Kam za 1 .maj?
z Janša
r-r-
'Šocialna država le na papirju!"
VARNOSTNO NADZORNI CENTER
NUDIMO VAM
POSLOVNI PROSTOR - AGENCIJA

tv>

s et d.d.
HRASTNIK
AVTOHIŠA KRŽIŠNIK
Roman Kržišnik s.p.,1410 Zagorje, Selo 65 telefon:prodaja 0601/64-729,servis 0601/63-399
n
cena: že od 27.990 DEM
Poleg že bogate opreme so vsi avtomobili dodatno opremljeni s tretjo zavorno lučjo, namestitev žarometov, digitalnim števcem, zvečanim navorom, s pomanjšano porabo goriva in 185X14 eolskimi pnevmatikami.
POLEG NIŽJIH CEN ŠE BOGATO DARILO "AVTOHIŠE KRŽIŠNIK" VSAKEMU KUPCU NOVEGA VOZILA.
NA ZALOGI RABLJENA VOZILA. MOŽNI KREDITI
KADAR MAZDA ZNIŽUJE CENE, KONKURENCO DVIGNE V ZRAK.
MAZDA BANK - UGODNI KREDITI	MAZDA NAJ BO
KDOR CENI ŽIVLJENJE, SE VOZI Z MAZDO!
' PRODAJA VOZIL MAZDA - SERVIS - PRODAJA REZERVNIH DELOV - LIČARSTVO -KLEPARSTVO - AVTOVLEKA - PRODAJA BARV GLASURIT - RENT-A-CAR
jr.s 7,p. i.n
Spoštovane bralke in bralci ZASAVCA !
Pritajeno in skoraj neopazno je prišel v goste maj, mesec pomladi, mesec prebujanj, najlepši mesec.
Tudi nekatere skupine ljudi, ljudstev so se v preteklosti prebujale, zavedle same sebe.
In prav je, da praznujemo, da si vzamemo čas zase, za bližnje.
Vsem želim prijetno praznovanje in vzklikam
ŽIVELI. MAJ !
Mojmir Maček
Brez energije ni razvoja
Medijske Toplice bodo
Nagrajen poslovni načrt dijakinj SŠ Zagorje
|0 Kam za prvi maj
r j 2 Anketa: Od firbca jih razganja f J $ ) Kulinarično v Sopoti ; 2Q ) Franc Lipičnik: Glasba posnema stavrnost 24	Upokojenska
40	Mali oglasi
Velika križanka
ascs
Naslednja številka Zasavca izide 15. maja
ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. V.d. direktorja: Peter Ravnikar. Časopisni svet: Sandi Češko,
Robert Halzer. Franci Kadunc, Branko Klančar, Janez Knez, Darka Lipičnik, Jože Ranzingcr ml.. V. d. glavnega in odgovornega urednika: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina (Reportaže), Peter Molnikar (Zdravo telo), Fanči Moljk (Miš maš), Primož Kostajnšek (Kronično), Stane Šterbucl, Polona Malovrh, Roman Rozina.
Oblikovanje in računalniški prelom: Muli ima d.o.o.. Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Tisk: Padežnik, Laško Naslov uredništva: Zasavc. Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 64-250, 64-166; t'ax: 64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 5.382 SIT, naročnina za tujino 1 19 DEM ali druga valuta v protivrednosti.
Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (št. 23/283-92, z dne 5.5.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki t.št. 3, za katere sc plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.
Brez energetike ni razvoja
V sredo, 23. aprila je bila v prostorih Planinskega doma na Kumu 10. seja Upravnega odbora Združenja za energetiko Gospodarske zbornice Slovenije. Dnevni red se je večidel pomudil pri vlogi zasavskih energetskih podjetij Rudnik Trbovlje Hrastnik (RTH) inlermoelektrarneTrbovlje v nacionalnem energetskem programu.
Na zasedanju, ki mu je predsedoval dr. Franc Žerdin, je najprej spregovoril Aljoša Kink. direktor RTH. Povedal je, da višina Zasavskega Triglava - Kuma, navidez sicer pomanjša zasavske probleme, v resnici pa tudi s takšne višine niso manjši. Kljub vsemu pa skuša biti optimist glede zasavske energetske problematike. Z ustanovitvijo RTH so se namreč podali v dolgoročno strategijo odkopavanja premoga in sicer po planu od 800.000 do 900.000 ton letno. Od tega kar 97 odstotkov premoga porabi energetika. "Iluzija je, da gre RTH po letu 2000, če ne bo nadomestnega objekta, v zapiranje," je dejal Aljoša Kink, "potrebno pa bo prilagajanje in naknadno zmanjšanje zaposlenih." Kljub temu, da so prisotni ponovno poudarili na naj višjo stopnjo brezposelnosti, ki jo v slovenskem merilu predstavljajo Trbovlje, je bilo izrečenih bolj malo vzpodbudnih besed glede izboljšanja stanja.
Marko Šteblaj iz Elektroinstituta Milana Vidmarja iz Ljubljane pa je prikazal študijo nadomestne enote TET3, z vključitvijo v slovenski elektro-energetski sistem (EES)in poudaril soodvisnost elektrarne od premogovnikov. "Zalog je dovolj za vso življenjsko dobo objekta." je povedal, "zahteva pa se fleksibilno obratovanje." Predvsem so izmenjali mnenja o vključitvi novega objekta TET3 v EES, s tem, daTET3 nadomesti TET2 in se vzporedno obratovanje TET2 in TET3 pojavi le izjemoma. Investicija gradnje novega objekta pa bo znašala približno 500 mio DEM. Država pa naj bi prevzela realizacijo projekta in se zavzela za ohranitev delovnih mest v premogovništvu in povezanih dejavnostih. Ob vsem pa so naglasili, da "RTH inTET3 pomeni eno in isto usodo". S tem v zvezi bo tudi cena premoga predmet dolgoročne pogodbe med RTH in TET3, dodatnega posluha pa bo treba za distribucijo, kiji doslej ne dajejo dolgoročnih kreditov, zna se pa zgoditi, da že čez nekaj let ne bo mogla dobavljati energije.
K zaključku seje je dr. Franc Žerdin pripomnil, da neodločnost ni najboljša odločitev. Da pa TET3 pomeni bistveno
izboljšanje elektro-energetskega sistema Slovenija. Zato so sejo sklenili s sklepom, da seTET3 in RTH uvrsti v skupen nacionalni program kot nalogo, ki jo Združenje za energetiko GZS nadvse podpira.
Tekst in foto: ER.
Gradnja prizidka - Gimnazija Litija
Pred nekaj dnevi (15. aprila) so stroji litijske Gradbene operative izkopali prve kubike zemlje za temelje prizidka k OŠ Gradec, začasnemu domovanju Gimnazije Litija. Celotna investicija bo vredna 96 milijonov tolarjev. Prvi dijaki (do danes jih je prijavljenih 55), naj bi vstopili v litijsko gimnazijo že v naslednjem šolskem letu. Prostori, ki jih bo začasno zasedla Gimnazija Litija, bodo z izgradnjo gimnazije v Litiji na razpolago OŠ Gradec za pouk devetletke.
Samo kapljice
V	preteklem tednu je OŠ Litija izdala pesniško zbirko 23 pesmi z naslovom SAMO KAPLJICE... učenke 8. razreda in ene prvih dijakinj litijske gimnazije, SIMONE PATERNOSTER, ob pomoči mentorice, profesorice slovenskega jezika Neže Blaznik. Na predstavitvi knjige, ki je bila v avli litijske občine, so Simonini sošolci in sošolke predstavili nekaj njenih pesmi ter odprli slikarsko razstavo akademskega slikarja Jožeta Megliča, ki je pesniško zbirko ilustriral.
K.Š.
Poštni žig in spominski ovitek
V	soboto, 2. aprila je minilo 45 let, odkar je bila Litija (1952) povzdignjena v mesto. Na predvečer prazničnega dne je v poslopju litijske Pošte zbrane nagovoril predsednik Vil la Litta kluba Fondacija Litija Martin Brilej in predal v uporabo priložnostni poštni žig (v uporabi je bil samo 12. aprila) in spominski pisemski ovitek. Istega dne so začeli na Pošti v Litiji uporabljati ilustriran poštni žig s spremenljivim datumom avtorja Nandeta Rupnika.
Podelitev prvojunijskih priznanj
Trboveljski OS je na 27. seji 21. aprila sklepal o podelitvi naziva "častni občan" in o "prvojunijskih nagradah" za letošnje leto. Na osnovi predloga komisije za občinska priznanja je občinski svet podelil naziva "častni občan" Albertu Ivančiču za prispevek na gospodarskem in kulturnem področju in posmrtno Milanu Kožuhu za življenjsko delo na gospodarskem področju in za prispevek pri razvoju mesta.
"Prvojunijski nagradi" bosta letos prejela Janez Goltes, lastnik podjetja GOLTES Snovvboarding za uvajanje novih dejavnosti in tehnologij, ki prispevajo k dodatnemu produktivnemu zaposlovanju in Aleš Gulič, glavni in odgovorni urednik Radia Trbovlje za večletno nadpovprečno uspešno delo na področju kulture in promocije Trbovelj. Letošnja priznanja bodo podeljena na slovesnosti ob občinskem prazniku 30. junija zvečer v DD.
Ivana Laharnar
Dan odprtih vrat Europlina
Europlin d.o.o. v Trbovljah s sedežem na Opekarni je pripravil v četrtek, 24. aprila od
8.00	- 18.00 ure dan odprtih vrat. V tem času so vsem zainteresiranim nudili informacije o svoji dejavnosti. Podjetje namreč že vrsto let dobavlja plinske naprave in plin za potrebe podjetij in gospodinjstev. Na področju Slovenije so doslej postavili že več sto raznih plinskih instalacij, redno pa dobavljajo naročene količine plina. Ob dnevu odprtih vrat so si obiskovalci lahko ogledali njihove upravne in skladiščne prostore na območju Opekarne. Možno pa si je bilo ogledati tudi razno plinsko opremo.
IL.
Daljinsko ogrevanje bodo širili
V Trbovljah si že dolga leta prizadevajo, da bi se rešili pečata kraja z najslabšim zrakom. Pred nekako 20 leti so se tega lotili ljubiteljsko nekateri zagnanci, saj oblastni organi takrat še niso imeli posluha za izboljšavo. Med najprizadevnejšimi za večjo ekološko osveščenost v Trbovljah in s tem za boljši in čistejši zrak, je bilo gotovo Tone Sterniša, takratni predsednik PD Trbovlje. Občina Trbovlje je kasneje uvedla delovno mesto ekologa, sicer pa se je tudi splošna ekološka osveščenost zelo dvignila v primerjavi s prvimi začetki,tako, da so se razmere nekoliko uredile . Morda je prav Rudnik Trbovlje-Hrastnik dejansko začel z večjimi akcijami na tem področju, ko je zgradil poleg opekarne tudi toplarno za daljinsko ogrevanje. Opravljeno je bilo veliko delo na tem področju in danes že lahko govorimo in pišemo, da je bilo na tem področju le nekaj storjenega. Poleg številnih priključitev na daljinsko ogrevanje - podjetja, zavodi, šole, vrtci, zdravstvene ustanove, stanovanjski bloki, se je nanj priključilo tudi precejšnje število individualnih stanovanjskih hiš. Tudi letos bodo nadaljevali s priključitvami novih naročnikov nanj. Predvidevajo, da bodo letos priključili na daljinsko ogrevanje 289 stanovanj. Stanovalci naj bi k temu prispevali
od 20.000 - 25.000 tolarjev, nekaj naj bi prispevala tudi občina, Komunala naj bi najela posojilo iz sklada, del sredstev pa bodo namenili iz takse za varstvo okolja. Počasi, a vztrajno se ozračje v Trbovljah izboljšuje.
IL.
(Ne)pozabljene Čebine
Na povabilo Mladega foruma Združene liste, ki je 17. aprila organizirala obeležitev 60 obletnice spomina na Čebinski manifest leta 1937, seje zbrala druščina ljudi, ki jim ta dogodek vendarle nekaj pomeni. Mnogi bi se vprašali, zakaj pa? Saj to so bili komunisti, ki so nam kasneje- v naše glave vcepljali svojo ideologijo. Ni res, v tistih časih ljudje niso smeli povedati svojega mnenja, kaj šele kritizirati tedanjo družbeno ureditev. In prav iz lega stališča moramo te ljudi spoštovati. Globoko v naših srcih pa se moramo zavedati, da so bili to ljudje iz tedaj sicer dekompromitiranih delavskih družin, ampak imeli so nekaj več, imeli so vizijo! Da pa so imeli prav, seje pokazalo kasneje, ko se jim je pridružilo nemalo proletarcev, ki so v čebinskem manifestu videli svojo prihodnost. Še več. ne le svojo, ampak tudi prihodnost svojih potomcev.
Verjamem, da mnogi izmed vas to že veste. Držal se bom pravila "nikoli ne prepričuj že prepričanega", zato se raje vrnimo na kraj dogodka. Kot sem že prej omenil, se nas je zbralo kar lepo število. Na samem začetku sta nas prisrčno pozdravila župan Trbovelj tovariš Janez Malovrh v imenu ZLSD Trbovlje in predsednica Mladega foruma ZLSD Ivana Žolgar. Po njunih uvodnih nagovorih nas je po muzeju popeljal tovariš Miran Kalšek, kateremu gre zahvala, da seje v muzejski hiši vse ohranilo tako, da se lahko drugi po njem zgledujejo. Ob zanimivem predavanju in slikah ter listinah, ki krasijo notranjost hiše, smo hitro ampak z zanimanjem potovali skozi čas. Povedati moram, da smo podoživljali mnoge prijetne dogodke iz preteklosti. Za razliko od drugih, ki si tega danes ne morejo ali pa nočejo priznati. Po končani prireditvi smo bili povabljeni na pijačo v Dom Tončke Čeč, kjer smo se pozabavali ob prijetni tovariški besedi.
Nekateri se bodo ob branju lega članka seveda zgražali, češ kako je lahko nek enaindvajsetletnik tako nostalgičen. In prav j e tako, prav je tudi. da imajo ljudje različna in drugačna mišljenja. Jaz pa vem, daje ravno TOVARIŠTVO lista beseda, ki jo mnogi izmed nas v teh krutih časih, ko med ljudmi prevladujeta sebičnosti in egoizem, najbolj pogrešamo. Rad bi vam povedal tole: Ne gre za nostalgijo za preteklostjo, ampak za našo prihodnost. Naša prihodnost pa mora temeljiti na trdnih vezeh prijateljstva in sožitja med ljudmi. Kajti le na takšen način jo bomo dočakali skupaj in za konec še: Bodite ponosni na svojo preteklost, gradite pa svojo prihodnost!"
Jernej Brvar
Hočem da povem
Tko je učenci moji dragi, prenehajte že s to galamo, zdaj vas prosim za tišino; tujega nočemo in svojega ne damo!
Ampak jaz hočem, da povem.
Ja red pa mora bit, anarhija pride slej ko prej, smo pionirčki pridno se učili; za domovino in s Titom naprej!
Ampak jaz hočem, da povem.
Čestitam vam, postali ste mladinci.
Ja čin za činom smo napredovali, proletarci vseh dežel..., pa bratstvo in enotnost ampak jaz hočem, da povem.
In res, nevihta, strela, grom, čez noč vse na glavo se obrne, kdo je kdo nobeden več ne ve; živela samostojna in neodvisna Slovenija!
Ampak jaz hočem, da povem.
Vse kar prej bilo lepo je, so nam tabeli počrnili, in ljudstvo je spet postalo raja: prašiče komunistične... in papež ma vas rad.
Ampak jaz hočem, da povem.
Zdaj samostojni ste učenci, spoznajte, kdo je kdo in kdo je s kom.
Ne obupajte in se borite; smrt fašizmu in svoboda narodu!
To ostaja, vam povem.
Jernej Brvar
Obnova talne signalizacije
ObčinaTrbovlje - komisija za oddajo del je pred kratkim razpisala izbiro izvajalca brez omejitev za izvedbo talne signalizacije cestišč na območju občine Trbovlje. Gre za obnovo cestne talne prometne signalizacije na regionalni in mestnih cestah, za obnovo prehodov za pešče, avtobusnih postajališč, oznak v križiščih itd.. Okvirna vrednost del je 5 milijonov tolarjev. Izvajalec naj bi z delom pričel sredi maja in jih dokončal sredi junija.
IL.
Občina Zagorje vas vabi. da pod Trojanami, v osrčju Slovenije, obiščete hotel Medijske Toplice na Izlakah. Čakajo vas urejen hotel, prelepo okolje, bazeni s toplo vodo, najdaljši tobogan, ugodni vikend-in tedenski paketi. Hotel in bazeni bodo odprti vsak dan. Obiščite nas, pričakujemo vas!
Medijske Toplice "bodo"
V petek, 25. aprila je zagorski župan, Matjaž Švagan, sklical izredno srečanje zavoljo javne izjave v zvezi z Medijskimi Toplicami. Kot je dejal na začetku, so lete v interesu tako domačinov, ki so v preteklosti s samoprispevkom pripomogli k izgradnji Medijskih Toplic, kot turistov, ki v ta "turistični biser" v osrčju Slovenije vedno radi pridejo.
Kot je povedal zagorski župan, Matjaž Švagan, v nadaljevanju izjave, se je informacija o zapiranju Medijskih Toplic povsem neutemeljeno razširila. Ker je Občina Zagorje ena izmed upnic hotela Medijske Toplice, so s stečajno upraviteljico Veleno Lokar Škerget sklenili dogovor, da podaljšanje najemne pogodbe s podjetjem Vitalba ni najboljša varianta, marveč naj Občina Zagorje prevzame tako hotelski kot bazenski del turističnega kompleksa."Tudi na pobudo Zagorjanov," je še dejal Matjaž Švagan, "ki so povsem upravičeno čustveno reagirali, bo Občina Zagorje to odgovornost prevzela in s petim majem najela Medijske Toplice vse do prvega julija." Menda je to za poletne mesece velik riziko, vendar obstaja upravičena bojazen, da bi se v nasprotnem primeru razširil dokaj negativen imidž Medijskih Toplic, ki bi morebiti celo odganjal številne turiste.
Sklenjena pogodba tudi opredeljuje, da se hotel Medijske Toplice proda do 20. junija, sicer pa se pogodba podaljšuje vse do dneva prodaje. "Do takrat," je zaključil Matjaž Švagan, "pa bo s kompleksom Medijskih Toplic obratovalo Javno komunalno podjetje, kar ne bo vplivalo niti na zaposlene v Medijski h Toplicah, niti na tekoče zadeve." Kopanje bo namreč mogoče že od prvega maja dalje, menda se niti podražitve ne obetajo. V kopalni sezoni pa bo Občina Zagorje poskrbela tudi za poletne razvedrilne dejavnosti.
RR.
jr,— „ y. J . J . H . J J K H
NAGRAJEN POSLOVNI NAČRT DIJAKINJ SREDNJE ŠOLE ZAGORJE
Že pred leti so učitelji, ki poučujejo predmet podjetništva na šolah 3+2,izrazili željo, da bi se učenci javno predstavili in med seboj pomerili v znanju iz tega področja, podobno, kot je to v tujini. Zavod za šolstvo je ideji prisluhnil in letos v Šolskih razgledih objavil razpis za najboljši poslovni načrt.
Dijakinji Andreja Osolnik in Mateja Radej sta se na pobudo mentorice Suzane Vozel prijavili na tekmovanje s svojim poslovnim načrtom, ki sta ga morali do 10. aprila poslati komisiji. Taje ocenjevala poslovno zamisel,izvirnost in uresničljivost ter vsebino poslovnega načrta. Andrejin in Matejin poslovni načrt pa vsebuje širitev turistične kmetije Radej v Krškem. Analizirati sta morali stanje.narediti tržno analizo,bilanco stanja, finančni izračun, reklamiranje...
To je bil prvi del naloge, zaključni del, finale, pa je bil 19.aprila v Mariboru, kjer so dijaki s sedmih srednjih šol zagovarjali deset poslovnih načrtov. V vseh elementih končnega ocenjevanja (zamisel, celostna podoba in predstavitev načrta) je bil Andrejin in Matejin poslovni načrt najboljši. Pravita, da se morata za uspeh zahvaliti mentorici, profesorici Suzani Vozel, računalniški podpori profesorja Igorja Vozla, družini Razpotnik in seveda vodstvu šole.
Slišati pa je, da bo okrog 20. maja nekakšen podjetniški forum, kjer bodo predstavili podjetniške načrte dijakov iz Zasavja.
MM
45 letnica Litije
Mesto ima svoj praznik 12. aprila, osrednja slovesnost pa je bila v petek, 25. aprila, ko so na Valvasorjevem trgu postavili temeljni kamen za štirno, s katero bodo obeležili ta jubilej.
Na mestu, kjer bo stala Štirna, stari Litijani še pomnijo nekdanji vodnjak. Pobudniki za postavitev novega izhajajo iz Odbora za obeležitev 850 letnice
in iz Mestne skupnosti, model za odlitek pa so našli na Slatni nad Šmartnom. Kopijo te Štirne so izdelali na ljubljanski tehnični šoli, sredstva pa je darovala Obrtna zbornica Litija. Vendar pa se je zapletlo pri sami postavitvi oziroma pri posodobitvi soglasij za izdajo gradbenega dovoljenja, zato se je postavitev Štirne prestavila na 25. april. Ko so vztrajni navdušenci iz Mestne skupnosti v preteklem tednu tik pred zdajci končno uredili vse birokratske zaplete, pa so ugotovili, da na mestu, kjer bi morala stati Štirna, nista urejena pritok in odtok vode.
Vendar pa Litijanom to ni pokvarilo slavnosti. Na proslavi z litijsko godbo in moškim pevskim zborom Lipa je bil slavnostni govornik predsednik MS Nace Šteferl, temeljni kamen pa je postavil starejši in ugledni meščan dr. Franc Lebinger, ki so ga spremljale narodne noše. V ta namen so zaprli glavno litijsko ulico ter tako pokazali, kako prijetno bi bilo mesto, ko bi bil rešen prometni kaos v središču. Na ulice so postavili stojnice, kjer so gostinci kratkočasili obiskovalce. Mestna skupnost namreč želi, da se meščani na ulicah svojega mesta zabavajo, družijo in se imajo radi. Za zabavo, ples in glasbo so poskrbeli člani KUD Zgaga ter hkrati predstavili novo številko svojega kulturnega časopisa GOFLJA, ki skuša oživiti litijsko monotonost.
Andreja Štuhec
Model celovite turistične vzgoje
Srečanje mladih turističnih delavcev Trbovljah
16. aprila so prišli na obisk k osnovnošolcem člani turističnega podmladka OŠ Šmarješke Toplice. V goste so jih povabili člani turističnega podmladka OŠ PE A. Hohkraut, ki jih že dolgo uspešno vodi mentorica Marjeta Čekada. Po prihodu v Trbovlje so jim domači mladi turistični vodniki pokazali Delavski dom, Revirski muzej z Batičevim salonom in razstavo lutk ter staro rudarsko stanovanje na Njivi. Domači turistični vodniki so se zelo dobro izkazali. Od 16. ure dalje pa so gostje pripravili program, ki je vseboval kulinarični del, kjer so pripravili nekaj značilnih jedi in jih dali poskusiti, vmes je potekal folklorni nastop, z diapozitivi so prikazali, kako se pripravljajo na izlet, kaj delajo turistični vodniki, prikazali so lepote krajine, način dela turističnega biroja, skratka prikazali so model celovite turistične vzgoje. Zelo zanimiv program. Gostov je bilo 18, spremljali pa so jih ravnatelj, mentorica in koordinatorka. Navezali so mnogo stikov in vse kaže, da se bo sodelovanje mladih turističnih delavcev nadaljevalo tudi v bodoče. Oboji so s praktičnim delom pokazali, kaj se da storiti za predstavitev svojega domačega kraja. Pri izvajanju programa je poleg domačih učiteljev sodelovalo tudi več predstavnikov TD, Hortikulturnega in še nekaterih društev iz Trbovelj.
IL.
Izlake - sobota, 19. april
Na sobotni večer so pri vhodu v hotel Medijske Toplice na Izlakah gorele svetle bakle, ki so vabile na vstop skozi mogočno obokana vrata (seveda improvizirana) na Valvazorjevo pojedino. Davek za vstopnino je bil 2.000,00 tolarjev, za kar si se lahko najedel in napil po mili volji. Jedi so bile tradicionalne, še iz časa Valvazorjevega: prekajena postrv, račka, zajec, srna, jagnje, žrebiček, puran, domače koline, posušeno suho sadje. Vino je priskrbel in degustiral vinski svetovalec Milan Hlebec iz Koga. Za nenehen ples sta skrbela ansambla Snoopy in Arbi. Podmladek plesne Šole Miška je prikazal svoje prve plesne korake. Če vas ni bilo, ste zamudili veličasten ples MAZURKA, ki sta ga odplesala Miran Zupančič in soplesalka.
Skratka, bilo je prijetno in veselo za "mal gnarja velik muske."
A.Z.
Srečanje borcev VDV brigade
Prejšnjo sredo so se v Trbovljah srečali člani brigadnega odbora skupnosti borcev 3. brigade VDV. Na Kleku jih je sprejel trboveljski župan Janez Malovrh s sodelavci. Borci te brigade so dali velik prispevek za svobodo našega naroda. Ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju se vsako leto še posebej spomnijo na leta, ko so se v osvoboditev in lastno narodno oblikovanje prepričani Slovenci združili v boju proti okupatorju in njegovim pomočnikom. Udeleženci te brigade živijo po raznih delih Slovenije, 8 pa jih živi v Zasavju.
Ivana Laharnar
RADI BI REKLI HVALA
Vsi iz skupine "staršev in odraslih oseb s specifičnimi potrebami", ki deluje v okviru Centra za socialno delo Trbovlje, se toplo zahvaljujemo gospodu Romanu Ledineku, slaščičarju iz Trbovelj, za njegovo prijaznost.
V svoji slaščičarni nam je omogočil prijetne, kreativne in slastne sladke urice, ki jih ne bomo pozabili.
ZARADI TAKIH LJUDI SONČEK POGOSTO SIJE TUDI ZA NAS.
Pozdrav z borbeno pesmijo
Minilo je 56 let od ustanovitve OF slovenskega naroda. Temu dnevu v spomin je bil minuli četrtek zvečer v trboveljskem kulturnem centru posvečen koncert Moškega pevskega zbora Zarja in Delavske godbe Trbovlje. Obiskovalce je najprej pozdravil župan Janez Malovrh in v svojem nagovoru orisal del pomembnega obdobja zgodovine slovenskega naroda. OF je bila v času priprav za vstajo oblikovana le v Sloveniji. Pomenila je široko in organizirano gibanje, ki je želelo povezati in združiti svobodoljubne sile vseh smeri in skupin s cilji v korist naroda in delovnih ljudi kot celote. Bila je izraz globoke zavesti, da je mogoče samo z združenimi močmi doseči cilj osvoboditve. Njena usmeritev je pomenila tudi socialno preobrazbo slovenske družbe. Tako MoPZ Zarja in Delavska godba sta na koncertu številnim obiskovalcem ponudila borbeno pesem, kar so številni obiskovalci z navdušenjem sprejeli. Ta skupen nastop obeh zborov je imel tudi simbolični pomen, saj sta med vojno med skupinskimi pohodi v partizane odšla tudi takratna zbor Zarja in Delavska godba.
Ivana Laharnar
Večerni gledališki abonma zadnjič
ZKO Trbovlje je 23. aprila 1997 organizirala gostovanje SLG Celje. Za večerni abonma so na odru Delavskega doma Trbovlje kot zadnjo predstavo v tej gledališki sezoni uprizorili komedijo W. Shakespeare Ukročena trmoglavka.
tL.
Kulturne drobtinice iz Litije
Vsako pomlad je kulturna ponudba ljubiteljske kulture zelo bogata, tako da kar težko slediš vsem predstavam, koncertom, srečanjem, razstavam,... Tako je bilo tudi v Litiji v zadnjih dneh.
Foklorna skupina Javorje je pripravila svoj letni nastop, ki je bil letos vezan na običaje ob veliki noči in gaje naslovila "Prid'te po pirhe". Velikonočne običaje so prikazali še na področnem srečanju folklornih skupin Dolenjske, Posavja in Zasavja v Artičah; njihov tamburaški orkester pa je pod vodstvom prof. Janka Slimška uspešno sodeloval na Republiški reviji tamburaških orkestrov v Gorišnici pri Ptuju.
Seja sveta v nadaljevanju
Svetniki trboveljske občine so se prejšnji ponedeljek sestali na 27. seji in nameravali obravnavati deset točk dnevnega reda. Že pri tretji točki, kjer naj bi se odločili o preoblikovanju
Javnega komunalnega podjetja Trbovlje, se je zapletlo in sejo so se odločili nadaljevati takoj po prvomajskih praznikih.
Odlok o preoblikovanju JKP iz dveh samostojnih podjetij v enovito je bil v enomesečni javni obravnavi in le malo pripomb je bilo posredovanih v tem času. Na samo sejo prejšnji teden pa je skupina desetih svetnikov prinesla kar dvanajst amandmajev, in župan je kot predlagatelj odloka prosil svet, naj razpravo za nekaj dni odloži, da bo lahko skupaj s strokovnimi službami ugotovil, ali so ti amandmaji sprejemljivi ali ne. Tu pa seje zapletlo, saj so predlagatelji amandmajev zahtevali razpravo in odločanje o amandmajih že isti dan. Doslej amandmaji niso povzročali toliko preglavic, nikoli niso bili tako številni, res pa je tudi, da jih svetniki navadno na
osnovi poslovnika predstavijo teden dni pred sejo in je časa za strokovno mnenje še dovolj. Končno so se v svetu dogovorili, da bodo sejo nadaljevali 5. maja. Sprejeli pa so zaključni račun proračuna za lansko leto ter podelili prvojunijska priznanja za letos.
Ivana Laharnar
ZAGORSKE
Člani zagorskega občinskega sveta so 24. aprila imeli v drugi obravnavi proračun občine Zagorje . Glede na to, da so v preteklem mesecu opravili že veliko usklajevanj, je proračun gladko stekel skozi, saj so brez pripomb vsi glasovali za.
Tako se začenja eno težjih proračunskih obdobij, saj so proračunski uporabniki prikazali svoje potrebe za 694 milijonov tolarjev večje, kot pa so možni prihodki.
Seveda je to terjalo predhodna usklajevanja, nekatere programe zadržati na lanskoletnem nivoju, nekatere pa zmanjšati.
Treba je vedeti, da se v tem letu zaključujejo nekatere investicije (športna dvorana in dodatne učilnice, šole) v skupni vrednosti 550 milionov tolarjev, zagotoviti bo potrebno 81 milijonov za obveznice. Sicer pa je največje povečanje glede na lanskoletno realizacijo pri krajevnih skupnostih (1,39). Tu gre v glavnem za to, da so KS postale pravne osebe (redka rešitev v državi!), tako lahko direktno dobijo povečana sredstva, ki pa v glavnem odpadejo za vzdrževanje cest in za zimsko službo.
Dosti usklajevanj je bilo že rešenih 21.4. ko so KS in ostali porabniki oblikovali predlog proračuna.
MM
Pihalni orkester Litija je najprej gostoval s koncertom v Kostrevnici, nato na Vačah, kjer je sodeloval tudi Mladinski zbor OŠ Vače in skupaj z godbo zapel dve pesmi. 19. aprila so imeli litijski godbeniki v gosteh pihalna orkestra iz Cerknice in Divače. Vsi trije orkestri so imeli najprej krajši skupen program pred cerkvijo v Šmartnem, potem pa je še vsak orkester posebej pripravil koncert v tamkajšnjem kulturnem domu. Gledališka skupina KUD Polšnik je uprizorila starejšo igro "Pričarani ženin", s katero je sodelovala tudi na zasavskem srečanju gledaliških skupin v Trbovljah.
V teh dneh so imeli celo vrsto koncertov in gostovanj naši pevski zbori. Marjanca Vidic je s svojim otroškim župnijskim zborom "Žvrgolevčki" iz Šmartna pripravila spevoigro Radovana Gobca "Kresniček".
Občinska pevska revija z naslovom "Srečanje mladih pevcev" je bila letos razdeljena na dva koncerta. Prvi je bil v šmarskem kulturnem domu, drugi pa v OŠ Gradec v Litiji. Iz leta v leto se te revije udeležuje več zborov, letos jih je bilo kar petnajst.
Litijsko KD Zgaga, ki je verjetno prvo kulturno društvo, ki ga lahko najdemo na Internetu (naslov spletnih strani je: www2.arnes.si/quest/ljzgagal. naslov	elektronske	pošte	pa:
kud.zgaga@quest.arncs.si) je izdalo že drugo številko svojega časopisa Goflja. Predstavilo ga je na prireditvi ob prazniku in 25 letnici mesta Litije, ki je bila 25. aprila.
Po prvomajskih praznikih bodo v Litiji zopet prepevali na dveh koncertih občinske revije odraslih zborov 8. in 9. maja. Prireditvi naj bi bili v dvorani na Stavbah v Litiji, če jo bo od upravitelja sploh mogoče dobili v uporabo. Na obeh revijalnih koncertih bo pelo kar šestnajst zborov in preko 300 pevcev.
Ro. Ma.
Literarni večer
KUD Zgaga in Kava bar 3M iz Litije sta našla skupen jezik za izvajanje literarnih večerov, ki bodo od 8. maja dalje vsak prvi četrtek v mesecu na pokrili terasi omenjenega bara. Na literarnih večerih sc bodo predstavljali mlajši ustvarjalci iz Litije in okolice, vnaprej pa imajo v mislih tudi gosta, celo iz tujine. Da bo scena primerna, bodo poskrbeli lastnik in Zgagovci, za premierni literarni večer, ki bo 8. maja, pa so pripravili otvoritev razstave rock fotografije Janka Jesenovca iz Ponovič. Svoje pesmi bosta
predstavila Uroš Uštar in Primož Vidic, za glasbeno spremljavo bo poskrbel Evgen Malis, pričela pa se bo ob 20. uri.
Silvester
12. regijsko srečanje folklornih skupin
Združenje folklornih skupin Posavja, Dolenjske in Zasavja, ZKO Brežice in KUD Otona Zupančiča Artiče so v soboto, 19. aprila organizirali regijsko srečanje folklornih skupin iz teh območij. V celoti je nastopilo na tem srečanju osem folklornih skupin, med njimi dve iz Zasavja in sicer folklorna skupina Svobode Center iz Trbovelj ter folklorna skupina Javorje iz Šmartnega pri Litiji. Trboveljska skupina je sodelovala na tem srečanju s Štajerskim plesom s krstom rudarjev, pod vodstvom Valentina Kodriča in v koreografiji Jožice Brečko. Pri tem je sodeloval tudi oktet iz vrst MoPZ Zarja pod vodstvom Blaža Rojka. Skupina Javorje pa je nastopila z delom Prid'te po pirhe pod vodstvom Ide Dolšek. Prikazali so velikonočni običaj. Srečanje je potekalo v Artičah.
IL.
Iztok Kovač z En knap-om v Utrechtu
Dne 20. aprila zvečer je v Utrechtu na Nizozemskem nastopila skupina En knap, ki jo vodi trboveljski rojak Iztok Kovač. Nastopili so na festivalu Springdance. Njihova predstava je bila svetovna premiera njihovega najnovejšega dela Zakonitosti kobre v koreografiji Iztoka Kovača. Nastop na enem vodilnih plesnih festivalov v Evropi že nekaj pomeni, kajti na njem nastopajo vse najvažnejše plesne skupine evropskih držav. Ob tem so posneli tudi film, ki gaje zrežiral Sašo Podgoršek. En knap bo svoje najnovejše delo predstavil tudi v Ljubljani pred domačo publiko v okviru Evropskega meseca kulture.
IL.
Dobrodelna prireditev s plesom v Zagorju
Lions klub Trbovlje, v katerem so včlanjeni posamezniki iz vsega Zasavja, je 19. aprila v stekleni dvorani DD Zagorje pripravil dobrodelno prireditev, ki jo imenujejo "charter night". Prireditev je bila zelo dobro obiskana in njen cilj dosežen, saj so del izkupička namenili za zdravljenje otrok, obolelih na dihalnih organih, deloma pa tudi za slepo in slabovidno mladino. V programu so sodelovali učenci
GŠ Trbovlje na raznih instrumentih, svoje znanje pa so pokazale tudi mlade baletnice.
IL.
Naš svet glasbe v DD Trbovlje
Glasbena šola Trbovlje je tudi letos pripravila svojo vsakoletno tradicionalno prireditev z naslovom Naš svet glasbe. Celovečerni koncert svojih gojencev je šola izvedla 25. aprila v gledališki dvorani DD. Predstavili so se učenci šole na instrumentih: blok-flavti, kitari, harmoniki, klavirju, flavti, violini, trobenti, posamično in v komornih zasedbah. Tri skupine baleta so se predstavile s klasičnim in jazz baletom. Nastopili pa so tudi štirje orkestri in sicer orkester harmonik, godalni orkester z zborom Din Don in na koncu še pihalni orkester. Te so vodili njihovi učitelji. Program je vodil oziroma napovedoval Žiga Sotler, organizator programa pa je bila Božena Grum. Učenci šole so skupno s svojimi učitelji pripravili lep in zanimiv glasbeni večer.
IL.
Nova številka revije Martinčki
Pred kratkim je izšla nova, že 11. številka revije Martinčki, ki velja kot časopis mladinskega centra trboveljske župnije. V njej je objavljeno vrsto zanimivih prispevkov najrazličnejše vsebine in raznih avtorjev. Tokratna številka ima 20 strani, običajnega A 4 formata. Izšla je v nakladi 300 izvodov.
IL.
Dnevi slovenske knjige
