so bili ljudje, ki so se peljali za božične počitnice domov.
To je ena najhujših železniških nesreč, ki se je sploh kedaj pripetila. Vendar pa da-leko zaostaja za katastrofo, pri kateri je izgu--
Vendar se je Mustafa Kemal bo>ril proti Habjanom, ki so v oktobru 1911. zavzeli Tripolis.
Musfafa Kemal se ne umakne
Ko je izbruhnila svetovna vojna, je bil sklenjen ital ijansko-turški mir, a Turčija je po za-* časni izgubi Odrina morala sprejeti mirovne pogoje. Nekdianji šolski tovariš Mustafe Kemala Enver-paša je postal vojni minister in poklical Nemce, da reorganizirajo armado, proti čemur je Kemal najostreje nastopil. Da se ga reši, ga je En ver poslal za vojnega poslanika v Sofijo, odkoder se je leta 1915. vrnil in v decembru istega leta rešil Dardanele in Galipoli pred Angleži. Pri tem je vedno ostro kritiziral nemško vodstvo v turški armadi in nastopil proti sodelovanju Turčije v vojni na strani Nemčije. Želel je, da bi postal vojni minister, toda En ver ga je poslal v spremstvu turškega prestolonaslednika princa Vah edina v Evropo k Hindenburgu. Na tem potovanju si je Mustafa Kemal pridobil prinčevo naklonjenost in ko je po smrti starega sultana v juniju 1918. postal princ sultan, je Kemal zahteval, da ga v novi vladi imenuje za vojnega ministra, lcar pa mu ni uspelo. Enver-paša je zbežal in Kemal se je boril zoper Angleže do zaključitve premirja. Mustafa Kemal je ostal veren svojemu cilju: ne priznati zavezniških pogojev, organizirati novo armado in nato sovražnika izgnati iz države.
iskra vzplamti
Po svetovni vojni je bila šibka Turčija razbita v majhne dele in ko so leta 1919. Grki vdrli v Anatolijo, je Mustafa Kemal izdal sloviti manifest sledeče vsebine; 1.) Državno edinstvo in narodna neodvisnost sta ogroženi; 2.) vlada ni sposobna za nalogo, za katero je odgovorna;
3.) moč in volja narodova lahko reši neodvisnost; 4.) nujno je potrebno, da se izbere narodno predstavništvo, da se država zaščiti pred tujimi vplivi, da postane neodvisna od tuje kontrole in da ima možnost, preiskovati narodovo stanje in braniti njegove pravice pred vsem svetom; 5.) odloči se, da se v Sivas skliče narodni kongres; G.) zaradi tega mora vsak srez iz vseh vilajet poslati po tri zastopnike, ki vži-vajo zaupanje ljudstva; 7.) vse mora biti tajno in delegati morajo po potrebi potovati incognito.
Temelj je postavljen
Ta manifest je postal temeljni kamen za moderno turško ustavo. Nastala je borba med Mu-tafo Kemalom in Carigradom, a 23. julija 1919. je bil na narodnem kongresu Mustafa Kemal izbran za narodnega voditelja. 12. septembra je prekinil vse zveze z vlado, 2. novembra je padel sultan in kalif Mehmed Vahedin, 27. novembra je bil postavljen za kalifa Abdul Medžid, ki je bil pozneje tudi vržen s prestola; kalifat je bil ukinjen. 1. novembra 1922. j© bila odpravljena monarhija. IB. oktobra 1924. je bila Ankara proglašena za prestolnico, 29. oktobra istega leta pa proglašena republika in istega dne Gazi Mu-stafa Kemal izbran za predsednika.
Taka je življenjska pot Mustafe Kemala, ki mu je nova Turčija, ki jo je on ustvaril, s popolno pravico nadela častni naslov; Ataturk.
bilo življenje nad sedemsto ljudi. Ker se je pripetila med svetovno vojno, cenzura ni dovolila, da bi se poročalo o njej, in zato je le malokomu znana.
Kdor se je vozil preko Italije v Francijo in sicer preko Turina in Modane, mu je znana reka Maurienne, ki teče pri Modani od italijanske meje proti zapadu. Tu se je pripetila pri postaji Saint-Michel-de-Maurienne največ j a železniška nesreča vseh časov v noči od 12. na 13. december leta 1917. Ta grozna katastrofa je povzročila smrt sedemsto francoskih vojakov, ki so se vračali na dopust domov z italijanskega bojišča, kamor so bil« poslane francoske čete na pomoč.
Največja železniška nesreča
Z vagoni italijanskih drž. železnic so sestavili na modanskem obmejnem kolodvoru vlak, v katerega je sedlo 1100 francoskih vojakov, ki so komaj čakali trenutka, da spet vidijo svoje drage doma. Ko je strojevodja pregledal svoj vlak, je javil postajnemu načelniku in vojaškemu komisarju, da v nobenem vagonu ni luči, kajti akumulatorji za električno razsvetljavo so bili prazni, in da je razen tega vlak pretežak za njegov stroj. Zahteval je pomožno lokomotivo, da bi mogel dovolj no zavirati na strmih klancih (do 30 promile) med postajama Praz in Saint-Mi-chel-de-Maurienne.
Drugega stroja mu niso mogli dati, ker ga niso imeli. Bila je pač vojna in dobil je povelje, da se odpelje. Odgovoril je, da je storil svojo dolžnost, če je opozoril na nevarnost, in odpeljal se je v strašnem mrazu. Tračnice so bile vse prevlečene z ledom in zelo je drselo.