Društvo slovenskih pisateljev je letos že drugič organiziralo ob pomoči raznih sorodnih organizacij in podjetij dneve slovenske knjige. Letos so potekali od 22. do 24. aprila. V tem času se je zvrstilo marsikaj, kar naj bi populariziralo knjigo med občani. 23. aprila je svetovni dan knjige. Na ta dan 1. 1616 sta namreč umrla svetovno znana pisatelja M. de Cervantes in W. Shakespeare ter leta 1635 L.F. de Vega V nekaterih slovenskih krajih, posebno še v Ljubljani, so ta praznik obeležili tudi s cenejšo prodajo knjig. Tudi knjižnica Toneta Seliškarja je 23. aprila pripravila dan odprtih vrat. Po nizkih cenah so prodajali odvečne knjige iz svojega knjižnega fonda. Marsikdo se je te akcije poslužil in obogatil svojo knjižnico. Ta dan pa tudi izposojevalcem -zamudnikom ni bilo treba plačati zamudnine za prepozno vrnjene izposojene knjige.
IL.
MALA NAGRAJENKA Z IZLAK
Izlačunku Maša Bantan je sodelovala na 24.mednarodni razstavi otroške umetnosti za otroke od 5-15 let, kamor jo je prijavila njena vzgojiteljica. Prispela dela so v Lidicah ocenjevali strokovnjaki in prisodili Maši diplomo za posebej uspešen izdelek. Diplomo ji je podelil češki konzul in pripravil sprejem zanjo, za starše in vzgojiteljico.
MM
Sindikalna dvorana na Stavbah
Po dolgih letih se je v Litiji v Sindikalni dvorani na Stavbah zgodila gledališka predstava, ki je skoraj napolnila zgoraj omenjeno dvorano. Nad predstavo Iščem moža s kulturo srca sicer navdušena publika pa je imela veliko pripomniti o sami dvorani in njeni dotrajani opremi. Nekateri obiskovalci, ki v dvorani niso bili že več let, so bili najbolj razočarani. "Saj je takšna, kot je bila pred 30 leti," so vedeli povedati starejši obiskovalci, "in tudi stoli so še isti," so pripomnili oni, ki so sedeli na balkonu.
Ker so te in podobne izjave znancev in prijateljev, obiskovalcev predstave, prebudile v meni radovednost, sem se napotil k prof. Jožetu Sevljaku, direktorju Zavoda za izobraževanje in kulturo, upravitelju Kulturnega centra Litija, kakor se ta objekt sedaj imenuje.
Gospod Sevljak, od kdaj je Zavod za izobraževanje in kulturo (ZIK) upravitelj Kulturnega centra Litija in kaj je bilo narejenega do sedaj?
ZIK je upravitelj KC Litija od 30. maja 1995, čeprav smo dali pobudo za ustanovitev decembra 1994. Najprej smo se lotili ureditve zunanjosti, preuredili smo avlo, dogradili poslovne prostore in oddali prostor za gostinsko dejavnost. Na razpis za izvajalca filmskih predstav se je javila samo ZKO Litija, ki pa nima strokovnih verifikacij in to ponudbo je svet Zavoda zavrnil, tako da sedaj filmske predstave organiziramo sami, z istimi honorarnimi sodelavci, ki so sodelovali že s prejšnjim izvajalcem.
Kakšna so finančna sredstva, namenjena KC, iz občinskega proračuna?
V letu 1996 je KC Litija prejel nekaj več kot 300.000 tolarjev, čeprav so nam obljubili in se tudi pogodbeno obvezali za financiranje
del, ki smo jih tudi izvedli, denarja pa še do danes ni in dolgovi KC za lani so preko enega milijona tolarjev. Za letošnje leto med branjem predloga za razdelitev sredstev iz občinskega proračuna nisem našel sredstev za KC Litija, morda so ta sredstva skrita pod drugim naslovom, tako daje to še vse odprto oziroma zavito v meglo.
Kakšni so načrti KC Litija?
Načrti prireditev in dogajanj v KC Litija so izdelani in poslani šolam in ustanovitelju, Občini Litija, izdelali smo tudi načrt kadrovske popolnitve, saj sami s tajnico in hišnikom ne moremo dobro in kvalitetno voditi programa KC Litija. Do sedaj smo morali sami opravljati tudi takšna dela, kot so plakatiranje in postavitev razstav.
Kaj je s filmskimi predstavami, ki so kljub trendovskim filmom zelo slabo obiskane?
Da so predstave slabo obiskane, je po mojem mnenju kriva mrka in neprijetna dvorana, slaba oprema (stoli) in stare aparature, da so filmi slabše zvočno opremljeni kot so že bili, pa je vzrok v tem, da je prejšnji izvajalec kinopredstav, ZKO Litija po prenehanju pogodbe s seboj odnesel tudi ozvočenje, ki so ga v teh treh letih, kolikor so bili izvajalci filmskih predstav, prislužili iz tega naslova. Odnesli so celo žarnico kinoprojektorja, vredno 150.000 tolarjev, ki so jo kasneje na mojo zahtevo vrnili. Osebno mislim, daje to odtujevanje protipravno in nezakonito, vsekakor pa ni v prid obiskovalcem KC.
Po uspešni gledališki predstavi, se bodo le-te še nadaljevale?
Po presenetljivem obisku na prvi predstavi smo se že dogovorili za naslednjo, ki bo 15. maja. Zopet bodo gostovali člani KD Španski borci, tokrat s komedijo Denar pada z neba, za v bodoče pa se še dogovarjamo, a upamo, da bodo gledališke predstave redno, ponovno pa imamo željo uvesti gledališki abonma.
Ali veste, da je KUD Zgaga oddalo na Občini Litija predlog za nakup novih stolov za KC Litija in ga podkrepilo s ponudbo italijanskega proizvajalca, ki je s stoli opremil tudi ljubljanske kinematografe?
Seveda. En izvod predloga so mi celo osebno izročili in podprl sem njihov predlog, saj bi bila to precejšnja pridobitev KC Litija, ki bo na temeljito prenovo moral čakati vsaj še pet do deset let, če ne še več.
Toliko nam je povedal upravitelj KC Litija, prof. Jože Sevljak, jaz pa bi dodal le še nekaj. KUD Zgaga je predlagal Občini Litija tudi rešitev, kako začasno rešiti oziroma narediti naklon v dvorani, saj gledalci od pete vrste dalje slabo oziroma malo vidijo na oder kar bi z nakupom novi stolov vred stalo nekje okrog
8,000.000 tolarjev. Je manj kot en procent letnega občinskega proračuna res prevelik vložek v kulturni objekt in kulturno izobraževanje in osveščanje skoraj 10.000 občanov?
Silvester
Pričarani ženin iz Polšnika
V Polšniku že drugo leto deluje gledališka skupina. Lani smo se predstavili z Ingoličevo enodejanko Našli so se, letos pa smo na predlog Pavle Voj e uprizorili Vladonovo komedijo Pričarani ženin. To komedijo je gledališka skupina, v kateri je Pavla Voj e sodelovala, uprizorila takoj po 2. svetovni vojni na polšniškem odru, kar je bil za nas še večji izziv.
Z delom smo začeli že v začetku leta in z veliko vloženega truda ter prostovoljnih ur smo
5.	aprila igro premierno predstavili. In glede na prejeti aplavz lahko sklepam, da so bili gledalci zelo zadovoljni. Pričarani ženin je iz Amerike, ki pa ga zamenjajo z zdravnikom, tako da zmešnjav ne manjka. Osebe iz komedije so upodobili: čevljar Urh Dreta -Uroš Ribič, Lenka, njegova ukazovalna žena - Mateja Vozelj, soseda Neža - Mateja Kotar, njena iznajdljiva hčer Cilka, ki ob koncu dobi tako željenega ženina - Tanja Vozel, posestnica Meta, ki se z Lenko ne razume najbolje -Mateja Sladič, njen nečak Tonček - Tomaž Vozelj, težko pričakovani Amerikanec -Boštjan Juvan, tepeni zdravnik - Miha Poznajelšek, poštar, ki vtika svoj nos v vsako zadevo - Iztok Ribič in ciganka, ki vso to zmešnjavo zakuha - Ana Majcen. Režija je delo Darinke Ribič. Pomagali pa so nam še Slavko Kos, Tanja Poznajelšek, Katja Bolte, Igor Poznajelšek in Grega Povše. Na premieri je bilo okrog 130 gledalcev, na ponovitvi 13. aprila pa okrog 100 in vsi so občutili, daje dvorana oziroma razred ob kulturnih 'prireditvah res zelo zelo pretesen. Vendar o pravi dvorani zaenkrat lahko le sanjamo. Naj omenim še, daje bilo na izmenjalnem koncertu Trebanjskega okteta in MoPZ Polšnik 21. marca dvorana tudi polna, kar dokazuje, da kulturne prireditve v Polšniku nekaj pomenijo.
S komedijo Pričarani ženin smo predstavljali občino Litija na področni reviji mladinskih gledaliških in lutkovnih skupin vTrbovljah 15. aprila in si tako pridobili nekaj več izkušenj.
Naš trud je bil v naj večji meri poplačan, ko smo po predstavi videli odhajati zadovoljne obiskovalce in upam, da na bo to še velikokrat uspelo. Kultura druži ljudi, to smo v Polšniku že večkrat dokazali.
Maleja Sladič .
ŠALJIVI STOLPEC
Vlada ugotavlja
"Joj,kako državljani; so nezdravi
in kak.i .so liiajo" / /dra\ ili.
kaj,če bi zdravila za nekaj odstotkov podražili”.
"Joj.kako državljani so zapravljivi, očitno imajo previsoke plače,” kaj.če malo bi jih zamrznili".
"Joj.kako državljani rad j hodijo v pravne ustanove, i'ia\ ijo.da iskat kar smo jim mi vzeli, ie kaj jim jc ,a so čisto ponoreli, mi poštenjaki,da bi jim vzeli"!?
A poslušajte sedaj.
"Baje so v vladi ugotovili.
<-la Slovenci prciadi imajo svoje delo, i zato so se rta hitro dogovorili, da Večini bodo ga vzeli".
Pa sh od ljudstva,gor k vladi
sliši obupan množice brezdelnih glas:
"Nikar se ne trudite Več,
saj: to kar vam je "uspelo" do sedaj
je: tako žčpreveč''!
Igor Golte
KMETIJSKE INTERVENCIJE 1997
b)	. Višina podpore
-	gričevnato-hribovita območja z omejenimi naravnimi dejavniki za
kmetijstvo_________________8.000,00 SIT/žival
-	gorsko-višinsko območje in strme kmetije_12.000,00 SIT/žival
c)	. Podpora se poveča v primeru:
-	če je obremenitev kmetijskih površin v lasti ali najemu od 1,5 GVŽ/ha, upoštevajoč celoten stalež vseh vrst živali na kmetiji, se podpora poveča za 10% od osnovne podpore
-	če je paša na skupnih ali individualnih pašnikih 80 dni v letu, se osnovna vrednost poveča za 5%.
ZAHTEVKI SE VLAGAJO ENKRAT LETNO IN SICER DO 20. JUNIJA 1997 MORAJO UPRAVIČENCI VLOŽITI NAJAVO NA PREDPISANEM OBRAZCU (obrazec dobite na sedežu kmetijske svetovalne službe)
B.	PODPORA ZA KRAVE DOJILJE
a)	. Pogoji za pridobitev sredstev so:
-	obvezni pripust ali semenitev vsako leto
-	minimalni stalež vsaj 3 krave dojilje
-	registrirana reja pri območni selekcijski službi
-	kmetija ne oddaja mleka v mlekarno oziroma ni predelave mleka na domu
b)	. Višina sredstev:
-	gričevnato-hribovito območje_________18.000,00 SIT/žival
-	gorsko-višinsko območje,_____________20.000,00 SIT/žival
ZAHTEVKI SE VLAGAJO ENKRAT LETNO IN SICER DO
20. JUNIJA 1997 MORAJO UPRAVIČENCI VLOŽITI NAJAVO ZA KORIŠČENJE TE PODPORE NA PREDPISANEM OBRAZCU (obrazec dobite na sedežu Kmetijske svetovalne službe)
C.	PODPORA ZA REJO DROBNICE - OVCE DOJILJE
V Uradnem listu št. 14/97 je Vlada RS izdala uredbo o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnje hrane za prvo polletje leta 1997. Omenila bom le tiste podpore, katere koristi večina naših kmetov:
A). PODPORA ZA PRIREJO MLEKA
Pogoji za pridobitev sredstev:
a), skupni pogoji:
-	izjava rejca upravičenca, da bo vsaj enkrat letno obdelal kot dober gospodar vse površine, ki jih ima v lasti ali zakupu
-	vse živali morajo biti vpisane v enotnem registru območnega selekcijskega zavoda
-	obremenitev kmetijskih površin ne sme presegati 3 GVŽ/ha, upoštevajoč celoten stalež živali na kmetiji oziroma se sme podpora uveljaviti le do te obremenitve,
-	zahtevek se lahko vloži le, ko rejec dokaže z dokumentacijo (podatki iz A ali Z kontrole ali dokument o oštevilčenju živali), da ima naveden stalež živali že vsaj 3 mesece v
reji na težjih pridelovalnih območjih,
-	izjava rejca, da bo imel število živali, za katere vlaga zahtevek, najmanj še 9 mesecev po prejemu sredstev. Če pride do pogina ali odprodaje živali prej in se ne zamenja te živali
z drugo najpozneje v 30 dneh po zmanjšanju staleža, je rejec dolžan prijaviti spremembo staleža na predpisanem obrazcu in vrniti že dodeljena sredstva,
-	podpora pripada rejcem neodvisno od načina prodaje mleka, tudi če je predelava na domu ali prodaja mleka na domu,
-	upravičenec, ki je že dobil sredstva iz postavke-Pospeševanje pitanja govedi ni upravičen do podpore
-	za vsako kmetijo se uveljavlja podpora iz tega naslova samo enkrat letno
a)	. Pogoji za pridobitev sredstev:
-	prireja ovčjega z mesnimi pasmami ovac ali z ustreznimi križankami, kje se živali ne molzejo,
-	obvezen vsakoletni pripust in vzdrževanje osnovnega staleža vsaj še 12 mesecev po prejemu premije
b)	. Višina sredstev:
-	gričevnato-hribovito območje___________1.500,00 SIT/ žival
-	gorsko-višinsko območje____________2.000,00 SIT/ žival
ZAHTEVKI SEVLAGAJO ENKRAT LETNO NA PREDPISANEM OBRAZCU IN SICER NAJKASNEJE DO 20. JUNIJA 1997 S POTREBNO NAJAVO
D.	PODPORA ZA REJO KOBIL
a)	. Pogoji za pridobitev sredstev:
-	živali morajo bili ustrezno označene oziroma morajo imeti identifikacijski dokument selekcijske službe v konjereji,
-	so vsako leto pripuščene pod licenciranega žrebca.
b)	. Višina podpore:
-gričevnato-hriboviti svet__________________6.000,00 SIT/žival
-	gorsko-višinsko območje __________________8.000,00 SIT/žival
ZAHTEVKI SE VLAGAJO ENKRAT LETNO IN SICER NA PREDPISANEM OBRAZCU, VENDAR NAJKASNEJE DO 20. JUNIJA 1997.
Za vse informacije se lahko obrnete za sedež Kmetijske svetovalne službe IZLAKE, tel.: 74-135, za območje občine Zagorje ali na sedež KSS Trbovlje, tel.: 27-440 za območje občin Trbovlje in Hrastnik v času uradnih ur od 7.00 - 9.00 ure.
Marija Čebin-Prašnikar, dipl. ing. krnel.
KRATKE ZANIMIVOSTI O	PRVI MAJ ■ PRAZNIK JOŽEFA
PRVEM MAJU	DELAVCA
Prvi maj je mednarodni delavski dan v spomin na žrtve demonstracij v Chicagu 1886 v katerih je bila zahteva delavcev po osem urnem delavniku, z letom 1890 pa postane dan delavske solidarnosti, ki ga praznujejo na različne načine do prve svetovne vojne, po njej so se na ta dan odvijale razne mirovne demonstracije. Z januarsko diktaturo 1929 in kasnejšnim nastopom fašizma, pa ga delovsko ljudstvo praznuje ilegalno.
Kot državni praznik in dela prost dan so ga v Jugoslaviji razglasili 24. 4. 1945, leta 1955 pa so mu dodali še drugi maj kot prosti dan.
Ob prvih praznovanjih so bile poudarjene zahteve po boljših delovnih pogojih, kasneje pa so se manifestacije spreminjale v druge politične zahteve, v katerih seje odsevalo tekoče politično življenje, v današnjem času se prirejajo razni pikniki, daljši in krajši izleti v naravo in druge športne aktivnosti.
Delavski dan se praznuje dobrih sto let. Pred tem pa je prvi maj poznal oz. praznoval že celotni indoevropski etnični prostor. Povezan je s čaščenjem cvetja, zelenja in drevja (majski mlaj) hkrati pa je napovedoval začetek poletja. Ljudje so si spletali vence in kite, in z njimi krasili sebe, domove in živali.Skratka vse je bilo v znamenju zelene barve in zelenja, od tod izvira tudi Zeleni Jurij.
Na majski pred večer so se na zemljo spustile čarovnice in razni zli duhovi, da bi jih pregnali so prižigali kresove. Kresovanje je pri različnih narodih drugačnega pomena. Za prvi maj so nabirali jutranjo roso, saj je pozdravila marsikatero bolezen, dekleta, ki so se umila z njo pa so ostala lepa, prinašala je tudi srečo skozi vse leto.
Ime za mesec maj (maius) naj bi dala rimska boginja rasti Maia, ki je bila prvotno grška. Samo ime je indijskega izvora in ime maya pomeni slepilo, zaznamuje tudi posebne nadnaravne sile, ki jih izžarevata bogova Mitra (sonce) in Varuna (mesec) ter njuna sinova.
V krščanstvu pa je mesec maj v znamenju Kristusove matere Marije, zato se tudi s prvim majskim dnevom prič no šmarnice - globoko čaščenje Marije, ki sega v šestnajsto stoletje. Slovenski kmetje so dajali velik pomen svetniški trojici Florjanu, Filipu in Jakobu (godujejo v maju) imenovani "kmečki trjaci", saj so se jim v težavah in tegobah radi pomolili za blagoslov in srečo.
Prvi maj je tudi dan dimnikarjev in bankirjev.
V svetu in pri nas poznamo 1. maj kot praznik dela, utemeljen na borbi delavstva za pravične družbene odnose. Vendar pa je omenjeni delavski praznik tudi cerkveni praznik, ki se v Sloveniji slovesno praznuje.
Papež Pij XII. je 1. maja 1955 kot odgovor na prošnje krščanskih delavcev uvedel praznik sv. Jožefa delavca. S tem seje prazniku sv. Jožefa (19. marec) pridružil še en, ki pa izrecno v svojem bogoslužju poudarja delo Kristusovega (krušnega) očeta - nazareškega tesarja.
Delo je pomembno zaznamovalo tudi Jezusa Kristusa, saj se je ob Jožefu naučil poleg ročnih spretnosti tudi ljubezni do dela. Vedeti moramo, da se je Jezus preživljal z delom kot večina njegovih sodobnikov. V svojem učenju je vedno izhajal iz življenja in dela preprostih ljudi. Njegove prilike so polne vzgojnih zgodb o vinogradnikih, ribičih, sejalcih, pastirjih... Omenja tudi zdravnike, modrijane, duhovnike, umetnike... in manj "popularne" poklice mitničarjev, trgovcev, vojakov... Zanj so vsi enaki; za zgled daje poštene, nepoštene in lene delavce pa vabi k spreobrnitvi.
Cerkev praznik utemeljuje na prepričanju, da je delo temeljna razsežnost človekovega zemeljskega bivanja. Na prvih straneh Svetega pisma lahko preberemo, kako sta dobila prva človeka božje naročilo "podvrzita si zemljo" in "gospodujta zemlji".
Krščanstvo je od vsega začetka bistveno vplivalo na spremembo odnosa "svobodnih" do "sužnjev". Antična doba je namreč razglašala delo mišic in rok kot nevredno svobodnega človeka.
Cerkev se v prelomnih zgodovinskih trenutkih vedno vrača h koreninam svoje zaveze s Kristusom z iskanjem odgovorov na bistvena vprašanja sodobnosti. Novi vek je s seboj "prinesel" vprašanje delavstva, odnosa do dela v tovarniškem okolju, plače za opravljeno delo... Tako je to vprašanje postalo eno temeljnih dejavnosti Cerkve zadnjih sto in več let. V prejšnjem stoletju se je delavskim vprašanjem izredno posvečal "delavski škof" Wilhe!m Emmanuel Ketteler, papež Leon XIII. pa je 15. maja 1891 objavil okrožnico Rerum novarum, ki je bila prvič v zgodovini Cerkve posvečena družbenim (socialnim) razmeram, predvsem pa delavstvu. Naslednji papeži so se k tem vprašanjem vedno znova vračali. Janez Pavel II. ima veliko posluha za aktualne družbene dogodke. Družbenim razmeram se je posvetil z več okrožnicami, zadnja tovrstna - Centesimus annus, je izšla leta 1991 ob 1. maju.
Praznovanje L maja je in ostaja odraz družbe, v kateri živimo. Od uvedbe pred dobrimi sto leti pa vse do danes je bil praznik (in je še) hkrati tudi opomin oblastem ter lastnikom dela in kapitala za reševanje družbenih odnosov, odnosa do dela, lastnine, socialne pravičnosti, ekoloških vidikov in posledic dela, predvsem pa odnosa do človeka, ki je nosilec dela.
Branko NIMAC
A.Z.
KAM ZA PRVI "MA J?
Prvi maj je dan brezdelja, lenarjenja, sprostitve, opravljanje najljubših konjičkov, množičnih pohodov in rajanja ob kresovih. Hkrati pa opravljamo prenekatera dela na vrtovih in poljih.
ŽELIMO VAM , DA PRVOMAJSKE PRAZNIKE PREŽIVITE V PRIJETNI DRUŽBI, POLNI DOBRE VOLJE, Z VELIKO TOPLEGA SONCA.
Za Vas bralce ZASAVCA smo povprašali zasavske župane, kako bodo preživeli praznike, hkrati pa pošiljajo sporočila vsem zaposlenim in nezaposlenim, starim in mladim, majhnim in velikim.
OBČINA RADEČE
Župan občine Radeče JANEZ ZAHRASTNIK se bo tako kot že vrsto let odpravil na izlet po kozjanskem.
Praznične čestitke združuje z željami, da bi čimpreje in uspešno presegli predvsem hude težave, ki prizadevajo posamezna podjetja, da bi v njih kar najhitreje ponovno zagotovili zanesljivo ter dolgoročno proizvodnjo in tako ohranili prepotrebna delovna mesta v njihovi občini.
Organizacijski odbor in ribiška družina Radeče vabita:
-občane in okoličane na skupno proslavo ob 27. aprilu OF in prazniku dela 1. maju ter na kresovanje, ki bo v sredo 30. aprila ob 19 uri pri ribiškem domu na Hotemežu v Radečah.
V programu sodelujejo: pihalni orkester Radeških papirničarjev, moški pevski zbor Sopota in citratorji OŠ Marjana Nemca iz Radeč.
OBČINA HRASTNIK
Hrastniška občina bo pripravila veliko kresovanje v Praprotnem na osrednjem igrišču poleg Zadružnega doma, hkrati pa bo poskrbljeno za jedačo in pijačo.
GORE - Člani planinskega društva Dol bodo orgarnizirali kresovanje pri planinskem domu Gore.
OBČINA TRBOVLJE
Župan občineTrbovlje JANEZ MALOVRH seje za praznike z družino namenil v Istro.
Vsem občanom Trbovelj in seveda vsam Zasavcem, želi ob mednarodnem prazniku dela, prijetne praznike Vabi vas na tradicionalna kresovanja in izlete na okoliške hribe skaterimi so delavci vedno obeleževali ta praznik ter z rdečim nageljem v gumbnici.
KIPI - Občinski sindikat v izvedbi strelskega društva Alojz Hohravt prireja 30. aprila ob 19. uri kresovanje s kulturnim programom. Ansambel Zasavci bo poskrbel za ples in dobro voljo, ne bo pa manjkalo ne jedače in ne pijače.
KUM - Zaradi vremenskih razmer kresovanja verjetno ne bo, bodo pa vsem obiskovalcem odprta vrata 1. in 2. maja.
OBČINA ZAGORJE
Župan občine Zagorje MATJAŽ ŠVAGAN se bo udeležil kresovanj v zagorski dolini, prvega maja bo na tradicionalnem srečanju občanov Zagorja na Plešah. Med prazniki se bo skušal s sodelavci tudi dogovoriti o načinu in obliki reševanja nekaterih aktualnih nalog , s katerimi se bo občina soočala v prihodnjih mesecih.
Občankam in občanom Zagorja čestita ob
1.	maju prazniku dela in želi veliko zadovoljstva in blagostanja tudi v prihodnje. Ponosen je, daje župan zagorske doline, zato mu vsakodnevno župansko delo pomeni še posebmo zadovoljstvo. Vabi vas, da se prireditev ob 1. maju udeležite v čim večjem številu.
ZAGORJE - 30. aprila ob 20. uri bo kresovanje s koncertom skupine Orlek in gosti na nogometnem igrišču v Zagorju. Prvega maja bo ob 6. uri budnica, ob 9. uri prvomajski pohod na Zeleno travo v KS Ravenska vas.
PLEŠE - 1. maja ob 11 uri tradicionalno srečanje na plešah z glasbo ansambela Zasavci, orgarniziran je brezplačni prevoz izpred blagovnice Živa ob 7., 8. in 9. uri.
KOLOVRAT - Gasilsko društvo bo pripravilo kresovanje v Suhem potoku pri Kolovratu.
OBČINA LITIJA
LITIJA - Ob 7. uri budnica "pleh muske" po mestu.
Ob 10. uri srečanje in rajanje na Sitarjevcu, pohodniki bodo dobili golaž.
GABRSKA GORA
26.4.	- paintball ob 10. uri
27.4.	- ob 17. uri začetek rodeo turnirja z country glasbo skupine Wanted.
30.4.	- koncert skupine BABILON
2.5,	- zabaval vas bo ansambel KALAMARI
4.5.	- finale rodeo turnirja Prireditve sc bodo odvijale v šotoru ali
na planem.
ŠMARTNO
Gostilna Maček bo 30. 4. ob 18.uri pripravila pečenega vola na žaru, ki ga bodo stregli pod šotorom poleg Zadružnega doma, ob 20.uri bo igrala pihalna godba, od 22.ure dalje vas bo zabaval ansambel Zimzelen.
KRESNIŠKIVRH
Družabno srečanje Jevnice in Kresnic ob okusnem golažu in dobri glasbi.
A.Z.
O
ANKETA
Bolj kot je človek radoveden, boljše je. Vsaj v zdajšnji informacijski dobi, ko razne informacije ali mnenja oblegajo ljudi na vsakem koraku. In ker nismo kot geniji v kratkih hlačah, ki jim nič človeškega ni tuje, pomeni, da več, kot znaš, večjo veljavo imaš.
Marikdaj radovednost deluje precej brhko ob razumevanju kakšnih filozofov. In dovolj bridko, ko smo oklevetani. Nevidne silnice, ki se prepletajo vsenaokrog, so navadno splet vsakršnih govoric. Marnje menda nakazujejo na podvrženost k določenim predsodkom. In malce "opravljanja" ne škodi, kot pravijo, Celo sprostitveno deluje. Vsekakor pa je radovedneže težje krotiti, ko "pasejo dolgčas". Saj se izmenjava mnenj, tračev kdajpakdaj sprevrže v pravcato zarotitev proti komu. Kar pravzaprav nakazuje na učinek govoričenj. Torej ne le: kaj sem izvedel(a) o nekom in niti ne v smislu, da smo se na nekoga razjezili in bi se radi "odkihali" v zaupnem pomenku.
Zdi se, da je radovednost konstruktivnejša v zanimanju za konflikte in nesoglasja, ki preidejo v krizo: financ, vrednot, let, družbe... In ni važno, kdo ali kaj nas zanima, marveč kako zadostimo radovednosti.
Tebi in foto: Petra Radovič
Popravek
V anketi osme številke časopisa Zasavc seje pri anketirancu Matiji Bregantu iz Zagorja pomotoma zapisalo Matija Kopitar. Upam, da to ni povzročilo preveč slabe volje.
ER.
Sašo Obolnar, dijak iz Radeč:
"Ne zanimajo me tuji problemi, -ampak marsikatere ljudi pa zelo, kar me strašno moti. Sploh če se kakšni zanimajo ali
vtikajo v zadeve, ki jih prav nič ne brigajo. Radoveden sem le v primeru, če kdo hoče, da poslušam, kakšne probleme ima ali mu kaj svetujem. Ampak da bi iz človeka vlekel ali da bi me kakšna stvar izredno zanimala -to pa ne. Morda radovednost glede dnevnih informacij po televiziji. Glede ostalih ljudi mi pa to ni pomembno in se ne bi pozanimal o njih."
Miha Rupnik, dijak z Dola pri Hrastniku: "Zelo radoveden sem po naravi. Zanimajo me ljudje, dogodki, šport, lov. Vsakdanji trači me niti ne motijo. Zelo pomembno je, daje človek radoveden, da sc tudi razve o stvareh. Iz radovednosti prebiram tudi časopise in gledam televizijo. Mislim, da ljudje veliko stvari počnemo iz radovednosti."
Darja Kuder, dijakinja iz Zagorja:
Radovednost? Če je kdo preveč radoveden ali če zvem, da me kdo 'opravlja', se z njim ne skregam, ampak se odkrito pomenim. V moji okolici se mi ljudje ne zdijo preveč firbčni. Je pa seveda odvisno - za nekatere stvari ali ljudi so bolj radovedni, za druge manj. Ampak radovednost me vsekakor ne podžiga toliko, da bi me za vsako ceno kakšne stvari ali drugi ljudje zanimali. Morda dogajanju v mestu, pa gledanje televizije, to že, drugo pa ne. Ne maram pa poslušati, če kdo 'šimfa' čez koga, rajši imam razgovore, če so kje bili ali kaj se novega dogaja."
Sabina Burkeljc, dijakinja z Izlak:
"Radovednost je zame predvsem vmešavanje v zadeve drugih, ki te sicer nc zadevajo. Ljudje smo sicer nevoščljivi in radi
kaj.zvrtamo od drugih, da jih lahko še naprej 'opravljamo'. V neki meri pa sem radovedna tudi do znanja, zanimajo me ljudje in modne novosti."
Urška Merzelj, študentka s Save pri Litiji: "Seveda sem radovedna. In to predvsem za stvari, ki so zame nove ali mi jih nekdo nanovo prikaže, da potem poizvedujem in vrtam naprej. Da postanem radovedna pa je pomembno navdušenje. Nisem pa v tem smislu tirbčna, da bi se spuščala v osebne zadeve prijateljev, znancev oziroma le v kolikor je to v povezavi z mano."
Matej Jerebič, dijak iz Litije:
"Nisem radoveden, razen v smislu izobraževanja in vsakdanjih novic.
Od prijateljev imam najrajši, da mi sami povedo ali razkrijejo kakšne skrivnosti in se potem tudi /adebutiram z njimi. Mislim, daje radovednost tudi škodoželjna, sploh če kakšnega človeka sovražimo, čeprav takšnih problemov nimam. Ampak brez radovednosti pa ne bi bilo tako zanimivo."
Janez Medla, železničar iz Jesenic: "Zelo sem radoveden in najbolj me zanima politika. Za sosede sc pa bolj malo zanimam. Radovednost bi bilo lahko tudi obrekovanje, ampak 'opravljam' pa zelo malo, ker to mnogokrat pripelje do konfliktov. Sem bolj pozitivno usmerjen in me zanima le radovednost v zvezi pridobivanja novih znanj in ne obrekovanja. Mislim, da rabimo biti tudi radovedni, saj če drugega ne, nas to včasih sprosti."
Barbara Renčof
C e ki
nevoščljivost
gorela...
Kadarkoli razmišljam o opravljanju, obrekovanju, obiranju drugih, najpogosteje pomislim na rek: "Če bi nevoščljivost gorela, potem ne bi potrebovali nobene kurjave."
Ne maram obrekovanja in pogovorov o tem, kaj počno drugi ljudje, kakšne napake so storili, "kaj naj bi menda" zgrešili in podobno. Kdo je s kom, kaj je rekel in kaj je tisto, zaradi česa najdemo vzrok, da si jemljemo pravico nekoga obrekovati in soditi o njegovem življenju. Čisto banalen primer: Nekdo nima nobenega pametnega dela in po možnosti še zavida sosedu ali pa znancu, ker mu gre dobro v življenju. Za krajšanje časa - včasih pa tudi iz. hudobije - prične govoriti:
"Veš. da sem slišal, ne vem več. kdo mi je povedal, da se ta in ta menda ukvarja s preprodajo neke robe. Saj ne, da bi hotel opravljati, ampak vedno se mi je zdel sumljiv in odkod mu denar, da sije kupil nov avto?"
Govorice gredo lepo naprej in pri naslednjem posredovanju informacije se ne uporabi več besede "morda", ampak domneva postane že trditev. Tisti, ki ga obrekujejo, pa verjetno nima niti po jma o tistem preprodajanju, ampak ker se nič ne brani, je najbrž, kar nekaj na tem.
Jaz. osebno ne maram obrekovanja in obiranja drugih ljudi. Niti me ne zanima, kaj drugi ljudje počnejo v svojem zasebnem Življenju. Še bolj neumno, in po svoje že kar nesramno, pa se mi zdi, če "obrekovalci" potem povzdigujejo sami sebe ter so mnenja, da je njihovo žviljenje in početje brezmadežno. Sicer pa gre najpogosteje za to, da so tisti, ki obrekujejo, sami nezadovoljni, niso naredili še nič pametnega v svojem življenju in so nevoščljivi tistim, ki si prizadevajo ter želijo nekaj narediti v času, ki jim je dan.
Koneckoncev se lahko tudi vprašamo, kdo ima pravico soditi o življenju drugega človeka. Iskreno rečeno imamo dovolj deta Že s samimi seboj in je popolnoma brez. veze ukvarjati se še z. zadevami drugih ljudi. Edino, o čemer imamo pravico soditi, je naše lastno življenje.
Neumni se mi zdijo tudi trači, ki sojih polni tudi slovenski časopisi. Razkrivanje zasebnega življenja ljudi, ki so zanimivi za javnost, se mi prav tako zdi nesmiselno in obenem vdiranje v zasebnost, ki naj bi bila nedotakljiva.
Če nas nekdo prizadene, je mnogo bolj pošteno, če se obrnemo kar nanj in mu čisto odkrito rečemo: "Ne maram, da si takšen do mene in to me moti." Boljši je direkten odnos z. ljudmi, kakor pa, da se jim maščujemo tako, da jih potem za njihovim hrbtom obrekujemo in jim tako vrnemo milo z.a drago. Verjetno je zahrbten način maščevanja in lajšanja svoje prizadetosti lažji, kakor soočenje s človekom, ki nas je prizadel.
Ljudje, ki radi obrekujejo, s tem kažejo tudi svojo zagrenjenost in nezadovoljstvo z. življenjem takšnim, kot je.
Torej jemljite življenje nalahno, preslišite opravljivke in se nikar ne obremenjujte s tem, če vas drugi obrekujejo. Zagotovo namreč drži trditev: "Dobro se z. dobrim vrača in slabo s slabim."
Življenje je lahko tako enostavno in neohremenjujoče, če bi se odpovedali slabemu govorjenju o drugih ljudeh ter bi se raje posvetili svojemu življenju in svojim napakam.
Olga Dečman
Politika Janezov menja Janezom vero
Za začetek p.s. slavistom: ne obupajte, saj ni tko hudo
Merhaba, ima li bujruma ? Kaj pravite, da ne razumete ? Ne verjamem. Kaj itisto čisto nič sodobni? Mar ne veste, da je to vstopni pozdrav Slovencev? Oziroma čisto pravih državljanov Slovenije.
Nekoč se je zgodila Slovenija. Lepa, mala deželica. V njej živijo Janezi s svojimi ženami in otroki. In problemi. In državljani in državljanke bivše Jugoslavije. In begunke in begunci. In Katoliki, Muslimani, Pravoslavci, Židje in še kateri. V tej deželi živi tudi veliko politikov. In pametnih in lepih ljudi.
Na tem košču sveta živi tudi veliko zmede. In pravice in krivice. In iznajdljivosti. In sistem: jaz tebi - ti meni. In od življenja nimamo ničesar, bi prerojenja. In še marsikaj. Vsak se znajde na svoj način.
Janezi čuvajo svoje žene, ker je konkurenca velika. Tuji geni iščejo rekombinacijske metode za preživetje. Boj za obstanek je močan. Vsak že kar malo narcisoidno ljubi svoje, vendar rade volje poskusi tudi drugo. Včasih ima smolo ali srečo. Kakor za koga. Najde se.
In potem je sirnica, baklava in burek, čevapčiči in ražnjiči, kranjska klobasa z zeljem, spoštujemo post, ramazan, košar in še kaj, vsak dan se dogodi kakšna nova slovenska specialiteta.
Nekateri Slovenci so včasih oboževali prašičje meso, danes jim smrdi. Drugim se je cedil od rok baklavin sok. Zdaj jim je presladka. Da, da, z novo Slovenijo so nekateri res krepko spremenili svoje prehrambene navade, počistili po svojih glavih in menjali besedni zaklad. Včasih se je govorilo razumljivo. Danes se kje govori nekak tuj jezik.
Smo primerki, otroci bratstva in enotnosti, bastardi, ki še vedno jemo in razumemo vse. Požiramo bolj na rahlo ali na tesno. Včasih se nam zaleti, pa se vljudnostno nasmejemo. Saj je dobro, nič ni. Mislimo pozitivno. Tako so nas vzgojili. Narejeni smo trpežno in strpno, kot da so nas delali na kamnu ali v grmovju trnovk. Morda smo napravljeni na gredi z zeljem, ko je sijalo sonce.
Saj vsi vemo, kje vse lahko spočnemo otroke. Vsak po svoji volji, sposobnostih in socialnem statusu. To je najvažnejša morala. Dvojna je zelo praktična. In moderna, celo spoštjiva, včasih in kje.
Vsi se trudimo vesti moralno, oprostite, smo zelo moralni, le včasih nas drugačna družba in posamezniki zavedejo. To je opravičljivo. Zaveden biti ni kar tako. Tak človek je ubog. Ne mečimo ga še mi v blato, ko samo še oči iz njega gledajo.
Še sreča, da ni padel v kaj bolj močnega vonja. Blato se pogosto hitro umije, vonj pa dolgo ostane. Drag parfum v takem primeru zelo pomaga. Še posebno, če je uvožene, priznane znamke. Z zahoda, normalno, da ne bo pomote.
Tudi slovenske ž.enske so bolj čuvane kot včasih. Nekateri možje jih celo pokrivajo preko ust in nosu, pa noge in roke jim pokrivajo, da se ne bi prehladile. Tudi joka na pogrebu so očuvane. Razporejene so v drugo vrsto. Pa še denar za sveče prihranijo.
Ko razmišljam o ženskih rokah, mi kmalu postane jasno. Bila sem na obisku pri slovenski družini. V dnevni sobi se je pojavil tuj moški. Vsem hlačarjem v sobi je ponudil roko. meni pa nič. Pa molim roko in molim, saj veste, po bivšem bontonu ženska ponudi moškemu roko. On pa nič. In prišla je Eureka! (Četri čovjeka i je dna žena. Jedna, ne jadrni).
Tako se torej tu godi, v Deželi Kranjski. Eni molijo, drugi se klanjajo, tretji priklanjajo, tisti, ki imajo možnost poklanjajo, predvsem drugačni pa hirajo na Povšetovi. Naj ho vsem življenje v cvetju in rahla tista, v katero bomo vsi spokojno legli.
L

%
S predsednikom tretje največje stranke v Sloveniji sem se pogovarjal 12.aprila, uro po nogometni tekmi, kjer so socialdemokrati izgubili dvoboj z veterani NK RUDAR iz Trbovelj, kamor so bili povabljeni. Janez Janša je prav gotovo karizmatična osebnost, ki je kljub svoji mladosti k "rojstvu" Slovenije veliko prispeval.
Pred tekmo...
Ste zadovoljni z rezultatom, ki ga je vaša stranka dosegla na zadnjih parlamentarnih volitvah?
Socialdemokratska stranka je imela na teh volitvah dva osnovna cilja. Prvi, zmago strank slovenske pomladi in drugi, čimboljši rezultat SDS. Oba cilja smo dosegli, vendar je bila zmaga pomladnih strank s prestopom enega poslanca iz SKD vprašljiva oz. je bila izničena. Če povzamem, z rezultatom, ki smo ga dosegli smo zadovoljni, manj pa s tem, kar je po volitvah nastalo.
Kaj pa v Zasavju?
V Zasavju se je rezultat SDS glede na prejšnje volitve občutno popravil, je bil pa slabši, kot je bilo povprečje stranke v državi. Čaka nas še veliko dela.
Nekateri so mnenja, da ste kakšen odstotek izgubili tudi zaradi tega, ker ste edini nekako "resno" promovirali opcijo strank slovenske pomladi. Drži?
Na teh zadnjih volitvah smo bili res mi tisti, ki smo najbolj poudarjali slovensko pomlad in izgubili kakšen odstotek, vendar mislim, da nam zaradi tega ne sme biti žal. Kljub temu, daje z vstopom SLS v vlado ta opcija veliko izgubila, bomo vsaj mi s povezovanjem strank pomladi nadaljevali. Nenazadnje je bila na volitvah večinsko podprta.
Ste naj večja opozicijska stranka, vendar bo kljub temu težko uresničiti predvolilne obljube, kajti že v preteklih letih se je pokazalo, da vladajoče stranke opozicije ne "jemljejo resno"
.Kakšnoje in bo po vašem sodelovanje opozicija-pozicija?
V opoziciji so nekatere stranke, ki so podprle vladnega predsednika, vlado ali oboje in so samo formalno v opoziciji. Sta pa resnično opozicijski stranki le SDS in SKD, ki sta glasovali proti vladnemu predsedniku in proti predlaganim ministrom. Ker je opozicija v manjšini, je težko prodreti s svojimi predlogi. Nekatere malenkosti je v Državnem zboru sicer mogoče doseči, vendar pa je odločitev v parlamentu že v naprej odvisna od tega, kako se vladne stranke dogovorijo med sabo.
Ste osebno razočarani, daje z vstopom SLS v Drnovškovo vlado, propadla ideja o vladi sestavljeni iz pomladnih strank plus še ena?
Seveda! Pomladne stranke so bile edine, ki so že pred volitvami najavljale koalicijo, in če bi jo podpisale, bi bila zmaga na volitvah izdatnejša. Do volilcev bi bilo vsekakor bolj pošteno, če bi vlado sestavile te stranke in še ena iz nepomladnega bloka, za kar smo si tudi prizadevali.
Žal do tega ni prišlo in ta programsko zelo mešana vlada LDS + SLS, ki smo jo dobili, ne predstavlja neke ekipe,ki bi bila sposobna hitro dosegati soglasje pri pomembnih stvareh, potem pa sposobna doseči dogovor tudi z opozicijo. To soglasje bi bilo potrebno vsaj takrat, ko gre za zunanjo politiko.
Čeprav je vlada že kar nekaj časa v "sedlu" in je imela že večje število sej, smo pred tem, da mora opozicija predlagati rešitve na področju zunanje politike, kar ja res zelo neobičajno.
Ko sva že pri zunanji politiki,aii bo letos Slovenija sprejeta v NATO in Evropsko zvezo?
V EZ zagotovo ne, ker niti pridružitvenega sporazuma še nismo ratificirali. Ne mi in ne večina držav članic EZ. Smo še na poti v
Tone Hrovatič in Janez Janša med odmorom
čakalnico. Ko pa gre za NATO, bo julija v Madridu padla odločitev o prvem krogu širitve. Kljub temu, da tudi opozicijske stranke delamo vse, kar je v naši moči, Sloveniji zaenkrat ne kaže najbolje. Vlada je v zadnjih dveh letih naredila premalo. Slovenija je imela daleč najboljše možnosti, da bi bila ne samo v prvem krogu, ampak celo prva med državami prvega kroga, pa je preveč "zaspala". Lahko se zgodi, da ne bomo sprejeti v prvem krogu, in če bo drugi krog, to ne bo kakšna velika katastrofa. V kolikor pa drugega kroga ne bo, potem bo to zamujena priložnost, ki se ne bo dala več povrniti.
Je Slovenija pravna in socialna država?
Po Ustavi je Slovenija pravna in socialna država, v praksi pa ni tako. Zakoni v tej državi ne veljajo enako za vse. Mnogi ljudje tudi za čisto preproste zadeve čakajo na odločitev na sodiščih tudi več let in problem že povsem zbledi. Skratka pravice, ki so na papirju niso iztožljive, niso realne, v mnogih primerih pa so odločitve na sodiščih odvisne od tega kakšen ima status, kakšno vezo in koliko ima "pod palcem". Morda bi bilo krivično reči, da se vse premika na slabše, vendar na nekaterih področjih, ko gre za pravno državo stvari res niso dobre.
Ko gre za socialno državo čaka Slovenijo nekaj velikih reform na tem področju. V Sloveniji živi nekaj 100 tisoč ljudi na robu socialnega minimuma, več kot 100 tisoč državljanov je neposredno odvisnih od socialne podpore in temu je težko reči socialna država. Na drugi strani nekateri neupravičeno bogatijo. Socialne razlike so se pretirano povečale. Mnogo bolj kot v nekaterih približno primerljivih državah, ki so tudi v tako imenovani tranziciji. Če v nekaj letih ne bo oblikovan nov sistem socialnega varstva, bodo te razlike še večje.
Dr.Janez Drnovšek napoveduje znižanje inflacije, stabilizacijo ter 4 - 5 odstotno rast družbenega proizvoda. Mu bo to z zdajšno vladno ekipo uspelo? Boste vladi pomagali?
Ko gre za hitrejši gospodarski napredek, ki koristi vsem smo mi vedno pripravljeni pomagati. Seveda v kolikor j e vlada pripravljena prisluhniti tudi nas, opozicijske stranke.
Ti makroekonomski kazalci, ki so napovedani (od gospodarske rasti pa do inflacije) so bili napovedani tudi za pretekli dve leti, vendar rezultati niso bili takšni. V
zadnjem poročilu Evropske komisije, ki smo ga dobili v parlament pred kratkim, je prikazan zaostanek Slovenije, ko gre za izpolnjevanje nekaterih evropskih pogojev za približevanje evropskim integracijam.
Tudi napovedi za letošnje in naslednje leto, ki jih dajejo naši ekonomisti, niso podobni temu kar izjavlja vlada. Pred nekaj dnevi je celo dr.Jože Mencinger, predsednik ekonomskega inštituta na Pravni fakulteti, ki je v glavnem zelo dobrotljiv do vlade in vladnih ukrepov, dejal, da inflacija po njegovem ne bo šla navzdol temveč navzgor, in da bo dvoštevilčna. Prav tako je menil, da Slovenijo čakajo težki časi, če vlada ne bo sposobna zagotoviti nekaterih radikalnejših reform, urediti status izvoznikov in poceniti kapital. Dokler bo kapital tako drag kot je sedaj, predvsem delovno intezivne panoge v Sloveniji nimajo perspektive.
Veljate za dobrega analitika. Kako bomo živeli v Sloveniji leta2000?
Upam, da boljše kot živimo sedaj. Žal pa ti kazalci in te ocene, ki so bile narejene pri nas in v Bruslju ne kažejo ravno najbolj optimistične napovedi za leto 2000. Upam, da bo v tem času prišlo tudi do nekaterih premikov na političnem prizorišču, da bomo dobili izvršilno oblast, ki bo sposobna po eni strani izvesti nujne reforme, ki jih dr.Dmovšek napoveduje, že štiri leta pa vanje še ni "zagrizla", po drugi strani pa zmanjšati nezaposlenost in s tem tudi velike socialne razlike.
Bili ste prvi obrambni minister Slovenije in ste odločilno sodelovali pri osamosvajanju Slovenije. Kako gledate danes na poskuse nekaterih "jugogeneralov", ki bi radi zasluge, da v Sloveniji ni bilo več žrtev pripisali sebi?
Ta prizadevanja so seveda smešna in samo v Sloveniji lahko dobijo tak odmev. Dejstvo je, da v nobeni normalni državi, država ne plačuje tistih, ki so jih napadli. Pri nas pa bi radi tisti generali, ki niso samo sodelovali v tej agresiji, temveč so jo tudi vodili, za te svoje "zasluge" dobili slovensko pokojnino. V demokraciji ima vsak, tudi tisti, kije bil na nasprotni strani, pravico pojasnjevat svoje zmotno ravnanje, se opravičevati ali napisati knjigo. To je normalno, ni pa normalno, da država dopušča, da imajo recimo svojci padlih v vojni za Slovenijo nekajkrat nižjo pokojnino, invalidnino, različne denarne prejemke ali nadomestila, kot pa so pokojnine častnikov jugoarmade, ki so sodelovali pri agresiji na Slovenijo in so neposredno odgovorni za smrt pripadnikov TO in slovenske policije.
Mimogrede, ste brali knjigoVogričeve VOJNA IZ LJUBEZNI, v kateri ugotavlja, da smo Slovenci krivi za vojno v nekdanji skupni državi?
Knjige nisem bral. Bral sem nekatere odlomke v dnevnem časopisju in odmeve v
Kmetič in Janša pred tekmo
Beograjskih časopisjih, ki so viharno pozdravili to knjigo, češ zdaj so Slovenci sami priznali, da so krivi za vojno v Jugoslaviji. Po njihovem tako nimamo pravice do nasledstva. l\i pa stvar zaide v resnejše vode. Ta knjiga je naenkrat postala argument tistim krogom v Beogradu, ki Sloveniji na vsak način preprečujejo, da bi prišla do deleža nekdanjega skupnega premoženja. Slovenija je 50 let polnila zvezni proračun. S tem denarjem so se med drugim kupovala veleposlaništva po svetu (Slovenija ni dobila nobene zgradbe), oblikovale so se zlate in devizne rezerve (tudi tega Slovenija ni še nič dobila), iz tega se je kupovalo orožje in vojaška sredstva JA (od tega smo dobili le tisto kar smo si sami vzeli, kar je bilo v Sloveniji). Slovenski zahtevek je vreden več kot 70 milijard ameriških dolarjev. Tako dokazovanje te pisateljice in nekaterih generalov, da smo mi krivi za vojno v Jugoslaviji zmanjšuje kredibilnost naših pogajalcev v Haagu, kjer se pogajajo za to premoženje. Tako ravnanje neposredno škodi vsakemu davkoplačevalcu, ker če Slovenija ne ho dobila tega deleža, mora pa plačevati skupne dolgove, bomo mi iz "žepov" plačevali še nekaj let. Mi in tudi naslednje generacije, kajti dolgovi se bodo vračali vse tja do leta 2020. Tu se dela neposredna škoda, to ni samo lepopisje.
Je trditev, da ste sredstva od vaših prodanih knjig PREMIKI in OKOPI namenili za družine žrtev vojne za Slovenijo pravilna?
Večino avtorskih honorarjev svojih knjig sem namenil za pomoč otrokom padlih v vojni za Slovenijo in še za nekatere druge dobrodelne dejavnosti. Je pa žalostno, da država po 6 letih še vedno ni sposobna ustrezno poskrbeti za, na srečo, manjše število
tistih, ki so bili v vojni neposredno prizadeti na ta način, da so izgubili svoje najdražje.
Koliko je bilo prodano vaših knjig?
Mislim, daje zadnja številka iz lanskega leta, pri Premikih tam okoli 60 tisoč prodanih izvodov v Sloveniji in nekaj tisoč še v tujini, ker je bila knjiga prevedena tudi v tri tuje jezike. Število prodanih izvodov Okopi pase bliža 18 tisoč. Premiki so dosegli absolutni rekord v tovrstni literaturi.
Mnogi vas poznamo kot dobrega nogometaša. To ste dokazali tudi danes. Se ukvarjate še s kakim drugim športom?
Na današnji tekmi nisem bil najbolj prepričljiv, saj nismo bili preveč učinkoviti. V življenju sem se ukvarjal z mnogimi športi, od teka do alpinizma. Zadna leta je časa bolj malo, tudi kondicije ni na pretek in se za sprostitev ukvarjam največ s planinstvom. Predvsem poleti, ko ima SDS v Trenti letni tabor. Med letom malo z nogometom, košarko in pozimi s smučanjem.
Koliko dni ste zadnjih 10 let preživeli na res pravem, nedelavnem dopustu?
Natančno bi vam težko odgovoril. Moji dopusti so v zadnjih letih vezani na letni tabor v Trenti, kjer pa združujemo prijetno s koristnim, se pravi, da poleg planinarjenja, bivanja v naravi opravljamo tudi različne druge aktivnosti. Zaenkrat mi tako preživljanje dopusta kjer, sem fizično in duševno aktiven, bolj ustreza, kot pa samo lenarjenje.
Imate hčerko in sina, in če bi se odločila za podobno pot kot vi (politika), bi bili zadovoljni?
Tudi, če bi se kdo od njiju odločil za tako pot, bi se v bistveno drugačnih razmerah kot sem se jaz. Sama bi se odločila. V mojem primeru ni bila to moja odločitev, ampak odločitev tistih, ki so me takrat aretirali in zaprli in na nek način potisnili v središče slovenske pomladi, ki se je takrat, leta 88 prebujala na slovenskih ulicah. Enostavno nisem imel izbire. Čutil sem dolžnost, da vrnem vsaj del te skrbi, ki sojo ljudje vložili v mojo usodo takrat, ko smo bili v zaporu, preko tega, da za to državo naredim čim več.
Je spomin na zapor še živ?
To so stvari, ki jih človek nikoli ne pozabi. To je najbolj travmatično obdobje v mojem življenju. Upam, da bo tako tudi ostalo ha,ha in, da bo čas bolj milosten do mene in mi ne bo tega potrebno ponavljati in reči, da takrat sploh ni bilo tako hudo.
Boste kandidirali za predsednika Slovenije ?
Trenutno si naša stranka prizadeva, da bi stranke pomladi skupaj kandidirale nekoga, ki bi bil izven teh strankinih vrhov. Žal zaenkrat nismo tako daleč, da bi lahko govoril o imenih.
Tekst in loto Igor Goste
	