Vlak je vozil redno do postaje Praz. Toda na prvem strmcu se je začela njegova hitrost večati. Strojevodja je stroj popolnoma zavrl, tako da se kolesa niti vrtela niso, toda zaman. Pomožnih zavor v vagonih ni bilo mogoče vporabljati. Bile so zaprte z žabicami in verigami, a francoski železničarji niso imeli ključev, kajti vozovi so bili italijanski. To je •bilo usodno.
Strojevodja Girard z grozo pričakuje, kaj se 'do zgodilo. Zavira, zavira... vse zaman. Vlak dirka po strmini vedno hitreje, vedno bolj blazno navzdol: hitromer kaže brezumnemu strojevodju bajno hitrost 171 do 174 km na uro.
Kljub temu gre še vse dobro do ovinka pri mostu Des Saussaz. Tu se pa odtrga stroj od vlaka in nadaljuje svojo blazno dirko. Vagon za strojem se iztiri in postavi preko tira. Vsi ostali vagoni zletijo preko njega in se dobesedno raztreščijo na skalnem bregu ovinka.
Zalet je bil tolikšen, da so se vozovi na-gromadili drug nad drugega in da je bil ta kup razvalin visok nad deset metrov. Ker vagoni niso bili razsvetljeni, so prižgali vojaki ponekod sveče in te so povzročile požar. Vojaki so imeli s seboj tudi naboje in granate, ki so jih nesli kot spominke z bojnega polja.
V	ognju je začelo to strelivo pokati in do jutra se nihče ni mogel približati goreči gro-madi.
Iz vasi v okolici so prihiteli ljudje in posamezni pogumni rešitelji so se hoteli pri-
bližati kraju groze in obupa, toda vojaštvo je že bilo zaprlo vse dohode in ni pustilo nikogar blizu, saj bi bil vsakdo plačal svoje junaštvo s smrtjo. Visoko se je dvigal plamen in na daleč na okoli je bilo čuti pokanje mu-nicije.
Ko so slednjič eksplozije ponehale, se je takoj začelo z reševanjem. Okoli 400 ranjencev so obvezali na licu mesta. Poslednje so rešili šele okoli poldne. Vse hiše v okolici so bile polne teh revežev.
Strašno pa je bila kosila smrt: 425 trupel so spoznali in njih imena so napisana na grobišču, ki je bilo zgrajeno za žrtve te katastrofe. 135 trupel ni bilo mogoče določiti. Vsega skupaj je bilo 660 mrtvecev. Toda kdo more povedati, koliko trupel je popolnoma zoglenelo v požaru?
Pogled na žrtve je bil naravnost grozen. Od vojakov, ki so prej merili 170 do 180 cm, so ostala sežgana trupelca, dolga komaj pol metra. Več skupaj so jih položili v isto rakev.
Strojevodjo Girarda so zaprli, a že naslednji dan izpustili, ker je bila dokazana njegova nedolžnost.
V	trenutku katastrofe je bil že pripravljen na postaji St. Michel-de-Maurienne drug vlak s francoskimi vojaki, ki so se istotako peljali domov na dopust. V trenutku odhoda je dobil postajni načelnik telefonsko obvestilo c nesreči in je še ustavil vlak. če se to ne bi bilo zgodilo, bi sledila druga, enako strašna katastrofa.
Omenimo še, da sta se v naslednjih treh mesecih dogodili še dve nesreči na isti progi, a bilo je le nekaj žrtev, angleških vojakov. Njih trupla so prepeljali v Anglijo, le pet jih počiva na vojaškem pokopališču v Saint-Mi-chel-de-Maurienne, poleg ponesrečenih francoskih vojakov.
To je torej povest o naj večji železniški nesreči vseh časov. Ne smemo si pa misliti, da se dogajajo nesreče na železnicah predvsem v poslednjem času, ko so brzi vlaki na večini prog že prekoračili hitrost sto km na uro. Ze v prvih časih, ko je železnica vozila, so se o’ogajale velike nesreče. Prva velika železniška katastrofa se je dogodila v Franciji 8. marca 1842 v bližini Bellevue; bilo je 43 mrtvih in 3 ranjeni, še strašnejša je bila katastrofa pri Richelieuju 28. junija 1864, ko je ves vlak strmoglavil v reko reda tega, ker je bil vrteč se most odprt: 97 mrtvecev in 383 ranjencev.
Br.
v jeseni! Grenki so. Žalostni. Zakaj? Ko bi to
vedel! —---------
Že se je zvečerilo. Pa sem še vedno v polju. Seveda, mislil in spominjal sem se. Čudno je to, da čas tako beži. Okrentil sam se in počasi šel tliomov, tako počasi, da se mi je zdelo, da še vedno stojim pod znamenjem na razpotju. Pa sem končno le prišel domov. V sobi nisem prižgal luči. Tiho sem slonel ob oknu in gledal v noč. Nekaj sem mislil takrat — nekaj lepega in velikega. Danes pa ne vem več, kaj je bilo. Morda sem mislil na Sonjo. Morda ...	Tamirov.
KOIEDAR
1. januarja 1584. jc bilo dotiskano pi vo Svelo pismo v slovenskem jeziku, ki ga ie izdal Jurij Dalmatin.
2. januarja 1355. je umrl car Štefan Dušan Silni.
■•■januarja 1848. je bil pri Pančevu hud boj med
Srbi in Madžari.
4.	januarja 1797. je izdal Valentin Vodnik prve »Lnblanske Novize«.
4. januarja 1834. je bil rojen dr. Josip Vošnjak.
5. januarja	1849.	je	vkorakal ban Jelačič	kot
zmagovalec v Budimpešto.
6. januarja 1456. je umrl Džuradž Brankovič, Smederevac, srbski despot.
6. januarja	1288.	je	bil izdelan	Vinodolski	za-
kon.