	TLGE SlpOfGX p.o. 1410 ZAGORJE OB SAVI, LOKE 64
	TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM
PO ZELO UGODNIH CENAH VAM NUDIMO
lamelni parket 16/16 STANDARD W( školjka A.klasa STRUMICA stropne stopnice-LESENE strešnik MARSIGLESE novoterm LIF10 (lm2)
I	• V	I V Ve V	I
keramične ploscice ze od
1.850,00 SIT/m5
4.700.00	SIT 24.000,00 SIT
86,00 SIT/kos (1.247 SIT/m2) 4.100,00 SIT (bela)
840.00	SIT/m2
SIP0REX IZDELKI VSEH DIMENZIJ HIDRO IZOLACIJA BRAMAC STREŠNIK BETONSKI IZDELKI CEMENT APNO
STAVBENO POHIŠTVO JELOVICA SANITARNA KERAMIKA BELA TEHNIKA
ŽELIMO VAM UGODEN NAKUP!
TRGOVINA JE ODPRTA VSAK DAN OD 7 DO 15 URE; OB SOBOTAH OD S DO 12 URE VSE OSTALE INFORMACIJE LAHKO DOBITE PO TELEFONU 0601/71-182 AL/ 71-122.
TRGOVINA SlpOfGX ZAGORJE
Komunalno stanovanjsko podjetje	Hrastnik
Cesta 3.julija 7
Komunalno stanovanjsko podjetje Hrastnik po pooblastilu lastnika stanovanja
OBJAVLJA
JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO NEPREMIČNINE - ENOSOBNEGA STANOVANJA
1.
Predmet prodaje je prazno enosobno stanovanje štev. 1 v objektu Trg borcev NOV 18, Dol pri Hrastniku, v izmeri 28,13 m2.
2.
Izklicna cena znaša 1,700.000,00 SIT
3.
Pogoji za zbiranje pisnih ponudb:
-	pisno ponudbo lahko pošljejo vse pravne in fizične osebe,
-	ponudbi mora ponudnik, ki je:
a)	, fizična oseba - priložiti potrdilo o državljanstvu RS.
b)	. pravna oseba - sklep o registraciji v RS ter pooblastilo
za zastopanje pravne osebe
-	polog varščine -10% izklicne cene na ŽR prodajalca, št.: 52710-601-10927
-	ponujena cena mora biti najmanj enaka izklicni ceni,
-	prednost pri prodaji ima ponudnik, ki je ponudil višjo ceno,
pri čemer prodajalec ni dolžan skleniti pogodbe z najugodnejšim ponudnikom,
-	o izbiri najugodnejšega ponudnika bo odločeno v 5 dneh po končanem zbiranju ponudb,
-	ponudnikom, ki s ponudbo ne bodo uspeli, bomo varščino vrnili brezobrestno v 5 dneh po odpiranju ponudb,
4.
Pisne ponudbe naj ponudniki pošljejo v zaprti ovojnici s priporočeno pošiljko v 15 dneh po objavi na naslov: KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE, d.d. Hrastnik, Cesta 3. julija 7 - Stanovanjski oddelek, z oznako "PONUDBA ZA ODKUP - NE ODPIRAJ!"
5.
Ponudbe bomo komisijo odpirali dne 16. maja 1997 ob 11.00 uri v prostorih podjetja na Cesti 3. julija 7, Hrastnik
6.
Sklenitev pogodbe: Kupec mora skleniti pogodbo v 8 dneh po prejemu obvestila o izbiri, sicer varščina zapade.
7.
Kupnino plača kupec v 15 dneh po sklenitvi pogodbe, pri čemer se vplačana varščina brez obresti šteje v kupnino.
8.
Davek na promet nepremičnin, stroške prepisa in zemljiškoknjižno izvedbo plača kupec.
9.
Prevzem neprimičnine bo naslednji dan po plačilu kupnine.
10.
Ogled nepremičnine je možen po predhodnem dogovoru s predstavnico prodajalca, gospo Vojko Železnik, tel.: 0601/44-102 ali 0601/43-724.
.T3T*r>T'
Hali i>f®iaaiall:as pFO)d].a.|a.l.e.Ci Sasavja
Zbiramo najbolj prijazne, simpatične, prikupne, vljudne, spretne... prodajalke in prodajalce Zasavja. Pošljite fotografijo,
glasujte in sodelujte v naši nagradni igri, kajti obetajo se nagrade.
Vida Domadenik,
TP Potrošnja, mini market
Tade| Paš,
TP Potrošnja, Živa
Irena Škrinjar, Šport plus, Trbovlje
KUPON - naj prodajalka in		r	\
prodajalec Zasavja H glasovanju ste vabljeni bralci in bralke štirinajstdnevnika Zasavc in sicer s kuponom, kamor pripišite:		Trenutna lestvica prvih pet akcije "Naj prodajalka, naj prodajalec"	
Ime in priimek naj prodajalca(kc):		1. Marinka Rajner, Deteljica-loterija, Zag.	238
Prodajalna, kjer izbrani		2. Marjan Ocepek, Jurmes Zagorje	198
prodajalec(ka) dela:		3. Mojca Gračnei; semenarna Marani, Zagorje	171
Ime in priimek glasovalca, naslov:		4.	Karmen Brezovšek, trgovina Erika, Zagorje 5.	Dušanka Matko, Tuš, Trbovlje	129 65 J
Predloge za naj prodajalko/prodajalca pošljite do 10.maja 1997.
jr.TT.J JTj P. ~7.G71.Cj
V SOPOTI IMA GOSTIŠČE MAKS CELESTINA
Sopota, dolina, ki se vleče od Radeč pa do prelaza Preska, ko se spustimo proti litijski kotlini. To je nakako najbolj naravna pot. Seveda pa je iz Zasavja najbližje čez Podkuni.
Celestinova gostilna je v litijski občini, kamor davke plačujejo, živijo pa v Sopoti, za kar visoki državni uradnik ne ve, rekoč, da Sopote sploh ni. Sicer pa spadajo v podkumsko faro in tudi pošto imajo tam gori.
V Sopoti je zima vedno daljša kot drugod, ko pa drugje žge, je pri njih prijetno sveže. Tako se je lepo vsesti na Celestinov vrt za hišo, pod gosta drevesa, v bližini pa potoček Šumija. Posebno pomirjujoče je. V hiši premorejo tudi šest tujskih sob. Pa vendar, okolje brez prijaznega gospodarja, ki da hiši dušo, ni nič. Njihova gostilna je ,že dolgo poznana po postrveh, saj jih gojijo v čistem in hladnem potoku, v skoraj divjem okolju. Take so še posebej dobre, če pa jih pripravi
skrbna gospodinja, pa sploh.
Še ena posebnost Celestinove gostilne je: svojo hidroelektrarno imajo.
Pri celi vrsti ribjih in drugih jedi, nam je gospodinja za vas zaupala recept za postrv v marinadi.
POSTRV V MARINADI
Postrv filiramo, na maščobi opečemo in preložimo v drugo posodo.
Opražimo čebulo, toliko, da uvene in zalijemo z belim vinom. Dodamo petršilj, rožmarin, cel poper, brinove jagode, in rezine limone. To prelijemo po ribi in pustimo stati 6-7 ur.
Serviramo in ponudimo kol hladno predjed.
m
ZDRAVILNE
RASTLINE
BREZA
V	Indiji .Sibiriji in med ameriškimi Indijanci velja breza za čudežno drevo.Brezi ponekod pravijo tudi drevo modrosti.
Že v 12.stoletju je Hildegarde,velika dama zdravilstva z zelišči, priporočala brezovo cvetje kot zdravilo za čire in rane,ki se niso hotele zaceliti.
V	16.stoletju je italijanski zdravnik Matthioli ugotovil,da je breza učinkovito zdravilo za ledvične kamne in kamne v
mehurju.
Pri brezi so fp f zdravilni listi, popki, skorja in sok iz ■§ 'v''4	katerega pripravljamo
čaj ali jih uporabljamo zunanje,kot kopeli,
obkladke ali vodice za izpiranje.
Brezove učinkovine, poleg tega kar so ugotovili že davnih časih, pospešujejo prebavo,zdravijo gripo,znižujejo vročino, krepijo lasišče in torej preprečujejo zgodnjo plešavost.
Nasveti "naših mam"
Iz svežih listov pripravimo zdravilni čaj,ki pospešuje izločanje seča (3 skodelice dnevno)
MALINA
Kljub temu,da slastne rdeče maline rastejo na trnastih vejicah.se jim,ko jih zagledamo težko odrečemo. Kljub neizbežnim praskam. Vendar nič hudega,če smo malo opraskani,saj so maline zelo zdrave pa še okusne.
Cvetovi in listi malinjaka imajo iste zdravilne odlike kot plod,le to prednost imajo,da jih lažje posušimo in dalj časa hranimo.Cvetove in listje nabiramo pred razcvetom ter jih posušimo v senci.Maline nabiramo,ko popolnoma dozore.
Maline priporočajo diabetikom,ljudem,ki ji muči zgaga,tistim,ki jih muči revma,zaprtost
ali izločanje beljakovin, v seču.Ugodno vplivajo na jetra, učinkujejo zoper vročino, angino, bronhitis, okužbe sečil in ustna vnetja.
Nasveti
"naših
mam"
Malina je brez drugih dodanih sadežev ter s sladkorjem zelo okusna marmelada.
Pripravlja Igor Goste
Sfin&vtiteti
Kolektiv Medijskih Toplic vam čestita ob 21. aprilu in 1. maju, ter vam zeli prijetne praznike.
POSLOVNI SISTEM MERCATOR, d.d.
LJUBLJANA
PCSTP HRASTNIK
PC GOLOVEC
Ljubljana
Poslovni sistem Mercator, d.d. PC GOLOVEC Ljubljana daje v NAJEM PISARNIŠKE PROSTORE na naslovu BLAGOVNICA, Trg Franca Koza rja 1, 1430 Hrastnik.
Vse informacije dobite pri Drolc Simoni na tel. številki 41 -084
^IdllDA^
Cesta oktoberske revolucije 11a Trbovlje, tel.: 0601 26 143 odprlo: 8.30 do 12.00 15.00 do 18.30, sobota zaprto
izdelava barvnlk Fotografij v eni uri fotografiranje za osebne dokumente razvijanje črno-belik in dia filmov barvne in črno-bele povečave
informacije l@@„ @4186
Trgovina
NIANSA
Narof 4
tel./fax: 0601 -73-529 mobitel:0609-647-854
Specializirana trgovina za prodajo barv za zaščito lesa, kovinskih ograj,ter kiti, brusnmi materiali. Akcijska prodaja vseh Heliosovih artiklov za široko potrošnjo do 31 .maja 1997.
IZPOSOJEVALNICA POROČNIH ŽENSKIH OBLEK
NEVESTA
Hermina Tratnik
1411 Izlake, Mlinše 35c; tel.,fax:0601/75-143
Izdelava konfetov za srebrne, zlate poroke... odpiralni čas ob delavnikih: 9.00 do 12.00 in 16.00 do 19.00
GOSTIŠČE KUM
Prešernova 1 Zagorje ob Savi Tel.:0601/66-177
MALICE. KOSILA, POROKE, ZAKLJUČENE DRUŽBE, PRIPRAVA BANKETOV V DRUGIH PROSTORIH!
■ 7” ot glasbenika ga glasba ni nikdar prenehala zanimati, saj mu je nudila sozvočje svojega nahajanja in ustvarjanja JU^^.ter mu naklonila trenutke čistega veselja. Z Gorenjsko pa se je zbratil še v časih, ko je osvajal ženo in tudi sicer veliko nastopal. In po šestnajstih letih poučevanja v zagorski glasbeni šoli so se z ženo in dvema sinovoma preselili v Kamnik, kjer je že v osemdesetih prevzel vodstvo mengeške godbe, doslej pa je bil tudi dvanajst let ravnatelj kamniške glasbene šole.
Ste že zgodaj, ob prvih zapetih ali slišanih zvokih, ugotovili, da boste glasbenik?
V naši družini je bila glasba zmeraj doma. Vsi smo se ukvarjali z glasbo, radi smo prepevali, brat Vili je igral na harmoniko. Starša pa sta v Zagorje zabrodila iz Savinjske doline, zaradi eksistencialne stiske. S trebuhom za kruhom jih je takrat veliko odšlo in se nastanilo v rudarskih krajih in rudarska družina smo potlej pravzaprav tudi bili. Še pet bratov in dve sestri pa smo imeli veselje z glasbo. In leta 1950 se nas je sicer mnogo vpisalo v glasbeno šolo, a malo zdržalo. Resda sem sprva želel igrati klarinet, ker pa jih je bilo premalo za vse, je ravnatelj predlagal trobento. In po dveh letih poučevanja sem že igral v zagorski rudarski godbi. Verjetno je bilo okolje tisto, ki je bilo glasbenemu vzdušju zelo naklonjeno, da smo tako navdušeno sodelovali v glasbenem dogajanju. Kmalu sem namreč osnoval svoj ansambel in še ne petnajstletniki smo že nastopali po okoliških veselicah. Da ne omenjam maškarad, ko so nas, kljub preobleki, prepoznali po značilnem igranju.
In po končani srednji glasbeni šoli ste začeli poučevati v Zagorju?
V Glasbeni šoli Zagorje sem pričel učiti leta 1965. Do takrat so trobila poučevali: Albert Zapret, Josip Windiš in Rudi Bordorper, ki so bili tudi moji učitelji. Na šoli pa so bili zaposleni honorarno, za osem do deset učencev. V prvem šolskem letu sem nasledil štiri učence za trobila, ostali pa so bili učenci harmonike. Po letu dni dela, sem večino učencev iz harmonikarskega oddelka preusmeril na različne instrumente trobil: trobento, rog. tenor, bariton, pozavno. Oddelek trobil se je tako zapolnil in deloval kar z 20 do 24 učenci. Tudi takrat
osnovan rudarski orkester je bil v polnem zamahu ter se pozneje preimenoval v zagorski pihalni orkester.
Kaj smatrate za najpomembnejše pri poučevanju glasbe?
Mislim, da je pri poučevanju glasbe, instrumenta, najpomembnejša volja oziroma veselje do glasbe. Predvsem je pomembno, da na vajah tudi učitelj igra, da priljubi instrument, spodbuja k igranju. Ter da učenci čimveč nastopajo, s čimer jih glasba pritegne. Saj ko glasba pridobi učenca, je lažje privzgajati tudi preostale tehnične in zahtevnejše stvari za igranje. Glasbeni pedagog naj bi tako ne bil pretirano strog. Kajti glasbo se uči z glasbo. Vsa umetnost je v poslušanju glasbe. Če hoče glasbenik kaj razložiti učencu, pomeni, da zaigra. V tem smislu mora biti glasbeni učitelj vzor učencu, saj mnogo stvari pri igranju temelji na posnemanju zaigranega.
TUdi oponašanju?
Ja, saj glasba je večidel oponašanje. Najboljše skladbe so nastale prav v tem smislu, da so se oponašali določeni glasovi iz narave. Končno je glasba tako tudi nastala.
Ste raje učili trobilce ali harmonikarje?
Moj instrument je trobenta, če je bila nuja sem poučeval tudi harmoniko. Dovolj problematično je že, če moraš poučevati vsa trobila, ki so v osnovi enako grajena, v podrobnostih pa zelo različna. In podoben problem je še danes na mnogih glasbenih šolah. Harmoniko sem sicer rad poučeval, a vedno z občutkom, da učencem premalo dajem.
Ali je razlika med igranjem in poučevanjem instrumenta?
Rad sem učil. Za časovno usklajevanje obojega, torej za poučevanje in nastopanje, pa mi je dostikrat zmanjkalo časa. Dejstvo
pa je, da se zgolj od igranja, v tako majhnem slovenskem prostoru, težko živi. Poučevanje pa ne odtehta toliko, da se ne bi moglo nastopati. Sploh če so glasbeniki še mladi in vitalni.
Niste imeli predsodkov za nastopanje, ker ni dobičkonosno?
Vedno pravim, da muzikantje, ki preveč sprašujejo po denarju, ne znajo igrati. Jasno je namreč, da entuziast ne bo vprašal za denar, ampak bo užival v igranju. In navadno k takšnemu, tudi denar najde pot. Drži pa, da le redki igrajo zastonj. Vprašanje je le, kako daleč lahko pririne tisti, ki mu igranje pomeni denar. Bodisi kot avtor ali izvajalec glasbe, če ni v njem tiste radosti, povsem glasbene evforije. Saj je tudi ribič lahko vsakdo, če ima za to veselje, četudi ne mara rib. Podobno pa v glasbi denar ni vse.
Kakšno glasbo najraje igrate, poslušate?
Pravzaprav sem najraje igral dixieland in lahko povem, daje bil svojčas v Zasavju, vsaj po mojem mnenju, ansambel Zagorski dixieland, eden najboljših zasavskih ansamblov. Ta ansambel nas je združeval zasavske dijake iz Srednje glasbene šole v Ljubljani. Med drugim smo prepisovali aranžmaje iz plošč, pisali pa tudi svojo glasbo in bili poznani po vsej Sloveniji.
Tudi raznih tekmovanj smo se udeleževali. Za časa Jugoslavije smo v Titogradu na državnem tekmovanju mladinskih ansamblov z dixieland glasbo osvojili prvo mesto. Poleg tega so mi poznane raznorazne zvrsti glasbe, ki sem jih osvojil tako z instrumentom kot poslušanjem: od tako imenovane salonske glasbe in narodnozabavne, pa klasike in koncertno-orkestralne glasbe, skratka, skoraj ni glasbenega stila, ki bi mi bil popolnoma tuj oziroma bi ga bil nevešč. Dovolj radoveden sem tudi za nove glasbene smeri. Z glasbo se ukvarja tudi sin Rok, igra pri ansamblu Arche. In če se z glasbo profesionalno ukvarjaš, si pač ne moreš dovoliti, da nisi seznanjen z glasbenimi novostmi.
Ste imeli kdaj idola med glasbeniki?
To bi bil lahko Louis Armstrong. Še vedno mi je njegov glasbeni opus pri srcu. Mislim, da pritegne kot osebnost in kot vrhunski mojster glasbenega stila, ki mi je še danes najljubši. Od slovenskih pevcev pa je to morda Oto Pestner, s katerim sva vrsto let kolega, svojčas pa smo veliko skupaj nastopali.Tudi njemu je swinganje všečna glasba in jo tudi dobro izvaja. Še nekaj je: dixieland in črnska duhovna glasba imata veliko glasbenih elementov popolnoma enakih, le z razliko, da
•?, fU-niT iln.li.
gre za instrumentalno oziroma vokalno glasbo.
Radi improvizirate?
Zelo rad sem svoboden. V vseh ozirih. In takšna ta glasba tudi je: zveni zelo ubrano, izvajalcu pa nudi mnoge razsežnosti za svobodno izražanje trenutnih občutkov na vseh instrumentih. Na koncertih in različnih prireditvah smo iste skladbe igrali skoraj vedno drugače. Takšen način muziciranja človeka ohranja in ne naredi iz njega "obrtnika".
In zato večkrat kaj uglasbite?
Veliko sem komponiral, uglasbil sem več kot tristopetdeset skladb v slovenski zabavni in narodnozabavni glasbi. Sprva sem pisal za ansambel, pa za vsaj še dvajset ostalih, kot so: Marela, Nagelj, Stoparji, Lipa, Dobri znanci. Ptujskih pet, Miha Dovžan-Jožica Kališnik. Koledniki, Obvezna smer.... ter tudi za pihalne orkestre. Vsekakor sem v slovenski narodnozabavni glasbi poznan kot tisti, ki je vnesel elemente dixielanda. Po tridesetih letih, danes skoraj vsi narodnozabavni ansambli igrajo prav ta modernejši stil polke.
Se dosti nahajate v Zagorju, tudi po glasbeni plati?
Odkar sta umrla starša, imam malo stika z Zagorjem. Po glasbeni plati pa sploh ne. Največ, kar je, so pogovori s starimi prijatelji ali srečanja z nekdanjimi učenci, ki so danes že vsi očetje. Vendar pa so skladbe nastale tudi na tekste zagorskih tekstopiscev, med njimi tudi: Oto Repovž, Jože Sevljak, Nande Razboršek, Rado Palčič. Sicer pa tekste k skladbam večidel prispeva Ivan Sivec. Vsekakor pa nameravam kakšno skladbo posvetiti zagorski dolini.
Poznale Orleke?
Seveda, le kdo jih ne pozna? Po odmevih sodeč, so v zadnjem obdobju veliko naredili za zasavsko glasbo.
Katere od vaših skladb so vam najljubše?
Če le nekatere skladbe naštejem: Samotno drevo. Kamniške planine v prijetni družbi. Pastir je kralj planin. Pod Grintavcem, Planinski krst pa uspešnica Slovenski zvonovi. Tudi ob prihodu papeža v Slovenijo sem napisal nekaj skladb za ansambel Kamniški koledniki. Zmeraj pripravljam kakšne stvari za ansamble, trenutno sem sodeloval tudi z Avseniki in jim ob kaseti k obletnici pesnika Simona Gregorčiča prispeval dva napeva.
Ali se pri pisanju glasbe ozirate na pevca?
Ne, posebej za kakšnega pevca ne pišem, več za ansamble. Res pa je.
da so določeni pevci, ki jim je treba skladbe pisati posebej, predvsem zaradi obsega tonalitete, v kateri pojejo.
Večinoma opevate naravo?
Glede tekstov, ki so podlaga kakšni skladbi, mi je vseeno, če opevajo naravo ali so bolj psihološkega značaja. Uglasbil sem že dosti razpoloženjskih oziroma osebno-izpovednih pesmi.
Se strinjate, da je pevec razpoznavni znak ansambla?
Pevec ima svoj identičen glas, ki ga je težko potvoriti. Pri instrumentih ni tako. Sicer pa imajo prepoznavni ton oziroma glas vrhunski umetniki ali tisti, ki to dosežejo z veliko vaje.
Kaj pa nasplošno najbolj pritegne publiko?
Predvsem originalnost, izvirnost, čista izvedba, dobra glasba in tekst. Marsikdaj pa vsi ti elementi ne veljajo dosti, če za vsem ni javnih medijev. Veliko dobrih skladb gre v pozabo, ker se premalo vrtijo.
Je petje pevca z določenim ansamblom povsem slučajno, kot je recimo pred kratkim Helena Blagne zapela z Demolition Group?
Helena Blagne lahko prepeva romantične pesmi, po vzorcu hrvaških popevk. Melosi so namreč podobni, s priokusom slovenskega. To se v sodobni glasbi sliši vabljivo in Helena Blagne je v tej glasbeni zvrsti uspešna. Osebno mi je podoben melos všeč. takšni spevi gredo bolj v uho. Verjetno pa se ansamblom ne zdi vsa umetnost zgolj v pevskem izvajanju glasbe.
Ste naklonjeni večnim iskanjem novih glasbenih izrazov, stilov?
V glasbi se zmeraj iščejo novi glasbeni stili, ali vsaj smeri. V zadnjem obdobju računalništva pa prihaja do stila, ali smeri igranja, ki razvrednoti glasbenike. Večina ansamblov zabavnega kova programira skladbo preko računalnika in sinthesaizerja. Ti elektronski pripomočki lahko nadomestijo vse instrumente, toda ta glasba je prazna in zveni obupno. Aranžmaji pa so večinoma enaki, razlika je edino pevec, ki je nasnet na glasbeno podlago. Pri tem delu bi izvzel narodnozabavne ansamble in nekatere rock skupine, ki dajo veliko na pristnost in originalnost zvoka.
Smatrate, da je zaradi playbackov manj 'fušanja' na odru?
Mnenja sem, da je današnja publika precej nevešča poslušanja. S tem v zvezi ne hodim na prireditve, kjer se poje na p!ayback,
s čemer poneumljajo poslušalce. Dejstvo je namreč, če glasbenik ne zna zapeti ali zaigrati v živo, naj se ne gre glasbe. In če kakšnega očitnega 'fušanja' ni slišati z odra, to še ne pomeni perfekcionizma. je zgolj komodnost. Če bi se na televiziji šli precizno ozvočenje, bi bila ta perfektnost lahko popolnoma enaka ali pa še boljša. Je pa nekaj: tudi če se na televiziji nekdo malce zmoti, je to simpatično. Kajti v zabavni glasbi bi lahko v vsakem 'štiklcu' našli napako. Bolj verjetno je, da novejših pop skupin nihče ne bi poslušal, če bi jih slišali peti v živo.
Se spomnite kakšne anekdote na vaš račun?
Veliko stvari se dogodi, prijetnih in neprijetnih, sploh če si dlje časa v glasbi. Morda bi omenil anekdoto, še iz časov, ko smo govorili, kje so Čebine. Trboveljčani so jih pač hoteli zase. In kar je bilo "boljšega", je bilo vedno trboveljsko. In ko smo šli z zagorsko godbo na Čebine z Mihom Marinkom, ga je med debato nekdo od godbenikov vprašal, kje so Čebine: ali so nad Zagorjem ali so nad Trbovljami. Pa je odgovoril: "Če bi se boben, ki ga nosiš s sabo, odkotalil po hribu
navzdol, kaj praviš, bi se kotrlja! proti Zagorju ali proti Trbovljam?" "Zaprmej, da proti Zagorju," je ta odvrnil. "No, potem so tudi Čebine nad Zagorjem. In ne nad Trbovljami," je dodal Marinko. Takšnih luštnih utrinkov je bilo še več, glasbeniki pa smo se radi nasmejali.
Je solidarnost pomembna za glasbenike?
Glasbeniki, ki so kvalitetni, tudi sodelujejo in pomagajo ostalim. Za takšne je solidarnost značilnejša. Glasba je močna vez med ljudmi in škoda v tem druženju je le, da se vse manj denarja namenja kulturi. Pri tem ne mislim na razne kvintete, temveč bolj na pevske zbore in orkestre. Tudi ta dejavnost terja pomen. Kajti ni profesionalizma brez amaterske dejavnosti. In ravno Zasavje je poznano po kvalitetnih pihalnih orkestrih, pri čemer pa ima amaterstvo zelo važno vlogo.
Kako pa poskrbite za oddih?
Zelo rad grem v hribe ali nabirat gobe, pozimi pa z družino na smučanje. Za svojo dušo pa včasih tudi kaj narišem.
Petra Radovič Falo: Tomo Brezovar
ulsbsleo 7
WETE
D) J A
(SASEL€E¥
JOŽE
GREGORČIČ
Zanj tako značilni delovna vnema in korektnost sta pripomogli k diplomi Območne gospodarske zbornice Zasavje za inovacijo zmanjšanja trdnih snovi v izpušnih ceveh lakirnih kabin in zmanjšanja ropota na ventilatorjih. Tovarniške probleme hrastniškega Sijaja d.d. tudi sicer dobro pozna. Posluje namreč od leta 1982, opravljal pa je različna delovna mesta, zdaj pa je vodja organizacije dela.
"V Sijaju smo imeli problem skupne emisije trdnih prašnih delcev," je povedal, "v ozračju seje zbiralo kar 7,1 mg/m.3 prahu, dovoljena mera onesnaževanja pa je 3 mg/m3." Z nalogo po zmanjšaju koncentracije prašnih delcev v zraku, seje uspešno spopadel in neprijetnost odpravil s posebno filtrsko zaporo, s čimer sedaj emisija prašnih delcev ni večja od 1,8 ntg/m3. Dovoljene decibele ropota pa je odpravil s podaljškom izpušnega kanala. Tako so hrupnost zmanjšali za približno štiri decibele. To pomeni tudi prihranek v proizvodnji, obenem pa dejavnost lahko nemoteno poteka naprej. In pravi, da so važne tako izkušnje kot ideje. In da so spet časi inovacijskih dejavnosti, ki so bile svojčas podprte tudi s strani občin. Kot večina podjetij, seje tudi Sijaj Hrastnik d.d. spoprijemal s problemi zmanjševanja zaposlenih, prizadevali pa so si, da bi program razsvetljave in pohištvene galanterije primerno predstavljali tudi v svetu. O "črnem trgu" zaposlovanja nima ravno hvalevrednega mnenja, saj se tako še očitneje kažejo finančni problemi, ki bremenijo ljudi. Pa tudi delovna sila je ponekod preslabo cenjena.
Sicer pa se nerad hvali, za kar pravi, da nikdar ne obeta dobrega. Veselje le, če lahko naredi kaj koristnega. Predvsem mu največ pomeni prijateljstvo in kolektivni duh smatra za zelo pomemben. S tem v zvezi ne zamudi niti sindikalnih izletov, saj kakršnokoli srečanje zaposlenih popestri delovno vzdušje. "Kolektiv mora živeti v celoti." je dodal, "zabave pripomorejo k boljšemu vzdušju. In ne, da so sodelavci vsak zase, le z jutranjim in 'pošihtnim' pozdravom."
Nasplošno pa pravi, daje družabnega življenja v Hrastniku bolj malo, kam drugam pa se redko odpravi, saj se med Hrastničani najbolje počuti. Predvsem se zna vedno zamotiti in dopočeti vsakršna opravila, ker je izredno praktičen in se spozna na marsikakšno reč. Ne mara pa obtoževanj, ki niso utemeljena. V takšni situaciji seje pripravljen tudi skregati in gnati svoje. Čeravno dopušča drugačna stališča in rad zve kaj novega.
Za politiko se ne zanima pretirano, po dejanjih sodeč se mu zdi še najuspešnejša stranka LDS. In pripomnil je, da človeka načrti priganjajo naprej, ne vztraja pa pri željah, ki niso uresničljive. Pri srcu pa mu je njegova mlada družina, z dvema hčerkama, ki ga že znajo presenetiti. In dejansko mu mističnost pripisujejo le horoskopi, saj ni značilen ribak. ki bi bežal v sanje in se nelagodno počutil na zemlji.
(4. maj)
Na marsikateri hiši, kapeli in gasilskem domu lahko vidimo podobo ali kip rimskega častnika s čelado in zastavo, z vedrom v roki. s katerim gasi gorečo hišo. To je sveti Florijan (Cvetko), zavetnik pred ognjem, sušo, povodnijo in vojsko, eden najbolj znanih in češčenih ljudskih svetnikov. Sveti Florijan goduje 4. maja.
O mučencu Florijanu vemo le malo. Rodil seje v tretjem stoletju v vasi Zeiselmauer blizu Dunaja (takrat v rimski provinci Norik). Živel je kot rimski uradnik v mestu Cetium (današnji St. Polten).
Med preganjanjem kristjanov v času vladanja cesarja Dioklecijana je izšel tudi v rimski provinci Norik ukaz, da mora vsakdo darovati rimskim državnim bogovom ali pa umreti. Državni namestnikAkvilinij je poskrbel za strogo izvajanje cesarjevega ukaza.
Florijan je kot rimski častnik oziroma voj^šJsi uradnik služil tisto leto (304) pri posadki v Lauriaku (današnji Lorch vzhodno od Linza), kjer je bilo glavno mesto rimske province NoTicum Ripence, ki je obsegalo področje današnje Gornje Avstrije. Akvilinij je povsod iskal kristjane in jih zapiral. Florijan, ki je za to izvedel v svoji odsotnosti, seje takoj vrnil v mesto, da bi preplašenim kristjanom dal poguma s svojim zgledom.
Akvilinij je uglednega in bistrega častnika skušal najprej zlepa pregovoriti, naj daruje bogovom. Florijan je neustrašeno priznal svoje krščansko prepričanje in namestniku izjavil, da je pripravljen pretrpeti za Kristusa. Ko se je Akvilinij norčeval iz njega, je Florijan povzdignil oči proti nebu in glasno molil k Bogu za pomoč. Vojaki so ga najprej prebičali, nato pa z ostrimi kovinskimi predmeti trgali meso s pleč. Tudi to mučenje je prestal. Naposled se je namestnik odločil, da ga vržejo v reko Enns. Vojaki so mu privezali težak kamen okoli vratu, nato pa ga vrgli v valove narasle reke.
O njegovi smrti in pokopu krožijo tudi legende, vsekakor pa so ga pokopali verniki. Ljudstvo ga je začelo častili kot svetnika in se mu priporočati za varstvo pred požari in poplavami. Na slikah ga vidimo upodobljenega kot rimskega častnika, kako plava v nadzemeljski luči, obdanega z oklepom in s križem na prsih; v desnici drži poveljniški prapor, ob njem pa izliva angel iz vrča vodo na gorečo hišo (ali vasico).
Za svojega partona (zaveznika) so si ga izbrali gasilci in zavarovalni agenti, prav tako pa je tudi zaveznik Dunaja.
V Šentgotardu je včasih bil v cerkvi poseben oltar posvečen sv. Florijanu. Kip sv. Florijana pa je sedaj na desni strani cerkvene ladje. Na Florijanovo nedeljo so nekoč bila vsako romanja gasilcev od blizu in daleč.Takšna romarijaso bild pred leti zopet obnovljena. V nekaterih krajih pa imajo na Florijanovo tudi najrazličnejše običaje.
Tekst in foto: RR.
Branijo Nimac
/ \ ZaS7lPOGQDSZa\ G3dSOX7(SQ
Borovniško naselje 7, 1412 Kisovec, tel.: 0601/71 331, fax:0601/71-295
Pl 06 od 1.350.000 SIT P306 od 1.925.000 SIT P406 od 2.782.000 SIT Boxer od 2.388.000 SIT
Ugodni krediti, lensing, staro za novo
Delovni čas: od 8. do 16.ure, sobota od 8. do 12. ure
Kisovec, Naselje na [ ahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158
PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV. GOTOVINSKI POPUSTI.
VABI VAS trgovina	v Kisovcu in Litiji.
Vsak dan od 700 do 19“ ob sobotah 700 do 13”
žil

- karnise vseh vrst
rijin
uF7F
PES, MOJ PRIJATELJ
			
			
Pomlad nam jo je pošteno zagodla v preteklem tednu, pa nič zato.Vedno je priporočljivo znati uživati tudi v presenetljivih situacijah, v našem primeru tudi v snežnih plohah.Da ne bom izpadla kot tipična predstavnica angleške monarhije, ki ves čas razglablja o vremenu, naj povem, da sem poleg prejetih fotografij med pošto našla tudi pismo bralke iz Trbovelj.
Gospa nas opozarja na onesnaženost trboveljskega parka s pasjimi iztrebki, očita nam naše pretirano navdušenje nad pasjimi štirinožci, češ, da kar naprej pišemo o psih, namesto da bi se bolj zanimali za pomembnejše reči, kot so npr.otroci.Med drugim je gospa v pismu zapisala tudi svoje negativne poglede na prebivanje psa v stanovanju.Bralka pravi, da ima sicer rada pse. če so le na pravem kraju.Zanima me le, gospa, kje je za Vas pravi kraj?
Akcija "Pes - moj prijatelj" se bliž.a h koncu, kar pa ne pomeni, da je že vse končano.Z zadovoljstvom ugotavljamo, da seje akcija sedaj približala zasavskim domovom, saj je odziv bistveno večji, kakor na začetku.Še vedno Vas vabimo k sodelovanju, zato kar hitro list in svinčnik v roke.Napišite nam nekaj vrstic in priložite fotografijo in ne pozabite zalepiti kuverte ter jo, opremljeno z znamko, poslali na naslov:
Kinološko društvo Zagorje 1410 Zagorje
^ * j „„	Neda Starman, Kisovec: "Otročji kosmatinec je
za akcijo res - moj prijatelj	mQ. „
Milojko Jeretmo, Zagorje, nam |e poslala fotko njihovega ljubljenčka Ronija, pasme sibirski husky.
Violeta Horvat Izlake: "Sem majhen volčji špic, poln muh in pasjih kapric.”
Odgovor na pismo bralke iz Trbovelj
Spoštovana bralka iz Trbovelj!
Priznati moram, da sem bila Vaše kritike
na račun mojih člankov pravzaprav vesela, saj mi to služi kot orientacija pri nadaljnjem delu.A se na žalost z Vami ne strinjam povsem.
Resje, da imajo nekateri ljudje mačehovski odnos do čistoče, pa naj bo to v svojih domovih ali pa na javnih mestih. Resje tudi. da človek lahko naleti na pasje iztrebke po parkih, in da to nikakor ni prijetno, vendar bi lahko ob rednem prebiranju mojih člankov lahko ugotovili, da sem tudi sama že opozarjala bralce Zasavca na ta problem.
Med drugim pišete, da psi nikakor niso primerni za življenje v stanovanjih, češ, daje to mučenje živali. Mislim, da je Vaše mišljenje preveč posplošeno in ne drži vedno. Samo pomislite na pse manjših pasem, za katere velja, da je njihov bivalni prostor v hiši oz. stanovanju in ne na prostem.
Osnovna karakteristika psa je tudi ta. da
laja. Nekateri psi glasno, poznamo pa tudi take pasme, ki tega ne počno. Prav gotovo je lahko lajež moteč za sosede in zato se je pred nakupom psa vedno priporočljivo o tem pogovoriti z njimi.
Upam, da boste kinološko obarvano stran v časniku Zasavc še naprej prebirali in nam morda še kdaj poslali Vaše mnenje. Želim si le, da bi vsi bralci spoznali namen takšnega pisanja. Ne gre le za objavo fotografij, pač pa predvsem za približanje kinologije lastnikom in vsem ljubiteljem živali, predvsem psov, hkrati pa jih seznaniti z osnovno kulturo obnašanja, katero morata kazali tako pes kot tudi njegov gospodar v privatnem in javnem življenju.
Maleja Klančišar
IŠČEMO TOPEL DOM
Informacije o posvojitvi zapuščenih in zavrženih živali na naslovu DPMŽ Trbovlje, p.p.43 ali na telefonih 26 032 in 85 364.
Nina, 2 meseca stara mešanka, rjave kratke dlake, primerna za stanovanje ali hišo z vrtom. Bo srednje velika...
Muri, leto in pol, črn z belo liso, primeren za stanovanje ali hišo z vrtom.
Bembi, leto dni stara mešanka, črnorjave barve, zelo prijazna, primerna za stanovanje
Ps-im&i F©l@i?lEifc ¥
Sobota je bila za marsikoga še en normalen dan, dan za nakupe in podobne opravke. A vendarle je bilo v zraku čutiti neko napetost. Obisk Primoža Peterke sicer ni bil "propagiran", to pa zato, ker je Primož, že kar utrujen od podobnih "akcij", a se je okoli njega ob vsakem koraku gnetlo ljudi, predvsem tistih najmlajših.
Pripeljal se je v Zagorje
Primož Peterka pred vzletom na Brnik.
Prijeten dogodek seje končal na letališču Ruandi v Zagorju, kjer je Primož z letalom odletel proti Brniku.
Tekstin foto : Peter Motnikor
Primož seje v Zagorju ustavil najprej na tržnici Pod uro, točneje v trgovini Wit boy, kjer se je slikal s svojimi oboževalci in podeljeval avtograme. Tudi njegov brat Uroš za podobne stvari ni bil nič prikrajšan. Kol sc spodobi, je uglednega gosta pozdravil zagorski župan
Matjaž Švagan. Zasluge za njegov obisk si lahko lasti Bojan Juvan, sicer uspešen podjetnik iz Zagorja in hkrati tudi Primožev sponzor in prijatelj. In kaj on pravi o obisku Primoža: "Primož je moj prijatelj in jaz njegov sponzor, zato sem takoj navezal stike z njim in porodila seje ideja za to "akcijo". Sam je bil takoj za in tako je prišel v Zagorje. V prihodnje lahko pričakujete še kakšno podobno akcijo."
Pot nas je nato vodila v občino Litija, točneje, v Konjščico, kjer je Bojan Juvan skupaj s Primožem podelil telefon in telefonski priključek osnovni šoli. Učenci šole so skupaj z mentoricama Lojzko Žičkar in Sonjo Perme pripravili lep spremljevalni program, poleg tega je Primož učencem in učenkam podelil tudi medalje za njihove dosežke na športnem dnevu, ki so ga imeli ravno ta dan. Zapetost med učenci in vaščani pa je razbijal Primož s svojo sproščenostjo.
Sledila je vožnja do letališča Ruardi, kjer smo tudi mi zaprosili Primoža za kratek razgovor:"Moram reči, da so te akcije kar utrujajoče, vendar je bilo danes kar fletno. Najbolj všeč mi je bilo, da ljudje niso preveč drezali vame, kajti od konca sezone sem imel le en teden počitnic, vmes pa sem delal izpit za avto in šolo".
TRBOVLJE
O/) dnem upora proti okupatorju - 2~J.apniu in prazniku dela -/. maju
čestitamo članicam m članom, simpatizerkam m simpatizerjem ter občankam m občanom I /rastnika, Trbovelj m zjcujorja.
ZDRUŽENA LISTA
socialnih demokratov
območnih organizacij občin Hrastnik, Trbovlje, Zagorje ob Savi
Občanom in občankam Zagorja čestitam ob 21. aprilu, dnevu upora proti okupatorju in 1 .maju, prazniku dela in vas vabim, da se prireditev v počastitev obeh praznikov udeležite v čimvečjem številu,
se pri tem pozabavate, ter se v družbi prijateljev in znancev oddahnete od vsakodnevnih naporov.
Zupan občine Zagorje ob Savi: Matjaž Svagan
Spoštovane Trboveljčanke in spoštovani Trboveljčani, cenjeni prijatelji naše občine!
Ob 21. aprilu in 1. maju
Vam iskreno čestitam.
Želim Vam prijetno praznovanje in Vas v imenu organizatorjev vabim na srečanja, ki bodo v teh prazničnih dneh.
Zupan občine Trbovlje: Janez MALOVRH
OBMOČNA ORGANIZACIJA ZSSS ZASAVJE
in
SINDIKATI PODJETIJ IN DRUŽB
ČESTITAJO
OB 1. MAJU - PRAZNIKU DELA VSEM SVOJIM ČLANOM IN UPOKOJENCEM IN JIH VABIJO NA KRESOVANJE,
SREČANJA DELAVCEV IN OBČANOV
ki bodo v
HRASTNIKU - PRAPRETNO v sredo, JO.aprila 1997 od 19. uri TRBOVLJAH - KIPE, DOBRNA v sredo, 30 aprila 1997 ob 19- uri ZAGORJU - PLEŠE v četrtek, I .maja 1997 ob 11. uri
V programu bodo sodelovale kulturne skupine.
1. MAJ
TRADICIONALNA SREČANJA DELAVCEV NA ZASAVSKIH PLANINSKIH POSTOJANKA; BUDNICE VABLJENI!
Občinski odbor ZBU NOB
Zagorje ob Savi
čestita vsem članicam in članom, ter vsem občanom občine Zagorje k prazniku 27. aprilu, Dnevu upora proti okupatorju. Istočasno čestitamo tudi k dnevu osvoboditve. 9. maju.
DRUŠTVO UPOKOJENCEV ZAGORJE OB SAVI TEL 0601 62 279
1 Jn/ctno praznovanje, sprostitve, zabave m uspešno delo. želimo
ob prihajajočih praznikih -J7 aprilu m I. maju.
Ob prihajajočih praznikih čestitamo in želimo prijetno praznovanje.
wmmm
1410 ZACORJE
tel.: 0601/63 206
telefaks: 0601/63 206
MOBITEL: 0609/61 0057
Ob 27. aprilu in 1 maju iskreno česttamo in želimo prijetno praznovanje.
INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA ZAGORJE, d.d.
1410 Zagorje ob Savi, Savska cesta 1 Telefon: 0601/64 244, fax: 0601/64 284 Telefon prodaja: 0601/64 446, fax: 0601/64 023
EHO
V nijetno p raznova uje. sprostitve, zabave m uspešno delo, želimo vsem poslovi 11 m partnerjem, sodelavcem in prebivalcem ztasavja ob prihajajočih praznikih -27 aprilu m I. maju.

ADINSKA KNJIGA - TRGOVINA, d.d. knjigarna, papirnica in OR prodaja 1410 Zagorje ob Savi, Cesta image 27 tel 0601/64 261 tel 0601/64 748 fax 0601/64 039
Ob 27. aprilu-dnevu upora proti okupatorju in 1. maju -mednarodnem prazniku dela, iskreno čestitamo in želimo prijetno praznovanje.
Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje
Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje Telefon: 0601 64 611; fax: 64 660
OB 27. kPRILU IM 1.MMU
čcsimno
IAGM SODGLMVCGM, DGLOlvniM LJUDGM IM OBČhhOM. ŽGLIMO vm l/GLIKO PRIJGThlH-TRGMUTKOIA
■'mmm::	kmetijsko zadrugo izloke, z.o.o.		($ ! W
		VITASAN d.o.o. IZLAKE
A4 ZASAVSKA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA p.o.,	Zagorje ob Savi		Zdravstveno podjetje, Podlipovica 43, 1411 Izlake, Tel./fax: 0601 74 004
Prijetno praznovanje,		Ob 27. aprilu
sprostitve, zabave		in 1. maju
in uspešno delo,		čestitamo
želimo vsem		vsem sodelavcem,
poslovnim partnerjem,		delovnim ljudem
sodelavcem in		in občanom.
prebivalcem Zasavja ob prihajajočih praznikih -		Želimo vam veliko prijetnih trenutkov. 	I
27. aprilu in 1 maju.		
		
DISKONT PIJAČ		Papirna galanterija
magros a.o.o. \^y	m .tel.: 0601/633-605		EW1E
		Zagorje ob Savi tel-0601/61 736
v' Gestitamo		Ob 27. aprilu-
ob 27 apnhi		dnevu upora proti okupatorju
ni l.maju		in 1. maju -mednarodnem
m želimo obilo		prazniku dela, iskreno čestitamo
zabave m		in
		želimo prijetno
sprostitve. :			praznovanje.
m. &pi		2	L	PAUL VERLAINE	SV.ZAGOVOR-NIK SONČNIH KOPELI (ARNOLD)	INDIJSKI BOG OGNJA	SLAVNI PEVEC ALI IGRALEC	DEL OKEN ALI VRAT	NAZIV	KALIJ	DRAGOTIN KETTE	GLAVNO MESTO KA1MISKE REPUBLIKE	MESTO V ISTRI	POLOŽAJ TELESA V JOGI	t	PRITOK VOLGE	OTOK V IRSKEM MORJU	t	TITANOV SILIKAT	PISATELJ KERMAUNER	ANGLEŠKO SVETLO PIVO	SLOVENSKI PESNIK (VALENTIN)	PISMENO POTRDILO	/*	UPRAVITELJ	DRUGO IME ZA OJ Dl PA	ŽUPANČIČ OTON		NAJDALJŠA REKA V ITALIJI	SLABA ŠOLSKA OCENA	GRŠKI FILOZOF IZ MILETA	SKLEPNI SPEV V STARORIMSKIH ZBORIH	PREKOP, VODNA POT
		SM\jj		►											OLGA MEGLIČ UGANDSKI DIKTATOR AMIN			TVEGANA NAPOVED						POGOSTA PADAVINA				DAN V TEDNU					
			INDIJANSKI ŠOTOR							GRŠKO-RIMSKA KULTURA GLAS KONJSKIH KOPIT							1	HUDOBNEŽ, POTEPIN						UMETNI MEDNARODNI JEZIK				RUSKO ČRNOMORSKO LETOVIŠČE ŽABJA ZALEGA					
				IZRAELSKA SKUPŠČINA							MESTO V NIGERIJI						1	IT.DIRIGENT (ALBERTO)						RAFKO IRGOLIČ			DEVIACIJA						
				MESTO V ROMUNIJI							IZRAELSKI POLITIK (JICAK)							VRH 1(111-MANDŽARA									MADŽARSKI POLITIK NAGV						
METODA IZLOČANJA SNOVI IZ RAZTOPINE, TAKO DA PREHAJAJO SKOZI MEMBRANO ČAS BREZ VOJNE									RIMSKA PLEMIŠKA RODOVINA							ARABSKA MESTNA ČETRT V S.AFRIKi	BARVILO 	ZA LASE irtoTuT SKO ŽGANJE				NACE SIMONČIČ			PRIPOVEDNI PESNIK					PRVOTNA GR. MUZA PETJA				
																					VERA ALBREHT			OPERNI PEVEC CARUSO					KOSMAČ CIRIL				
PRVOTNI PREBIVALCI NOVE ZELANDIJE						DELNIŠKA DRUŽBA			MESTO V INDIJI						TELESNA TEKOČINA				BRAZINAST OBROČ							NEBESNI POJAV				AMERIŠKI IGRALEC MINEO			
						AF. SAVANSKA ANTILOPA			ANGLEŠKI PLEMIČ						VULKAN. KAMNINA, UPARIT				EVA LONGVKA											MESTO V INDIJI			
INKOVSKI VLADAR					RAZKROJ, RAZPAD ORGANSKIH SNOVI								AVTOR: KARLI DREMEL	NEMŠKI PISATELJ VVILHELM MIHA REMEC						OKRAS KORIN-SKIH STEBROV						PIRNATA ŽIVAL					LADIJSKI VIJAK	REZEK GLAS	IGRALKA NIELSEN
																				CHERIL STUDER						SLAVKO AVSENIK							
NOR.VEŠKI SMUČARSKI SKAKALEC (BIRGER)					VELIKA JEZIKOVNA SKUPINA V AFRIKI CEUE							SKUPEK ZELEZOBETON-SKIH DELOV	MESTO NA MADŽARSKEM IGRALKA ZUPANČIČ								PARADIŽ, EDEN	MAJHEN TROS							MESTp V NEMČIJI				
																						GRŠKA BOGINJA ZGODOVINE							VOJAŠKI PRIBOČNIK				
<	PRIMOŽ PETERKA			AM.REŽISER (GEORGE)						GLAVNO MESTO KENIJE								HOMERJEVA PESNITEV	POŽIREK NEMŠKI ALPSKI SMUČAR (ARMIN)				RIMSKA BOGINJA JEZE				REKA NA švedskem	MESTO V J.FRANCIJI					
	RDEČA POUSKA CVETICA			FR.DRAMATIK (EDMOND)						PEVEC PESTNER													PIVSKI VZKLIK					PEVKA RUPEL					
VRSTA TKANINE						VODNA NIMFA, RUSALKA	GRŠKI JUNAK	DAVID OJSTRAH			ROGER VADIM ROMAN VLADIMIRJA BARTOLA			LOUIS ADAMIČ			SIBIRSKI VELETOK			IGRALEC GUINNESS					GRŠKI FILOZOF IZ ATEN	PRISTAŠ DADAIZMA							
							PRED TROJO	SLOVENSKI TEDNIK						KURIR, POSLANEC						DEPARTMA V FRANCIJ 1						KRAJ NA PAŠMANU							
FINSKI SMUČARSKI TEKAČ KOIVISTO					KITAJSKO JEZERO NA TIBETU				MADŽARSKI PISATELJ ARON							STARO- GRŠKA PESNICA	VRSTA KOSTANJA													MODERN PLES			
									ŽIVINSKA FARMA																					MADŽARSKI POLITIK JANOS			
NERED, ZMEŠNJAVA					VERSKI VODITELJ V IRANU								LIK PRI ČETVORKI				IGRALKA 	RINA				SREDIŠČE VRTENJA			OVINEK, ZAVOJ								NORVEŠKI PIŠEV (ARTHUR)	BODEČ PLEVEL
					MESTO V UKRAJINI								MESTO V MAVRETANIJI				švedska IGRALKA LENA				EGIP. SVETI BIK			DIVJA RACA (LAT.)									
KOVČKI Z STVARMI NA VZDEVEKMOK DIRKAČA A	OSEBNIMI POTOVANJIH									IME IKtH PERGAMSKIH VLADARJEV ETIOPSKI GOSPOD					GOVORNIŠKI ODER							GRAFIK JUSTI	ORGAN VIDA ENOTA ZA MERJENJE GLASNOSTI				oče				ONDINA OTTA		
	CIKLISTIČNEGA GOSTINIJA														IZUMRLO EVR. DIVJE GOVEDO												VRHUNSKI ŠPORTNIK				GRŠKA BOgiNJA NESREČE		
KRAJ PRI ŽALCU								IZUMRLA VRSTA SLONOV MIRAN TRONTELJ						MOŠKO IME, EGIDIJ						BEVKOVA POVEST								DRUGI AM. PREDSEDNIK (JOHN) IVAN SIVEC					
FRANCOSKI SKLADATEU (CHARLES)							ZRELOSTNA SKUŠNJAVA							OTOK V S. JADRANU						REKiJ NA HRVAŠKEM, PRITOK LONJE						AM.PEVEC ZABAVNE GLASBE (FRANK) AVSTRIJA							
GQRA V ŠVICI			SEDEM MANJ PET				PRISKLEDNIK, ZAJEOALEC							RANOCELNIK						VEČSTAVČNA SKLADBA							AMERIŠKA ALPAKA SMUČARKA (PICABO)						
Rešitve oziroma geslo nagradne križanke pošljite j do 8.5.199/ na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA,
I Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Prvomajska nagradna križanka". Fotokopij rte upoštevamo.
i Nagrade, ki vas čokajo:
1.	nagrada 15.000 SIT
2.	nagrada 10.000 SIT
3.	nagrada 5.000 SIT
JO ljubljanska banka
Banka Zasavje d.d., Trbovlje
PONUDBA MESECA - ponudba Banke Zasavje v maju NAJVIŠJE FIKSNE OBR STI za DEVIZNE depozite
LB Banka Zasavje d.d. Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi

peOcSfcr® CeD(gj7^;W)g8
■ - ■■ : .
vplačilo in izplačilo v tolarjih polovica zneska se revalorizira s TOM + 5% letno
polovica zneska se revalorizira z rastjo srednjega tečaja Banke Slovenije v DEM in obrestuje 5% letno sami lahko izberete znesek in datum dospetja (7 mesecev)
Hvunnni
Vedno na dobri poti.
Vsem poslovnim partnerjem in našim cenjenim strankatn čestitamo ob 27. aprilu in i.maju in želimo pnje-^no vožnjo,
■ r*
INTEGRAL ^INTEGRAL ^ INTE
INTEGRAL
Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o.
Cesta zmage 4,1410 Zagorje
tel.: (0601)64-443, 64-032, 64-420
Gestitamo ob 2~/. aprilu m I.maju m želimo obilo zabave in sprostitve.
RAI

AVTUAV ITI Hi cele
DELOVNA ENOTA TRBOVLJE, Savinjska c. 36
prodaja 27-664, servis 27-110
AVTIMI0T0I*
CELJE d.d.
DELOVNA ENOTA TRBOVLJE, Savinjska c. 36
prodaja 27-664, servis 27-110
4
LADA AVTO
1-Vij etno praznovanje in obilo
dobre volje ob 27. aprilu in 1. maju.
m
TOVARNA POHIŠTVA TRBOVLJE
Tovarna pohištva Trbovlje d.d. Savinjska cesta.31, Trbovlje Telefon: 0601/27-485,27-052 Faks: 0601/27-568
PROGRAM PISARNIŠKEGA
POHIŠTVA
PLANJA
SODOBNO PISARNIŠKO POHIŠTVO, SAMSKE SOBE,
HOTELSKA OPREMA IN DELA PO NAROČILU.
A/sem sodelavcem, občanom in poslovnim pa/ttne/ijem, čestitamo ob 27. apnih in l.maju in ge&mo p/iijetno p/tagnovanje.
Konkurenčne cene, bogata izbira in prijazna postrežba v samopostrežni trgovini z mešanim blagom
Pdw KOLANDER
1420 Trbovlje, Šuštarjeva 42 tel.: 0601 24 350
Ob prazniku spomina na upor. Ler ob prazniku dela želimo vsem bralkam m bralcem lepo praznovanje.
NASVIDENJE VSAK DAN
od 7.00 do 19.00, ob nedeljah in praznikih pa od 8.00 do 12.00.
TERMOELEKTRARNA
TRBOVLJE
Ob 27. aprilu in 1. maju čestitamo vsem sodelavcem, delovnim ljudem in občanom. Želimo vam veliko prijetnih trenutkov.
Elektro Ljubljana
Javno podjetje
za distribucijo električne energije, p.o.
PE Elektro Trbovlje
		j
TRBOVLJE d.o.o. . •	Kolonija I .maja 24/b ID OZ	Trbovlje		■ cz	of »3	W 1 d.d.
		Podjetje za stontue in proizvodnjo Hrastnik. Grajska 8 tel.: 0601 43 433
Ob 27 apni it		I } Vi/nino praznovanj e,
m 1. maju		sprostitve, zabave
čestitamo		in uspešno tlelo.
vsem sodelavcem,		želimo vsem
delovnim ljudem		poslovnim partnerjem,
m občanom.		sodelavcem m
celimo vam veliko prijetnih trenutkov. ! j		prebivalcem -Časarja ob prihajajočih praznikih -27 (ipvihi m 1. maju.
1		
Ob prazniku spomina na upor, ter ob prazniku dela želimo vsem Zasavcem lepo praznovanje!
EUROPLIN
1420 TRBOVLJE Trg revolucije 7
d.o.o.
Ob 27. aprilu- dnevu upora proti okupatorju in L maju - mednarodnem prazniku dela, iskreno čestitamo in želimo prijetno praznovanje.
Kolektiv JP Elektro Ljubljana PE Elektro Trbovlje
TRBOVLJE
1URKA1VJB JB BUT
Boštjana Turka, avtomobilskega navdušenca iz Zagorja niti ni potrebno posebej predstavljati. Že lani smo veliko pisali o njegovih uspehih in uspehih njegove ekipe na turističnih rallyjih za prvenstvo Treh dolin. Glede na to, da seje letos odločil za prestop med "prave" rally voznike, smo se odločili za obisk in kratek pogovor.
Boštjan, iščem te že ves teden, pa te nikakor ne ulovim, vedno si na terenu. Ali so priprave na dirke res tako naporne?
Res sem v teh dneh polno zaposlen. Poleg tega, da vodim lasten posel, je treba postoriti še toliko stvari v zvezi z dirkami, pripravo avtomobila, organizacijo...
Vidim, da je avtomobil že skoraj gotov. Kot vem, si ubral nekoliko svojo pot pri pripravi, saj avtomobil ni nastajal v kakšnem specializiranem podjetju za izdelavo dirkalnikov. So bili za to kakšni posebni vzroki?
Poseben vzrok je le en in sicer je to denar, saj sem izračunal, da bo moja pot še najcenejša. Iz Nemčije sem pripeljal razbito astro GSI 16V, nato pa smo se dela lotili na enak način, kot to počnejo profesionalci. Avtomobil smo najprej razstavili na prafaktorje, povarili celotno karoserijo, vstavili varnostno kletko, nato pa vse skupaj kos za kosom sestavili. Delo smo hoteli opraviti res temeljito, kar je tudi glavni vzrok, da smo izpustili uvodni preizkušnji, saj nas je čas enostavno prehitel.
Si vsa ta dela opravil kar sam?
Teh del nikakor ne bi mogel opraviti sam. Za vsa kleparska dela in ojačitve so poskrbeli v Avtokleparstvu Jereb v sodelovanju s ključavničarstvom Žnidar. Z motorjem in elementi prenosa so se ukvarjali v servisu Hribar, z električnimi deli pa v servisu Razpotnik. Na koncu bodo cel avto opremili z "bojnimi" barvami še v avtoličarstvu Poropatič.
Nihče ne govori rad o stroških. So Ie-ti
skrivnost, ali nam jih lahko zaupaš?
Stroški niso skrivnost, čeprav je o točnih številkah težko govoriti. Avtomobil z vsemi predelavami in vsa oprema za voznika in sovoznika naj bi stala okrog 20.000 DEM. Nato je seveda potrebno prišteti še vse stroške prek sezone. Najdražje so gume, računam, da me bodo stale 12.000 do 15.000 DEM. Sem je potrebno prišteti še štartnino(350 DEM/ dirko) ter vse stroške bencina in prenočevanj, po predvidevanjih skupaj nekje do 30.000 DEM. In to vse brez nesreče ali večje okvare! Seveda se da tu in tam kaj prihraniti.
Kako pa je kaj s pokrovitelji, ali sploh kažejo kakšen interes?
Obljube pri pokroviteljih so velike, interes je prisoten, a je v večini primerov še vse v fazi dogovarjanj, tako da o konkretnih imenih še ne bi govoril. Naj povem le, da smo z nekaterimi podjetji že dogovorjeni, imamo že svojega fotografa in kot prvi zagorski posadki je pomoč obljubila tudi občina Zagorje.
Glede na to, da skoraj nimaš prostega časa, se bo pri poslu zaradi dirkanja kaj poznalo?
Poslu bo dirkanje kvečjemu koristilo, saj je to tudi dobra reklama. Prav tako ne sme trpeti družina, ki me v celoti podpira(naj povem, da se je ob tem žena le skrivnostno nasmehnila).
Boš nastopal za kako znano ekipo?
Ne, vozil bom za svoj klub Zagorsko rally društvo KBM rating, sovoznik bo Tomaž Razboršek. V projekt bo vključeno še nekaj prijateljev, brez katerih pri takšnih zadevah seveda ne gre.
Po govoricah sodeč boš še vedno sodeloval tudi na turističnih rallyjih. Si si morda pustil odprta vrata za slučaj, da ne uspeš v "pravem" rallyju?
Vrat v življenju ne smeš nikoli zapirati. Turistični rallyji so predvsem dobra družba, čeprav so tudi precej tekmovalni, vleče pa me predvsem organizacija, pri kateri smo se lani
že izkazali. Seveda bodo turistični, rallyju v podrejenem položaju.
V petek, 2.maja se bo z zagorskim avtoslalomom začela turistična sezona?
Tako je. Prireditev bo potekala na zagorski avtobusni postaji z začetkom okrog 8.ure. To bo atrakcija, kakršne v naših krajih še ni bilo, zato vabimo gledalce, predvsem pa tekmovalce, ki se želijo spoprijeti s stotinkami in s samim sabo. Osnovni namen je sproščanje odvečnega adrenalina na varnem mestu s spretnostno vožnjo na čas, primerno za vsakogar, ki ima avto in vozniški izpit. Vozila bodo razdeljena v najmanj 4 razrede, glede na delovno prostornino in enotni ženski razred. Voznice, izkažite se! Kot vedno bo poskrbljeno tudi za zabavo, naj bo moto nas vseh: "važno je sodelovati in se zabavati."
Primož Koslajnšek
AS PPM2ALE
Servis in trgovina d.o.o., 1230 Domžale, Ljubljanska cestal tel.: 061/714-100, tax: 061/721-804
GENERALNI ZASTOPNIK MOTORNIH KOLES
^HONDA
T-r

Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje tel-0601 64 644 Fax: 0601 64 660 E-moil: tref@moil.tref.si http://www.tref.si
INTERNET V ZASAVJU
Povezava preko klicne linije - fizične osebe
*	samostojni uporabniki brez lastne poddomene Povezava preko klicne linije - pravne osebe
*	samostojni uporabnike z lastno poddomeno v tref.so ali si
World Wide Web
Izdelava on objava vaših strani
Izdelava On-line prodaje preko Interneta
Nudimo vam fax modeme: ZOOM, SPORTSER, COURIER, MOTOROLA, CARDINAL, ZYXEL
Za vse podrobne informacije smo vam na voljo od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure.
KŠEFTl KŠEFTI KŠEFTl
Trgovina
MONTEKUKULI
Majcenova 4 Trgovino in usluge Del.čas:/.30-19.30, ned., praz.:8.00-12.00
UGODNO
SIRUPI MIBEL 1/1 ...299.00 SIT PRAŠEK ARELL 4 kg ...699.00 SIT SLADKOR 2/1 ... 250.00 SIT
I

^ RENT A CAR ^ KOMBI PREVOZI ^ VLEČNA SLUŽBA ^ FOTOKOPIRANJE
SPIRALNA VEZAVA
V
Ulica 1. junija 4, 1420 Trbovlje, Tel.: 0601/26-360
y

PRODAJALNA
NIKA
1431 Dol pri Hrastniku Trg borcev NOB 5
delovni čas: 8.30 do 12.00 in 13.30 do 19.00. sobota: 8.00 do 12.00

SEJEM
Obrtništva
^l-^trgovme ............-:;podjetništoi;
Podjetje za založništvo, marketing in trgovino Cesta 20.julija 2/c 1410 ZAGORJE OB SAVI
tel.: (0601) 64 250, 64 166; fax: (0601) 64 494
Zasavc d.o.o. bo v času od 04. - 08. junija 1997 pripravil razstavno - prodajni sejem podjetništva, obrti in trgovine.
Sejem bo v Delavskem domu Zagorje in na prostoru ob njem.
Organizator, Zasavc d.o.o., bi rad pripravil pestro ponudbo, velik izbor in pritegnil razstavljalce vseh področij in dejavnosti. Zato med zasavskimi in slovenskimi podjetniki ter obrtniki iščemo vse, ki bi radi sodelovali na sejmu, zbiramo njihove predloge in rezerviramo razstavni prostor.
Če vas zanima sodelovanje na sejmu, izpolnite prijavnico in jo najkasneje do 30. maja pošljite na naslov
Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje O/S.
Podrobnejše informacije dobite po telefonu 0601/64-250 ali 0601/64-166, fax.: 0601/64-494.
Prijavnica

Zanima me sodelovanje na Zasavčevem sejmu. Prosim, da mi pošljete pogodbo o najemu razstavno - prodajnega prostora na Zasavčevem sejmu (od 04. - 08. junija) na naslov:
Razstavljal bi rad:	__________________________________________________
a)	v Delavskem domu
b)	na prostoru ob njem (ustrezno obkroži)
Rabil bi_______m2 razstavne površine.
Za podrobnejši dogovor prilagam svojo telefonsko številko:.
Podpis:
TRBOVLJE
RAČUNALNIŠKO
IZOBRAŽEVALNI
CENTER
Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale
713-660
TECH! KOMUNIKACIJ Sl INTERNETA
ZAČETNI TEČAJ (25 ur):
WINDOWS 95, WORD FOR WINDOWS EXCEL (20 ur)
WINDQWS 95 (5 ur) _
INTERNET, UPRABA MODEMA (5 ur)
AUTOCAD,ČORELDRAV/, TANGO...
Tečaji potekajo v dopoldanskem in popoldanskem času! Študentom, dijakom in brezposelnim priznamo 20% popusta!
i EUiCv^
AVDIO & VIDEO TRGOVINA PrešernuU :S7, ZAGORJE Tel.: 0601/61 575
AVTOAKUSTIKA KENW00D, S0NY. PIONEER ŽE ZA 19.000 SIT. MONTAŽA BREZPLAČNA TV SPREJEMNIKI IN VIDEOREKORDERJI S0NY. PANASONIC. PHILIPS j HI-FI KOMPONENTE IN GLASBENI STOLPI TECHNICS, S0NY, MANARTZ, AKAI, DENON...
GLASBENI INSTRUMENTI ROLAND. YAMAHA...
| CD PLOŠČE IN KASETE (VELIKA IZBIRA)
UGODNI KREDITNI POGOJI
Delovni čas: 9.00 - 12.00, 15.00 - 19.00; sobota: 9.00 - 13.00
jr z 7 —-
JJJJII
tttaMia,'
V
Pripravlja: Santini
Twi$fer
Iwister, Universal, 1996
Ko se nebo stemni in pomirjajočo modrino zamenjajo zelenkasti, z elektriko nabiti, nizko razpršeni kumulusi, se ob udarcih strel z neba spusti tornado. Zastrašuje, uničevalen vrtinec pogoltne vse, kar se znajde na njegovi poti. Toda vedno se najde kdo, ki namenoma stopi na njegovo pot. Bodisi zaradi slave ali želje po adrenalinu, ljudje tvegajo svoja življenja, da bi vsaj do neke mere doumeli ta fenomen, ter tako predvideli njegovo rušilno delovanje. Jo (Helen Hunt/Only you) in Bill Harding (Bill Paxton/ Apollo 13) sta znanstvenika in par pred ločitvijo. Z ekipo sodelavcev se podita po ravnicah Oklahome, iskoč to čudo narave, da bi z meritvami lažje predvideli njegovo pot. Poleg sodi tudi nekaj romance, ter nasprotnik z ne preveč visokimi moralnimi načeli. Film je prava paša za oči (in ušesa, če slučajno premorete kakšen dober zvočni sistem), za kar je poskrbel John Frazier (njegovi so tudi dinozavri v Jurskem parku). Režiral je Jon DeBont, ki je zaslovel z filmom Speed.
Alcafraz
The Rock, Hol!ywood Picture«, 1996 General Francis X HummeKEd Harris/Brezno) z ekipo somišljenikov ukrade smrtonosni plin, zajame sto talcev, ter eno najbolj znamenitih čeri, na kateri stoji zapor Alcatraz. Od vlade zahteva 100m$ (ki bi jih plemenito razdelili družinam mrtvih vojakov), ali pa bo malce zaprašil San Francisco. Na pomoč pokličejo Stanleya Goodspeeda (Nicolas Cage/Lcav-ing Las Vegas), agenta FBI in
eksperta za kemijsko orožje, ter Johna Masona (Sean Connery), edinega človeka, kije kdajkoli ušel iz Alcatraza(l). Njuna naloga je jasna - s skupino specialcev naj bi neopazno prišli na otok, rešili talce in onesposobili orožje. Toda stvari niso tako enostavne. Režiral je Michael Bay (Bad boys).
fraser
krater, Warner, 1996 John Kruger (Arnold Schwar-zenegger) je član elitne skupine, ki skrbi za 'brisanje' identitete in zaščito prič na pomembnih sojenjih. S svojimi smrtonosnimi talenti je daleč najboljši med dobrimi. Potem, ko v eksplozivnem začetku reši eno od svojih prič, mu njegov šef Beller (James Coburn/Maver-ick) dodeli v varstvo lepo Lee Cullen (Vanessa VVilliams), ki odkrije, da firma Cyber teroristom prodaja vrhunsko orožje, vpleteni pa naj bi bili tudi visoki politiki. Njegov mentor Dereguin (James Caan/Misery) ga obdolži umora pomembne priče. Če želi dokazati svojo nedolžnost, mora za vsako ceno zaščititi Lee, ter razkrinkati mrežo preprodajalcev orožja. Vrhunska akcija, z obilo ekeflov in strelskih vložkov je delo avtorja Maske Chucka Russella.
Slirje možje in žena
Multiplicity, Columbia, 1996
Doug Kinney (Michael Keaton/ Batman) je na robu živčnega zloma. Ima rad svoje delo, ki pa mu jemlje preveč časa. Zaradi tega zapostavlja svojo prelepo ženo (Andie MacDowell/Four wed-dings and a luneral). Malce pred tem, da popolnoma znori, sreča genetika Owena, ki mu ponudi nenavadno rešitev - naj se skopira, opsa klonira, oziroma naredi dvojnika, ki bo opravljal del
njegovih nalog. Doug pristane, in nastanejo trije kloni. Dva namesto njega hodi v službo, Tri opravlja hišna opravila, Štiri pa je njegova otroška verzija. Sam pa se končno lahko posveti stvarem, za katere prej ni bilo časa - golfu, jadranju in seksu. Kmalu pa začne pogrešati nekatere pomembne stvari v življenju.... RežiserHarold Ramis (Groundhog Dav).
NANO
Sallaumines 8, Trbovlje tel.: 26-441
Pustolovski film Anaconda, kije v desetih dneh prinesel 33$ mil., je že drugi teden na prvem mestu. Napeta zgodba o filmski ekipi, ki se odpravi po reki Amazonki posnet dokumentarec o legendarnem nedokumentiranem indijanskem plemenu. Med potjo naletijo na samotarja živečega na zapuščenem čolnu. Vzamejo ga na krov, saj jih prevzame njegovo znanje o težko razumljivem indijanskem plemenu. A kaj ko so njegovi motivi drugačni. Hoče ujeti ogromno anakondo, za kar bo žrtvoval vse in vsakogar. Kmalu se znajdejo v situaciji, v kateri
morajo uporabiti vse sile, da bi preživeli. Igrajo Jon Voight (MisijatNemogoče), Jennifer Lopez, Ice Gube in Erič Stoltz.
Lici;; Liar po 31. dneh in 133$ milijonih še kar vztraja na drugem mestu. Sledi mu najnovejši triler temnopoltega Wesleya Snipesa Murder at 1600 (8$ mil. prvi vikend). Snipes igra detektiva za umore, ki misli, da je v dolgih letih videl vse. Ko ga pošljejo raziskati umor neke ženske v Beli hiši, pa ugotovi, da je precej stvari, na katere ni pomislil.Tajni agentki v podobi Diane Lane, naročijo naj primer po hitrem postopku zaključi in prikrije. Kmalu se oba znajdeta sredi obupnega lova za morilcem, čigar naslednji umor bi lahko vplival na celotno državo...
Na četrtem mestu se The Saini po 17. dneh lahko pohvali z 41$ mil. Sledi mu Grosse Pointe Blank (14$ mil. v 10. dneh). Komedija o poklicnem morilcu v čustveni krizi, ki se vrne domov na Grosse Point, da bi združil zadnji pogodben umor in 10. obletnico mature, kjer pa odkrije staro ljubezen. V naslovnih vlogah boste prepoznali Johna Cusacka, Minnie Driver ter Dana Aykroyda.
Uri
1.	ALCATRAZ
2.	TVVISTER
3.	ZGAGA
4.	ERASER
5.	KRITIČNA TOČKA
6.	NEVARNA SRCA
7.	POROTNICA
8.	V OBJEMU S TUJCEM
9.	ZLOMLJENA PUŠČICA
10.	NEBEŠKI UJETNIKI
TRGO - TRANS - TRBOVLJE
Z Z
Trgovinska in transportna dejavnost
Trg revolucije 17/a Trbovlje Tel./fax: 0601/26-436
poslovalnica: Trg revolucije 1 7 a 1 420 Trbovlje tel.: 0601/22-276 tel./fax: 0601/22-436
delovni čas: 7h-13h in 1 4h-l 8h sobota 8h-1 2h
NOVO!
ZARADI VAS CENJENI KUPCI NOVA POSLOVALNICA
KOLODVORSKA CESTA 6 1410 ZAGORJE OB SAVI MOBITEL: 0609/631-414
delovni čas:
8H-12h in 14h-l 8h, sobota 8h-12h
STORITVE
Izvajamo vse vrste inšalacijskih del,
PONUJAMO VAM VSE VRSTE GRADBENEGA MATERIALA INŠTALACIJSKI MATERIAL VODOVODNI MATERIAL VSE VRSTE KRITIN
VELIKA IZBIRA ITALIJANSKE KERAMIKE SANITARNA KERAMIKA STAVBNO POHIŠTVO PARKETI, TALNE OBLOGE, BARVE, LAKI
centralno ogrevanje,
vodovod, kanalizacije, polaganje vseh vrst talnih oblog in parketov.
MOŽNOST NAROČILA PO TELEFONU!
Prevozne storitve!
Preverite če so v poslovalnicah TRGOTRANSA res najnižje cene/
Teniški klub Zagorje Polje 28 Tel.: 61-434 64-664
TUF!