6. januarja	1929.	je	blagopokojni	Viteški kralj
Aleksander I.	Uedinitelj izdal svoj	znameniti	ma-
mifest, s katerim je rešil državo pred propadom, v katerega bi kmalu	zašla zaradi	strankarskih no-
tranjih razprtij.
7. januarja 1844. je bil rojen v Hrvači pri Ribnici Stanislav Škrabec.
8. januarja	1819.	je	umrl prvi	slovenski pesnik
Valentin Vodnik.
8. januarja	1918.	je	Wilson v	14 svojih točkah
objavil program svetovnega miru.
9. januarja	1856.	je	bil rojen	v Globokem pri
Rimskih toplicah pesnik Anton Aškerc.
9. januarja 1899. se je rodila Nj. Vel. kraljica mati Marija.
10. januarja 1920. je bila v Ženevi osnovana Liga narodov.
10. januarja 192«. je v Italiji izšel ukaz o izpre-
membi jugoslovenskih priimkov v italijanske.
11. januarja 1843. je bilo prepovedano ilirsko ime.
11. januarja	1916.	so	Francozi okupirali Krf.
11. januarja	1890.	je	umrl v Beogradu Laza	La-
zarevič, veliki srbski pripovednik.
12. januarja	1866.	je	črnogorski knez Nikola	od-
likoval škofa Strossmayerja z Danilovim redom.
12. januarja	1887.	jo	umrl prirodopisec in pisa-
telj Fran Erjavec.
13. januarja	1847.	je	v Beogradu umrl Siina	Mi-
lutinovič, Sarajlija, srbski pesnik in pripovednik.
14. januarja 1806. se je rodil v Vršcu Jovan Ste-rija Popovič, dramatik.
15. januarja	1916.	so	prišle prve erbuke Sete	na
otok Krf.
16. januarja	1888.	je	umrl v Celovcu veliki	na-
rodni delavec Andrej Einspieler.
16. januarja 1878. je srbski vladar prvikrat 6topil v osvobojeni Niš.
17. januarja 1831. se jo rodil v Kragujevcu doktor Jovan Ristič, velik državnik in književnik.
18. januarja 1916. sta se v Nišu sestala cesar Viljem in kralj Ferdinand.
18. januarja 1919. so se začele v Parizu mirovne konference.
19. januarja 1392. so Turki vstopili v Skoplje.
19. januarja 1876. se je rodil Dragotin Kelte.
19. januarja 1916. se je urbska vlada preselila na Krf.
20. januarja 1916. so bili prekinjeni razgovori med Avstrijo in Crno goro in bil napovedan 'konec premirja.
21. januarja 1921. je umrl Luka Svetec.
22. januarja 1483. je bila tiskana prva hrvat&ka knjiga.
23. januarja 1878. se je rodil v Vinici v Beli Krajini Oton Župančič.
25. januarja 1915. je Rumunija Srbiji odklonila pomoč.
26. januarja 1398. so Turki prvikrat vdrli v Bosno.
26. januarjal797. je bil rojen Matija Cop.
27. januarja 1236. je umrl v Trnovem v Bolgariji najmlajši sin Štefana Nemanje Sv. Sava. prvi srbski nadSkof in prosvetitelj.
27. januarja 1924. je bil sklenjen rimski sporazum, po katerem je Italija dobila Reko.
28. januarja 1681. je benečanski general Rabata v Senju ubil vodjo senjskih uskokov.
29. januarja 1812. se je rodil v vasji Garašima v kragujevačkem srezu Ilija Garašanin, državnik.
Mi se ne plašimo napora za ono, kar ljubimo(Shakespeare)
Izpod mladih peres:
Ko je legal mrak...
Strmel sem preko polj, preko livad, tja daileč, kjetr je tonilo sonce. Po nebu so se vlekle tanke siviO proge, ste raz/tegale in krčile v čudlnih oblikah, pa obvisele v krvavi dalji, ki se je v nešteto barvali prelivala prav v vijoličasto barvo in se rahlo dotaknila hribov.
Stal sem sredi polja. Sam. Še do nedavnega je bilo toliko življenja v njem, toliko bajne pesmi iu sonca. Sedaj pa je pusto in prazno, kakor da je dahnila vanj smrt.
Z nagnjeno glavo je zrl Kristus z znamenja, ta.iu, kjer sita se križala poljska kolovoza, zrl v to mirno, tožečo tišino. Cvetje mm je prepletalo prebodene noge. Morda mu jih je opletlo dekle, vračajoč se s polja domov. Bog ve! Cvetje je bilo že suho. Plavice iu mah: nekdaj je bil rdeč, prav tako, kakor so sedaj rdeča tiha obzorja.
Sive proge na nebu so se zgostile v čudno kepo, prav kakor otroci, ki pribeže k materi iz strahu pred nečim, ki jim je zasejalo bojazen v srce.
Od hiše. v majhni globeli skrite, je jeknil pasji lajež. Potem pa otroški jok. Kmalu je utihnilo renčanje ra7xLražene živali in zopet je bilo tiho in mirno, kakor da se nd nič zgodilo.
Šel sem dalje preko otožne praznine. Hladno je zavelo s severa v vijoličasto prosojen mrak.
V	zraku je tajinstveno zašuštelo, orumenelo listje je neslišno drselo na tla. Skozi težki, hladni vzduh se je zvrtinčil list, prav tako kot citronček v poletju. Kakor da bi bil ves truden, Je omahnil na razvožemo pot. Veter ga je privzdigoval, premakniti pa ga ni mogel. Tako se Biti je zdelo, kakor da vidim velikega nočnega
metulja, ki pri belem dnevu zaslepljen od svetlobe in uničen prhuta z mehkimi krili. Pogled mi je obvisel na robu hriba, ki se je zgubljal daleč v meglah. Ves je bil Lisast. Temnozelena, ..koro modra barva se je trgala in izvijala iz rdeče in rumene, j>a se zopet izgubljaj a, dokler ni utonila v sivih meglah, ki so ležaje potuhnjene in raztegnjene nizko pri tleh. Nenadoma so se prikradle, tiho in mirno, kakor duhovi v nočeh, kot človek, ki izmučen od dela vidi s polzaprtimi očmi v temnih kotih sobe vsemogoče prikazni. Pritisnile so na to ubogo rjavo grudo, ki so ji ljudje iztisnile vse, kar je nosila v sebi. Pozabljena je bila — vsaj zdelo se mi je tako, ko sem jo gledat tistega sinjega jesenskega predvečera
—	in čakala mehke bele odeje, da se pod njo odpočije in dobi moča, da iz nje vzklije novo življenje.
Iz doline se je utrgal jeik malega zvona, splaval v zrak, se odbil od hribov in zatrepetal v žalostnem ozračju. Ihtel je, tako gorko ihtel, da je obstal hladni veter in je utihnilo umirajoče Mstje. O, kako mi je bilo čudno pri srcu! Grenko kakor pelin se je razlilo v meni. V vsej moji notranjosti so zaječali akordii v težkih mollili. Otožna pesem — Bog ve, kje sem jo čul peti — je zadrgetala v duši. Da, že vem j Nekoč jo je pela Rusinja Sonja, da, da. Takrat je bilo, ko se je razbila čaša in je utihnil klavir v salonu. O, že dolgo je tega. In rdeči zastori so vstrepetali tistega večera. Res, že dolgo je od takrat. Potem nisem videl več ne Sonje, ne slišal njene pesmi. Danes je ne poje Sonja: spomin jo je vzbudil, da se je zopet oglasila. Ah, kako težki so spomini
DELAVSKI OBZORNIK
Moje življenje
Ko sem dovršila osnovno šolo, mi je oče preskrbel službo v tovarni, ki leža v okolici letoviškega in industrijskega mesta Kamnika.
Ze eno leto delam v tej tovarni od ranega jutra do poznega večera. Eno leto neprenehoma poslušam pesem strojev, gledam obraze svojih vsak C„n istih sodelavk in politiram predmete. Mnogokrat se mi je že zazdelo, da sedim v šoli in da čujem osorni glas svoje učiteljice, a »troji mi oznanjajo, da mi je usoda naklonila poslu-Sati in gledati vedno iste in iste stroje in predmete okoli sebe. Ker imam predaleč do doma, jem v gostilni, ki leži poleg tovarne in ker je Kosilo zelo skromno, sem ob treh popoldne že lačna in komaj čakam, da pride šesta ura, ko grem domov. Pot me vodi skozi mesto Kamnik v malo vasico, ki se imenuje Košiše. Ko pridem domov, si umijem oj politure umazane roke in večerjam. Tako mi teče vsak dan — od pone-deljka do sobote. Tako tudi moji sestri. Spoznajmo moč dela in delamio. Ko pride sobota, dobimo zasluženo plačo in v nedeljo počivam ter
nabiram moči za naslednji teden. To je moje Življenje. Življenje, ki je zvezano z delom in z veliko mislijo, ki jo vedno gojim v sebi: ljubiti svojo krasno domovino in našega mladega krailja.
Gospod uredniki Upam, da to pisemce, ki sem ga napisala z velikim trudom in požrtvovalnostjo, ne wžete v požrešni koš.
Agnes — Kamnik.
Pismo
Dragi brat urednik! Če ne boš zameril. Ti bom tudi jaz napisal nekaj besed kot zastopnik tistih vrst mladine, ki izhaja iz našega delavstva in kmetstva. Nas namreč zlasti zanima, kako živi kmet, kako žive delavci po tovarnah in zlasti mi občutimo pojave krize, ki je ponekod hudo zadela tudi našo dtržavo. Tudi dijaki bi sc morali bolj zanimati za življenje ljudi, ki s svojimi rokami in njih žulji služijo državi, ter opazovati njih delo. Mnogo je danes mladih ljudi, ki jih je beda prisilila, da so prijeli za trdo delo, takoj ko so dovršili osnovno šolo. Mnogo jih je, ki že od 14. leta dalje vsak dan poslušajo ropotanje strojev. Delajo. Koliko truda je treba, predno kmet obvlada naravo in pridobi iz nje vse tisto, kar mu je potrebno za vsakdanje življenje, ali pa tisto, kar delavske moč>i po tovarnah pozneje pretvorijo v različne predimete, kar vse služi samo človeku. In vendar mnogim sredstva ne dopuščajo, da bi živeli tako, kot bi morali, čeprav žive nekateri v takem izobilju, da sami ne vedo kam bi z denarjem in vseirn svojim bogastvom. Veliko je danes bednih, a malo je ljudi, ki bi sočustvovali z brezdomci in bi se ravnali po besedah nažega goriškega slavčka Simona Gregorčiča:
>Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze!« ali pa »Za vse je svet dovolj bogat in srečni vsi bi bili, če kinih delil bi z bratom brat s prav srčnimi čutili!«
Če se človek spomni ua te besede, ki so ponarodele, se mora v vsakem srcu vzbudili sočustvovanje s tistimi, ki lačni trpe v največji be-d!i. Vsi smo si bratjo po naši materi domovini in vsi si moramo drug drugemu pomagati. Izpolnjujmo besede velikega pesnika, če hočemo biti fes zavedni državljani in z vsemi svojimi silami sl uži tli svojemu narodu in naši krasni domovini. Vsak dinar, ki bi ga moral izdati za nepotrebno stvar, daruj siromaku in dokazuj s tem, da si zaveden Jugosloven in da hočeš resnično pomagati tistim, ki bd radi za narod in državo delali, pn tggjj ne morejo, ker še za vsakdanji kruh niinajo. Zavedati se m°ramo vsi, da Smo tisti ljudje, ki bodo nekoč prevzeli dediščino svojih očetov, pa naj bodo to mladi ljudje i* Trst delavsko in kmetsko ali pa inteligenčne mladine. Zdravo!
Vavpetič Karel. !«—    .
Kdor ni občutil bolesti, ni vzgojen Človek.	(Sofokles)
Gospe Ikašnikovi t spomin
Dne 6. t. m. nas je za vedno zapustila naša priljubljena gospa, Tilka Zbačnikova, soproga pok. pisatelja dr, Frana Zbašniika.
Mnogo oči se je zarosiilo tistim, ki so zvedeli, da gospe Tilke ni več med nami. Dijaki, delavsko obrtniška mladina, emigranti, katerih domovina ječi v suženstvu in vsi nešteti dragi so pri nji vedno našli uteho. Enemu je preskrbela hrano, drugemu stanovanje, tretjemu naklonila podiporo, onemu preskrbela brezplačno zdravljenje itd. Njene zasluge za naš narod, zlasti našo mladino, so tako velike, da je ta nikoli ne bo pozabila, še pred smrtjo je prosila: iProsim vas, ne pozabite mojih mladih siromakov!« Malo je danes tako plemenitih žena, kakor je bila gospa Tilka Zbašnikova.
Nepregledna vrsta ljudi jo je e premil a na zadnji poti, a vsi so jo spremljali z veliko in neza-celjivo rano v srcu. Tilke Zbačnikove, zaščitniee nafbednejših, ni več. Ohranili p« jo bomo v trajnem in lepem spominu.
Bistriški.
ZANIMIVOSTI____
Premagane daljave
Najdaljša železniška zveza v Evropi je: Pariš -Carigrad, ki jo prevozi simplonski Ore.it-expres v 58 urah 6 minutah in je dolga 3103 kilometre. Povprečna brzina je 53 km ia uro. Najdaljša proga na svetu pa je Zveza Cadiz-Madrid - Paris-Berlin - Moskva - Harban - Pekdng-Hankov, ki meri 15.423 km in na kateri se tir trikrat premenja.
Najstarejša bolha
Najstarejša bolha, a neživa, je tista, ki so jo našli pni Pahiiclienu v vzhodni Prusiji vraščeno v kost jantarja in katere starost so učenjaki ^izračunali« na 5 milijonov let.
Stenografija v starem veku
Stenografija je silno stara reč. Poučeval jo je že pred dvatisoč leti M. T. Tiro, suženj klavnega Cicerona v starem Rimu. Eden prvih ste-nografiranih govorov je bil Ciceronov govor proti Catilini v senatu. Sam cesar Avgust je bil baje izvrsten stenograf in uvedli so stenografijo kot obvezen predmet celo na 300 rimskih šolah. Ker pa je bila silno težka in komplicirana, je filozof Seneca dejal o njej, da je najostudnejši izum na svetu. V srednjem veku pa je bila po zaslugi cerkve stenografija proglašena za hudičevo umetnost in pojavila se je zopet šele v novem času.
Prebivalstvo Moskve
Moskva je imela pred vojno okrog 1,600.000 prebivalcev. Med vojno je prebivalstvo sicer padlo, a že 1. 1920. je naraslo na dva milijona. Leta 1931. je imela že 2,700.000. leta 1934. pa 3,600.000 prebivalcev.
Tolstoj kot dijak
Tolstoj, kakor mnogi slavni možje, na univerzi ni bil prav izvrsten dijak. Imel je tudi večjo nadarjenost za pravo, nego za filozofijo. Celo ruščini je imel red nezadostno. V rimskem pravu je imel dobro, v splošni zgodovini pa tudi nezadostno. L. 1847. je imel v izprlče-valu opombo: »Pogosto manjkal; je zelo len!«
Iz zgodovine podmornice
Eno najstrašnejših orožij je bila v svetovni vojni brez dvoma podmornica. Ladja, ki je prišla kamorkoli, ki je bila posebno v rokah nemške komande silno učinkovita.
Prva podmornica je bila konstruirana v času konflikta šlesvig-holštanjško-danskega. Šlesvig-holštanjsko država je imela malo armado in zelo slabo mornarico. V tem težkem položaju se je pojavil inženjer Bauer z idejo napadov pod vodo.
V	ladjedelnici v Kilu so mu sezidali posebno ladjo. Bila je popolnoma zaprta, vsa iz kovine. Vhod se je hermetično zapiral. Moštvo podmornice, sestoječe iz dveh oseb je imelo na razpolago samo ročne naprave za obratovanje. Smisel čolna je bil sledeč. Imel je pritr*ene v notranjosti različne bazene, ki so se dali napolniti
z vodo. V tem slučaju se ze čoln potopi). Ko ho to vodo s posebnimi sesalkami zopet iztisnili,
se je čoln dvignil na površino. Prva podmornica se je pri nekem poskusu potopila, dočim se je Bauer sam srečno rešil. Sicer ni znano ali je ta ladja imela kakšen učinek, gotovo pa je, da se Danci vsled tega niso upali v sovražne vode.
Znaten prevrat v gradnji podmornic je pomenila šele iznajdba Dieselovega motorja. Ta motor je bil v pogonu, ko je podmornica vozila po površini. Čim pa se je spustila, so stopili v pogon akumulatorji, odnosno po njih gnan električni stroj. V bistvu ima tudi današnja podmornica ta gonilna sredstva, le zelo izpopolnjena so.
Najlažji les
Najlažji les je iz drevesa Alstonia Spathulata, ki raste v močvirnatih krajih Malajskega pol<> toka. Domačini poznajo ta les že več stoletij pod imenom akar anggal« (lalika korenina). Drevo doseže višino do 8 metrov, korenine pa segajo v zemljo do 10 m globoko. Les je silno prožen in se da skrčiti na desetino. Kako je lahek, bomo razumeli, če pomislimo, da znaša njegova specifična teža komaj 006 do 0-08 gr, dočim pri plutovini 0'25 gr. Rabijo ga za izdelovanje tropskih čelad, ki tehtajo samo po 70 gramov.
Kaj vleče učenjake v stratosfero ?
V stratosfero vlečeta učenjake dve stvari: prvič hočemo vedeti, kako prenese človek dalj časa bivanje v takšnih višinah, kar je velikega pomena za bodoči stratosferni zračni ..romet, drugič nas pa zanima vprašanje kozmičnih žarkov, kar je tudi zelo važno.
V nebo segajo
Najvišje zgradbe na svetu so: Nebotičnik Em-pire State Building v Ne\v Yorku (381 m), Chryslerje\i nebotičnik (319 m), Eiffelov stolp v Parizu (3€0 m), a potem ljubljanski nebotičnik.
Nekaj za strelce
Samokres z bobničem je izumil 1. 1835. Samuel Colt. Vendar ga dolgo ni mogel uveljaviti, šele v Ameriki so se ga poprijeli ljudje, ki so znani i>rd imenom »eowboy«.
Električna ladja
V Španiji so dogradili ladjo, ki bo prodirala v neznane pokrajine ob pritoku reke Amaeonke
v	južni Ameriki. Zgrajena je z največjo skrbjo, gonijo jo električni motorji. Poleg kapitana in vodje ekspedicije bo na njej še 32 znanstvenikov in častnikov. Številni kabineti na ladji so opremljeni z najmodernejšimi napravami za znanstveno delo. Da v ladji ne bo mrčesa, se dajo vse odprtine zapleti. Ladja nosi tudi dvoje zložljivih letal.
Zanimiva statistika
Ministrstvo za trgovino in industrijo je izdalo statistiko o tujem kapitalu, ki je udeležen v naši notranji trgovini. Po odstotkih je razdeljen tuj kapital takole: Na prvem mestu so naši zavezniki Francozi z 32*5 °/o, njim sledijo naši prijatelji Angleži z 28*3 %>, sosedje Avstrijci s 30*2 °/o, dalje Švicarji s 14'1 %>, Čehi z 12*1 %, Ameri-kanei z 12*1#/o, Belgijci z 10'1 %>, Madžari z 10*19», Nemci z 8*2% in končno Italijani z 2*8%. Ta statistika je zelo, zelo poučna.
Iz (Moštva nai izide nova, krepkejša, sposobnejša in delavnejsa generacija! »Omladina«, v oktobru 1905.
* * *
Gotovo je ze danes, da ne bomo mi sklepali kompromisov, da ne bomo odnehali mi, ampak da se bodo morali prilagoditi drugi nam, ali pa pojdemo preko njih. Mladi smo, moč in veselje do dela imamo in bodočnost je pred nami!
*Omladina«, v oktobru 1905.
Nagradna
anketa
V	zatluji številki preteklega leta je uredništvo razpisalo nagradno anketo. Zaradi velikega števila dopisov, ki smo jili prejeli, pa smo prisiljeni, da nagrade, ki so bile razpisane, znatno povečamo in sicer: I. nagrada Din 200’—, 2. nagrada Din 100'—, tretja in četrta nagrada po Din 50'— ter peta nagrada Din 25’—, šesta do petnajsta nagrada pa enoletno brezplačno prejemanje »Naše voljec.
Z ozirom na to je uredništvo prepričano, da bo še marsikdo prijel pero t roke, zato tudi rok za pošiljanje nagradnih spisov podaljšujemo do 15. februarja t. 1. Potrudite se takoj, da boste med nagrajenimi.	Uredništvo.
$ A H
| POROČILA IZ ŠAHOVSKEGA SVETA
Turnir v Hastingsu: V prvem kolu je mladi ameriški mojster Fine čisto nepričakovano premagal Fiohra in kakor se vidi je bil ta poraz za nadaljnji potek odločilen, Itajti niti po osmih lcolih se dosedanjemu favoritu v Hastingsu, Flohru, ni posrečilo zbiti Fineu ta naskok. Stanje je bilo po osmem kolu torej naslednje: Fine 7 točk, Flolir 6, Tartakower 5 itd. Sledilo je zadnje lcolo, ki pa Flobni ni prineslo izenačenja in tako je zmagal Fine. Zanimivo je, da je Aljčhin Finea že poprej hvalil, da je nevaren kandidat v boju za svetovno prvenstvo.
Kakor je naša rubrika že poročala, je Aljehin napovedal Euweu revanž. Igrala ga bosta bržkone že letos, če ne pa gotovo prihodnje leto. Za kraj svojega boja sta si izbrala Semmering v Avstriji.
Teorija
Čeprav poznamo še celo vrsto odprtih iger, ne bomo kar prešli k zaprtim igram, ki se v novejšem času veliko bolj igrajo. Najprej se bomo vadili s francosko igro, ki je bila precejkrat igrana tudi na inatchu Aljehin-Euvve.
Francoska igra.
I.
L e> el	1. «7—c«
2. d2—d4	2. d7—d5
3. e4:d5 (A)	3. e6:d5
4. Sgl—f3	4. Sg8—fC
5. Lfl—d3	5. Lf8—dG
6. 0—0	6. 0—0
7. Lel—g5	7. Lc—g4
8. Sbl—d.2	8. SbS—d7
9. c2—c4 (enako dobro je c2—c3)	
	9. d5:c4
10. Sd2:c4	10. LdG—e7
11. Sc4-e5	11. Lg4—h5!
Igri sta izenačeni.
A.
3. e4—e5 (ta poteza je v nasprotju z načelom,
da je treba obdržati pešce čim dalje v središču)
3. c7—c5!t (najmočnejša poteza))
4. Lfl—b5	4.	Sb8—cG	(črni hiti z
mobilizacijo in ...)
5. Lb5 :cG	5.	b7:c6
6. c2—c3	6.	Dd8—b6 (...
posrečilo se mu jel) Črni je na boljšem, ker si je na damskem krilu ustvaril pogoje za uspešen proboj fronte.
II.
1. e2—e4	1.	e7—e{|
2. d2-d4	2.	d7-d5
3. Sbl—c8 (Druga vnrijacija, ki stremi za naglim razvojem, kar ...)
3.	Sg8—16 (... sili črnega, da stori isto)
4. Lci-gh	4.	Lf8—67
5. Lg5:f6	5.	Le7:f6
G. e4—e5	6.	Lf6—e7
7. Sgl—f8	7.	0-0
8. Lfl—d3 (Igra plava v mirnejše vode, toda
vi	jo lahko napravite spet bojevito!) Poziciji sta izenačeni.
Rešitev problema št. 4. (Je bil nekoliko težji, kaj?)
1. Ld5—hi	1.	d4—d«
2. Kh3—g2	2.	Kf4—e4
3. ICg2—g3 Mat.
Problem št. 5.
a b c (1 c f g h
' 8
Up ^ IS
if	^
m m
a h c (t c f g h
Beli: Ka 1, Dh 8, Sc 7, e 8. Črni: Kb 7, pešec: d 6.
Beli vleče in dobi v treh potezah.
ŠPORT
Nizozemska je morda edina država, ki ne da nobene podpore za olimpijsko delo, toda kljub temu je ravno ona pokazala, da je nekaj storila na olimpijskem polju. Ko je 1. 1028. organizirala olimpijado in je država vsoto 1,000.000 Golil, odklonila, so v kratkem času zbrali trgovci vsoto 2,000.000 Gold. Olimpijada je vsekakor dobro uspela; seveda je bila naloga Nizozemske, da podpre državo, ki bo v bodoče organizirala olimpijado. L. 1932. se je udeležila le mala peščica tekmovalcev olimpijade v Los Angelesu, kajti nedostatek denarja je dopustil opravičeno vožnjo samo za enega lakkoatleta. (Berger.) L. 1936. bo udeležba predvidoma večja kot pa v oddaljeni Kaliforniji. Zopet bo igral naravno denar veliko vlogo, zato pa so sklenili že 1. 1933., da prirede vsakoletni olimpijski dan v Stadionu. Največ upanja stavijo Nizozemci v evoje lahkoatlete in sicer v Bergerja, ki je bil, kakor znano, prvi zmagovalec v teku na 100 in 400 m v evropskem prvenstvu. Opasen tekmec je njegov rojak 191etni Osendarp, ki je dorasel vsem evropskim tekačem. Ta je bil zmagovalec v Malino pred znanim Švedom Straubergom. 400 m je tekel 21,3. In v Londonu je bil na angleškem prvenstvu zopet zmagovalec. Osendarp je za Nizozemce največja nada, predvsem še za to, ker je še zelo mlad. V van Beve-renu ima Nizozemska tudi tekača, ki je povzpel v mednarodni razred. Ž njim se ojačijo Nizozemcem izgledi za štafeto 4 X 100 m. Razen teh omenjenih atletov pa Nizozemska nima več moči, ki bi smela računati z njimi. Nekateri so še n. pr.: Kaan (tek čez zapreke), srednjeprogaš Bouman, ki še ne spadata v svetovni razred. Izmed tekačic so omembe vredne: Schuzmanova in Doorgeestova. Vendar pa jima manjka mednarodne rutine.
Glede nogometa še ni odločeno, ali bodo sodelovali na olimpijadi. Nogometaši so vsi amaterji, toda kljub temu imajo dobro moštvo, ki je Angležem podleglo samo z 1 : 0.
Največ uspehov bodo pač poželi v plavanju. Tu jim je zasigurano prvo mesto in s tem zlata kolajna. Ouden, večkratna svetovna rekorderka, se je povzdignila do svetovne slave. Pa tudi štafeta 4 X100 v postavi den Ouden, Mastenbroeck, Timmermans in Sel-back ima veliko izgledov. V Van Vlietu, Vypru in Oomi imajo ..močne kolesarske zastopnike. Pa tudi hockey bo častno zastopan v Berlinu. Manj izgledov imajo v veslanju in jahanju. Slabi so Nizozemci v smučanju in v Garmischu ne bodo delali preglavic.
Za olimpijski nogometni turnir se je prijavilo doslej 16 držav. Te bodo razdeljene na dve skupini po 8 držav ter bodo tekmovale po »cup« sistemu. Turnir bo trajal od 3. do 15. avgusta in sicer se bodo tekme vršile na igriščih ondotnih klubov, le nekalere se bodo igrale v berlinskem Stadionu.
Poljski nogomet še ni dorasel in udeležba na olimpijadi ni zagotovljena. Isto je z rokoborbo in z nekaterimi drugimi športnimi panogami. Pač bodo močno zastopani v Garmischu. Naša znanca St. Marusarz iu Br. Czeoh bosta vsekakor skušala zlomiti premoč Skandinavcev. Vsi ae še spominjajo njunih uspehov v Planici, zlasti Czech je opasen v kombinaciji. V hockeju bo šla Poljakom v Garmischu bolj trda. Manj uspekov imajo v umetnem in hitrostnem drsanju.
Prvič bndu plapolali plameni olimpijskega ognja pri zimskih igrah v Garmischu od 6. do 16. februarja. Na griču med obema skakalnicama bo postavljen 30 m visok stolp v. jeklenim ogrodjem, tako da bo olimpijski ogenj daleč viden.
Direktor arheološkega muzeja v Atenah Aleksander Philadelpheus je predlagal olimpijskemu komiteju, da bi zažgali prvi plamen pri otvoritvenem teku s plamenico, s pomočjo zažigalnega stekla. Grški
olimpijski komite je prosil, da bi maratonski zmagovalec prvih modernih olimpijskih iger v Atenah Grk Louis tekel z oljkovo vejico iz Olimpije.
Močno zastopstvo bodo poslali na berlinsko olimpijado tudi Švedi. Nič manj kot 000 telovadcev in te-lovadkin bo sodelovalo pri igrah. Pa tudi naši Sokoli bodo poslali okoli 400 telovadcev. Najboljši Sokoli bodo tvorili olimpijsko vrelo.
Tudi Poljaki imajo svoj vsakoletni olimpijski dan v Varšavi, kjer tekmujejo vsi olimpijski kandidalje. Največja nada Poljske v lahkoatletiki J a mr/ Ko-soezinski, ki se je v Los Angelesu znatno približal Nurmijevemu rekordu na 10.000 m, je bil na evropskem prvenstvu v Turinu na 5000 m drugi. Utrpel pa je težko poškodbo na kolenu in njegova udeležba na berlinski olimpijada ni zagotovljena. Vsesplošno pozornost pa vzbujata lahkoatletika Kucliarsky iit Schneider. Kucharsky je dosegel v Stockholmu prvo mesto v leku na 800 m. lteuen tekmec mu je Ameri-kanec Robinson. Schneider (skok s palico) je dosegel v Budimpešti višino 4’14 m, a s to višino ostane še znatno za Amerikama in Japonci.
IZ UREDNIŠTVA
Današnja številka se je sicer nekoliko zakasnila, toda v bodoče bo »Naša volja« redno izhujala okoli 5. in 20. v mesecu. Uredništvo ponovno vabi vse, ki želijo našemu listu čim večjega razmaha, da pišejo v list in prispevajo vanj kakršnekoli prispevke. Vse, kar bo sposobnega, bomo radi priobčili.
Iz urednikove pošle
M. 11., Ljubljana: Tvoje »Maščevanje v božični noči« ob priliki priobčim. Iskrena hvala! Pošlji še kaj.
It. K., Novo mesto: Razumem Vaš težki položaj, vendar vztrajajte. Podrobneje v pismu.
Agncs, Kamnik: Tvoj prispevek sem priobčil. Pridno nadaljuj!
Tamirov, Ljubljana: Priobčeno. Prispevaj še v naprej!
F. I., Gorinčiče, Avstrija: Prav lepa hvala za poslano. Tvoj prispevek me je silno razveselil. Priobčim ga najbrže že v naslednji številki. Se priporočam!
Č. F., Doklcžovje: Tudi Tvoj prispevek mi je všeč. Priobčim o prvi priliki. Pošiljaj redno!
M. F., Ljubljana VII: Priobčim. Spomni se še kaj! Pošlješ lahko kar hočeš, leposlovje ali pa idejne spise. Kar se tiče letnika, ga računamo z šolskim letom! Bodi zdrav!
K. S., Ljubljana: Tvoj rokopis Ti vrnem. O priliki se osebno pogovorim s Teboj. Pošlji še kaj, z veseljem Ti priobčim!
Karo, Kranj: Vztrajaj!
L. S., Kranj: Hvala! Nadaljuj! Tvoj prispevek o priliki predelan priobčim.
J. ()., Ptuj: Oglasi se!
Iz šolske iorbe ...
— Gospod profesor, zdravnik je tu.
— Recite mu, naj pride jutri; danes sem bolan.
* *
_— Kako je to, gospod profesor, da vas zadnje čase sploh ni videti?
— Da me ni videti? Jaz tega še nisem opazil.
*
Profesor:	»Oprostite, gospod plačilni, ali
imate poleg piva še kaj toplega?«
*
Krošnjar: Komad za dinar, tucat za 10 Din,
Profesor: »Nezadostno, sedite!«
*
Profesor prirodopisa: »Danes smo vzeli opice, jutri bom pa izpraševal govedo...«
#
Služkinja: »Gospod profesor, berač je zunaj in prosi, da bi mu dali kaj odloženega ..,«
Profesor: »Hm, dajte mu moje odloženo predavanje!«
*
— Torej so profesorja Kocino vendarle potegnili iz vode. Ali ne zna plavati?
— O, zna že, toda na to je čisto pozabil, *o je padel v vodo.
Urednik Radosluv Bordon, stud. iur. — Izhaja dvakrat mesečno. Letna naročnina 12 Din. — Izdaja in odgovarja za Narodno obrambno tiskovno zadrugo, r. n. z o. Miroslav Matelič. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Šelenburgova 3/1. Tel. 21-00. Pošt. ček. rač. št. 17068. Tiska tiskarna Merkur d. d. (Otmar Mikalek). .Vsi * Ljubljani.