TCLZCj
E M
itjanz
jiTtjomaj^lzE
f2
TCLZTlLrZE
L
Plesni tečaji za odrasle
Plesni center Zasavja v Trbovljah je 19. aprila znova pričel s plesnimi tečaji. Tokrat sta tečaja namenjena odraslim. V soboto, 19. aprila ob 18. uri so pričeli s plesnim tečajem za odrasle začetnike, ob 20. uri pa z nadaljevalnim za odrasle. Oba tečaja potekata v večnamenski dvorani OŠ Trbovlje pod geslom Zaplešite z nami.
IL.
Lep je bil izlet v Kobarid
Izletniška sekcija DU Trbovlje je organizirala in izpeljala zelo zanimiv avtobusni izlet. Izpeljali so ga v četrtek, 17. aprila, udeležilo pa se ga je 46 udeležencev. Ogledali so si znamenitosti Kobarida, posebno še evropsko znani muzej, v katerem so razstavljeni razni predmeti iz 1. svetovne vojne. Oh povratku so se dodobra razvedrili.
okrepčali in tudi tokrat ni manjkalo pesmi. Dobre volje so se vrnili domov.
IL.
Mladi bodo tudi letos šli v Dolenjske Toplice
ZPM tudi letos pripravlja letovanje šolarjev v mladinskem taboru v Dolenjskih Toplicah. Za mlade Trboveljčane je na voljo termin od 2. do 9. avgusta. Prijavijo se lahko učenci OŠ od I. do 7. razreda. Prijave pobirajo na sedežu ZPM Trbovlje.
U.
Planinci upokojenci na izletu
Planinska skupina PD Trbovlje pri DU Trbovlje je organizirala v soboto, 19. aprila skupinski izlet. Potem, ko so se pripeljali z avtobusom do izhodiščne točke, so se povzpeli na Slivnico, si ogledali Cerkniško jezero ter Križno jamo. Tudi ta
izlet je uspel.
IL.
IZLET NA KRANJSKO REBER
Slovenski GORNIŠKI KLUB d r. HUNR1K T L' M A, k ate re g a člani so tudi številni Zasavci, je v soboto 19.aprila organiziral družinski izlet na Kranjsko reber (1435). Udeleženci so sc zbrali na prevalu Črnivec (902) od koder je bilo približno dve uri prijetne boje najprej po smrekovem gozdu in nato po odprtem travnatem svetu do vrha. Iz vrha je zelo lep pogled na okoliške hribe ter na Kamniško - Savinjske alpe Tokratnega izleta seje udeležilo okoli 50 gornic in gornikov iz. cele Slovenije.
I.G.
Alpinistične novice
V nedeljo. 13. aprila 1997 se je član AO PD Trbovlje Sebastijan Jančič lotil plezanja v južnem pobočju Grintovca (2558
O mesecu maju bi lahko povedali marsikaj lepega. Menda se o nobenem mesecu ne govori toliko, kot o maju. Pa tudi dogaja se veliko. Poveča se število zaljubljencev, športnih aktivnosti, očiščevalnih akcij in - kontrolk. Za osmošolce so v maju odločilni tudi preizkusi znanja. Zato vam ne preostane drugega kot da le aktivnosti lepo uskladite. Posebno osmošolci. Med majskimi počitnicami ho treba verjetno kak dan ali dva posvetiti utrjevanju kakšnih znanj pri določenih predmetih. Če boste imeli pred očmi motiv - uspešen vpis na novo šolo - sploh ne ho
tako težko. In nadihajmo se svežega zraka, so rekli včasih. To drži še danes.
0 ljubezni
Večkrat sem že razmišljala o ljubezni. Zdi se mi, da se s tistimi osebami, ki živijo v družinah, kjer se ljudje med seboj razumejo, laže pogovarjaš in tudi bolj prijazni so. Najmočnejša ljubezen je največkrat med fantom in dekletom, ampak tudi materina ljubezen je pomembna za otroka. Tudi jaz sem se že večkrat "zaljubila" v kakšno
filmsko osebo ali svetovno znano osebo. Vem, da o teh fantih lahko le sanjarim, ker sc ne bomo nikoli srečali, ampak tudi ljubezen, ki si jo domišljaš, je lahko lepa.
Petro
Na Klančišah
Planinci z OŠ Ivana Skvarča smo na prvem izletu v letu 1997 obiskali kočo na Klančišah in ostanke gradu Gamberk. Z nami
sla bila vodnik in mentorica planinske sekcije. Pot nas je peljala čez Ruardi in Vine. V Zavinah so nas pogostili s čajem. Vreme je bilo zelo lepo. zato smo na Klančišah sedeli zunaj na klopeh, dečki pa so igrali nogomet.
Lucija Dobčnik, 5. r OS Ivana Skvarča
NAJINI PREDLOGI ZA LEPŠE ZASAVJE:
-	Da bi uredili sprehajališča (parke z drevesi in rožami, pticami; ulice brez avtomobilov),
-	otroška igrišča, ki jih ne bi poletu uničevali.
-	pogostejše čiščenje potokov in ulic,
-	lahko bi imeli različne smetnjake za ločevanje odpadkov,
-	kazen za tiste, ki mečejo odpadke po tleh.
V puščavi
Nekega dne sva se z očkom odpravila na potovanje. Potovala sva zelo dolgo in nič nahrbtnikov nisva imela s seboj. Prišla sva do
m). V odličnih snežnih razmerah je sam preplezal 200 m smeri Grapa čez jame. Smer ima naklon 60/55-457 Ob vstopu v steno je bilo zelo lepo vreme, vendar zelo hladno, tudi do-10° C. Pri izstopu iz smeri pa je imel dosti težav. Vreme se je namreč v slabi uri zelo poslabšalo. 80 m pod robom stene ga je prekrila gosta megla in močno sneženje do poznega popoldneva ni ponehalo. Za teh 80 m pa je porabil več kot pol ure. da je izplezal iz stene. Pozno popoldan se je vrnil v dolino.
IL.
Društvo za varstvo okolja Zagorje na Internetu
Društvo za varstvo okolja Zagorje oh Savi obnavlja svojo stran na Internetu. Vse nevladne organizacije, delujoče v Zasavju in okolici, ki bi se želele predstavili na naši strani HTTP:/ /WW\\ KD-fP.Sl/RETINA/ A K T U A 1. NO/ZAGORJE/ 1NDEX.HTML vabimo, da nam
puščave. lam je bilo zelo vroče in bila sva že zelo utrujena. Končno sva prispela do potoka. Ko sva prehodila puščavo, sva se ustavila pri cirkusu. V cirkusu sva se izgubila. Odšel sem na letališče in tam sem se srečal s prijatelji. Na letališču srno hoteli domov. Ker je letalo strmoglavilo, so nam dali velik tovornjak. Vozil sem sam in vozil sem tako hitro, da smo se peljali malo po zraku. Potem smo imeli prometno nesrečo. Zavozil sem v prepad.
Takrat sem se zbudil. Bil sem zelo vesel, da to ni bilo res.
Jasmin 4. b, Dol
Krave so stavkale
V poletnem sončnem jutru sem se pozno zbudil. Oblekel sem se. V kuhinji sem počakal na zajtrk.
Mami sem prosil, naj mi naredi kakav. A je le odvrnila, da mlekar šc ni dostavil mleka. Čudno?! Ura je bila že devet, a mlekarja od nikoder. Vselej je mleko prinesel že ob sedmih. In to vsako jutro.
Zleknil sem se v naslanjač in prižgal teles izor. Prebiral sem obvestila na teletekstu. Zdrznil
do 9. maja na naslov Društvo za varstvo okolja Zagorje, C. 9. avgusta 5 oziroma DVOZATORJE@GUEST.ARNES.SI pošljejo osnovne podatke o svojem društvu (ime, naslov, telefon, fax, E-mail, kontaktno osebo, leto ustanovitve, podatke o registraciji, število članov, območje delovanja, znanje tujih jezikov, področje delovanja, npr. varstvo narave, turizem, kmetijstvo ipd.). Kratek opis aktivnosti naj bo napisan v angleškem jeziku.
Natalija Vidergar
Kaj pa delamo v litijski knjižnici
Dolgo je že, odkar smo se zadnjič oglasili. To pa še ne pomeni, da nič ne delamo. Vedno je kaj novega in delo nas priganja. Prostore še vedno preurejamo, v jeseni bo zaživelo še eno nadstropje knjižnice, kjer bo urejena časopisna čitalnica in mladinski oddelek. 9. aprila smo začeli z
sem se ob slabi novici. Krave so stavkale. Stavkale pa so zato, ker jih po njihovih mnenjih ne bi smeli hraniti s travo, ampak s takimi jedmi, kot jih je človek. Zbrale so se tržnici. Takoj sem "pogruntal", zakaj mlekarja ni.
Mami sem povedal to strašno novico. Ni vedela, kaj naj stori, saj je moj štiriletni bratec vedno znova zahteval čokolino. Tisti dan si nismo mogli privoščiti mlečnih jedi, mlečnih napitkov, mlečnih izdelkov.
Krave pa trmaste. Niso se vdale. Celo Milan Kučan, predsednik države, je imel govor pred množico krav. Vse brez uspeha. Neka krava gaje nasadila na roge in ga ponesla pred parlament.
Uspele so. Ni pomagalo drugo, kot da smo jih začeli hraniti s človeško hrano. Tako smo končno spet dobili mleko.
Ljudje smo bili zelo oškodovani. V prenovljenih hlevih so imele krave svoj jedilnik. Naročale so pice, dunajske zrezke, razna peciva, juhe,...
Tako se ljudje še bojimo, kdaj bodo začele stavkati že kakšne
izposojo v COBBIS-u.
Povedati moramo tudi to, da nas bralci obiskujejo, saj smo v letu 1996 izposodili več kot
106.000	enot gradiva. Ob dnevih slovenske knjige smo občanom ponudili v nakup knjige iz naše bukvarne po 200 tolarjev.
Radi pa nas obiskujejo tudi "nočni obiskovalci". V zadnjem obisku, v noči od 19. na 20. april so nas olajšali za 288 CD plošč in še veliko drugega priročnega gradiva. Ni nam vseeno, kajti bogato zbirko CD plošč smo knjižničarke ustvarile brez občinskih sredstev, z lastnim trudom.
Joža Ocepek
Knjižne novosti Knjižnice Litija
Isabel Allende: EVA LUNA Agatha Christie: SLONI SI ZAPOMNIJO,
Arthur Conan Doyle: LIGA' RDEČELASCEV,
Arthur Conan Doyle: SKRIVNOST -DOLINE BOSCOMBE
druge živali.
Vendar pa je vsaj sreča ta, da spet lahko pijemo mleko.
Marko Razpotnik, 6 c OŠ Ivana Kavčiča, Izlake
Skrivališče
Nekega sončnega popoldneva smo se Marko-Glavca, Božo-Bučman in jaz-Macola igrali v gozdu.
Naenkrat je Bučmana zmanjkalo. Z Glavco sva se ga odpravila iskat. Naenkrat je izpod drevesa zakričalo: "Hala! Glavca! Macola! Pridita dol! Poglejta, kaj sem našel." "Kako si pa noter prišel?" sva ga vprašala oba hkrati. "Skozi tisto luknjo pod drevesom", je rekel Bučman. Skobacala^va se skozi luknjo. V notranjosti je bila velika dvorana in skozi lino pod drevesom je prihajala borna svetloba. Najbolj nas je začudilo, da je bila tam stara, še čisto ohranjena lokomotiva. "Tu je bil verjetno tunel," je sporočil Bučman. "Jaz sem pa mislil, da je velikansko škratovsko domovanje," ga je zafrkaval Glavca. "In kaj naj z vlakom?" sem vprašal. "Nobena
France Fajdiga: LUČKA William Gibson: NEVROMANT Ivo Kuljaj: LOVCI NA VISOKO DIVJAD
David Herbert Lavvrence: ŽENSKA JE ODJEZDILA Javier Mari as: TAKO BELO SRCE
John Henry Patterson: LJUDOŽERCA IZ TSAVA Matjaž Pikalo: BILE Ruth Rcndell: SPODLETELI NAČRT
Roth Gerhard:	ZIMSKO
POTOVANJE
Salman Rushdie:	OTROCI
POLNOČI
Susanna Tamaro:	POJDI,
KAMOR TE VODI SRCE Zlata Volarič: PRETRGANE VEZI
Miha Žužek: SREDI VSEGA
OBVESTILO!
Vabimo vas na Uro pravljic, ki bo v torek. 6. maja ob 17. uri v Knjižnici Litija, ob 18. uri pa v šmarski Knjižnici.
železnica ga ne bo sprejela, ker je prestar," je rekel Glavca. Lahko ga usposobimo za letenje," seje posvetilo Bučmanu. "Končno ena pametna," gaje zbadal Glavca. In tako smo tudi storili.
Odšli smo h Glavci domov v garažo. "Zaboga! Zakaj potrebuješ toliko šare?" sem ga vprašal. "Vse kdaj prav pride." Z njegovim "poni expresom" smo zvozili vse v naš skrivni rov. Z Bučmanom sva izkopala velik izhod iz predora, Glavca pa je na lokomotivo nametal vso tisto šaro. "Končano!" se je zadrl. Zakurili smo kotel. Ne boste verjeli! Lokomotiva seje začela dvigovati. Ko pa smo bili že kar visoko, je nekaj počilo. Začeli smo izgubljati višino. Če ne bi Glavca mislil na vse in lokomotive ne bi opremil s katapultom, bi bili gotovo mrtvi. Lokomotiva je padla v jezero in nikoli več je nismo videli ali slišali za njo. Ko smo pristali na tleh, seje Glavca zasmejal: "Sem se vsaj rešil te šare."
Matej Strniljan, 6. C OŠ Ivana Kavčiča, Izlake
Ura pravljic v Knjižnici
Knjižnica Toneta Seliškarja v Trbovljah je 22. aprila pripravila v svojih prostorih uro pravljic. Tudi tokrat je zanimive pravljice pripovedovala knjižničarka Vida Vozelj. Običajno se teh ur zelo radi udeležujejo otroci od 4. do 10. leta starosti.
IL.
Slovenski književniki v aprilu
Knjižnica Toneta Seliškarja je pripravila v svoji mali galeriji na Ulici 1. junija 19, priložnostno razstavo s podatki in delih slovenskih pisateljev, ki so se rodili v aprilu. Tako se lahko seznanimo s podatki in delu Pavla Golie, Ethine Kristana, Loj z a Kraigherja, Janeza Mencingerja in Dragotina Ketteja. Ogled je možen v času, ko je knjižnica odprta.
IL.
LITIJSKA
KULTURNA
NADALJEVANKA
Res kradejo kot srake: Tudi gledalce s filmskih predstav jim kradejo !
(nadaljevanje prihodnjič)
ZlVJlI
Ni se še otoplilo in marsikdo že komaj čaka, da bo puloverje zamenjal za majice s kratkimi rokavi. Ena izmed teh sem tudi jaz. Komaj čakam konec šolskega leta in začetek poletnih počitnic, ki jih je vedno prehitro konec. Da ne boste mamico, očka, babico, cela dva meseca "morili" za denar, sigurno že razmišljate, kje bi zaslužili kakšen tolar, ki bi vam prav prišel na potepanjih s prijatelji. Če imate možnost opravljanja počitniškega dela, zgrabile "šanso" z obema rokama, kajti čas se hitro izteka.
Da pa vam ne bom spet solila pamet se, kar najhitreje, lotite branja naslednjih člankov, ki sva vam jih pripravili s Petro.
flAPfLL^
Lomljivci mladih src, predvsem ženskih. Da, to so člani skupine Napoleon, ki že nekaj časa osvajajo slovensko publiko. Skupina je nastala pred petimi leti. Sestavljajo jo mladi postavni fantje, ki jih gotovo poznate. To so Jure, Dejan, Miha, ko se je skupina začela formirati plesno se jim je priključil še Vojko. Vojka verjetno poznate kot trikratnega plesnega državnega prvaka.
Do sedaj so izdali 2 cd-ja in 2 kaseti. Pred novim letom ne načrtujejo izdati ničesar, saj morajo posneti še veliko videospotov. To pomeni, da bodo z novim materialom še malo počakali.
V plesni šoli Bolero se učijo plesnih koreografij, ki jih izvajajo na nastopih. Prej so vadili vsak dan, sedaj to ni več potrebno, saj imajo vsak dan nastope. Največ nastopajo po šolah in raznih prireditvah. Njihov največji dogodek bo sigurno koncert s skupino Words Apart. ki jim bodo enakovredni z enournim programom. Drugače ne marajo nastopov z drugimi skupinami, saj jim zbijajo ceno in ugled.
Med počitnicami si bodo vsi, razen Vojka, odpočili. Vojko se namreč pripravlja na maturitetne izpite.
O	tem, kaj se bo naslednjič dogajalo v Mesečini, pa boste pravočasno obveščeni. Do takrat pa lep pozdrav.
5LA5A \ICLJA - DtTBEA VflJA
Če človek ni nikoli slabe volje, je z njim sigurno nekaj narobe. Človeška narava je pač takšna, in enkrat smo slabe, drugič dobre volje. Narobe je le, če smo prevečkrat slabe volje, in če le to stresamo na nam bližnje in ljube, ki ponavadi za takšno počutje sploh niso krivi. Najlažje je biti nesramen do tistega, za katerega veš, da ti bo oprostil, ker ve, da je to pač eden "tistih" tvojih dnevov.
Slabo voljo najlažje preženemo s pogovorom. Bodisi s starši, prijatelji, fantom oz. dekletom. Ker pa je velikokrat težko povedati, kaj leži na duši (sploh, če ne veš pravega vzroka) in s pogovorom ne dosežemo prav veliko, se poslužimo najbolj naravnega načina razbremenitve - joka. Priporočljiv je tako za ene, kot za druge. Zato ne zadržujte solzic, saj pravijo, da solze očistijo dušo. Tisti , ki vam na duši kaj leži, vedite, daje najlepše imeti čisto dušo. Veliko pa nas je takšnih, ki slabo voljo "nesemo" na papir. In verjeli ali ne, pomaga. Ponavadi nastajajo pesmice ali kaj podobnega, ki nosijo predvsem žalostno vsebino. Pot do dobre ali vsaj boljše volje, ki pa nekaj stane, a sigurno pomaga, je obisk frizerja ( nova frizure dela čudeže), kakšne trgovinice (npr.nova majčka razveseli tako vas, kot tudi vašega partnerja), slaščičarne ( čokolada je znana kot izredno učinkovito pomirjevalno sredstvo) ali pa kupite CD, ki si ga že dolgo želite. Saj veste, česa vse je sposobna glasba.
Ni važno kakšen način do pravega počutja izberete, važno je le, da je učinkovit. Saj veste, daje po Kekcu dobra volja najbolja.
Petra
PM6
Redko katera od vas ima srečo, da ne pozna takoimenovanega predmenstrualnega sindroma - PMS. Mnoge se proti tej "bolezni" borimo z raznimi zdravili, vendar so znane bolj zdrave in naravne poti s pravo prehrano.
V času menstruacije, oz. en teden prej, si uredite šest manjših dnevnih obrokov. Hrana naj bo bogata z proteini in ogljikovimi hidrati (krompir, testenine, riž, ipd.). Izogibajte se kavi, čaju. slani in močno začinjeni hrani. Tako se boste izognile napetosti, nabreklim dojkam in oteklim gležnjem, saj se bo uredilo zastajanje vode.
Krče vam ublažijo nekateri čaji (npr. malina),prebavo vam bodo umirile borovnice. Pomagajo pa vam tudi cink, magnezij in železo.
Petra
LJUDI LJUDI	1
Pomlad je čas, ko se vsi zaljubljamo. Nekateri srečno, drugi ! nesrečno. Takšna je pač usoda, ki je ne moremo spremeniti. Po šolah se dogaja marsikaj aktualnega in mi skrbno nadzorujemo šolske hodnike in skrite kotičke.
Med sveže zaljubljenimi sta Tilen K.(gim.) in Sara U., kije očitno | že pozabila na Davorja R.. S to zvezo pa se sigurno ne strinja Peter
M.	(ele.). Z roko v roki se sprehajata Sabina B.(gim.) in Damjan
J.(cko.). Gregor K. pred šolo vsak dan zvesto čaka svojo Sanja
N.	(gim.).Tina G. (trg.) je zmešala glavo Blažu P. (gim.). Čeprav.!?
Kdo ve, kaj se plete med Mojco K.(gim.) in Boštjanom D.? Damir G.(trg.) bo prav gotovo pogrešal svojo Klaro K.(Gim.), ki odhaja na maturantski izlet v Španijo. Mogoče bi bilo pametno, če bi šel z njo in se odpočil po mnogih avanturah v Mesečini. Nina K.(eko.) je očarala Klemena K.lcko.) s svojo živorumeno obleko. Katja P.(gim.) in Luka F.(gim.) pa sta se prijateljsko razšla.
vands
J
Špela & Petra
Republika Slovenija OBČINA ZAGORJE ob Savi
Cesta 9.avgusta 5, 1410 Zagorje tel.:060l-64-001.64-155 fax:0601-64-011
Občanom in občankam Zagorja čestitam ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju in l.maju, prazniku dela in vas vabim da se prireditev v počastitev obeh praznikov udeležite v čimvečjem številu, se pri tem pozabavate ter se v družbi prijateljev in znancev oddahnete od vsakodnevnih naporov.
PROGRAM PRIREDITEV:
PETEK, 25. APRIL
OB 19.00 URI	Proslava v počastitev 27. aprila, dneva
upora proti okupatorju in spomladanski koncert Glasbene šole Zagorje v
Delavskem domu Zagorje
SREDA, 30. APRIL
OB 20.00 URI	Kresovanje s koncertom skupine Orlek
in gosti na nogometnem igrišču v Zagorju.
ČETRTEK, 1. MAJ
OB 6.00 URI	Budnica
OB 9.00 URI	Prvomajski pohod na Zeleno travo
v KS Ravenska vas
OB 11. URI	Prvomajsko srečanje na Plešah nad
Zagorjem, igral bo ansambel Zasavci.
Na Plešeje organiziran brezplačni prevoz izpred blagovnice ŽIVA ob
7.,8. in 9. uri.
PETEK, 2. MAJ
OB 9.00 URI	Avtoslalom za veliko nagrado občine
Zagorje ob Savi v središču Zagorja-
organizator Zagorsko Rally društvo
Župan občine Zagorje ob Savi: Matjaž Švagan
KSEFTI
informacije 64-250.64-166
KUMPLAST
Selo 48 Zagorje ob Sovi Tel.: 0601-63-330
VRTIČKARJI
Novo! Plastični oporniki za fižol, paradižnik, cevi za zalivanje vrtov
UNI-AUTO
SERVIS POGLAJEN
NAR0F4
IZLAKE
tel./fax:0601-73-529
mobitel:0609-647-854
Izvajamo vsa avtokleparska, ličarska, mehanična in avtoelektrična dela po zelo ugodnih cenah. Menjava vseh vrst avtostekel, ter avtovleka non-stop. Za vozila, ki se popravljajo v našem servisu, avtovleka na območju Zasavja brezplačna.
Avtoservis vozil Citroen
AVTOJOLV	prodaja in montaža
RogličBojans.p.	pnevmatik MICHELIN
Jevšnikova 26a	izpušni lonci za vsa osebna vozila
1412 Kisovec	brezplačna menjava olja SHELL
tel.:0601/71 -130	ležaji SKF
delovni čas: 8.00 do 16.00
PNEUMATIC TRADE Jurij Plevčak s.p.
Trg revolucije 8b, Trbovlje
na zalogi 2000 kom. letnih gum različnih proizvajalcev za osebna vozila Vokohama, Sava, Goodyear, Hankook, Nokia, Semperit. Na zalogi tudi alumnijasta platišča vseh dimenzij. Ugodne cene, plačilo tudi na tri čeke. Odprto: 8-12h, 13-17h, sobota 7-13h.
V primeru lepega vremena peremo tudi ob nedeljah od 8-12h.
CE SE VAM JE POKVARIL VIDEO, GA DAJTE V PRAVE ROKE.
VIDEO ZALOKAR
ŠUŠTARJEVA 3, TRBOVLJE, TEL.:30-600 SEDAJ TUDI PRODAJA AVDIO, VIDEO, TV PANASONIC, TEH NICS, PHILIPS, KENVV00D Na koncu vsak pride v nam, zakaj tega ne storite takoj! Delovni čas: pon./pet.:9h-12h in 16h-19h
ROLETARSTVO
Šoba Albert s.p.
Vreskovo 104, Trbovlje, tel.:0601/24-432
Nudimo vam vse vrste: rolet, žaluzij, lamelnih zaves, ostalih senčil Opremljanje poslovnih prostorov, lokalov, stanovanj, montaža in vzdrževanje vseh vrst senčil, tesnenje oken s kvalitetnimi silikonskimi tesnili Možnost plačila na obroke!
OKOVIC Franko VODOINSTALATERSTVO
Kešetovo 7, Trbovlje Tel.: 0601/26-359, mobitel:0609/628-953
RORCd.o.o.
Tel./fax:061-883-265 doma: 061 -873-156 mobitel: 0609-613-186
strojno in ročno asfaltiranje polaganje tlakovcev vgradnja branikov in kanalizacijskih cevi dostava gradbenega materiala
PRVIH 70 LET
Rudarski pevski zbor Loški glas je 18. aprila 1997 v dvorani Delavskega doma v Zagorju z dirigentom Igorjem Beuermannom izvedel slavnostni koncert ob 70-letnici delovanja.
Kot je ob podobnih slavnostnih priložnostih navada, je bil tudi tokrat program sestavljen iz skladb, ki so bile izbrane iz zborovega večno zelenega programa in skladb, ki označujejo dosedanje približno štiriletno sodelovanje z dirigentom.
Zbor je pokazal, da lahko zapoje v različnih slogih: od čitalniško oblikovanih skladb iz zlate dobe moških pevskih zborov iz konca prejšnjega stoletja (na primer v skladbi Šocej moj sel), pa do skladb, ki so omogočale, da zbor in dirigent predstavita svoje razumevanje zapisanih čustvenih melodij ter sposobnost natančnega oblikovanja zvoka (Sedem si rož porezala mi ali Vrtec ogradila bodem). Nekatere nedavno napisane ali obdelane skladbe so se dotaknile rudarske tradicije v naših krajih (Ježeva Luč izginja pod zemljo, pa tudi hudomušna Sixteen Tons), včasih pa se je katera izmed njih poigravala z nenavadnimi sozvočji (tako še posebej Kumarjeva Na livadi) ali z zapletenimi melodičnimi postopki (Tomčeva Večer na vasi in Žebreta Konja jezdi). Razen ene, so vse skladbe podpisali slovenski avtorji.
V programski knjižici je predsednik zbora Karli Vozelj zapisal, da so člani zbora ponosni, ker so vedno dosegali nivo, ki so ga želeli dirigenti. Tudi tokrat je zbor dobro sledil vodenju Igorja Beuermanna ter njegovim navodilom pri oblikovanju skladb. Na koncertu smo lahko slišali, da so pevci pridobili tisto tenkočutno spretnost, ki omogoča hkrati ob petju že vnaprej slišati nadaljni potek skladbe in njeno zvočno podobo v naslednjem trenutku.Takšno znanje, ki si ga je seveda mogoče pridobiti samo z vztrajno in natančno vajo, omogoča oblikovanje melodičnih linij, ki se združujejo
v uravnotežena harmonska sozvočja. Razumljivost besedila so zagotavljali urejeni vstopi in zaključki, še posebej pa velja omeniti tudi dobre in zanesljive soliste.
Znani zborovski dirigenti svetujejo, da naj se zbor v vsaki sezoni loti tudi skladb, s katerimi raziskuje in razširja meje svojih pevskih dosežkov. Pevci Loškega glasu so po koncertu pripomnili, da so na vajah ob takšnih skladbah včasih malce škripali z zobmi, toda vloženi trud se je povrnil ob izvedbah tehnično nekaj manj zahtevnih del. Takrat je pridobljena pevska tehnika omogočila, da se je vsa pozornost pevcev usmerila na izvedbo in oblikovanje pesmi. Pesem je tako z lahkoto prenašala svoje glasbeno sporočilo do poslušalcev. Želimo si, da bo Loški glas lahko program slavnostnega koncerta kmalu predstavil še na drugih koncertnih odrih: poslušalce velja v tem primeru že vnaprej opozoriti na prijeten zborovski večer.
Skoraj polna dvorana Delavskega doma je za zaključek slišala še pesem - zdravico, v kateri je trkanje s kozarci naznanjalo konec uspešnega koncerta in. tega ni potrebno še posebej poudarjati, tudi nadaljevanje slavnostnega večera. Zbor je vstopil v novo 70-letno obdobje in lahko mu zaželimo veliko uspešnega dela ter dobrih nastopov in koncertov.
Dimitrij Beuermann
Koncert slovenskih pevcev iz Francije
20. aprila je v gledališki dvorani DD Trbovlje potekal koncert moškega in mešanega pevskega zbora Slovenskega delavskega društva Aumetz iz Francije. Trbovlje so obiskali v okviru slovenske turneje na pobudo prof. Alojza Zupana, ki seje rodil prav v Aumetzu staršem izseljencem. Aumetz je namreč mestece z 2.200 prebivalci, še do nedavnega tudi z okoli 600 Slovenci, vsi pa so bili rudarji, v glavnem s Primorske in Zasavja. V Aumetzu je bil rudnik železove rude.
Koncert v Trbovljah je organiziral MePZ Slavček. Termin ni bil najprimernejši, glede na to, da je bila to nedelja, povrhu pa je še močno snežilo.
Gostujoči pevski zbor se je najprej predstavil z moškim delom. Pod vodstvom zborovodje Andreja Kogovška je zapel 9 pesmi - slovenske, francoske, rusko, italijansko, v drugem delu pa je nastopil mešani pevski zbor s skupno 30 pevkami in pevci. Tudi v drugem delu smo slišali slovenske, francoske, italijanske in celo škotsko pesem. Med koncertom, ki ga je povezoval Jože Bernot, so pevce in pevke gostujočega zbora pozdravili župan Janez Malovrh, predsednik ZKO Trbovlje Vinko
Hrovatič ter predstavniki MePZ Slavček in jim v spomin izročili manjša darila. Lahko rečemo, da se je gostujoči zbor predstavil v najboljši luči v vseh pogledih, tako v pogledu discipliniranosti, kot tudi v izboru pesmi, predvsem pa v izvajalskem pogledu. Njihov odličen nastop z zlitimi glasovi ob imenitnem zborovodji je navdušil številne poslušalce, ki na koncu koncerta kar niso mogli verjeti, da so pevci odšli z odra. Bilje res nekak praznik slovenskega kulturnega življa, ki se dolga desetletja v tuji državi ob težkih pogojih ukvarja nadvse uspešno tudi s pevsko kulturo. Zato publika ni varčevala z aplavzom. Vsem nastopajočim veljajo prisrčne čestitke in zahvala za njihov izjemno lep nastop. Znova so dokazali, kako trdni in močni smo Slovenci tudi v tujini.
It.
Zasavski literati na Vojskem
17. aprila dopoldan je na OŠ na Vojskem nad Idrijo potekal dan odprtih vrat, povezan tudi s podelitvijo bralnih značk učencem te in še treh sosednjih šol. OŠ na Vojskem ima le devet učencev, vsi pa si nabirajo učenost v stari, dotrajani zgradbi. Tega šolskega slavja so se udeležili tudi zasavski literati v organizaciji Janeza Krajnca iz Kolovrata. Poleg akademika Ivana Minattija in Smiljana Rozmana so se ga udeležili še Vinko Hrovatič iz Hrastnika, Franci Lakovič iz Zagorja ter Lojzka Špacapan iz Ljubljane. Prišel pa je tudi bližnji sosed, pesnik Jože Šmit. Šola je pripravila zanimiv program prireditve. Izpeljali so ga učenci ob pomoči učiteljev. Recitirali so krajše literarne prispevke, peli domače pesmi. Janez Krajnc je predstavil vse gostujoče literate, le-ti pa so nato prebrali svoja krajša literarna dela in hkrati pozdravili vse navzoče, posebno domačine. Vinko Hrovatič je poleg svojega likovnega in literarnega dela orisal še Zasavje s premogovniki in drugo industrijo, opisal je pokrajino in ljudi, ki bivajo v teh dolinah in vzbudil zanimanje navzočih za ta del slovenske domovine. Učencem so vsi literarni gostje poklonili nekaj svojih del, primernih njihovi starosti.
Ob tej priložnosti pa so prvič javnosti predstavili novo pesniško zbirko Francija Lakoviča, ki jo je izdala založba Kolovrat. Mladinska knjiga, DZS in razne druge slovenske založbe so šoli poklonile učne pripomočke, ministrstvo za šolstvo pa jim je ob tej priložnosti obljubilo, da jim bodo v naslednjih letih zgradili novo šolo. Za obisk in sodelovanje v programu podelitve bralnih značk so bili šolarji iz Vojskega gostujočim literarom zelo hvaležni.
IL.
V	tednu dni pet zlatih
porok
V	protokolarnem objektu občine Trbovlje, v Lovskem dvorcu, so v poročni sobi potrdili 50 let trajajočo zakonsko zvestobo petim zakonskim parom. V soboto, 5. aprila je župan vnovič poročil naslednje pare: Stanislavo in Antona Dolinšek iz Lok, Frančiško in Franca Podbevšek iz Opekarne, Miro in Mirka Mrak iz Šuštarjeve kolonije ter Terezijo in Jožeta Žilnik iz Sallauminesa. V soboto, 12. aprila pa še Veroniko in Albina Pušnik iz Novega doma. Vsem tem porokam so prisostvovali številni sorodniki in znanci ter sosedje. Pridružili pa so se jim s toplimi čestitkami in najboljšimi željami tudi predstavniki DU Trbovlje in jim izročili posebno priznanje. Vsem zlatoporočencem veljajo iskrene čestitke tudi z naše strani!
U.
Zaltoporočenca Veronika in Albin Pušnik
Leta starosti se pomikajo navzgor
Na zadnjem občnem zboru DU Trbovlje je odgovorna odbornica komisije za socialna vprašanja poročala o starosti članov Društva. Število le-leh, starejših od 85 let, se vztrajno pomika navzgor. Vseh članov in članic, starih nad 85 let je 174. Od tega jih je starih 85 let skupno 33, 86 let 31, 87 let 28, 88 let 21, 89 let 16, 90 let 13. 91 let 10, 92 let 7, 93 let 3, 94 let 7, 95 let 2, 97 let 1,98 let 1 in 101 leto en član DU. S starostjo pa se pojavljajo in stopnjujejo številne težave. Poleg nizkih pokojnin ali invalidnine so v številnih primerih navzoči stanovanjski problemi, oslabelost, socialna ogroženost, bolezen, večkrat tudi manjša zainteresiranost mlajših za starejše, visoki stroški preživljanja in še marsikaj drugega, kar vse skupaj otežuje življenje starejših ljudi. DU Trbovlje se skupaj s socialno službo prizadeva v okviru možnosti za znosnejše življenje le-teh.
U.
22 let posmrtninskega sklada
16. aprila so se zbrali na svoj letni občni zbor člani skupščine sklada solidarnostne samopomoči Trbovlje. Obravnavali so poslovanje Sklada v preteklem enoletnem obdobju. Sklad so ustanovili v začetku leta 1975 na pobudo DU Trbovlje in ob sodelovanju takratnega Občinskega sindikalnega sveta Trbovlje. Ustanovili so ga z namenom, da na načelu solidarnosti tako zaposlenim kot upokojencem ob smrti člana Sklada zagotovi kritje pogrebnih stroškov do določenega zneska. Sklad torej deluje že preko 22 let in v vsem tem času je z izplačilom posmrtnine pomagal mnogim občanom. Članstvo v Skladu je prostovoljno. Sedež sklada je še vedno v domu DU Trbovlje. Konec lanskega leta je bilo v Sklad vključenih 10.820 članov. Od tega jih je bilo 5059 iz vrst upokojencev, ostali pa so bili iz vrst zaposlenih. V Skladje vključenih 56.6% vseh občanov oziroma 85.3% vseh zaposlenih. Lani so izplačali posmrtnino za 210 umrlih članov Sklada po
80.000	tolarjev, letos pa so izplačali posmrtnino v višini po 90.000 tolarjev za 60 umrlih članov Sklada. Letošnja članarina znaša 1.700 tolarjev in je bila vplačljiva do konca marca letos. Število članov iz vrst DU postopoma narašča, število aktivnih delavcev-članov Sklada pa se postopoma zmanjšuje, sorazmerno s padanjem števila zaposlenih. Odgovorni pri Skladu si prizadevajo, da bi se v Sklad vključevali tudi vsi čakajoči na delo, pa tudi tisti, ki so trenutno brez dela. S prekitnitvijo članstva zavoljno neplačevanja članarine prizadeti izgube pravico do plačila posmrtnine v primeru smrti člana.
IL.
Prijazno vabljeni k sodelovanju
V Domu Franca Salamona v Trbovljah so se prejšnji teden z domskimi organizatorkami najrazličnejših oblik delovanja sestali zunanji sodelavci, ki so se odločili življenje iz zunanjega sveta na zanimiv način prenašati stanovalcem doma starejših občanov. Skupine so organizirane po nadstropjih in stanovalci vedno z veseljem pričakujejo določen dan v tednu. Domski stanovalci si želijo in seveda potrebujejo veliko obiskov ter pogovorov. Res je, da pridejo k njim domači in sorodniki in da si brez teh domskega življenja nihče ne more predstavljati. Res pa je tudi, da zunanji sodelavci prinašajo v skupine drugačen svet kot sorodniki, ga predstavijo na svojstven
način, delo v skupini pa tudi pomeni izjemne trenutke, ki stanovalcem obujajo spomine, spodbujajo k razmišljanju, skupaj iščejo nove ideje za ustvarjanje, skupaj preživeti čas je poln in oplemeniten.
Sedanji sodelavci doma, ki so se za redne obiske svojih skupin odločili, to ljubiteljsko delo že lep čas opravljajo in priznajo, da s tem bogatijo tudi sebe. Žal pa jih je premalo. Morda je med vami kdo, ki ima rad ljudi, ki bi si lahko našel uro in pol ali dve na teden in popestril tamkajšnje bivanje. Zelo vas bodo veseli. Če se boste odločili, pokličite v dom ali pa se tja kaj podajte na klepet.
Ivana Laharnar
Marjetice spoznale koprivo
Koprivo so nekdaj zelo cenili, danes pa jo v večini pojmujemo kot neljub plevel, ki povrh vsega ob dotiku še zelo grdo opeče kožo. V Domu Franca Salamona v Trbovljah so minulo sredo v skupini Marjetice to zelišče podrobno spoznali. Čeprav so iz svojih preteklih izkušenj znali povedati kakšno od lastnosti te rastline, pa so se vendar čudili še toliko novim, ki sojih spoznali tokrat. Neki zdravnik je dejal, da sodi kopriva med najbolj zdravilne rastline, kar jih imamo, in če bi človeštvo to vedelo, bi pridelovalo samo koprive. Rastlina je zdravilna od korenin, preko stebla, lista in cvetov in sicer skozi vse leto. Ste vedeli, da pomaga pri ekcemu, glavobolu, sečnemu in ledvičnemu pesku, čiščenju in tvorbi krvi, zastajanju urina, izločanju blata, obolenju jeter in žolča, vranice, zasluzenosti želodca in dihalnih organov, pri krčih in čirih na želodcu, čirih na črevesju, obolenju pljuč, pri virusnih obolenjih, utrujenosti in izčrpanosti, revmatičnih obolenjih, išijasu, tilničnem useku, vnetju živcev na rokah in nogah, zgosti lase, širi žile in menda je učinkovita tudi pri zločestih tvorbah. Torej čajni prelivi, koprivne tinkture, kopeli in umivanje glave ne bo nikomur v škodo. Stanovalci v skupini Marjetice so se odločili, da bodo to rastlino preizskusili v njenem polnem pomenu.
Ivana Laharnar
IZ VESELJA
Rezka se spove svojih grehov. Župnik jo zbrano posluša in nato resno pokara:
-	Ali ti veš, kaj bi s svojimi grehi zaslužila ?
-	Vem, ampak jaz tega ne delam zaradi denarja...
prinesel Longi iz Zagorja
Zasavski teniški center Zagorje ob Savi
Spoštovani ljubitelji tenisa!
Iztekla seje zimska sezona in na pragu je POLETNA sezona od 12.5 do 25.9.1997. Ponujamo Vam zakup teniških ur v dvorani ter zunanjem igrišču in sicer:
DVORANA:	BALONSKO PREKRITJE ZUNANJEGA IGRIŠČA:
od 15. do 22. ure . 150 DEM + 5% davek od 15. do 22. ure . 1 10 DEM + 5% davek
Za vse dodatne informacije pokličite telefonsko številko 64 678 in 64 664 ali se osebno oglasite v dvorani ZAS-TEN. Želimo Vam obilo užitkov ob igranju tenisa!
| 1°r <;• ti A	J	Sprejemamo rezervacije	Jjjj za poletno sezono	Ob
	ji§	od 1.5.1997	|||	27 aprilu
iMStositEsneSlS			m 1. maju
SMctiSsltMcsEt	Celoletna karta 8.000 SIT (t h tedensko)		čestitamo vseiu
			sodelavcem, j
	Cenik igranja: med tednom: 9.00-15.00 (450 sit/h)		delovnim ljudem
1	15.00- J550 sit/h)	Dodatne informacije dobite	m občanom.
	sob/ned.: 9.00 - _(550 sit/h)	po telefonu 0601 75 150,75 272	
' mmmm
(Športnik Zasavja 97)
| GLASUJEM ZA_____________
| IME IN PRIIMEK__________
NASLOV_________________
I OBČINA__________________
fotokopij ne upoštevamo
'i
I
I
I
t
I
		Športna obutev
	CONVERSE, ALL STAR. ADIDAS,
TRGOVINA, ZASTOPANJE, EKONOMSKO SVETOVANJE	NIKE. REBOOK,
	PUMA
Rudarska 2,1420 Trbovlje, lel.: 060126-102 del.čos: 8.00-12.00 in 16.00-19.00	ter vsa ostala oprema in oblačila za
soboto 8.00-12.00	prosti čas in sprostitev
Evrogol Grčarja
Zagorje - Jadran Šepič 2:1 (1:1)
Zagorje, igrišče NK Zagorja, 300 gledalcev, sodnik Novak (Maribor), Strelci: 1:0 Petrušič (3.1 l.metr) 1:1 Makivič (41), 2:1 Grčar (77).
Zagorje: Bantan, M.Kurež, Čirič, Kranjc, Rižnar, Grden (lbrič), Repovž, Grčar, Druškovič, Breznikar, Petrušič.
Jadran: Maksič, Železnik, Kompara, Zonta, Šprager, Makivič, Zobec, Klariča (Jusič), Bizjak, Koradin. Tomažič.
Naj igralec tekme: Tadej Grčar (Zagorje).
Domači nogometaši so šele v 7.spomladanskem krogu prvič okusili slast zmage. A vendarle je la povsem zaslužena. Že v prvem resnejšem napadu je Kompara z rokami zrušil Druškoviča. sodnik pa je pokazal na belo točko. Zanesljiv realizatorje bil Petrušič. Ob koncu polčasa pa zmeda v •obrambi domačih in Maki vicu ni bilo težko izenačiti. V drugem delu smo gledali zanimivo tekmo, hkrati pa tudi grobo. Najprej je Petrušič v 53.minuti izigral kompletno gostujočo obrambo, Maksič pa je žogo preusmeril v prečka Vse dvome o zmagovalcu pa je v 77.minuti rešil Grčar, ko je po akciji Petrušiča in Druškoviča z pravim evrogolom zapečatil usodo gostov.
Peter Molniknr
Tadej Grčar, strelec zmagovitega gola
Magros - Domadenik se približuje
v 15.kolu 1.lige je ekipa Čolnišč dosegla še četrto zaporedno zmago proti favorizirani ekipi Malo po malo. Usodo gostov sta zapečatila B. Vozel j z dvema in G. Vozelj z enim zadetkom, medtem, ko je za goste zadel Karamarkovič. Elektrostroj je slavil zmago (strelci: Guna 2, Kranjc in Kovač ter Škofca 2 za domačine) proti ekipi RTV Trbovlje, medtem, ko se na ostalih srečanjih ni zgodilo nič presenetljivega.
Rezultati 15.kola prve malonogometne lige:
ŠD Čolnišče - Malo po Malo 3:1, RTV Trbovlje - Elektrostroj 2:4, L Muhy - Amaco 1:3, Optika Jazbec - ŠD Mlinše 0:1. Izlake 2 - Magros-Domadenik preloženo, proste KZ Izlake.
Trenutni vrstni red: Malo po Malo 29, Magros-Domadenik 28. KMN Amaco 24, KZ Izlake 24,...
Strelci: 17 Guna (Elektrostroj), 16 Fejzič (Amaco),...
2. liga:
1. Šentlambert 35, 2. Ni-da-ni 34,...
3-liga:
1. Čolnišče 2 31, Izlake 3 29,...
4.liga:
1	.TNT Litija 26, 2.Bistro Domino 25,...
PM.
Vratarji so se v 1 5. kolu izkazali
Pomembna zmaga starejših deklic
Elektroinst.Dom. - Športna šola Celje 25:21 (12:11)
Strelke za Zagorje: Vrhovnik 1, Ramšak 7. Mujčinovič 1, Trumič 7, T.Jerman 2, Resnik 5, Jere 2.
Naj igralka tekme: Ines Ramšak (Zagorje)
Članice stoodstotno
Aqva Zagorje - Robit Olimpija b 21:17
(10:12)
Strelke za Zagorje: Bolte 5, Sedej 1, Klopčič 4, Čibej 4, Urankar 5, Remic 2.
Naj igralka tekme: Marjana Bolte (Zagorje)
Aqva Zagorje - Krim El ec ta b 13:8 (6:5)
Strelke za Zagorje: Bolte 1, Klopčič 5, Čibej 1, Urankar 4, Kovačič 2.
Naj igralka tekme: Janja Peško (Zagorje)
PM.
Stoklas in Hribar osvojila medalji
Celje - 19.in 20.aprila je na kegljišču Golovec potekalo finale državnega prvenstva. Mnogoštevilni gledalci so res uživali v predstavi 24 najboljših v moški in ženski konkurenci. Po predtekmovanju je pri moških z naskokom vodil Hary Steržaj z 2021 podrtimi keglji. Drugo mesto je zasedal Bogdan Hribar (Dadas Rudar) z 1942 podrtimi keglji, medtem, ko je bil Uroš Stoklas šesti (1896).
V igri med 6-imi prvou vrščenimi je Stoklas znova dokazal, daje igralec za velike tekme. Z rezultatom dneva (965) seje prebil na drugo mesto in si postavil temelj za nedeljski nastop. Nekoliko slabše je šlo Hribarju, ki je padel na tretje mesto. Že takoj na začetku drugega dne je bilo jasno, da bo prvak Steržaj. Zato pa se je razvnel boj za ostala mesta. Pred bučnim navijanjem 25-ih navijačev je Stoki asu uspelo ubraniti 2.mesto, medtem, ko j e Hribar zasedel tretje mesto. Uspeh moških je dopolnila še Saša Burja s končnim petim mestom.
M.G.
Bogdan Novak - 3.mesto na DP v kegljanju
Sreda, 30.april 1997 URA	DOGODEK
14:00	nogomet
Nedelja, 4.maj 1997 16:30	nogomet
Sobota, lO.maj 1997 19:00	rokomet
ZASAVC NA ŠPORTNIH TERENIH
EKIPE
Zagorje - Piran
Zagorje - Set Vevče
KRAJ
Zagorje
Zagorje
ŽRK Aqva Zagorje - Kranj Zagorje
v	J
r^jj n j. <;
Turnir v kickboxingu v Novi Gorici
Zagorje - Pod pokroviteljstvom Kickboxing zveze Slovenije je v Novi Gorici potekal drugi turnir v šemi contactu. Tekmovanja se je udeležilo 120 tekmovalcev iz 14 klubov.
V svojih kategorijah je najboljšo uvrstitev dosegla Simona Rozman (Izlake), ki se je uvrstila na 1 .mesto. Druga mesta sta v svojih kategorijah zasedla še Horvatova in Agovič. medtem, ko sta bila Brvar in Joger tretja.
Peter Motnikar
Začetek državnega prvenstva v raftingu
V soboto se je na Savi Dolinki začelo letošnje državno prvenstvo v raftingu. Tekmovalo je dvajset ekip iz Slovenije in Hrvaške.
Zmago so si priborili lanski svetovni prvaki, ekipa Bobri 1 iz Ljubljane. Druga je bila ekipa IBE Hrastnik in tretji ARX IPS Ljubljana. Enak je tudi vrstni red v trenutnem točkovanju za državno prvenstvo.
Matej Delič
Savšek drugi
Zagorje - 20.aprila je Pavel Savšek, član Lokostrelskega kluba Valvasor, sodeloval na Arrovvhead prvenstvu zveze častnikov Slovenije v Ankaranu. Savšek je nastopal za ekipo Dravograda in skupaj s sotekmovalci zasedel drugo mesto.
EM.
f
Spela Volaj
mMk
Zagorje - Komaj 13-letna smučarka z Dobovca 34 je pravi biser. Že v preteklosti je dosegala lepe rezultate, v zadnji sezoni pa dobesedno "eksplodirala". Vrhunec njene kariere pa se je zgodil v VVhistler Mountainu v Kanadi, kjer je dosegla 3.mesto v slalomu na neuradnem svetovnem prvenstvu starejših deklic.
Špela, najprej čestitke za ta izreden uspeh. Kdo te je pravzaprav navdušil za smučanje?
Za smučanje me je najbolj navdušil oče, nenazadnje pa tudi sestra Monika, ki je takrat smučala. Začela sem že zelo zgodaj, pri drugem letu starosti, pri SK Kurn-Dobovec pa sem začela trenirati pri šestih letih.
So pogoji za treniranje dobri, še razmišljaš o spremembi kluba?
Doslej ni bilo kakšnih večjih težav pri treniranju, pogoji so bili solidni, vendar, kako bo v prihodnje, ne vem. O spremembi
kluba sem že razmišljala, a to zaenkrat ne pride v poštev.
Za odhod v Kanado je bil potreben dober nastop na državnih prvenstvih. Kakšne rezultate si dosegla tam?
V	slalomu sem dosegla 1.mesto, v superveleslalomu 4., v veleslalomu pa sem žal odstopila. Ti rezultati so se nato sešteli in tako sta prvo in drugouvrščena odpotovali v Itali jo, 3.in 4. v Francijo, 5.in 6. v Kanado.
V	Kanadi si verjetno nastopila v več disciplinah !
Naj večji uspeh sem dosegla v slalomu, kjer sem zasedla 3.mesto, nastopila pa sem še v veleslalomu, kjer sem zasedla 13.mesto.
Ali treniraš tudi hitre discipline?
Da, treniram tudi superveleslalom in smuk, vendar sta ti dve disciplini v Kanadi odpadli. Sicer pa mi je najljubša disciplina slalom.
Potovanje v Kanado je verjetno predstavljalo kar precejšne finančno breme. Imaš mogoče sponzorja?
Ne sponzorja nimam, čeprav bi mi prišel zelo prav. Sicer pa sta mi pri nastopu v Kanadi pomagala Termoelektrarna Trbovlje	in
Strojegradnja Trbovlje.
Skoraj vsak smučar ima svoje vzornike.
Verjetno ti nisi izjema?
Sama imam dva vzornika. Za hitre discipline je' to Lasse Kjus, za tehnične pa Alberto Tomba, čeprav se včasih obnaša kar preveč zvezdniško.
Kakšni so tvoji cilji v prihodnosti?
Ker bom naslednje leto starejša, bom "napredovala" v starejšo kategorijo, tam pa si želim biti vsaj med prvimi desetimi v državi.
Tekst: Peter Motnikar Foto: Arhiv
Piše: Primož Kostajnšek
—-------------------------I
VOZILI SMO PIAGGIO TVPHOON 50 RST
Se še spominjate svojih zadnjih nakupov v Trstu? S polnimi rokami nakupovalnih vrečk ste iskali svoj parkirani avtomobil in preklinjali gnečo na ulicah. Mimo vas so ves čas švigali vozniki skuterjev in prav zavidali stejim njihovo okretnost in uporabnost. Zanimivo je bilo predvsem to, da mnogi med njimi niti niso bili prav rosno mladi in da je bil marsikateri oblečen v suknjič in kravato. Da, naši zahodni sosedje so že zdavnaj odkrili vsestransko uporabnost skuterja, ki ga lahko uporabljamo za zabavo, vožnjo po opravkih in manjših nakupih ali pa se z njim odpeljemo celo na poslovni
sestanek.
Dolga leta je bil pravi sinonim za skuter Piaggijeva vespa. Ty-phoon 50 RST je njen mlajši brat, s katerim pri tej italijanski tovarni ne skrivajo ambicij, da bi obdržali vodilno pozicijo v proizvodnji skuterjev. Poganja ga enovaljni dvotaktni zračno hlajeni motor z gibno prostornino 49 kubičnih centimetrov, ki razvije 3.1 kW (4.3 KM) pri 7000 obratih v minuti. Motor deluje seveda na neosvinčen bencin. Moč sc na zadnje kolo prenaša prek samodejne centrifugalne sklopke in sekundarnega zobniškega prenosa. Na enojni cevni okvir so
spredaj pritrjene teleskopske vzmetne vilice sistema upside-down, zadaj pa je motor z ohišjem prenosa moči kot nihajni element oprt na oljno-vzmetni blažilnik. Za učinkovito ustavljanje sta zadolženi prednja kolutna zavora s premerom 190 mm in zadnja bobnaš ta zavora.
Preden se odločim za testno vožnjo, si motocikel še malce pobliže ogledam. Všeč mi je njegova agresivna športna oblika, ki jo še poudarjajo domiselne nalepke, pobarvane zadnje vzmeti in petkraka aluminijasta platišča. Kovinsko rdeča barva je sicer elegantna, a bolj bi mi bil všeč v rumeni. Barv je dovolj za vse okuse, saj lahko zbirate še med črno, oranžno in temno modro. Potem odkrijem pod sedežem še velikanski prtljažni prostor. Ma-donca, saj tuje prostora skoraj za televizor! Za tiste, ki jim to še ni dovolj, je kot dodatna oprema na voljo prtljažni kovček z nosilcem.
In sedaj tisto glavno, vožnja. Na glavo si poveznem obvezno čelado in se vsedem na velik, udoben in mehek sedež, ki mi
takoj postane všeč. Ko na krmilu najdem še gumb za električni zaganjalnik spoznam, da se bom danes vozil kot pravi gospod. Pritisnem na gumb in motor se oglasi s prijetnim zvokom. Dodam plin in že se peljem. Na začetku sem še malce negotov, skuterji pač niso moje vsakdanje opravilo, a kmalu vidim, da je takale vožnja mala malica. Saj mi vse potrebno pade tako rekoč v roke. Iz metra v meter sem bolj gotov vase. Ups, neprevidni voznik avtomobila me je spregledal, obesim se na zavoro in hkrati blagoslavljam vse, ki so pri Piaggiu poskrbeli za to, da se 80 kilogramski malček plus moja živa teža tako dobro ustavljava. Čas mineva kar prehitro in še dobro, da je na armaturni plošči ura, ki me opozarja, da se moram vrniti.
Kljub temu, da nisem ravno oboževalec dvokolesnega pogona, moram priznati, da mi je typhoon prirasel k srcu in če bi me kdo pri Piaggiu vprašal, če ga hočem, bi dejal le:"si, grazie." Vzel bi ga in ga ne bi več vrnil.
@ il TrgoAvto l,“™*
mm
TOMOS
CESm 2rW= 16. W0fcOi)M-8M
3PJJ& ---^Žco-i W9.000SI?X
kot.ie,K.t..' '
3eo£onV' 1	• *<*>-«*«,
1 Kosilu« fovofl,'£
uTvEt OftROKOV
krepit n
Tat* \
PROMET
Trbovlje, 22.4.ob 21.25 uri se je Š.T. pri gasilskem domu vklučeval v promet, pri tem je izsilil prednost voznici Š.A.
Vozili sta trčili, pri tem pa je Š.T. odbilo še v levo v nasproti vozeči avtomobil, ki ga je vozil T.T. Nastala je le materialna škoda.
Zagorje, 14.4. ob 19.40 uri je prišlo do prometne nesreče pri gostišču Kum na cesti 9.avgusta. Državljan ZRN K.I. je vozil z neprimerno hitrostjo, zato ga je v levem ovinku zaneslo s ceste. Pri tem je podrl varnostno ograjo in povzročil za 100.000 SIT škode.
Zagorje, 20.4. ob 13.30 uri je O.F. vozil navzdol po trojanskem klancu. Zaradi spolzkega vozišča in neprilagojene hitrosti gaje zaneslo levo in trčil je v K.N., ki mu je pripeljal nasproti. Prišlo je le do materialne škode.
24.4.	ob 14.35 se je Č.I. z osebnim avtom vključevala v promet izpred vrtca na Novem Logu. Tedaj je mimo pripeljal A.A. in trčil v levi bok vozila. Č.I je v trčenju dobila lahke telesne poškodbe, zato jo je A. A. odpelal v ZD Hrastnik, nato pa še v bilnico Trbovlje. Zoper Č.I. sledi predlog sodniku za prekrške.
26.4.	v zgodnji jutranjih urah je pred Seks barom v Hrastniku neznani voznik poškodoval nissana last L.M. So mu na sledi.
20.4.	ob 14.30 sta na Vačah trčila z osebnimi vozili V.M. in P.I. v ostrem desnem ovinku. Oba sta vozila preveč po sredini, posledice bosta ravnala pri kleparju, pravico pa pri sodniku za prekrške.
Vernek, 20.4.: H.N. je vozil osebni avto iz Ljubljane proti Litiji. Zaradi prevelike hitrosti ga je zaneslo v nasproti vozeči avto. K.L, sopotnica v avtu je dobila lažji pretres možganov. Obpeljali sojo v trboveljsko bolnico. Voznika so prijavili.
21.4.	S.B. seje zjutraj peljal iz Ljubljane proti Litiji in je v Ribčah zbil srno , ki mu je pritekla na cesto. Precej mu je razbila avto in zbežala.
O.	A je imel malo prometno nezgodo, in ko sta si z R.l. hotela izmenjati podatke, je R.l. ravnal po svoje, vzel O.A.-jevo prometno in se odpeljal.
KRADEJO KOT SRAKE
14.4.	so neznanci vlomili v gradbeno barako v Knezdolu nad Trbovljami. Izginila je samokolnica in škarje za rezanje železa.
17.4.	sta učenkama na OŠ Ivan Cankar v Trbovljah izginili bundi, storilca še iščejo.
19.4.	je neznanec vlomil v avtobus na Trgu Franca Fakina. Plen ni bil velik, le dokumenti in cigarete.
22.4.	je nekdo vlomil v klet na Trgu svobode v Trbovljah. Zoper lakoto in žejo seje oborožil z zabojem vina in ozimnico.
18.4.	ob 2 zjutraj sta dva vlomila v diskont pijač Era, vzela cigarete in za 15.000 SIT pločevink laškega piva. Eden je skozi streho vlomil še na kegljišče, vendar ni nič vzel.
19.4.	Ponoči so vlomili v matično knjižnjico Litija, razbili okensko steklo in skozi okno vstopili, šli v prvo nadstropje, kjer so s telesom vlomil vrata. Vzeli so prenosni telefon, fotoaparat s filmom in kuverto, v kateri je bilo 15.000 SIT. Da s kulturo veze nimajo, čeravno so v bili v kulturni ustanovi, dokazujejo otrebki velike in male potrebe, pa ne v za temu posvečenih
prostorih, temveč kar na tleh.
Ob 17:30 je z dvorišča župnišča v Litiji izginilo B.M.-ovo gorsko žensko kolo vijoličaste barve. Ko je prišel ponj, ga ni bilo več.
20.4.	Vlom v NK Litija V lokalu pri klubu je storilec razbil steklo na oknu in vzel za 12.000 SIT cigaret.
16.4.	Neznanec je ponoči odrinil plastično steno kioska sadja in zelenjave v Šmartnem ter vzel čokolade in žvečilnih gumijev za 25.000 SIT
Tudi pred občino v Litiji kradejo. C.M. je pustila nezaklenjeno gorsko kolo in šla po opravkih, medtem pa seje nekdo z njim odpeljal.
V	deželo prihaja pomlad...
Dopoldan je bil M.I. v Pubu Jerebov Hram v Litiji, nasproti je imel parkiran R-4. Kar zagleda, da nekdo odpira prtljažnik in jemlje ven športno torbo. Dejanje mu je preprečil in ga predal policistom v obravnavo.
17.4..Litija, vlom v diskont na Valvazorjevem trgu. Ponoči so neznanci vlomili skozi dvojna vhodna vrata, prišli v lokal, vzeli cigaret za
10.000	SIT. V prostorih so jedli in pili ter z majonezo pisali razne grafite. Uporabljali so rokavice, pa jim ne bo dosti pomagalo, saj so stari znanci varuhov postave.
K.L.star 10 let, je poskušal ukradsti sladoled, vendar ni imel sreče.Zalotili so ga.
25.4.	so vlamljali v Kresniško trgovino, vzeli za 300.000 SIT cigaret, pa še prostore ŠD jevnica, kjer so skozi okno prišli notri in iz blagajne odnesli 6.000 SIT. Očitno proti športno nastrojeni,so vlomili še v kresniški športni dom.
V	notranjosti so razbil več inventarja in kar so našli, razmetali okrog doma in po domu.
RENT A BIKE
V Zagorju se je razpasla nova moda: vzameš
motorno kolo, se nekaj časa voziš in ga vrneš, po možnosti, ko zmanjka bencina. Takšen šport sta si privoščila dne 14.4. Č.M. in dne 18.4. H. A. Na žalost policisti za ta šport še niso slišali. Morda bo kaj več vedel o tem sodnik za prekrške.
PRIČE, JAVITE SE!
Pred Zdravstvenim domom v Zagorju se je
18.4.	ob 21. uri zgodila lažja prometna nesreča, v kateri je občanko neznani voznik zadel z vzvratnim ogledalom. Zaradi razjasnitve naproščajo voznika ali priče, da se javijo na telefonsko številko 113.
VARNOSTNI PAS-VEZ Z ŽIVLJENJEM
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Slovenije je v sodelovanju z Ministrstvom za notranje zadeve pripravil akcijo, v kateri bodo vzpodbujali in nagrajevali dosledno pripenjanje z varnostnim pasom vseh potnikov v vozilu s ciljem zmanjšanja posledic prometnih nesreč. Akcija bo potekala od aprila do oktobra 1997. Vsak potnik v vozilu, ki bo ob kontroli pripet z varnostnim pasom, bo prejel zloženko, na kateri je kupon, ki mu lahko po končnem žrebanju prinese celo osebni avtomobil honda civic! Vsak potnik, ki ne bo pripet, bo denarno kaznovan. Sedaj pa izbirajte!
Kot zanimivost:
-	odrasel človek lahko z močjo rok in nog zadrži težo telesa le do hitrosti 7km/h
-	pri trku vozila, ki vozi s hitrostjo 50 km/h, deluje na naše telo enaka sila, kot če bi padli 1 Om globoko
-	strokovnjaki so ugotovili, da bi bilo med vozniki in potniki v avtomobilih 40% manj smrtnih žrtev, če bi vsi uporabljali varnostne pasov
AUFBIKS
Suša v denarnici je pestila Č.M., saj je sredi ceste od občana iz Zagorja meni nič tebi nič zahteval denar. Dobil ni nič, v zahvalo pa je občan dobil nekaj bušk.To je bilo dne 16.4.
Že naslednji dan je S.l. v lokalu Sena na železniški postaji razgrajal in vpil na natakarico, zato so ga možje v modrem prijazno pomirili. Nedolgo za tem so morali pridržati RR, ki seje v lokalu Merli nedostojno vedel. Možakar se ni in ni hotel pomiriti.
Skupinsko veselje sije 22.4. privoščilo 6 starih znancev policije pred lokalom Merli v Zagorju. Glasbo so navijali tako na glas, da so jih policisti napotili direktno k sodniku za prekrške.
18.4. ob 21:30 je SM grozil svoji ženi s pretepom in ker je grožnjo podkrepil s sabljo, so ga predlagali v obravnavo sodniku za prekrške.
Ob 23.35 je R.M. iz Zagorja pred Šeks barom izzival policiste z dvignjenim sredincem roke. Pri preventivnem pregledu so mu zasegli 2 daljši verigi s karabinom, ki bi ju lahko uporabil kot orožje v pretepu. Predlog sodniku za prekrške.
Dobro voljo policistov je preizkušal mladoletni Trboveljčan. Pri pregledu so mu zasegli maneverski naboj, ga izročili staršem in predlagali snidenje pri sodniku za prekrške. Eden izmed razlogov za takšno obnašanje je bila tudi očitna pijanost obeh.
19.4. okoli 13.30 sta se na Novem Logu pred trgovino sprla P.Š. in R.R. Najprej sta se pretepala in brcala, nato je P.Š. pograbil razbito steklenico in z njo opraskal po vratu R.R. Policisti bodo oba predlagali sodniku za prekrške, Š.P.-ja pa bodo še ovadili.
20.4. L.G. in F.R. sta se v diskoteki v Ribčah stepla. Pomirili so ju.
T.A. je urejeval okolico svoje hiše. postavljal ograjo, sosed je pridirjal in rekel, da mu ni všeč in je steber požagal. Policisti so ju pomirili, nadaljevanje na sodišču.
22.4. je G.1. opravljala javna dela, pomagalaje starejšim in slabotnim. Ko je čistila pri starejši ženski Z.S., jo je le ta napadla z nožem, ker ni bila zadovoljna z njenim delom.
KRADEL TV SLIKO
A.Š. iz Hrastnika je 13.4. samovoljno in nestrovkovno priključil svoj televizor na kabelski sistem. S tem je motil signal, sosedje so prijavili podjetju Elstik, delavci Elstika so našli ilegalni priključek in ga odstranili. A.Š. je Elstik oškodoval za 15.000 SIT . Ovadili ga bodo.
ODSTRANJEN IZ SLOVENIJE
Policisti iz Hrastnika so 18.4. prijeli B.M.. državljana BiH, ki je nezakonito vstopil v Slovenijo. S.D., državljanka Slovenije, mu je pri tem pomagala. Oba so pospremili k sodniku za prekrške. B.M. so po zaključenem postopku spravili iz Slovenije. Ker je S.D. pripeljala tuje vozilo, je bilo le- to zaseženo, in predano carinskim organom,zaradi suma carinskega prekrška.
KRAJE
Neznanec je v noči z 18. na 19. 4. na Ulici prvoborcev v Hrastniku z Zastave 750 odtujil avtoradio. Lastnika R.A. je oškodoval za 40.000. Isto vozilo je obiskal še naslednjo noč, vendar je ostal praznih rok. Policisti še zbirajo obvestila.
21.4.	ob 16.35 je P.J. obvestil policiste, da neznanci na dnevnem kopu nalagajo na tovornjak pogonske verige njegovega buldožerja. Ugotovili so ,da je verige "našel" Z.H. iz Trbovelj, ki jih je hotel prodati zasebniku J .J. iz Domžal za staro železo. Policisti so tatvino preprečili. Zoper Z.H. sledi ovadba.
23.4.	je neznanec v dopoldanskem času prišel
na parkirni prostor rudnika Hrastnik. Tu je iz rdečega golfa serije 2 odrezal vetrobransko steklo in ga odnesel v neznano. Policisti zbirajo podatke
in naprošajo nimoidoče, ki so v kritičnem času opazili sumljive osebe v okolici rudnika da, pokličejo 113 ali anonimno telefonsko številko 08 12 00 !
OMAGAL, POTEM KO JE SPIL LITER "ŠNOPCA"
18.4.	se je Š.K. na Zgornjem Logu napil, in zunaj zaspal. Zato so ga zbudili in napotili domov.
Tatvina denarja v cerkvi
N.J. iz Ljubljane je prišel 20.4. v Kresnice in se smukal okrog cerkve. Ko je župnik pobral "ofer", denar je pa pustil v cerkvi. N.J. pa je okrog 9.000 SIT pobral in zbežal .Bil je prepočasen, ujeli so ga.
DELALI NA ČRNO
Državljani Italije, osem jih je bilo, niso imeli delovnega dovol-
jenja, delajo pa za SŽ preko italijanskega podjetja. K sodniku za prekrške sojih ppospremili litijski policisti in dokler ne bodo stvari uredili, ne bodo delali.
POZOR PRI KURJENJU KRESOV IN STRELJANJU Z MOŽNARJI
BODITE PREVIDNI, DA NE BI ZAGORELO ŠE KAJ DRUGEGA RAZEN TISTEGA, KAR STE PRIPRAVILI ZA KRES.
Z MOŽNARJI JE TAKO ALI TAKO PREPOVEDANO STRELJATI, ČE PA ŽE MORATE, DELAJTE TO STROKOVNO IN POPOLNOMA TREZNI.
o* (L V
Prodaja tekstila in tekstilnih izdelkov Kisovec, Rudarska cesta 1
iJi/zism dsitiilzE od 27. ajiiidu in l.maju.

POPRAVILO ODBIJAČEV IM AVTOPLASTIKE
SLAVKO KOŽELJ
Loke 34, 1412 Kisovec tel.: 0601/71-605
Prijetne prvomajske praznike!
Fortuna O
Nasipi 45 1420 Trbovlje Tel.: 0601/29-018,21-682 Fax: 0601/29-018
VAROVANJE PREMOŽENJA
izdelava projektov varovanja
dobava in montaža opreme za tehnično varovanje
priklop sistemov varovanja na naš nadzorni center v Trbovljah
NOVOST! ZA CAS PRAZNIKOV ALI DOPUSTA VAM V STANOVANJSKIH ALI POSLOVNIH PROSTORIH
dzi-titamo od 2/. ajziidu in h maju, tzx ždimo odlito zadauz in i-jdioitituz.
LAHKO VGRADIMO ZAČASNI ALARMNI SISTEM,
PRIKLOPLJEN NA NADZORNI CENTER V TRBOVLJAH!
uri
Cjfllf:
r —— — — — — — — — — — — — — — — — —ti
Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico in jo ■
■	poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo * | le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objav- | • Ijamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino pišemo takrat, ko •
■	je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601.
STANOVANJA. PARCELE
KUPIM staro hišo v okolici Zagorja, tel.: 27-323
PRODAM parcelo v Trbovljah na Golovcu, 3.000 m2, tel.: 21-841
PRODAM opremljeno garsonjero v Trbovljah, tel.: 22-273
V	BREZNIKU nad Vidergo prodam kmečko hišo (voda, elektrika, asfalt), parcela 1.000 m2, tel.: 25-923
HIŠO, komunalno urejeno prodam ali menjam za stanovanje, tel.: 65-201
PRODAM enostanovanjsko hišo v Trbovljah, tel.: 22-039
PRODAM parcelo na Kleku, primerno za vikend. 700 m2, tel.: 28-087
V	TRBOVLJAH menjam manjše najemniško stanovanje za večje, tel.: 26-403
AVTOMOBILI. DELI
PRODAM kombi C - 25 D z opravljenim generalnim servisom, tel.: 44-332
PRODAM dele za Golta, tel.: 61-003
PRODAM Ford Sierra 2,3 D 1. '83 in Citroen GS 1. '78, oba po delih, tel.: 63-632
PRODAM dele za Citroen AX, 1. '89, tel.: 66-065
PRODAM FIAT regata 100 S, tel.: 61-438
PRODAM Golf D, 1. '87, reg. do 1 /'98, bele barve, cena 7.500 DEM, tel.: 0609/625-207,063/856-588
PRODAM Y 55, rdeče barve. I. '90, tel.: 73-641
PRODAM TAM T 170, 1. '82, cena6.800 DEM, reg. od 4/'97, tel.: 21-841
PRODAM Z 101,1. '86, reg. do 6/’97, cena 400 DEM, tel.: 71-400
PRODAM aluminijasta platišča FONDMETAL z gumami FULDA
215/45/17 za OPEL (5 vijakov), tel.: 21-551: 27-758 zvečer PRODAM stroj za montažo gum CORGHI in centrirni stroj, tel.: 21-551; 27-758 zvečer PRIKOLICO ADRIA 4+1, TIP 390 DELUXE, 1. '81, na KRKU, prodam za 3.100 DEM, tel.: 41-875 KUPIM zložljivo prikolico za kampiranje KAMPER, tel.: 41-137 PRODAM alu platišča 4 x 100, z gumami FIRESTONE 185/60/14, GOLF, RENAULT, TOVOTA, ugodna cena, tel.: 21-551; 27-758 zvečer
PRODAM alu platišča 15 col, tel.: 73-615
PRODAM kosilnico REFORM in obračalnik original za BCS, ugodno, tel.: 24-591 PRODAM motokultivator LABIN, 1. '94, s prikolico, domače izdelave, tel.: 44-089
RAZNO
PRODAM dva zvočnika, ojačevalec in CD player Samsung, tel.: 77-184
ODDAM biljard, fliper, nogomet, pikado,... v najem, tel.: 63-315
PRODAM stoječo risalno desko ROBOTRON REISS. tel.: 44-332 PRODAM sedežno garnituro -
2	x kot, 2 x dvosed, 1 x trosed, tel.:
24-965
UGODNO prodam 3 delni komplet predsobe "ALPLES" Železniki, tel.: 43-303 PRODAM karto za premog, tel.: 26-924
PRODAM suha drva, tel.: 61-
003
PRODAM 2 jogija 90 x 200, rabljena 4 mesece, cena 12.000 SIT, tel.: 27-082
PRODAM deško kolo za 8.000 SIT in posteljo z jogijem 190x80 za
3.000	SIT, tel.: 66-099, po 16.00
PRODAM rabljen otroški voziček, stajico in hodalico CHICO, tel.: 45-172 PRODAM kombiniran voziček. CAM, dobro ohranjen, cena 13.000 SIT in športni voziček. CHICO, cena 15.000 SIT, tel.: 62-344 PRODAM kombiniran otroški voziček, malo rabljen, tel.: 62-430 PRODAM otroški avtostol, kombiniran voziček in otroško posteljo z jogijem, tel.: 27-082 PRODAM kombiniran otroški voziček ter otroški avtosedež -lupinico, tel.: 21-396, po 15.00 uri PRODAM kombiniran voziček HAWK, rabljen 4 mesece, tel.: 25-516
ŽIVALI
PRODAM koze, kozla in kozlici, cena po dogovoru, tel.: 83-523 TELIČKO, staro 2 meseca prodam, bika, težkega 400 kg pa menjam za kravo simentalko ali prodam, Slavko Horvat, Tepe 24, Hrastnik
INŠTRUKCIJE
INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719 INŠTRUIRAM strokovne predmete elektrotehniške smeri, tel.: 64-285
INŠTRUKCIJE iz matematike in predmetov elektrotehnike, tel.: 27-INŠTRUIRAM SL in AN za OŠ in SŠ, tel.; 26-171 ŽELITE boljšo oceno - poiščite pomoč - inštruiram MA in FI, po želji tudi kakšen drug predmet, tel.: 29-390
STORITVE
STAVBNO KLEPARSKA dela, polaganje izolacij, montaža žlebov, strešne obrobe, snegobranov, hitro in kvalitetno, tel.: 27-885 POPRAVILO vseh vrst električnih aparatov, tel: 64-285 ČE VAM zamrzovalna skrinja pušča vodo, zamenjamo izolacijo -3 leta garancije, tel.: 064/332-053, 0609/624-731
PREVIJANJE elektromotorjev, hitro in kvalitetno, z garancijo, tel.:
62-167
IMATE poln disk, bi radi naredili rezervno kopijo podatkov na CD-ROM, tel.: 29-390
VEDEŽEVANJE iz kart RUN in JI-VINGA, srečne številke, razlaga sanj, tel.: 090/ 41-68, non-stop, strošek 156 ________SIT/minuto______
SMREKOV opaž, m2 z dostavo 690 SIT, suh, prva klasa, tel.: 063/451-082
SMREKOV opaž L kvalitete, cena 630,00 SIT m2, ladijski pod in brune po 1.100,00 SIT m2, na zalogi tudi drugi gradbeni les, možnost dostave, tel.: 063/762-986
DELO ■ NUDI
IŠČEMO več prodajalcev za delo na terenu, tel.: 27-386
HONORARNO delo, tel.: 64-166
ZASLUŽEK do 20.000,00
SIT na teden, za brezplačne informacije pošljite naslovljeno kuverto pod šifro
"UDOBNOST"
ZAPOSLIMO REDNO ali
pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na naslov: Vafra Commerce d.o.o., Griže 125, 3302 GRIŽE, tel.: 063/715-735
DELNICE. CERTIFIKATI
GOTOVINSKI odkup delnic KRKA, PETROL, HELIOS serije B in skladov TRIGLAV. AKTIVA, HRAM,..., tel.: 71-194 SVOJ certifikat lahko še vedno vložite! Tel.: 062/836-904 od 8.00
-	20.00 ure, 062/631-164 od 16.00
-	20.00 ure, pridemo tudi na dom
ODKUPUJEMO delnice PETROLA, PIVOVARNE UNION, PIVOVARNE LAŠKO. SAVE. COLORJA in raznih skladov za gotovino, pridemo tudi na dom, tel.: 061/ 669-221

OBVESTILO STARŠEM!
Vpis predšolskih otrok v vzgojno varstvene oddelke za šolsko leto 1997/98 bo potekal na upravi Vrtca Zagorje ob Savi, Pečarjeva 4, od 5.5. do 15.6.1997.
Hkrati vas obveščamo, da že poteka vpis v pripravo na šolo. Informacije dobite na tel. št. 64-765 pri gospe Mileni Taškar.
OBJAVLJAMO
PROSTO DELOVNO MESTO
TRGOVCA
(prodajalca avtomateriala)
Razpisni pogoji:
-	končana najmanj IV. stopnja trgovske smeri
-	zaželjene delovne izkušnje na enakih ali podobnih delovnih mestih
-	komunikativnost
Pisne ponudbe pošljite na naslov:
ČOP EDO, KOSOVELOVA 20,1410 Zagorje ob Savi 15 dni po objavi.
Dodatne informacije dobite po telefonu 0601 61 601 med 8. in 14. ter 15.in 18. uro
NAROČILNICA

ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje o/S tel.: 0601/64 250, 64 166; fax. 0601/64 494
Naročam časopis ZASAVC
Ime in priimek
kraj ............................ poštna	št.
ulica........................... telefon	. .
datum............................ podpis	. .
NAROČNINO BOM PLAČEVAL:
trimesečno, polletno (ustrezno obkroži)
Sponzor: SR-COMMERCE d.o.o., Zagorje
A f* -				AMERIŠKI GENERAL IN POVELJNIK ARKADE JUGA V AMERIŠKI DRŽAVLJANSKI VOJNI ROBERT EDWARD)		FINSKO MOŠKO IME	ANTIČNO IME REKE GU^DIANE V ŠPANIJI	SLOVENSKI PEVEC (GIANNI)	4T	SPONA, VERIGA	BRITANSKI PREMIER (JOHN)	KRONIČNO VNETJE NOSNE SLUZNICE	IZDVAJANJE K0L0ID0V0D KRISTALOIDOV V RAZTOPINI (V KEMIJI)		RAJKO RANFL	VRSTA ŠPORTNIKA
	i,:i			AM.PEVKA AMANDA					PRITOK JEZERA TURKANE				MELODIČNI OKRASEK			
				PETER NAPRET					ŠTEFAN MODRINJAK				BRANKO GOMBAČ			
	* Jl 1		E	►												
				►											AVSTRIJA ŠVEDSKA IGRALKA EKBERG	4
JOŽE HUDEČEK ANTIČNI STAROGRŠKI IN STAROPERZIJSKI ZLATNIK ALI SREBRNIK				URBAN KODER	NADLEŽNA ŽUŽELKA				KOREJSKA DENARNA ENOTA 60 MINUT				LOŠČILO			
					MITO TREFALT								NATRIJ			
SOKRVCA, CEPIVO						AVTOR: KARLI DREMEL	VILKO UKMAR SLOVANSKA MEDICA			ZGODNJE VINO						
KRILO POSLOPJA						SKANDINAVSKI DROBIŽ ALFRED NOBEL				KOZAŠKI BIC	RIMSKA BOGINJA JEZE	ZAVETIŠČE MESTO V SEVERNI DALMACIJI				
MADŽARSKI PESNIK (KAROLT)				KRAJNA HRVAŠKEM OTOKU PAGU	MESTO V ŠPANIJI								GRŠKA BOGJ-NJA NESREČE			
					KRAJ PRI DOMŽALAH								LADIJSKI ČASTNIK			
RUSKI SLIKAR (VLADIMIR)							CENTRALNO EVROPSKO GORSTVO	HIŠNI PRIZIDEK S STEKLENIMI STENAMI	OR.RIŽEVO ŽGANJE KRAJ PRI ŠEMPASU					ANICA CEVC OTROŠKI OBRAZ		
VARUH ŽEN V HAREMU						IT. FIZIK IN KEMIK (AMADEO)									ITALJJANSKI DRŽAVNIK PRODI	IME VEČ VODIT. ISLAM. SEKTE
RAZVALINA, PODRTIJA						TELOVADNI ELEMENT GUVERNER BANKE SL., FRANCE					DIŠEČA SMOLA IZ KITOVEGA ČREVESA					
<	ENAKA ŠUMNIKA			JENKOVA BUDNICA							MORSKI RAK BREZ ŠKARIJ DRŽAVA V INDIJI					
	MESTO V NEVADI			NESTROKOV, DILETANT												
NEKDANJI ŠPANSKI SREBRNIK					TIP NEKDANJE SREDNJE SOLE RAJKO LOTRIČ							PRITOK NERETVE PLESALKA PAVLOVA				
RIMSKI UPRAVNIK V SIRIJI							AFRIŠKO JEZERO, ZDAJ MALAVI RAZUM						POLJSKI FOTOGRAF (JERZV) TOMO ČESEN			
NEKDANJI AVSTRIJSKI DIRKAČ F1										TIPALKA . .PRI ŽUŽELKAH						
ČASTITLJIV STAREC					ZDRAVILNA TRAVNIŠKA RASTLINA					VEI,IK MAČEK						
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 14. 5. 1997 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi. s pripisom "Nagradna križanka". Fotokopij ne upoštevamo.
Nagrade, ki vas čakajo:
1.	: bon v vrednosti 4.500 SIT
2.	: bon v vrednosti 3.000 SIT
3.	: bon v vrednosti 2.500 SIT
Izžrebanci nagradne križanke
7/'97 (nagrade nrisneva SK-
COMMERCE d.o.o.. C. 9. avgusta 105. Zagorici:
1.	: bon v vrednosti 4.500,00 SIT
Barbara Matko. Novi dom 25. Trbovlje
2.	: bon v vrednosti 3.000.00 SIT
MarijaAlt, Trg borcev NOB 13. Dol pri Hrastniku
3.	: bon v vrednosti 2.500,00 SIT
Marta Sotlar, Potoška vas 34, Zagorje
Vsem izžrebancem čestitamo!
Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje do 15. 5.
1997 od 9.00 do 13.00 ure. Če
se ponje ne morete oglasiti osebno, pokličite po telefonu in vam jih bomo dostavili.
Rešitev nagradne križanke 7/'97:
EOKA. OTA VOL, STRANSKA VLOGA. ANGLEŠKI BOLNI, JB. ALET, ERA, TEK. LUIS, EB, ORO. ŠAR. ULNA. UK. VRČ. BIOGENEZA. AIKEN, EGARTE, KRAPINA, AT H. VIDA. DOB. TOT, ATE, IMENO, PELOTA. LEO, NANUT. ULAN. SŽ. SLON, GO, PIKA DOR, CER, NEBO. KARAMEL, ANA, OCET.
COMMERCE
Cista 9. avgusta 105.1410 Zagorje. tel./fax: 0601 64 506 GSM 041 615 024. mobitel 0609 615 024
W1B TOŠIH MMŠfTO P® ZEL® »MM CIM X.____________________________-V

m-
22.3.-20.4.
Načrti in naloge, ki ste si jih kratkoročno zastavili, bodo kmalu pokazali
prave rezultate. Če se želite izogniti nesoglasjem, poskusite pokazati več razumevanja do partnerja. Št.: 2.
V prihodnosti boste izkušali srečo in radost. Nekaterim se lahko od obilice čustev kar zvrti, zato poskušajte ohraniti čustveno ravnovesje. Št.: 24.
Srečali boste nekaj ljudi, ki vas lahko spravijo ob živce, zato bosta vaša potrpežljivost in smisel za razumevanje na preizkušniji.
21.4.-21.5.
/p?
J £. -V
22.5.-21.6.
Temeljito bi morali razmisliti o spomladanskem čiščenju in akciji odstranjevanja navlake. Nov nakup si privoščite šele, ko ste prečistili omare. Št.: 27.
Srečni boste in zasanjani, delo pa vam v prihodnjih dneh ne bo šlo najbolje od rok. Hitite počasi, saj je časa za nekatere stvari še več kot dovolj. Št.: 4.
Začetek bo precej viharen, razplet pa nadvse prijeten, zato boste imeli veliko posnemovalcev. Ker boste bolj 24.8.-23.9. samozavestni, vam bo uspelo tudi pri poslu. Št.: 23.
24.7.-23.8.
Od 17. do 24. aprila so v trboveljski porodnišnici rodile:
17.4.	Janja DRNOVŠEK, Trbovlje, sin Aleš; Tahira TURSUNOVIČ, Trbovlje, sin Salko;
22.4.	Sonja HRVATIN, Petrovče, sin Anže;
23.4.	Maja BUTKOVIČ, Trbovlje, sin Nejc; Nadja GOLE, Hrastnik, hči Katja; Andreja
BREZNIKAR, Radeče, sin Jaka;
24.4. Radoslava SAVIČ, Zagorje, hči Damjana.
Iskreno čestitamo!
Opravičilo!
V prejšnji številki nam jo je zopet zagodel škrat. Opravičujemo se Ani Dejanovič, kije rodila 15.4. in ne 14.4. kot je bilo objavljeno.
LITIJA	ZAGORJE TRBOVLJE HRASTNIK
RADEČE
24.9.-23.10.
Reševali boste tako svoje kot tuje moralne in dejanske krivice, posegali v spore in nepravilnosti drugih, bodrili šibkejše, mlajše ali starejše in nemočne. Št.: 9.
Delo vam bo vzelo veliko časa, zato se boste morali odreči neki prijetni zbavi. Ljudem pokažite več prijaznosti, tudi drugi ne
24.10.-22.11.
Ne obsojajte bodo vas. Št.:
Prekipevali boste od energije, zato vam ne bo nobena naloga prezahtevna. Skušajte reševali! lastne probleme in ne narekujte drugim, kaj in kako naj delajo. Št.: 6.
Obeta-jo se veli-ke, za vas spodbudne spremembe, kljub temu pa oklevate in nočete povleči prave poteze. Čakate na tiho privoljenje partnerja? Št.: 19.
Iskali boste najboljšo rešitev in jo tudi našli, seveda pa ne morete pričakovati, da bodo vsi enako zadovoljni kot spremembo bo
23.12.-20.1.
21.1.-19.2.
vi. Časa za dovolj. Št.:
2.
Ne izzivajte usode, da ne boste naposled ostali praznih rok in razočaranega srca. Marsikaj lahko dosežete s prijaznostjo in razumevanjem. Št.: 3.
20.2.-21.3.
KINO HRASTNIK
30. 4. - 4. 5.: MULARIJA
(drama), sre. in čet. ob 19.00, pet. in ned. ob 17.00; 5. 5. in 6. 5..: NI KINO PREDSTAV; 7.5.-11. 5.: VOJNA ZVEZD (ZF), sre., čet. in sob. ob 18.00, ned. ob 18.00; 7.5. -11.5.: OUTSIDER (slov.), sre. in čet. ob 18.00, pet. in ned. ob 18,00; 9. 5. - 11. 5..: EVITA (musieal), vsak dan ob 20.00; 12. 5. in 13. 5.: NI KINO PREDSTAV; 14.5.: SEME ZLA (thriller), sre. ob 20.00;
KINO DOL PRI HRASTNIKU
3. 5.: MULARIJA (drama), sob. ob 19.00; 9. 5.: VOJNA, ZVEZD (ZF), pet. ob 19.00; H). 5.: OUTSIDER (slov ), sob oh 19.00;
KINO TRBOVLJE
29. 4. - 8. 5.: PRIKAZEN IN
SENCA (thriller), tor., soh., ned, in tor. ob 18.00 in 20.00. čet., pet., pon., sre. in čet. ob 20.00; 30.4.: NI KINO PREDSTAV; 9. 5. - 12. 5.: IMPERIJ VRAČA UDAREC - VOJNA ZVEZD (ZF), pet. in pon. ob 18.00, sob. ned. in tor. ob 18.00 in 20.00; 13. 5. in 14. 5.: SIJAJ (drama), tor. ob 18,00 in 20.00. sre. ob 20.00;
KINO ZAGORJE
29.	4.:	ZLOMLJENA
PUŠČICA (akc.). tor. ob 19.00; 30. 4. - 5. 5.: ŽIVLJENJE S PICASOM (drama), sre. in pon. ob 19.00, sob. in ned. ob 20.00; L 5. - 6. 5.; VOJNA ZVEZD (ZF), čet. in pet. ob 19.00, sob., ned. in tor. ob 18.00; 6.5.: SEME ZLA (FILMSKO GLEDALIŠČE - thriller), tor. ob 21.00; 7. 5. - 11. 5.: SEME ZLA (thriller), sre. in čet. ob 19.00, pet., sob. in ned. ob 20.00; 9. 5. -12. 5.: ROMEO IN JULIJA (drama), pet. ob 18.00, sob. in ned, ob 20-00, pon. ob 19.00; 13. 5. in 14. 5.: MARS NAPADA (komedija), tor. in sre. ob 19.00;
KINO IZLAKE
4.	5.: VOJNA ZVEZD (ZF), ned. ob 20.15; 11. 5.: SEME ZLA (thriller), ned. ob 20.15
Spored KANAL 10 Trbovlje
Torek, 29.4. 1997
9.00	Video strani, 16.00 Video strani,
18.00	TV prodaja, 18.05 Rezervirano,
18.30	Glasbeni gost - Nagelj, 19.30 Higiea - zdravstvena oddaja, 20.00 EPP, TV prodaja, 20.10 Pesem domača -Narodno zabavna glasba, 20.45 7 dni -informativna oddaja, 21.30 TV prodaja, 21.35 Obvestila
Sreda, 30. 4.1997
9.00	Video strani, 16.00 Video strani,
18.00	TV prodaja, 18.05 Pesem domača
-	p, 18.40 7 dni - p, 19.35 Rezervirano,
20.00	EPP, TV prodaja, 20.10 Portret,
20.45	Video spot, 21.00 KBM fashion -p, 22.10 TV prodaja, 22.15 Obvestila
Četrtek, 1.5.1997
9.00	Video strani, 17.00 Videostrani,
18.30	TV prodaja, 18.35 Glasbena lestvica Založbe Zlati zvoki - p, 20.00 EPP, 21.00 KBM fashion - moda, 21.00 Videoboom 40 - slovenska glasbena lestvica, 21.55 Obvestila
Petek, 2.5.1997
9.00	Video strani, 17.00 Video strani,
19.00	TV prodaja, 19.05 Bingo Bongo -otroški kviz, 20.00 EPP, 20.05 Žebljički
-	skriti gost in fdmska lestvica, 21.00 Film tedna - izbor gledalcev, 22.40 Vlak brez voznega reda - nočni program
Sobota, 3. 5.1997
9.00	Video strani, 9.30 Sobotna dopoldanka- Dobro jutro, Risanka, 10.00 Kviz za mlade, 10.45 Marijanov žur -glasbena oddaja, 11.15 Glasbeni gost -Malibu, 12.00 Video boom 40 - slovenska glasbena lestvica, 13.00 Video strani.
Nedelja, 4. 5.1997
13.00	Pesem domača - Narodno zabavna glasba, 13.30 KBM fashion -moda, 14.30 Meta Malus - p, 15.30 Glasbena lestvica Založbe Zlati zvoki - p, 17.00Žebljički - p, 18.00 Film tedna- p,
Ponedeljek, 5.5.1997
9.00	Video strani, 17.00 Video strani,
19.00	Glasbeni gost - Moni, 19.55 Risanka, 20.00 EPP. 20.05 Higiea -zdravstvena oddaja, 20.35 Pesem domača
-	Narodno zabavna glasba, 21.00 Videospoti, 21.30 Obvestila,
Torek, 6.5.1997
9.00	Video strani, 17.00 Video strani,
19.00	Higiea - p, 19.30 Pesem domača -p, 20.00 EPP, 20.05 Kulturni nokturno -oddaja o kulturi, 20.35 Marijanov žur -glasbena oddaja, 21.00 Borut prerokuje
-	razvedrilna oddaja, 22.00 Obvestila
Sreda, 7.5.1997
9.00	Video strani, 17.00 Video strani,
19.00	TV prodaja, 19.05 Borut prerokuje,
20.00	EPP, 20.05 Glasbena lestvica Založbe Zlati zvoki, 21.30 Obvestila,
Četrtek, 8.5.1997
9.00	Video strani, 17.00 Video strani,
18.30	TV prodaja, 18.35 Glasbena lestvica Založbe Zlati zvoki, 20.00 EPP, 20.05 Aktualno, 20.50 Kuhajmo zdravo
-	oddaja o zdravi prehrani, 21.30 Video boom 40 - slovenska glasbena lestvica, 22.20 Obvestila
Petek, 9.5.1997
9.00	Video strani, 17.00 Video strani,
19.00	TV prodaja, 19.05 Bingo Bongo -otroški kviz, 20.00 EPP, 20.05 Videospot,
20.10	Žebljički, 21.00 Film tedna - izbor gledalcev, 22.40 Vlak brez voznega reda
-	nočni program
Sobota, 10.5.1997
9.00	Video strani, 9.30 Sobotna dopoldanka - Dobro jutro, Risanke, Video spot, 10.00 Kviz za mlade, 10.45 Mini 5
-	otroška glasbena lestvica, 11.15 Glasbeni gost, 12.00 Video boom 40 -slovenska glasbena lestvica, 13.00 Video strani
Nedelja, 11.5.1997
13.00	Pesem domača - Narodno zabavna glasba, 13.35 Higiea -zdravstvena oddaja, 14.10 Kulturni nokturno - oddaja o kulturi. 14.40 Glasbena lestvica Založbe Zlati zvoki -p, 16.10 Kuhajmo zdravo - oddaja o zdravi prehrani, 16.50 Žebljički - p, 17.50 Film tedna - p,
Ponedeljek, 12. 5.1997
9.00	Video strani, 17.00 Video strani.
19.00	TV prodaja, 19.05 Glasbeni gost -M4M, 20.00 EPP, 20.05 Mali brezdomci
-	oddaja Društva prijateljev malih živali.
20.15	Rezervirano, 20.55 Pesem domača
-	narodno zabavna glasba, 21.30 Bombastičnih 7 - glasbena oddaja, 22.20 Obvestila
Torek, 13. 5.1997
9.00	Video strani, 17.00 Video strani,
19.00	TV prodaja. 19.05 Bombastičnih 7 - p, 20.00 EPP 20.05 Portret. 20.35 Marijanov žur - glasbena oddaja, 21.00 Roža Kačič - razvedrilna oddaja. 22.00 Obvestila
Sreda, 14. 5.1997
9.00	Video strani. 17.00 Video strani,
19.00	TV prodaja, 19.05 Roža Kačič - p,
20.00	Glasbena lestvica Založbe Zlati zvoki - glasbena oddaja, 21.30 Obvestila
Progam ETV Zasavje
Torek, 29.4.1997
9.30	Videostrani, 17.30 3-2-1 Start -p, 18.00 Ne zamudite, 18.10 Rezervirano - p, 18.55 Viža tedna, 19.00 Zasavje danes (informativna oddaja), 19.10 EPP 19.15 ETV mozaik, 19.30 Videostrani, 20.00 Karmen in njeni gostje - Kontraband,
21.25	Spot tedna. 21.30 Zasavje danes -p, 21.45 ETV mozaik - p, 22.00 Oddaja LTV Slovenije. 22.30 Ne zamudite Sreda, 30. 4. 1997
9.30	Videostrani. 17.30 Karmen in njeni gostje - Kontraband - p, 18.55 Viža tedna, 19.00 Zasavje danes - informativna oddaja, 19.10 EPP, 19.15 ETV mozaik.
19.30	Videostrani, 20.00 Izbor viže tedna (vodi Romana Benko), 20.35 Ne zamudite, 20.40 Produkcija lokalnih TV.
21.25	Spot tedna, 21.30 Zasavje danes -
informativna oddaja - p, 21.40 EPP, 21.45 ETV mozaik - p, 22.00 Videoboom 40,
22.50	Ne zamudite
Četrtek, 1.5.1997
9.30	Videostrani, 17.00 Izbor viže tedna (p), 17.45 Ne zamudite, 17.50 Prosta sreda (p), 18.30 Mini pet 18.55 Viža tedna, 19.00 Zasavje danes (informativna oddaja), 19.10 EPP, 19.15 ETV mozaik, 19.30 VS, 20.00 Tu smo, vaši smo (vodi Marko Planinc), 20.40 Ne zamudite, 20.50 Hot spot (vodi Jure Nagode), 21.25 Spot tedna, 21.30 Zasavje danes (p),21.40 EPP, 21.45 ETV mozaik (p), 22.00 Ne zamudite
Petek, 2.5.1997
9.30	Videostrani, 17.30 Tu smo, vaši smo (p), 18.10 Ne zamudite, 18.15 Videobum 40 (p), 18.55 Viža tedna, 19.00 Zasavje danes (informativna oddaja),
19.10	EPP, 19.15 ETV mozaik - oddaja o okolju, 19.30 Video strani. 20.00 Film tedna - Najstnika Bonnie & Clyde,21.30 Ne zamudite, 21.25 Spot tedna, 21.30 Zasavje danes (p), 21.40 EPP, 21.45 ETV Mozaik (p),22.00 Pozor snemamo,22.15 EPP reportaža Helios 22.20 Ne zamudite
Sobota, 3.5.1997
9.30	Videostrani, 15.00 Zasavje ta teden (pregled dogodkov v Zasavju v celem tednu), 15.55 EPP, 16.00 Viža tedna, 16.05 Pozor, snemamo (p), 16.20 Spot tedna, 16.25 Ne zamudite, 16.30 Karmen in njeni gostje - Adi Smolar (p),
18.00	Film tedna - Najstnika Bonnie & Clyde (p), 19.30 Ne zamudite
Nedelja, 4.5.1997
9.00	Mini pet (p), 9.25 Viža tedna, 9.30 ETV Mozaik (tedenski izbor) (p), 10.45 Pozor, snemamo (p), 11.00 Ne zamudite,
11.10	EPP. 11.15 Tu smo, vaši smo (p),
11.55 Spot tedna, 12.00 Videobum 40 (p),
12.50	Rezervirano - Dobrodelni koncert 13.40 Parada humorja (3. del) 14.15 Oddaja LTV Slovenija - TV Primorka,
14.45	Ne zamudite
Ponedeljek, 5.5.1997
9.30	Videostrani, 17.55 ŠKL, 18.55 Viža tedna, 19.00 Zasavje danes (informativna oddaja), 19.10 EPP, 19.15 ETV mozaik, 19.30 Videostrani, 20.00 3-2-1 start (vodi Sašo Fabjan), 20.30 Ne zamudite, 20.40 Rezervirano, 21.25 Spot tedna,21.30 Zasavje danes (p) 21.40 EPP,
21.45	ETV mozaik (p), 22.00 Ne zamudite
Torek, 6.5.1997
9.30	Videostrani. 17.30 3-2-1 start (p),
18.00	Ne zamudite, 18.10 Rezervirano (p), 18.55 Viža tedna, 19.00 Zasavje danes (informativna oddaja). 19.10 EPP.
19.15	ETV mozaik. 19.30 Videostrani,
20.00	Karmen in njeni gostje (vodi Karmen Cestnik) - Orlek, 21.25 Spot tedna, 21.30 Zasavje danes (p), 21.40 EPP, 21.45 ETV mozaik (p). 22.00 Oddaja LTV Slovenija-TV Signal Šiška,
22.30	Ne zamudite
Sreda, 7.5.1997
9.30	Videostrani, 17.30 Karmen in njeni gostje - Orlek (p), 18.55 Viža tedna,
19.00	Zasavje danes (informativna oddaja), 19.10 EPP 19.15 ETV mozaik,
19.30	Videostrani. 20.00 Izbor viže tedna (vodi Romana Benko), 20.35 Ne zamudite, 20.40 Iz produkcije lokalnihTV, 21.25
Spot tedna, 21.30 Zasavje danes (p), 21.40 EPP, 21.45 ETV mozaik (p), 22.00 Videobum 40 23.00 Ne zamudite
Četrtek, 8.5.1997
9.30	Videostrani, 17.00 Izbor viže tedna (p), 17.45 Ne zamudite, 17.50 Iz produkcije lokalnih TV (p), 18.30 Mini pet 18.55 Viža tedna, 19.00 Zasavje danes (informativna oddaja), 19.10 EPP, 19.15 ETV mozaik, 19.30 VS, 20.00 Tu smo, vaši smo (vodi Marko Planinc), 20.40 Ne zamudite, 20.50 Hot spot (vodi Jure Nagode), 21.25 Spot tedna, 21.30 Zasavje danes (p), 21.40 EPP, 21.45 ETV mozaik (p), 22.00 EPP reportaža - Helios 22.05 Ne zamudite
Petek, 9.5.1997
9.30	Videostrani, 17.30 Tu smo, vaši smo (p), 18.10 Ne zamudite, 18.20 Hot spot (p). 18.55 Viža tedna, 19.00 Zasavje danes (informativna oddaja), 19.10 EPP,
19.15	ETV mozaik - oddaja o okolju,
19.30	Video strani, 20.00 Film tedna,
21.30	Ne zamudite, 21.25 Spot tedna,
21.30	Zasavje danes (p), 21.40 EPP,
21.45	ETV Mozaik (p), 22.00 Pozor snemamo, 22.15 EPP reportaža Helios 22.20 Ne zamudite
Sobota, 10.5.1997
9.30	Videostrani, 15.00 Zasavje ta teden (pregled dogodkov v Zasavju v celem tednu), 15.55 EPP, 16.00 Viža tedna, 16.05 Pozor, snemamo (p), 16.20 Spot tedna, 16.25 Ne zamudite, 16.30 Karmen in njeni gostje-Orleki (p). 18.00 Film tedna, 19.00 Ne zamudite
Nedelja, 11.5.1997
9.00	Mini pet (p), 9.25 Viža tedna, 9.30 ETV Mozaik (tedenski izbor) (p), 10.45 Pozor, snemamo (p), 11.00 Ne zamudite,
11.10	EPP, 11.15 Tu smo, vaši smo (p).
11.55 Spot tedna, 12.00 Videobum 40 (p),
12.50	Rezervirano 13.40 Produkcija lokalnih TV 14.15 Oddaja LTV Slovenija - Signal TV Šiška, 14.45 Ne zamudite
Ponedeljek, 12.5.1997
9.30	Videostrani, 17.55 ŠKL, 18.55 Viža tedna, 19.00 Zasavje danes (informativna oddaja), 19.10 EPP, 19.15 ETV mozaik, 19.30 Videostrani, 20.00 3-2-1 start (vodi Sašo Fabjan), 20.30 Ne zamudite, 20.40 Rezervirano, 21.25 Zasavje danes (p) 21.40 EPP, 21.45 ETV mozaik (p), 22.00 Ne zamudite Torek, 13.5.1997
9.30	Videostrani, 17.30 3-2-1 start (p),
18.00	Ne zamudite, 18.10 Rezervirano (p), 18.55 Viža tedna, 19.00 Zasavje danes (informativna oddaja). 19.10 EPP,
19.15	ETV mozaik, 19.30 Videostrani,
20.00	Karmen in njeni gostje (vodi Karmen Cestnik) - Kontraband. 21.25 Spot tedna, 21.30 Zasavje danes (p).
21.45	ETV mozaik (p), 22.00 Oddaja LTV Slovenije, 22.30 Ne zamudite
Sreda, 14.5.1997
9.30	Videostrani, 17.30 Karmen in njeni gostje - Kontraband (p), 18.55 Viža tedna, 19.00 Zasavje danes (informativna oddaja). 19.10 EPP, 19.15 ETV mozaik,
19.30	Videostrani, 20.00 Izbor viže tedna (vodi Romana Benko), 20.35 Ne zamudite, 20.40 Produkcija lokalnih TV,
21.25	Spot tedna, 21.30 Zasavje danes (p), 21.40 EPP, 21.45 ETV mozaik (p),
22.00	Videobum 40,22.50 Ne zamudite
RADIO Trbovlje
Torek, 29.4.1997 in 6.5.1997
6.00	-10.00 Jutranji program, 10.00 -
14.00	Program Maj, 14.15 Poročila,
14.45	Obvestila in EPP, 15.15 RGL komentira in obvešča, 16.15 Radio DW in Zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila, EPP, 17.00 Šport, 18.45 Poročila, 19.00 Nočni program
Sreda, 30.4.1997 in 7.5.1997
6.00	-10.00 Jutranji program, 10.00 -
14.00	Program Maj, 14.15 Poročila,
14.45	Obvestila in EPP, 15.15 RGL komentira in obvešča, 16.15 Radio DW IN Zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila in EPP, 17.00 Upokojenci med nami, 18.45 Poročila, 19.00 Nočni program
Četrtek, 1.5.1997 in 8.5.1997
6.00	-10.00 Jutrajnji program 10.00 -
14.00	Program Maj, 14.15 Poročila,
14.45	Obvestila in EPP, 15.15 RGL Komenitra in obvešča, 16.15 Radio DW in Zasavsi dnevnik, 16.45 Obvestila in EPP, 17.00 Ob Savi navzodl, ob Savi navzgor, 18.45 Poročila, 19.00 - 24.00 Živa noč 24.00 - 6.00 Nočni program
Petek, 2.5. 1997 in 9.5.1997
6.00	-10.00 Jutranji program, 10.00 -
14.00	Program Maj, 14.15 Poročila,
14.45	Obvestila in EPP, 15.15 RGL,
15.30	Glasbene novosti, 16.15 Radio DW in Zasavski dnevnik, 17.00 Mladinski val, 18.45 Poročila, 19.00 Nočni program
Sobota, 3. 5. 1997 in 10.5.1997
8.00	Dobro jutro, 9.00 Popevka tedna,
10.00	Gost na radiu, 10.45 EPP, 11.00 Teden bil je živ, 1.00 Kuhajmo z dušo,
1.45	Obvestila in EPP, 13.00 Poročila,
14.00	Čestitke, 15.15 RGL Komenitra in obvešča, 16.15 Radio DW in Zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila in EPP, 17.00 Sobotno dopoldne, 19.00 Nočni program,
Nedelja, 4.5. 1997 in 11.5.1997
8.00	- 9.00 Dobro jutro, 9.00 Cicivrti-Ijak, 10.45 Obvestila in EPP, 11.00 Teden je za nami, 11.15 Viža tedna, 12.00 Večno zelene melodije, 1.30 EPP, 1.45 Obvestila, 13.00 Čestitke poslušalcev, Nedeljsko popoldne, 19.00 Nočni program
Ponedeljek, 5. 5. in 12.5.1997
6.00	- 10.00 Jutranji program, 10.00 - 14.00 Program Maj, 14.15 Poročila,
14.45	Obvestila, EPP. 15.15 RGL komenitra in obvešča, 15.30 Želeli ste jih slišati, 16.15 Radio DW in zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila, EPP, 17.00 Radio na obisku, 18.00 oddaja o kulturi,
18.45	Poročila, 19.00 Nočni program
Torek, 6.5.1997 in 13.5.1997
6.00	-10.00 Jutranji program, 10.00 -
14.00	Program Maj. 14.15 Poročila,
14.45	Obvestila in EPP, 15.15 RGL komentira in obvešča 16.15 Radio DW in Zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila, EPP, 17.00 Šport. 18.45 Poročila, 19.00 Nočni program
Sreda, 7.5.1997 in 14.5.1997
6.00	- 10.00 Jutranji program, 10.00 -
14.00	Program Maj, 14.15 Poročila,
14.45	Obvestila in EPP, 15.15 RGL komenitra in obvešča, 16.15 Radio DW in Zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila in EPP, 17.00 Upokojenci med nami, 18.45 Poročila. 19.00 Nočni program
9. Slovenska ohcet v Kandrsah
Turistično društvo Mlinše (Zagorje ob Savi), Slovenske novice, Zasavc. TV Eleklroprom Izlake skupno s turistično zvezo Slovenije Objavljamo razpis za
SLOVENSKI PAR 1997
Letos bomo izbirali 5 slovenskih parov na ohceti, ki bo v soboto, 28. junija 1997 ob 14.00 uri v Kandršah pri Zagorju. Pare čakajo lepa doživetja in se lepše nagrade ( vsak par dobi spalnico ali kuhinjo SVEA )
PRIJAVIJO SE LAHKO :
-	pari slovenske narodnosti in s slovenskim državljanstvom,
-	nevesta ne sme biti starejša od 30 let, ženin pa ne od 35 let,
-	za oba bo to prva poroka
-	pripravljena sta sodelovati na vseh javnih prireditvah, ki so naštete v pravilih.
V priporočenem pismu pošljite:
Ime in priimek, natančen naslov ženina in neveste ter njuni telefonski številki doma in v službi. Fotografij in drugih podatkov ne pošiljajte, ker bomo vse prijavljene kandidate povabili na pogovor in fotografiranje v dvorano časopisnega podjetja Delo v Ljubljani, Dunajska 5 .
Zadnji rok prijave je 05.05.1997. zato pohitite s prijavami.
Prijave pošljite na naslov:
ZASAVC d.o.o., Cesta 20. Julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom za zasavski par '97.
Ime in priimek:
Ime in priimek:
Naslov
Naslov
Telefon (doma in v službi)
Telefon (doma in v službi)
Datum rojstva: Podpis
Datum rojstva: Podpis
ARBORETUM VOLČJI POTOK VAS VABI
Letošnja spomladanska razstava in sejem bosta potekala od 26.aprila do 5. maja. Na njej si lahko ogledate več kot 2.000.000 cvetov in holandsko vas z mlinom na veter in lajno.
Tradicionalno srečanje na Plešah
Uiristično društvo Golce, Občina Zagorje ob Savi in Sindikat Zasavje tudi letos, kot vsako leto doslej, organizirajo tradicionalno srečanje delovnih ljudi in občanov na Plešah v četrtek, 1. maja.
Kratek kulturni program se bo začel ob 11.00 uri s pozdravom sindikalnega predstavnika, sledi nastop godbe na pihala, nato pa bo družabno srečanje z ansamblom Zasavci do poznih popoldanskih ur.
Prireditev bo v vsakem vremenu. Za hrano in pijačo bo poskrbelo TD Golče.
Iz Zagorja iz.prcd blagovnice Žive bo od 8. ure zjutraj dalje vsako uro organiziran brezplačen prevoz do Jablane v režiji Občine Zagorje in Rcnt-A-Car Juvan Zagorje.
VABILO
Kulturno umetniško društvo Svoboda Elektroelement Izlake uprizarja komedijo v dveh dejanjih Antona Ingoliča KRAPI Predstava bo 3. maja ob 16. uri v kulturnem domu na Izlakah.
"Če ne boš ropar, boš pa bančnik," so menda dejali otroško nagajivemu Zdenku Fritzu, zdajšnjemu direktorju LB Banke Zasavje Trbovlje d.d. in s takšnim posrečenim nagovorom je tudi pozdravil prisotne mlade varčevalce iz osnovnih in srednjih zasavskih šol, ki so se zbrali z razredniki v prostorih sejne sobe trboveljske banke.
Pozdrav direktorja Banke Zasavje d.d. Trbovlje, Zdenka Fritza.
S prispodobo je direktor LB Banke Zasavje Trbovlje d.d., Zdenko Fritz, pritegnil nadobudneže, v nadaljevanju pa dodal "da seje pa pozneje dejansko začel ukvarjati z bančništvom". Skratka, v vsaki prerokbi je tudi nekaj resnice. In zasavska banka s svojo uspešnostjo dokazuje načelo, daje pametno denar oplemenititi. Saj to varčevalcem marsikaj omogoča in zagotavlja.
Če je že treba ceniti vsako kupljeno stvar, je treba toliko bolj ceniti denar, s katerim se lahko vse to nabavi. "Trošenje je poraba in ne zapravljanje," je zatrdil Zdenko Fritz in mlade vzpodbudil k varčevanju, zaradi Cesarje banka lani oktobra razpisala ugodno ponudbo razrednim skupnostim za namensko varčevanje. In vodja programa za namensko varčevanje osnovno- in srednješolcev, Ljuba Štanfelj Strovsje povedala, daje namensko varčevalo trideset razrednih skupnosti, od tega šest iz srednjih šol: "Odziva mladih varčevalcev smo bili veseli, skupno pa so namensko privarčevali pet milijonov tolarjev. Obenem pa so se pobliže spoznali z banko oziroma bančnim poslovanjem." Obljubljena nagrada za srednješolski razred, ki je privarčeval največ sredstev, je znašala 60.000,00 tolarjev - prejel jejo 3.b razred Srednje policijske šole iz Ljubljane (v treh letih so z žepnino, namenjeno šolanju, privarčevali kar 912.000,00 tolarjev in avgusta se bodo temu primerno zabavali na grškem otoku Krfu). Za najvarčnejši osnovnošolski razred pa so razpisali nagrado 30.000,00 tolarjev - dobila pa jo je razredna skupnost 4.b iz OŠ Ivana Skvarče iz Zagorja (nagrada jim bo poleg prihranjenih 318.000.00
tolarjev popestrila izlet ob koncu šolskega leta).
Nadaljevali so z žrebanjem, ko so izmed preostalih varčevalcev izbrali še dva razreda, ki sta si prislužila majice in kape z emblemom KARANTE, nove kartice slovenskih bank. In tovrstna srečneža sta bila 5,b iz OŠ Ivana Cankarja Trbovlje ter 2.d iz Gimnazije in ekonomske šole Trbovlje. Nadalje pa so svoje vtise mladi varčevalci lahko izmen jali v zakuski, ki je sledila.
Tekst in loto: PR.
Žreb je odločil svoje: najprej 2.d iz GESŠ Trbovlje...
Razglasitev najvarčnejših.	...potem pa žrebana nagrada za 5.b OŠ Ivan Cankar iz Trbovelj.
Pokoj nina
po vaši meri.
Ali se zavedate, da boste za svojo bodočo socialno varnost morali poskrbeti tudi sami?
Prostovoljno pokojninsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav vam omogoča ravno to: premišljeno naložbo v bodočo socialno varnost, glede na vaše plačilne zmožnosti in pričakovane potrebe.
Prostovoljno pokojninsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav je prvi produkt na slovenskem zavarovalnem trgu, ki je po kvaliteti in obliki primerljiv s prostovoljnimi oblikami pokojninskih zavarovanj v Zahodni Evropi.
s
ŽIVLJENJSKI KROG
Prostovoljna pokojninska zavarovanja
zavarovalnica triglav
j#
/O ljubljanska t
Celje - skladišče
D-Per
6/1997
Banka Zasavje d.d., Trbovl 5000004414,9
COBISS o
Ob 27 aprilu -Dnevu upora proti c m I. maju
\ želi Banka otasavje cici Trbovlje
vsem občanom
j
prijetno praznovanje m veliko delovn i h uspehov.
LB Banka Zasavje d.d. Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi