PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini ^ ~~ .. Abb. postale I gruppo - C.6na 90 lir Leto XXVni. Št. 139 (8232) TRST, torek, 13. junija 1972 PEIMOESKI °Bf zsz&srju ssrsst “isrs D&™rrs£*ss sat“ y ZAPLETEN^ POLOŽAJ PRED SESTAVO NOVE VLADE OSREDNJE VODSTVO KRŠČANSKE DEMOKRACIJE BO DANES ODLOČALO 0 NOVI VLADNI OBLIKI Demokristjanska levica odločno proti sredinski vladi z liberalci, ki jo zagovarjajo desnica KD in socialdemokrati , .RIM' 12- “ Krščanska demokracija mora sedaj odločiti kakšno ,° bo sestavil mandatar Andreotti. Pričakujejo, da bo odločitev Preleta na jutrišnjem sestanku osre dnjega vodstva KD. Zanimivo je, da f ,Se danes tik pred sestankom osrednjega vodstva sestali tajnik Prlani in nekateri drugi demokristjanski voditelji, da bi proučili tvoj položaja. Poleg tega je imel Forlani daljši pogovor tudi z aiidatarjem Andreottijem. Sedanji položaj so proučili na posebnem . San*lne organizacije delavcev ke ko industrije so sporočile, da se < -5tavkovno giban.je nadaljevalo h ajenjenimi stavkami Sklenile ljj]j di, da delavci ne bodo oprav-\ Nadurnega dela. Pogajanja za Vn °v delovne pogodbe so se Nj; a. ker so delodajalci odklo-V| katero koli razpravo na osno-80 i° postavili sindikati in kfj. vali, da se vsa vprašanja o-^I|'ava.i° Po njihovem načrtu. Po 81 strani pa je avtonomna zve-bv^^ajalcev bencina napovedala biJri^no stavko vseh upraviteljev VHfkih črpalk za 14- in 15. tm. kij®vitelji črpalk pravijo, da so h Jf^iljeni napovedati stavko, ker Wj*tr°lejske družbe zavrnile zah-\ 00 sklicanju sestanka, na ka-& j, ha.) bi obravnavali vpraša-°vrie en’^Ve nove vsedržavne de Pogodbe. Hkrati protestirajo \ v|adi. ki še ni rešila vpraša-fevPreureditve cen petrolejskih V ®tov, kot je »voj čas oblju- II. — Predsednik republike 8 1® sprejel na Kvirinalu pred- Pomanjkanje učiteljev na Madžarskem za pouk slovenščine LJUBLJANA, 12. — Slovenske osnovne šole na Madžarskem, v katerih se je včeraj končal pouk, je v letošnjem šolskem letu obiskovalo približno 400 učencev. Na teden so imeli 4 ure pouka v slovenščini. V slovenskem krožku na mo-nošterski gimnaziji je bilo 18 dijakov, poleg tega pa je 6 študentov pedagoške akademije v Szombathe-liju nekaj ur na teden poslušalo predavanja o slovenščini. Za povečanje števila ur pouka v slovenščini primanjkuje učiteljev. Potrebovali bi jih 10 do 15, toda jih nimajo. Dopolnilno izobraževanje, ki ga organizira mariborska pedagoška akademija, je velika pomoč, toda ne zadostuje za izpolnitev vseh potreb. Pričakujejo, da se bodo razmere izboljšale čez nekaj let, ko bodo prišli prvi učitelji iz slovenskih šol na Madžarskem. i nec Galloni, ki pripada struji «ba se*, je izjavil, da bi levica, v primeru sestave sredinske vlade, od klonila sodelovanje in bi zapustila vsa odgovorna mesta, ki jih sedaj ima v stranki. Levica bi s svojo parlamentarno dejavnostjo zelo o-mejila delovanje vlade. Po njego vem mnenju bo moralo osrednje vodstvo resno vzeti v poštev to možnost in preprečiti nepremišljeno razbitje odnosov s socialisti. Celo Forlani se zaveda nevarnosti spora v stranki pred skorajšnjim kongresom. Po drugi strani pa se fanfani jevci popolnoma strinjajo s socialdemokrati, čeprav so tudi med slednjimi posamezni člani vodstva, ki so naklonjeni nadaljnjemu sodelovanju s socialisti. V rimskih političnih krogih menijo, da se baje za vnemo socialdemokratov in de-mokrščanske desnice po sestavi sredinske vlade skriva pritisk na PSI, da bi pristal na takšno levo - sredinsko vlado, ki bi imela zelo zmeren program. Mnogi tolmačijo to vprašanje tudi kot poskus ne katerih demokristjanskih voditeljev, da bi prišlo do nove začasne enobarvne demokristjanske vlade do prihodnjih kongresov Krščanske de mokraciie in PSI. Sicer pa je republikanec La Mal-fa danes izjavil, da bodo republi kanci sodelovali v koalicijski vladi samo pod pogojem, da se bodo s to vlado soglasno strinjale vse struje Krščanske demokracije. V nasprotnem primeru pa La Malfa ni izključil možnosti začasne enobarvne demokrščanske vlade. Po drugi strani pa je član osrednjega vodstva PRI Mammi izjavil, da je treba priznati, da je centralni komite socialistične stranke na svojem zadnjem zasedanju pustil odprta vrata za sestavo levo - sredinske vlade. Dejal je, da Krščanska demokracija mora jasno povedati, da so zanjo zaprta vsa druga vrata, razen sredinske vlade, da bodo lahko ostale politične sile to njeno stališče, ki odpira daljše in nevarne perspektive obnovitve centrizma, pravilno ocenile. Sestanek članov PSIUP za vključitev v PSI RIM, 12. — Včeraj so se sestali predstavniki PSIUP, ki se nameravajo vključiti v PSI po razpustu stranke. V zvezi s sklepom večine centralnega komiteja, da se PSIUP vključi v KPI, so izdala sporočilo, v katerem je rečeno, da so se sestanka udeležili zastopniki 71 strankinih federacij. Namestnik tajnika PSIUP Gatto in poslanec Avolio sta obrazložila udeležencem pomen vstopa v PSI. Kot je rečeno v sporočilu, je prevladovalo stališče, da je vstop v PSI mnogo bolj občuten pri članstvu stranke kot bi se to zdelo na osnovi glasovanja na seji centralnega komiteja. Sporočilo pravi nadalje, da se po odločitvi večine, da se PSIUP razpusti, odpira članom edina možnost, da se vključijo v PSI. če hočejo nadaljevati boj socialistične levice v sedanjem italijanskem političinem položaju. Italijanska gospodarska delegacija v Moskvi MOSKVA, 12. - Italijanska gospodarska delegacija, ki jo vodi poslanec Zagari, je prispela nocoj v Moskvo, kjer se bo pogovarjala o prodaji italijanskih tehničnih kmetijskih naprav Sovjetski zvezi. V delegaciji so številni gospodarski predstavniki. Delegacija se bo sestala s predstavniki pripravljalnega odbora razstave «Tehnično kmetijstvo 72», ki bo septembra v Moskvi. Poleg tega se bo srečala tudi s predstavniki kmetijskih, industrijskih in znanstvenih ustanov v Sovjetski zvezi. STRAHOTNE POPLAVE V JUŽNI DAKOTI .?■ ^PPP ■ V/. Jez blizu mesta Rapid City v Južni Dakoti je popustil pod pritiskom narasle reke. Ogromen val je »zgrmel* na mesto in ga je uničil. Na sliki: podrtije hiše in razbitine avtomobila siedi mesta. Obširno poročilo berite na 6. strani ........................mmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnimiiiHiuinmiiiiiiiiimiiimiiuiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiHiiiHiiiuiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiii................................................... LONDONSKA VLADA V VEDNO VEČJI ZAGATI Nove okrepitve britanskih sil v Ulstru po spopadih med protestanti in katoličani Pet mrtvili tragičen obračun pouličnih bojev - Izredno zasedanje londonskega parlamenta Strel izza protestantskih barikad povod za spopade - Številni bombni atentati LONDON, 12. — Danes se je ponovno sestal britanski parlament, kj je na izredni seji razpravljal o krvavih dogodkih v Ulstru. Okvirno poročilo je dal minister \Vil-liam Whitelaw, ki upraylja severno Irsko, odkar je londonska vlada prevzela vso oblast v tej pokrajini. V določenih krogih se je govorilo, da bo vlada predložila parlamentu nove iniciative za rešitev krize, minister pa je v bistvu ponovil že stare teze britanske vlade. Obsodil je nasilje obeh skrajnih organizacij. Opozoril je protestante, naj ne nadaljujejo po poti, ki so jo začeli v Belfastu, kjer so postavili barikade pred vhode svoje četrti. Na drugi strani pa je minister opozoril tudi skrajno strujo katoliškega gibanja »Provi-sionals*, da vlada ne bo trpela barikad v katoliških četrtih. White-law pa nj povedal, kaj namerava ukreniti londonska vlada, da bi zatrla širjenje nasilja v Ulstru. Edini znan ukrep je, da bo London okrepil svoje vojaške sile v severni Irski. V kratkem bo iz Anglije odpotoval še en britanski HANOJ NAPOVEDUJE «N0VE DIREKTIVE . ZDA PA «VEČJ0 POPUSTLJIVOST Pričakovanja za obnovitev pariških štiristranskih pogajanj o Vietnamu Na tisoče civilistov umrlo pod ameriškimi bombami v Severnem Vietnamu Oster protest Pekinga zaradi bombardiranja področij blizu kitajsko meje PARIZ, 12. — Ameriški predstavniki bodo spet sedli za pogajalno mizo na Aveniji Klčber? Vprašanje je postalo aktualno po vrnitvi šefa ameriške delegacije na pogajanjih o Vietnamu Porterja v Pariz, pa tudi po včerajšnjih izjavah načelnika severnovietnamske delegacije Xuan Thuya, ki je v Hanoju napovedal svojo vrnitev v francosko prestolnico «z novimi direktivami*. VVilliam Porter se je skliceval prav na te izjave, ko je izrazil mnenje, da je «nasprotna stran* pripravljena v sedanjem trenutku sprožiti nov poskus za rešitev krize. «Z naše strani — je dejal ameriški pogajalec — bomo skušali biti popustljivi*. Porter ni pojasnil, v kolikšni meri bodo lahko Američani »popustljivi*, vendar je takoj dodal, da bi moral služiti za osnovo nadaljnjim diskusijam zadnji ameriški predlog. Vsekakor pa ni verjeti, da bi se pariška pogajanja lahko obnovila že prihodnji četrtek. Sam Porter je dejal, da je za obnovitev pogajanj potrebno, da druga stran pokaže »konstruktivno zadržanje*, ter da bo sam potreboval nekaj časa, da «o-ceni položaj in stališče druge strani*. Vendar je šef ameriške delegacije na prekinjenih pogajanjih zatrdil, da si Nixon »tnočno želi doseči sporazumno rešitev* vietnam- skega problema. Dokaz za to naj bi bila prav Porterjeva vrniteh v Pariz. Kljub tej razglašeni želji predsednika Nixona po sporazumni rešitvi pa ameriški bombniki nadaljujejo kriminalne akcije proti ozemlju Severnega Vietnama. Med soboto in nedeljo so letala izvedla 280 napadov severno od demilitariziranega pasu: po ameriških poročilih je bila močno poškodovana železniška proga med Hanojem in kitajsko mejo. Tarče napadov so bile tudi cestne in železniške povezave z Vinhom ter skladišča v tem mestu; prizadeta je bila tudi rečna plovba, saj Američani trdijo, da so potopili kakih petdeset čolnov Medtem ko ameriška poročila govore le o vojaških posledicah bombardiranja, so nekateri zahodni časnikarji, ki so akreditirani v Hanoju, objavili danes pretresljive vesti o razdejanju, ki so ga ameriške bombe povzročile v mestu Nam Dinh, kakih 80 kilometrov južno od Hanoja, ki šteje okrog 100 tisoč prebivalcev. Mesto je sedaj le kup ruševin. pod katerimi je našlo smrt okrog tisoč prebivalcev, medtem ko je število ranjenih še mnogo više. Po poročilih tujih dopisnikov pa je bilo najhuje prizadeto področje okroe pristanišča Haiphong, kjer je zaradi bomb in ognja ladijskega top ništva umrlo najmanj dva tisoč civilistov. Kitajska vlada je danes izredno ostro protestirala zaradi ameriških letalskih akcij, ki da »ogrožajo varnost LR Kitajske*. «že več kot en mesec — je rečeno v izjavi kitajskega notranjega ministrstva, ki ga je objavila agencija Nova kitajska — je ameriški imperializem zaostril eskalacijo vojne proti Demokratični republiki Vietnama, ne da bi upoštevali proteste in obsodbe bataljon, ki se bo pridruži) približno 14.000 vojakom, ki so sedaj v Ulstru. Britanske oblasti so se odločile, da pošljejo nove enote, ker so spopadi zadnjih dni dokazali, da vojaki niso kos svoji nalogi in ne morejo preprečiti spopadov mad nasprotujočimi si skupinami Tudi v nedeljo je bil obračun spopadov v severni Irski tragičen. V spopadih so izgubili življenje trije civilisti in dva vojaka. Prvič od začetka ponovnega vala nasilja v Ulstru v agustu leta 1969 so se oborožene enote protestantskih in katoliških skrajnežev spopadle med seboj. Britanski in irski tisk sta dala velik poudarek temu dogodku in sta tudi podčrtala dejstvo, da britanski vojaki niso mogli preprečiti spopada, pač pa so postali žrtev križnega streljanja, med nasprotujočimi si skupinami. V spopadih, ki so trajali vso noč, so izgubili življenje trije civilisti in dva britanska vojaka, obračun pa je verjetno še bolj tragičen, ker IRA in protestantska organizacija UDA nista sporočili morebitnih žrtev v svojih vrstah. Spopadi so se začeli nenadoma. Ko so protestanti postavili barikade pred vhodi v svoje četrti, je nenadoma počil strel, ki je ubil mladega katoličana. Pripadniki organizacije IRA so seveda takoj odgovorili z orožjem in spopadi so se nadaljevali vso noč. Britanski vojaki so takoj prihiteli na kraj bitke, vendar niso mogli ukreniti ničesar, da bi preprečili streljanje. Postali so le tarča obeh nasprotujočih si skupin. Očividci trdijo, da do sedaj še niso prisostvovali tako intenzivnemu streljanju odkar so protestanti pred nekaj leti napadli katoliško manjšino. Kaže, da so voditelji protestantske organizacije UDA nameravali prirediti le manifestacijo, s katero so hoteli izsiliti od vlade zagotovilo, da ne bo popuščala katoličanom, nekdo pa jih je prisilil, da so prekoračili meje, ki so si jih zastavili. Ni znano, kdo je počil prvi strel, ki je bil povod za ostre spopade, dejstvo pa je, da so naboj, ki je ubil nekega mladega katoličana sprožili izza protestantskih barikad. Danes zjutraj so člani organizacije UDA začeli podirati postavljene zapreke s pomočjo britanske vojske. Po nočnih spopadih, je danes zjutraj v Ulstru nekaj ur vladal mir. Premirje pa je nenadoma »presekala* eksplozija, ki je pognala v zrak derryjsko občinsko palačo. Bombe sta postavila dva neznanca, medtem ko je tretji grozil prisotnim z brzostrelko v rokah. V Belfastu je bilo trinajst oseb ranjenih zaradi eksplozije peklenskega stroja, katerega so neznanci skrili v avto, ki je bil parkiran ob cesti. Danes zjutraj je bomba pognala v zrak štab britanske vojske. Atentatorji so telefonsko obvestili poveljstvo, da je lahko takoj zapustilo prostore. Kmalu nato je peklenski stroj eksplodiral, žrtev ni bilo, materialna škoda pa je ogromna. general Bubanj. Navzoč je bil tudi italijanski veleposlanik v Beogradu Maccotta. Afriški vrh v Rabatu RABAT, 12. — V Rabatu se je začel deveti sestanek na vrhu držav članic Organizacije afriške enotnosti. Poleg 22 državnih poglavarjev. štirih podpredsednikov in dveh ministrskih predsednikov afriških držav je prisoten tudi generalni tajnik OZN Kurt Waldheim. Na dnevnem redu .je predvsem vprašanje boja proti neokolonializmu. Svojci žrtev nacifašističnega pokola v Niccioleti prijavili Almiranteja sodnim oblastem GROSSETO, 12. — Svojci žrtev nacističnega pokola v Niccioleti so prijavili sodnim oblastem misovske-ga prvaka Almiranteja kot soodgovornega za pokd, ki bo ostal v zgodovini kot eden najbolj okrutnih zločinov nacistov in njihovih salojskih zaveznikov v toskanski Maremmd. Prijavo, ki jo je predložil sodišču v Grossetu odvetnik Moran-te, so podpisali številni svojci 83 rudarjev, ki so jih pokosili z brzostrelkami med 13. in 14. junijem 1944. V prijavi je med drugim rečeno, da je do pokola prišlo samo nekaj dni potem, ko so po Marem-mi razobesili zloglasni lepak, ki je grozil partizanom in vsem, ki bi jim pomagali, z ustrelitvijo. Lepak je podpisal Alrrirante kot šef kabineta ministra Mezzasomme ter je bil zadnje čase v središču pozornosti, potem ko so kopijo lepaka objavili nekateri italijanski listi. Podpisniki prijave na kratko opisujejo krvavi dogodek izpred 28 let: rudarji iz Nicciolete so bili tedaj že povezani s partizani ter jim dobavljali razstrelivo. Ker so se bali, da bi Nemci, ki so se že umikali, uničili rudnik, so si rudarji priskrbeli orožje ter vhode v rove noč in dan stražili. Neke noči pa so prišli Nemci in fašisti, šest rudarjev, ki so bili na straži, so takoj postrelili, drugih 160 pa so odpeljali v Castel-nuovo Val di Cecina, kjer so jih zaprli v kinematografsko dvorano. Naslednjega dne so 77 delavcev odvedli iz vasi ter jih v gručah pokosili z brzostrelkami. Prijavniki trdijo, da je bil pokol posledica zloglasnega Almirantejevega proglasa. ter da je zato treba sodno ukrepati proti sedanjemu tajniku MSI. Kissinger končal obisk na Japonskem TOKIO. 12. — Nixonov zunanjepolitični svetovalec Henry Kissinger je danes zaključil zasebni obisk na Japonskem. Pred odhodom se je sestal z ministrom za tujo trgovino in industrijo Tanako, ki ga japonski politični opazovalci imajo za najbolj verjetnega naslednika sedanjega ministrskega predsednika Sata. V Tokiu so medtem sporočili, da bo japonski cesar Hirohito na Nixono-vo povabilo obiskal ZDA. Obisk bo po novembrskih predsedniških volitvah. Če bo ponovno izvoljen, bo Nixon vrnil obisk. General Mereu na obisku v SFRJ BEOGRAD, 12. — Na vabilo načelnika glavnega poveljstva Jugoslovanske ljudske armade generala Viktorja Bubanja je danes prispel v Beograd na obisk JLA načelnik glavnega poveljstva italijanske vojske general armadnega zbora Francesco Mereu. Na beograjskem letališču v Ba-1 nesreče so prihiteli potapljači, ki tajnici je italijanskega gosta sprejel | so začeli iskati trupla utopljenih. Avtobus zgrmel v reko: 60 oseb mrtvih VILLIERSDROP (Južna Afrika), 12. — Vsaj šestdeset oseb je utonilo v neki reki blizu vas; Villiers-drop. Avtobus, s katerim so potovali. je trčil v obrambni zidek mostu in je zgrmel v reko. Na kraj Napovedana preosnova čilske vlade SANTIAGO, 12. - čilska vlada je danes odstopila, da bi omogočila predsedniku Allendu izvedlo delne preosnove. Med drugim naj bi zamenjal ministra za gospodarstvo kot prvi korak k novi gospodarski politiki v Čilu. Kaže, da je prišlo v vladni koalicij; do sporov glede gospodarske politike: večina Allendo-ve socialistične stranke naj bi se zavzemala za bolj poudarjen socialistični pečat v vodenju državnega gospodarstva, medtem ko naj bi se ostali člani koalicije izrazili za nadaljevanje sedanje usmeritve. .................... Nerazumljiva razsodba Rimsko kazensko sodišče (predsednik dr. Nicola Gaeta, javni tožilec dr. Paolino Del-VAnno) je obsodilo na eno leto in dva meseca zaporne kazni 21-letnega študenta Luigija Zancheja zaradi «apologije zlo-čina». Sodnik ni obtožencu priznal nobenih olajševalnih okoliščin, v skladu s tožilčevo zahtevo, ker je menil, da je študent, ki je po prepričanju anarhist, mevaren elementa, ker ga je policija večkrat «o-pomnilaa, čeprav ni bil doslej nikoli obsojen. Prav zaradi tega bo moral obtoženec obsedeti celotno kazen. Vest bi se sama po sebi ne zdela zanimiva, saj italijanska sodišča izrekajo malone vsak dan obsodbe proti anarhistom in drugim privržencem levičarskih izvenparlamentarnih gibanj. Vendar pa je primer vsega sveta.* ....................umu.................................................................................... V nedeljo je Socialistična stran- Na današnji seji osrednjega vodstva KD bodo razpravljali in odločali o bodoči vladni obliki. Kakšno vlado bo sestavil Andreotti, je še težko reči. Demokristjanska desnica in socialdemokrati hočejo na vsak način razbiti odnose s PSI In sestaviti sredinsko vlado z liberalci. Demokristjanska levica pa grozi, da bo v tam primeru odstopila z vseh odgovornih mest v stranki In vo; dila v parlamentu svojo neodvisno politiko. Sam mandatar Andreotti se zaveda nevarnosti sestave sredinske vlade, ki bi ga lahko drago »tala, če ne bi imela podpore celotne stranke. Ostaja tudi možnost nove začasne enobarvne demokristjanske vlade do prihodnjega kongresa KD in PSI. Napetost v Ulstru je spet dosegla svoj višek. Po več letih so se ponovno spopadli katoličani in protestanti, ki so se vso noč srdito bojevali v vseh severnoirskih mestih. Britanski vojaki to nemočni prisostvovali spopadom. Londonska vlada se |e odločila, da bo poslala v Ulster nov bataljon vojakov. ka Italije priredila v Ljudskem domu na Opčinah ljudski praznik, na katerem sta govorila pokrajinski odbornik Lucijan Volk in deželni tajnik Tringale. Na Katlnari so imeli svojevrsten praznik: odkrili so spominsko ploščo Franu Milčinskemu, po katerem se imenuje šola, popoldne pa so učenci prijetno presenetili z odlično izvedenim kulturnim programom. Danes bo v klubu poslancev v Ljubljani zanimiva javna tribuna o odprtih vprašanjih slovenske manjšine, ki se je bodo udeležili najvidnejši predstavniki Slovencev v Italiji. vreden pomisleka, ker kaže na določene težnje italijanskega sodstva, ki so zares vznemirljive. Povedati moramo, kaj je Lui-gi Zanche zakrivil: pred dvema tednoma je mladi anarhist sedel v nekem bifeju v rimski četrti San Lorenzo, kjer si je naročil «pizzo». Medtem ko je čakal na natakarja, je s svinčnikom čečkal po papirnatem prtičku in napisal tudi slogan proti komisarju Calabresiju, ki so ga nekaj dni prej umorili v Milanu. Nesreča anarhista pa je bila, da sta pri bližnji mizi sedela agenta javne varnosti v civilu, ki sta opazila, kaj študent piše. V hipu sta vstala ter mu strgala z rok prtiček, nato pa ga prijavila sodnim oblastem, češ da je «izrazil zadovoljstvo nad umorom komisarja Calabresi-ja». Sodišče je včeraj pritrdilo agentoma ter študenta obsodilo. Ne poznamo točnih besed, ki jih je anarhist zapisal na prtiček: če je res izrazil zadovoljstvo zaradi Calabresije-ve ga umora, moramo takoj reči, da se nikakor ne strifijamo njim, kot se nismo strinjali z oceno, ki jo je objavil list «Lotta Continua», po katerem naj bi umor pomenil dejanje «proletarske pravice». Zato tudi nismo imeli kaj pripomniti, ko so urednike lista prijavili sodišču zaradi mpologije zloči-na». Nekaj pa je pisati v časopis, nekaj povsem drugačnega pa načečkaH «• tako neumne misli na prtiček. Ko bi ne bilo zraven tako «vestnih» agentov, bi prtiček verjetno končal p smeteh: kje je potem «apolo-gijan, ki jo je mogoče zakriviti le z javnim zagovorom določenih stališč? Anarhist je bil dejansko prijavljen sodišču m nato obsojen, samo zarudi tega, ker je mislil na določen način. Zatiranje ljudi na osnovi njihovega političnega prepričanja (pa še tako zmotnega) je lastno najbolj totalitarnim sistemom, kakršne je Italija preizkusila v nedavni preteklosti, ne spadajo pa v moderno demokracijo. Zaradi tega ne moremo razumeti obsodbe rimskega sodišča, ki je v nasprotju z vsemi načeli, vsebovanimi v republiški ustavi. Pa še nekaj: kako to, da del sodstva tako hitro in strogo reagira na izražanje določenih idej, ne čuti pa potrebe nastopiti proti ljudem, kot je Almi-rante, ki odkrito in javno pozivajo k «fizičnemu obračunavanju)) in k državljanski vojni? Morda niso taki pozivi mnogo bolj nevarni kot čečkanje na prtičkih? Ali pa je menda tisti del sodstva mnenja, da je treba po anarhistih udariti, pa naj delajo še tako nedolžne stvari, medtem ko je treta fašiste pustiti pri miru, ker so zagovorniki «reda in zakoni to-sti»? To napako je italijansko sodstix> (in ne samo sodstvo) že storilo pred petdesetimi leti. Izredno nevarno bi bilo, če bi se take napake ponovile. T. M. mo PRVIMI VOLITVAMI V KMEČKO BOLNIŠKO BLAGAJNO Kmečka zveza izdelala jasen in jedrnat program Dosledna uveljavitev dvojezičnosti - V upravnem odboru naj bodo sami kmetje - Opozorilo volilnim upravičencem bea. dobra dva tedna bodo prve volitve za pokrajinsko kmečko bol niško blagajno, ki bi sicer morale biti že 5. marca, če jih ne bi bili odložili zaradi močnih pritiskov «od zgoraj*. Zdaj je za priprave in za volitve najmanj primeren čas. ker imajo kmetje polne roke dela. toda naši kmetje in njihovi sindikalni predstavniki se zavedajo važnosti teh volitev, po dolgoletni komisarski upravi. Zato Kmečka zveza nadaljuje s prirejanjem sestankov, na katerih se pogovorijo o sedanjem stanju, o volilnem postopku, o programu, ki ga je sestavila Kmečka zveza, in o kandidatni listi. Kot se je že zgodilo ob prvih takih sestankih pozimi, bodo verjetno tudi zdaj nekateri «prijatelji» nagovarjali kmete, naj ne gredo na sestanke, ki jih organizira Kmečka zveza, seveda da ne bi slišali o čem tam odkrito govorijo, o programu Kmečke zveze, ki poudarja, da mora biti kmečka bolniška blagajna v rokah kmetov, o kandidatih, ki si jih kmetje sami izbirajo. Kmečka zveza vabi na te sestanke vse kmete — volilne upravičence. Vsak naj pride, naj posluša in naj pove svoje pripombe in pred-loge. Program Kmečke zveze za volitve pokrajinske kmečke bolniške blagajne je kratek, jasen in jedrnat: Upravni odbor naj sestavljajo sa mi kmetje. Vse poslovanje bolniške blagajne mora biti dvojezično. Tudi zdravnik m direktor, ki ga imenuje osrednje vodstvo, morata obvladati slovenščino. Uprava bolniške blagajne mora postati orodje kmetov za izboljšanje zdravniške oskrbe (brezplačna zdravila za vse zavarovance, dodatne storitve, zobozdravniška služba, zdravljenje s klimatskimi kurami itd.) Bolniška blagajna mora postati sredstvo za dosego zdravstvene reforme, po kateri bodo uživali vsi državljani enako zdravniško oskrbo, ne glede na poklic in delovno mesto, s krajevnimi zdravstvenimi e-notami, v katerih bodo demokratično soodločali o zdravniških potrebah svojih družin. Čeprav je zdaj malo časa na razpolago in se po delu prileže počitek, je potrebno, da se kmetje polnoštevilno udeležijo sestankov, ki jih organizira Kmečka zveza, da se seznanijo s programom in s predpisi za volitve. Vsem priporočamo, naj podprejo kandidatno listo Kmečke zveze, naj ne podpisujejo drugim pooblastil za glasovanje, če hočejo zares voditi sami svoje ustanove, brez pokroviteljstev in podlažništva niko- OBVESTILO KMEČKE ZVEZE Predvolilni sestanki JUTRI, v sredo, ob 21. uri: Dolina (PD «V. Vodnik*) govorila bosta Lucijan Volk in Pepi Sancin. Bazovica (Bazoviški dom) Alojz Debeliš in Mirko Križmančič. V ČETRTEK, 15. t. m„ ob 21. uri: Gročana: Lucijan Volk in Alfonz Guštin. čampore (ob 20.30) Dušan Kodrič. Vljudno vabljeni! Danes zjutraj seja deželnega sveta Danes zjutraj se sestane deželni svet, na katerem bo stekla razprava o položaju univerze v deželi in, predvsem, o vprašanju razde litve strojne fakultete v Trstu, oziroma ustanovitve bienija v Vidmu. Na svoji zadnji seji je deželni odbor pod predsedstvom predsednika Berzantija odobril več ukrepov v korist turističnim in drugim u-stanovam. Med temi naj omenimo predvsem izdatek 138 milijonov lir HMIIIIIIIIIIIUIIIIIIIlllllllllUmillllUtUIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIUIII PREZGODNJA GROBOVA Pavla Kramar Branko Tence Vsakokrat ko nam smrt iztrže iz naše srede rojaka, pomeni to za našo narodno skupnost veliko izgubo. Še toliko večja pa je ta izguba in toliko večja je naša žalost. ko nam tragična smrt vzame mlado, agilno moč. kakršna ie bila naša Pavletiča Kramar. Vsi smo jo poznali kot navdušeno in talentirano igralko na naših odrih in deskah, saj je vedno in povsod rada priskočila na pomoč. Gledališko delo o je pritegovalo od vedno in bila je pripravljena na vsako žrtev, na vsako odpoved, da se mu je lahko posvečala. Sodelovala je najprej pri prosvetnem društvu Opčine, kjer je prišla posebno do izraza ob uprizoritvi Brechtove drame «Dobri človek iz Sečuana». Po združitvi prosvetnih organizacij je delovala v dramski družini prosvetnega društva «Tabor» kjer je med drugim nastopila v domači veseloigri «Pepka se ženi» ob proslavi 100-letnice ustanovitve Slovenske čitalnice. Tudi pri drugih openskih prireditvah e z veseljem nastopala, tako na partizanskih taborih, praznikih demokratičnega tiska in drugod. Vendar ni bilo njeno gledališko delo omejeno le na domačo vas. saj se je kot napredna, angažirana igralka udejstvovala tudi drugod. Eno leto je obiskovala igralsko akademijo v Ljubljani, srečali smo jo tudi v Slovenskem gledališču tako pri Fojevi drami tDve pištoli v rokah pa z belim in črnim gleda*. pri Gledališču mladih 65, pred leti pa je sodelovala dve sezoni pri Tržaškem stalnem gledališču. S posebnim zanosom pa se je vrgla v delo z dramsko skuf/ino italijanske kulturno rekreativne zveze ARC1, kjer je z drugimi igralci res neutrudno delala. Gledališče ie naši Pavletki res pomenilo glavni življenjski smoter. Naša dramska skupina in vsi O-penci jo bomo zato težko pogrešali, saj e s svojim talentom dvignila raven marsikateri prireditvi. Njen zvonki smeh ne bo več razveseljeval napornih in včasih dolgočasnih val. njen lahkotni korak ne ho več stopil v našo dvorano, ne bomo več slišali prešernega nagajivega dovtipa iz njenih ust. V najboljših letih mladosti, ko ki Te. draga Pavletka. mi vsi tako zelo potrebovali, legaš v pre-Igodnji grob. Naj gre Tvojim startom nato iskreno sožalje. Tebi pa nala trajna hvaležnost. z. Gruden za turistične ustanove, ki se bodo zavzele za reklamo deželnih turističnih centrov med tujci, 9 milijonov bodo izplačali goriškemu in pordenonskemu šolskemu patronatu za šolske izlete, 42 milijonov lir pa za pobude v korist slepcev in gluhonemih. Za sejemske ustanove (kot je, na primer, tržaški vzorčni velesejem.) so razdelili 130 milijonov lir. • Drevi ob 20.30 se bo na sedežu v Rotondi del Boschetto 3/F sestala svetoivanska rajonska konzulta. Pol ure prej se bo sestala v Ul. Mauro-ner konzulta za Kjadin in Rocol. Seja sindikata slovenske šole Danes ob 17. uri bo odborova seja. imiiiiiMitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMfiiiiiimiiii Drevi v Klubu poslancev v Ljubljani Javna tribuna o življenju slovenske manjšine v Italiji Na pobudo in v okviru mestne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva bo danes zvečer ob 19. uri (po jugoslovanskem času) v prostorih Kluba poslancev v Ljubljani javna tribuna, posvečena življenju, delu in problemom slovenske manjšine v Italiji in o njenih odnosih z matičnim narodom. Na javni tribuni, ki jo bo v imenu SZDL mesta Ljubljane vodil Silvo Devetak, bodo sodelovali poslanec Albin Škerk, Boris Race, Drago Štoka, Dušan Lovriha, Lucijan Volk, dr. Peter Sancin, Izidor Predan in Mario Lavrenčič. • Center za kulturne stike s tujino sporoča, da bo danes, 13. t.m. ob 19.30 v veliki dvorani Krožka za kulturo in umetnost (CCA) prof. Janoš Karpati, direktor akademije «Ferenc Liszt* iz Budimpešte, predaval o terni: »Vojne izkušnje v madžarski glasbi*. Prof. Karpati je umetnostni kritik in zgodovinar in je znan v Italiji zato. ker je doslej predaval že v Rimu v zavodu Sv. Cecilija, v Sieni, v Parmi in Bologni. IIMIHIUlimillllHIIININIIHIIIIIIIIIIIIIIIHfTtlllllllllHIIIIlimilllllllllllUIIIUIIIIINIfllllllllONIItlimilllIMMIIIII V tovariškem vzdušju ljudski praznik PSI Koncerti Ob stoletnici rojstva skladatelja Lorenza Perosija priredi gledališče Verdi jutri ob 21. uri v baziliki Sv. Justa koncert, ki bo vseboval «Stabat Mater* za soliste, zbor in orkester m oratorij »Transitus Animae* za mezzosopran, zbor in orkester. Pod taktirko Luigija Toffola bodo v prvem delu sporeda nastopili v solističnih vlogah Rossetta Pizzo, Silvana Mazzieri, Giuseppe Botta in Ivan Sancin, v drugem pa mezzosopranistka Silvana Mazzien. Koncert bodo ponovili v četrtek v Ronkah (ob 21. uri v cerkvi sv. Vincenca), v petek v Gorici 'V uri v cerkvi sv. Ignacija), v soboto v Palmanovi, v nedeljo pa v_ Traču (ob 21. uri v cerkvi sv. Jožefa). Med športnim sporedom ljudskega praznika PSI na Opčinah NA SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Bo občinski svet drevi sklepal o municipalizaciji prog SAP? Predvidoma bodo svetovalci razpravljali, čeprav le bežno, o sklepih deželnega sveta o univerzi - V petek demonstracija potnikov in uslužbencev avtobusnih prog SAP Branko Tence iz Križa, študent zadnjega letnika arhitekture na beneški univerzi, nas je za vedno zapustil. Žalostna novica je šla v nedeljo od ust do ust po Križu, vsakdo, ki ga je poznal se je vprašal: zakaj — čemu? Vendar si vsa ta ugibanja odnesel s seboj v pre-!ni grob, dragi Branko Imel sem priložnost le bolje spoznati, ko je šlo za vaške stvari in potrebe, pa naj si te bilo ob podiranju absidnih sten v cerkvici sv. Roka ali za odprt razgovor kriških spomenikih preteklosti. Odločno si se zavzel, da hi to, kar so si Križani vami zgradili pred 80 leti ali več s svojimi rokami, ostalo nedotaknjeno. Ker si pač ljubil to, kar je domačega, kar je bilo pristno delo naših prednikov, ko so klesali kamen in si gradili mu1 e hišice na strmem bregu, ker st ljubil arhitektonske oblike našega Krasa, si izbral študij, ki bi ti v nadaljnjem življenju nudil osebno zadoščenje. Spoznali so te tudi Križani pred dvema letoma, ko si v dvorani A. Sirk predaval o nastanku Sv. Križa, o navadah naših prednikov. Obravnaval si teme, Ki bj morale še dandanes biti upoštevane, da bi lahko mirno in složno živeli. Takrat so te mnogi občudovali, bii si pač v svojem elementu, čutil si se Križan med Križani. Takrat je marsikdo upal, da bomo še prebirali tvoje beede in misli izpod tvojega peresa. Žalostna je ugotovitev, da vsega tega ne bo, da ne bos razveselil ne nas, ne svoje osamele matere, ki je živela samo zate, z radostnim vzklikom študenta, mama končal sem. Bil pa je žalosten vzklik usode — končal si! Naj ti bo lahka kriška zemlja, ki te je zagrnila, kateri si namenil s svojo mladostno voljo boljšo bodočnost. Užaloščeni materi in svojcem naše iskrem sožalje. K. Košuta • • • Pogreba mladega Branka se je udeležila velika množica ljudi- Z venci so počastili njegov spomin sekcija KPI iz Križa, PD Vesna, Zveza komunistične mladine Italije, prijatelji in prijateljice ter člani ljudskega doma. Ob odprtem grobu je spregovoril prijatelj Vojko Devetak. Kako je bil Branko priljubljen med vaščani dokazuje tuli dejstvo, da sta počastila n ja gov spomin tudi pevski zbor V— na in pa kriška godba. Drevi se, kot predvideno, sestane tržaški občinski svet. čeprav so to vprašanje izčrpali že v petek, na prvi občinski seji tega poletnega zasedanja, bo verjetno ponovno obravnaval vseučiliško vprašanje in drobljenje njegovih struktur v 'kampanili-stični vojni med tržaškimi in videmskimi «baroni* akademskega sveta. To pa zato, ker bo o tem vprašanju danes zjutraj razpravljal, in dokončno odločal, deželni svet Furlanije - Julijske krajine. Vendar je vprašanje, ki bo vsekakor v ospredju tokratne občinske seje, predvsem municipalizacija zasebne koncesijske avtobusne družbe SAP, ki upravlja prometne zveze med Trstom in okolico. Že podžupan Lonza se je na prejšnji seji izrekel za takojšnjo municipa-lisacijo prog £AP in prehod njenih avtobusnih prog v režijo ACEGAT. Deželni svet je, kot znano, izglasoval resolucijo svetovalcev KPI, ki so zah-tevaMr irtft deželž -‘-dodeli tržaški občini ustrezna finančna sredstva, ki naj omogočijo takojšnji prevzem teh prog. To resolucijo je večina svetovalcev tudi odobrila in s tem dejansko odstranila vsakršno zapreko, tudi gmotnega značaja, za municipalizaci-jo, za katero se še posebej zavzemajo potniki Sapovih avtobusov, oziroma prebivalci prizadetih rajonov. Ni treba posebej poudarjati, da so prebivalci okoliških vasi in mestnih četrti bili zelo nezadovoljni s Sergasovimi avtobusi, ki so vozili neredno in po dražjih tarifah in s periodičnimi stavkami uslužbencev, do katerih Sergas ni spoštoval niti delovne pogodbe in podpisanih sporazumov! Preostaja sedaj le tehnično vprašanje: za koliko? Občina mora namreč ovrednotiti koncesijski kapital Ser-gasovih prog, oceniti avtobuse in druge naprave ter izplačati inž. Sergasu določeno odškodnino. Tu se pa mnenja, seveda, ne skladajo. Sergas zahteva nič manj kot 700 milijonov lir odškodnine, medtem ko mu jih je občina pripravljena dati 400. Domnevamo, da potekajo s tem v zvezi pogajanja in da bomo kaj več o tem izvedeli drevi, na seji občinskega sveta. Občinske seje v petek se bodo udeležili, kot publika, tudi številni demonstranti iz vseh mestnih četrti in stavkajoči delavci SAP. Ti prirejajo namreč, skupaj s potniki in prizadetim prebivalstvom, skupno manifestacijo po mestnih ulicah. Njen namen je dvojen: opozoriti mestno javnost na odprto vprašanje reforme prevozov in predvsem na načelo, da morajo biti prevozi »socialna storitev* in torej v javnih rokah, drugič pa izvesti učinkovit pritisk na oklevajočo občinsko upravo, da bo pravočasno uresničila zahtevo po prevzemu zasebnih koncesijskih prog v lastno režijo. Medtem se nadaljuje stavka uslužbencev podjetja SAP, ki je v soboto niso prekinili prav zaradi dvoumnega stališča občinskih oblasti. Izvolitev deželnega odbora časnikarjev V nedeljo so se v Trstu in Vidmu zaključile volitve izvršnega odbora Združenja časnikarjev za Furlanijo - Julijsko krajino in delegatov za prihodnji vsedržavni kongres italijanskih časnikarjev. Na osnovi volilnih izidov so bili izvoljeni v izvršni odbor združenja časnikarji profesionalci Danilo Soli, Francesco Parmeggiani, Fulvio Molinari. Sla-voljub Štoka, Lojze Abram, Mario Blasoni, Tullio Borisi, Leone Smo-quina in Ranieri Poras, za publiciste pa Luigi Riem, Fulvio Babudie-ri in Egone Kisvarday. Za prihodnji vsedržavni kongres časnikarjev so bili izvoljeni profesionalci Bruno Piazza. Danilo Soli, Slavoljub Štoka, Franco Dekleva in Tullio Stabile (Trst), Gian Maria Cojutti in Angelo Mazzotta (Vi- dem) in publicisti Ricciotti Giollo, Ruggero Rovatti in Fulvio Babudie-ri (Trst) ter Luigi Riem in Plinio Palmano (Videm). V soboto sta bila izredni in redni občni zbor združenja, med katerimi se je predsednik Danilo Soli spomnil umrlih članov in tudi pokojnega publicista Andreja Budala. Na osnovni šoli pri Sv. Ivanu Danes odkritje spominske plošče Otonu Župančiču ZDRUŽENJE STARŠEV OTROK osnovne šole in otroškega vrtca ter prijateljev mladine pri Sv. Ivanu v Trstu v sodelovanju s šolo vabi vse starše in prijatelje mladine na SLOVESNOST ob priliki odkritja spomenika pesnika OTONA ŽUPANČIČA, po katerem nosi svetoivanska osnovna šola ime. Proslava bo danes, 13. junija 1972 ob 11. uri dopoldne v šolskih prostorih v Ul. Caravaggio 4. Ljudski praznik, ki ga je v nedeljo priredila v Ljudskem domu na Opčinah socialistična stranka, je vsestransko uspel in privabil veliko število gostov s podeželja in iz mesta, zlasti pa mladine, saj je bila med drugim na sporedu finalna tekma odbojkarskega turnirja «Inter 1994». Praznik se ie začel s koncertom godbe na pihala iz Trebč, ki je potem igrala tudi med odmori. Sledila je tekma med odbojkarskima ekipama «Bor» in «Sloga». nato podelitev nagrad in nastop pevskega zbora «Vasilij Mirk* s Proseka-Kontovela ter pevskega zbora «Ta-bor z Opčin, ki sta zapela nekaj slovenskih narodnih in tržaških pesmi. Ob zaključku kulturnega sporeda sta imela kratek govor pokrajinski odbornik Lucijan Volk in deželni tajnik PSI Tringale. Lucijan Volk je omenil uspeh Socialistične stranke Italije na parlamentarnih volitvah, tako v vsedržavnem kot v pokrajinskem in deželnem merilu. opozoril je na posledice, ki bodo nastale po sestavi centristične vlade kar bo zahtevalo še večjo okrepitev socialistične stranke, da bo lahko nadaljevala boj za korenite reforme, za socialno pravičnost in za mimo sožitje med narodi. Ko je omenil prizadevanja in nekatere uspehe Socialistične stranke Italije za uveljavitev naših narodnih pravic, je Volk, kakor potem tudi Tringale. poudaril, da bo socialistična stranka, na vladi ali v opoziciji, nadaljevala po tej poti. Tako ie poslanec Fortuna takoj ob začetku sedanje mandatne dobe ponovno predložil znani osnutek zakona za celotno ureditev vprašanj slovenske narodne skupnosti v Italiji. Omenil je tudi pri hodnje občinske in deželne volitve ter pozval Slovenc«, naj se vklju- «iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimmiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiih V NEDELJO DOPOLDNE V katinarski šoli so odkrili spominsko ploščo Fr. Milčinskemu Popoldne je bila v šoli lepa in res skrbno pripravljena kulturna prireditev '|SM? I'1 % 1 m.. \Wm h m 1 sm MA * 4 ' vMa# j m.: šolski skrbnik Fldenzi na Katinari VČERAJ ZJUTRAJ NA DRIA VNI (ESP 58 SMRT MLADE OPENKE V PROMETNI NESREČI Pavla Kramar se Ie peljala na delo v mesta, ko jo je zaneslo m je treščila v avtobus Neizprosna smrtna kosa je v prvih jutranjih urah spet zamahnila po mladem dekletu. Žrtev strahotne nesreče, ki se je pripetila na državni cesti 58 Trst — Opčine, r bližini kamnoloma Derin, je komaj 32-letna Pavla Kramar iz Narodne ulice št 136 na Opčinah. Kramarjeva se je malo po 8. uri peljala s vojim fiatom 600 z doma na delo v mesto, kjer je zaposlena pri nekem podjetju kot uradnica. Pripeljala se je do ovinka v bližini omenjenega kamnoloma, ko jo je, prav gotovo zaradi spolzkega asfalta, zaneslo popolnoma na levo stran cestišča, kjer se je mali fiat najprej obrnil čisto popr«k po cesti, nato pa r d"«*m stranio bočno strahovito treščil v nasproti prihajajoči Acegatov avtobus proge št. 4. Tako šofer avtobusa, 49-letni Bruno Sponza iz Ul. dei Tigli 10 kot deset potnikov je ostalo nepoškodovanih. Nesrečno Kramarjevo je močan sunek vrgel iz skrotovičenega vozila tako, da je z glavo udarila ob obcestni tlak in nezavestna obležala na cestišču, nekaj metrov daleč od prizorišča trčenja. Z re-šiloem RK so jo takoj odpeljali v glavno bolnišnico, kjer so jo zaradi prebitja lobanje, številnih notranjih poškodb in zloma udov sprejeli s strogo pridržano prognozo na oddelek za oživljanje. Toda že ob 12.30 je Pavla Kramar, kljub skrbni ne gi zdravnikov, podlegla hudim [y tkodbam. V nedeljo dopoldne je bila na hodniku katinarske slovenske osnovne šole skromna, a prijetna slovesnost. Ob prisotnosti šolskih oblasti, učiteljev, staršev, učencev in prijateljev naše šole so odkrili spominsko ploščo pisatelju Franu Milčinskemu, po katerem se šola imenuje. O delu in življenju tega tako priljubljenega mladinskega pisatelja je prisotnim spregovorila učiteljica Minka Pahor, njen govor pa je v italijanščini povzela učiteljica Justina Petkovšek. Dva u-čenca, Renato Gombač in Odet Do-nati sta nato odkrila spominsko ploščo, bakreni relief s pisateljevo podobo, delo prof. Marjana Tomšiča iz Ljubljane Lokacijo plošče, ki je pritrjena na štiridelno leseno podlogo, si je zamislil arh. Mitja Race, mizarska dela je pa opravil mizar Rinaldo Cač iz Lonjerja. Slovesnost j« dopolnil šolski zbor. Id je pod vodstvom kateheta Alberta Miklavca zapel pet pesmi, nakar je nekaj toplih besed o pomenu poimenovanja šole kot same slovesnosti povedal šolski skrbnik Pericle Fldenzi. Odkritja spominske plošče pisatelju Franu Milčinskemu so se poleg šolskega skrbnika, nadzornika Boleta, pedagoškega svetovalca prof. Sivca ter vseh osnovnošolskih ravnateljev na Tržaškem udeležili tudi trije sinovi pisatelja Milčinskega: humorist Frane Ježek ter doktorja Lev in Janez. V dopolnilo dopoldonske slovesnosti je bila popoldne v šoli res skrbno pripravljena kulturna prireditev. Po kratkih uvodnih besedah učiteljice Minke Pahorjeve, jo je odpri domači trio pod vodstvom prof. Oskarja Kju-dra. Kitarist Tulio Možina, kontrabasist Karlo Grgič in harmonikar Oskar Kjuder so zaigrali dva motiva: ljubek valček ter ljudsko poskočno. Občinstvu, ki je do kraja napolnilo jedilnico — zdaj kar dostojno prirejeno dvorano z odrom — katinarske osnovne šole se je nato predstavil katinarski pevski zbor, ki je pod vodstvom Justa Lavrenčiča zapel štiri slovenske ljudske in umetne pesmi. V prvem delu kulturne prireditve so se zvrstile še tri točke. Najprej je Ervin Gombač zaigral na harmoniko znano rusko ljudsko pesem, nato pa je harmonikar Aleks Kalc, ki je prejel že veliko priznanj v deželnem in celo v državnem merilu, zaigral zahtevno skladbo »Kubanski akvareli*. Prvi del sporeda so sklenili najmlajši učenci katinarske šole, ki so pod vodstvom učiteljice Anamarije čač zelo ljubko zaplesali »Polka je ukazana*. Drugi del prireditve je bil v celoti posvečen spominu Frana Milčinskega. Skupina nad dvajsetih učencev je zaigrala pisateljevo enodejanko »Vesela igra o žalostni princesi*, vanjo pa so vnesli še pisateljevi mladinski pripo vedi »Desetnica* in »Ena z butalskega semnja* ter pesmico »Prišel je ciganček*. Prostor nam žal ne dopušča, da bi temeljiteje ocenili uprizorjeno igro, ki jo je z veliko požrtvovalnostjo naštudirala članica Stalnega slovenskega gledališča v Trstu Leli Nakrstova (bivša učenka katinarske šole). Bila je namreč to več kot zaključna šolska prireditev, več kot samo prizorček. Mladi igralci so jo namreč zaigrali tako ljubko in živo, pa s tako sproščenostjo kretenj in gibanja ter ne nazadnje z lepo in res slovensko izgovarjavo. To Igrico bodo katinarski otroci ponovili drevi ob 19. uri. Mladim igralcem in vsem, ki so kakorkoli že sodelovali pri njeni postavitvi pa ne moremo drugega kot res toplo in prisrčno čestitati! Gostje na dopoldanski svečanosti odkritja spominske plošče Franu Milčinskemu kot na popoldanski prireditvi so si tudi lahko ogledali v učilnici razstavo knjig in nekaterih dokumentov pisatelja, po katerem šola ponosno nosi njegovo ime. čijc v Socialistično stranko Italije. Tringale je izrekel priznanje kra-škim sekcijam, ki so pobudo za ljudski praznik na Opčinah, orne nil je sedanji politični položaj in poudaril, da PSI nikakor ne more zatajiti svojega značaja delavske stranke ter podpreti centristična in konservativna stremljenja, ki so začela prevladovati v krščanski demokraciji. Tako bo še z večjo vnemo nadaljevala boj za reforme, za mir v svetu, za dobre odnose s sosednimi državami, ža spoštovanje pravic Slovencev v Italiji. Potem so prišli na svoj račun mladi in odrasli pari, za katere je igral ansambel «The Lords*. Z donečo kapljico _ so gostje zalivali pefene piščance čevapčiče, pršut ii- sir. Vsem je bilo prav prijetno, saj je vladalo tovariško in veselo vzdušje. DRUGE VESTI NA NA ŠESTI STRANI Šolske vesti šolsko skrbništvo obvešča, da bodo sprejemali vpisovanja v osnovne šole za leto 1972/73 v vseh didaktičnih ravnateljstvih od 15. do 30. junija. Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda »Žiga Zois* v Trstu, Ulica Guardiella 13/2, sporoča, da 24. julija 1972 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1972-73. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure. ŠOLSKE PRIREDITVE IN RAZSTAVE DEL DANES : Nabrežina — Prireditev ob 11.30. Učenci slovenske strokovne šole v Trstu priredijo v šolskih prostorih v Ul. Frausin 12 razstavo svojih izdelkov. Razstava bo odprta do konca meseca od 9. do 12. ure. Učenci srednje šole »Ivan Cankar* priredijo v šolskih prostorih v Ul. Frausin 12 razstavo likovnih in drugih izdelkov. Razstava bo odprta do konca meseca, od 9. do 12. ure. Izleti Prosvetno društvo »Ivan Grbec* priredi 29. junija 1972 izlet v Rakek, Ribnico in Kočevje. Vpisovanje društvenih prostorih, Skedenjska ulica 124, od 17. do 19. ure vsak dan. Razna obvestila PD »Kraški dom* Repentabor pri redi danes. 13. t m., ob 21. uri l prostorih občinske kopalnice predvajanje dveh filmov iz serije VOS. Vljudno vabljeni. Včeraj-danes Danes, TOREK, 13. junija ANTON PAD. Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.55 — Dolžina dneva 15.40 — Lu na vzide ob 9.04 in zatone ob 22.57 Jutri, SREDA, 14. junija METOD Vreme včeraj: najvišja temperatura 22,1, najnižja 17,8 stopinje, zračni tlak 1005, stanoviten, veter 13 km na uro, zahodnik jugozahodnik, vlaga 93 - odstotna. padavine v teku dneva 30,6 mm. nebo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20,6 stopinje ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 11. in 12. junija se je v Trstu rodilo 21 otrok, umrlo pa je 20 oseb. UMRLI SO: 83-letni Antonio Bur-gher, 73-letni Silvio Suppani, 79-letni Lodovico Lederer, 73-letni Augusto de Salomon, 87-letna Vittoria Gisella No-nis vd. Zanardo, 67-letni Ercole Batisti, 63-letni Marino Colli, 70-letna Giovanna Roder vd. Gropazzi, 76-letna Giuseppina Cernigoi vd. Pirnat, 83-let na Anna Drechicin vd. Postogna, 45 letni Alfonso Pippan, 92-letna Cate-rina Padovan vd. Zobel, 68-letna Au relia Fontanot vd. Fontanot, 76-letni Dante Paoletti. 59-letna Antonia Vuch por. Vatta, 59-letni Giuseppe Gaberšček, 78-letni Vittorio Schiulaz, 75 letni Antonio Venier, 69-letna Fran cesca Mervič por. Valguamera, 88 letna Maria Kovačič vd. De Vetta. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Al Lloyd, Ul. Orologio 6 — Ul. Diaz 2: UL Giulia 1; Picciola, Ul. Oriani 2; Vemari, Trg Valmaura 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Alla Basillca, Ul. S. Giusto 1; Croce Verde, UL Settefontane 39; Alla Glu-stliig. Trg Liberiji •; Testa d'Oro, Ul. Mazzini 43. Kino Nazionale 16.15 »I leoni di Pietrobur- go*. Barvni film. Mark Damon, Er- na Schurer, Barbara 0’Noil, Stef Peicev. p Fenice 15.45 «L'uomo del Rio*, "■ Belmondo. Barvni film. Eden 16.30 »11 letto della sorelja*-čmobeli film. Bibi Andersson, Oscarsson. Prepovedano mladini P00 18. letom. Grattacielo 16.30 »I quattro deli Ave Maria*. Barvni film. Terence Bud Spencer in Eli Walach. Excelsior 16.15 «11 sanguinario*. Barvni film. Oliver Reed in •hd g' John. Prepovedano mladim P0” letom. . Ritz 16.30—22.00: «11 faro in capo ai mondo*. Kirk Douglas, Yul BrynW£ Samantha Egger. Barvni film. P1*" povedano mladini pod 14. letom-Aurora 16.00-22.00: «Mimi metaU Clint Eastvvood. Prepovedano dini pod 18. letom. Moderno 16.30 «L'intreccio». Man** Mell, Robert Hossein. Barvni . Prepovedano mladini pod l8- le Vittorio Veneto 16.00 »La mortadeU*»; Barvni film. Sofia Loren, Luigi ietti. Režira: Monticelli. ^ Ideale 16.30 «20.000 dollari sport**,^, sangue*. Montgomery Ford. . nando Sancho, Teresa Simpers-ni film. vg Abbazia 16.30, 19.15 zadnja Prf*sta'0. ob 22.00 «COMMA 22». Film £ vzet po knjigi J. Kellerja, A. M. Balsam in Orson WeUes- , v barvah. Prepovedano mladim 18. letom. Astra 16.30 »Adios gringo*. Kino Opčine 19.00 »Dossier ProS zione*. Mladini pod 18. letom povedano. KINO «|R1S» PBO&L Ob 19.30: «COSI’ DOLCE... „cn, cosr pervebs0’ Igrata Carol Baker in Jean struiznaut. Barvni film. PreP° dano mladini pod 18. letom-__ Razstave V Kraški hiši v Repnu razstav^4 Zora Koren - škerkova. Njena v**5 meseca-d< dela va bo trajala do konca jo V Tržaški knjigarni razstavil ^ konca meseca svoja najnovejša Franko Volk. , 15. v galeriji Mignon razstavlja t. m. slikar Princi dela s sK naslovom »Mali svet*. V galerij) Cartesius v Ul- avl^oo0 1^ ** jeve daruje živa Gruden PD Tabor. SOŽALJA tr- Krožek absolventov sl Opčine. Ko se je pripeljala do ‘ mil nrodc/vllliin P/V»ni /rvmn I 4-----________• TV _ J • • ■ 1- •nu predseduje^ dr. Corsi (pris. | mitnice pri Bazovici, jo je zaradi “?®iik Salerno, tož. Tavella, zapis- spolzkega cestišča zaneslo popolno-7!ar Messineo ter 6-članska porota) ma na levo stran cestišča, kjer je , te včeraj moral zagovarjati za ridi poskusa umora 24-letni Giusep-jj® Vargiolu, Sardinec po rodu, ki P? ie dalj časa, vsaj do dogodka, ® je spravil pred sodnike, ži-e- pri družini 59-letnega Bruna ^manija iz Ul. Vidali 9. Dogodek, ki so ga včeraj porotni obravnavali, se je pripetil 16. ebruarja lani, nekaj po polnoči, je Vargiolu v trenutku besa spro-■I proti svojemu sostanovalcu, 23-dnemu Sergiu Poli, šest strelov, ki J? ga na srečo niso zadeli. Polici so pohiteli v Ul. Vidali na jdefonski poziv samega Pola, ki jim j P° telefonu v hitrici povedal, da J; nekdo streljal nanj. En podčast-/7 ter dva agenta kvesture so ^Pazili preplašenega mladeniča že J® vežnih vratih poslopja, od tu pa j? vsi štirje krenili po stopnicah J® Patega nadstropja, kjer je prišlo .stanovanju Bruna Colmanija do /tedanja. Komaj so odprli vrata, “° brž onesposobili Vargioluja ter teočili s Polo, ki je brez okle-!?nl spoznal v njem tistega, ki naj 1 Ba skušal umoriti. I^edtem so preiskovalci pričeli ~*ati po vsem stanovanju samokres j? naboje. Na pručici spalnice so zagledali položen revolver na °ben kal. 9, vrste «jaguar» (cev .,7^kresa je še smrdela po tipičnem teju zažganega smodnika), v njem ? spst nabojev, medtem ko so na pručici našli isto število iz-!tteljenih nabojev. , r°la, ki je bil na včerajšnji o-avnavi odsoten, je svoj čas po-j6’®! preiskovalcem, da se je sprl Ui^andinoem. ker ni več prenašal Jegove objestnosti. Kot primer je ,®tedel, da je Vargiolu nekaj ur »eden sta sj stopila v lase, zbudil “ sostanovalce in predrzno zahte- avto zavozil v nizek obcestni jarek. Voznica jo je skupila z nekaj ranami po obrazu in prsih. Na I. sprejemnem oddelku bolnišnice se bo morala zdraviti približno teden dni. Koncert pevskega zbora «L Gruden» iz Nabrežine Za zaključek letošnje sezone je prosvetno društvo sabo ločujejo v dve skupini. I)w2tek vpisovanja italijanskih o-v slovenski vrtec pa je v dej-da ima italijanski vrtec v tenu preveliko število otrok in % n'n°gi italijanski starši vpisu-(fe,, »"oje otroke v slovenski vrtec, lij .te deležni enake pozornosti » slovenski otroci. 4wjtedi tega se obračam na Vaš Cjihk za Vaše cenjeno posredo-I^^Pri pristojnih oblasteh zaradi tega važnega vprašanja v Paših otrok. Paličnim spoštovanjem **%n, 10. 6. 1972 ^*teno uredništvo 'V/Pi jaz z velikim užitkom prebili«,, ‘Tržaški dnevnik dveh botani-Df0j * leta 1816», ki ga je priredil 1 Penko. Kot upokojeni profe-taDrirodopisa se tudi jaz pridru-bisgj predlogu Sl. R„ ki vam je % ida bi *Dnevn,,t» izže' v p0" -ligi. K temu predlogu do-sarno še predlog, da bi bila “naT ^eI)0 vezana’ d® ki J° sl0- srednje šole lahko darovale V: rpsjrndo tistim dijakom, ki bi , ■^zaii v prirodopisu. Ta pred- log velja tudi za šole v Sloveniji. Prof. T. Penku pa se javno zahvaljujem za izredno lepo in posrečeno prireditev dnevnika dveh tako slavnih botanikov. Z odličnim spoštovanjem (Sledi podpis) 7. junija 1972 Neznosen promet po trebenskih klancih Kaže da so se Trebenci, zlasti oni, ki imajo svoja stanovanja ob cesti, ki pelje proti odlagališču smeti, močno ušteli, ko so upali, da bodo letos rešeni nadlog, ki jih z veliko mero potrpežljivosti prenašajo že polnih 16 let. Upepeljevalnik, ki so ga zgradili na Pantalejmu in ki je bil slovesno odprt pred volitvami, zaradi okvare ne deluje več. Tako se še vedno pomika po ozki vijugasti poti skozj vas kolona tovornjakov mestne čistoče. Tem se priključijo še privatna vozila. To pa še ni vse. Že tri tedne si s težavo utirajo pot najtežji tovornjaki polni kamenja in zemlje. S tem materialom namreč pokrivajo smetišče. Ob tolikšnem prometu si človek več ne upa na cesto. Hrup postaja neznosen. Pred mesecem dni so se tovornjaki vračali po poljski poti proti Banam in tako razbremenili promet, čemu je občina adop-tirala cesto in zanjo potrosila precej denarja, ko se je ne poslužuje več? Vaščani so naveličani raznih obljub od strani odgovornih. Kot kaže, bodo spet prisiljeni Izreči še ostrejši protest, kot so ga pred dvema letoma. Op. ur.: Izvedeli smo. da je bila včeraj na županstvu delegacija vaščanov, kateri je občinski funkcionar sporočil, da bo občinska u-prava upoštevala upravičene pritožbe Trebencev in da ne bodo tovornjaki vozili zemlje, dokler bodo dovažali smeti na trebevsko smetišče. tržaške registracije do mosta pri Banih. Ker je moral obrniti na levo, k cesti, ki pelje do vojašnice «Monte Cimones>, kjer je osmi artilerijski polk, je za hip postal na sredi ceste in vključil levi smerni kazalec. Prav v tem pa je privozil mimo vojaški tovornjak s priklopljenim topom. Vozil ga je 20 letni topničar Dario Bottega, ki služi vojski pri 14. artilerijskem polku v vojašnici v Ul. Cumano. Mladi vojak, ki je vozil s hitrostjo, ki jo bodo preiskovalci morali še ugotoviti, se ni utegnil izogniti trčenju in tako bočno oplazil majorjev opel. Sunek je bil strahovit. Avto je dobesedno zaneslo čisto na levo stran ceste, kjer se je skoraj zagozdil pod velik, nasproti prihajajoči tovornjak s polnim tovorom cementa. Proti Trstu ga je peljal 31-letni Pietro Lorencig iz Pulfera pri Vidmu. Šofer videmskega tovornjaka je spričo težkega tovora, ki ga je prevažal, vozil zelo počasi, Skušal je zavreti velik tovornjak, toda vztrajnostna sila ga je pahnila naprej. Major De Lena je bil zaradi prebitja lobanje in drugih poškodb po vsem telesu pri priči mrtev. Krsto z njegovim truplom so naložil’ na vojaški tovornjak, ki je odpeljal naravnost v vojašnico «Monte Cimone* Mala matura bo 15. junija, velika pa 3. julija Izpite bodo polagali tudi učenci 2. in 5. razreda Šolski pouk na slovenskih srednjih šolah se je zaključil tudi v Gorici. Včeraj so imeli profesorski zbori ocenjevalne konference, danes pa bodo na oglasnih deskah objavili učne uspehe. Včeraj dopoldne so imeli dijaki gimnazije • liceja, učiteljišča, trgovske šole in nižje srednje šole skupno mašo v stolnici. Dijaki zadnjih razredov so že prejšnji teden zaključek obiskova nja šole proslavili s tradicionalnimi valetami, dijaki tretje nižje gimnazije pa so si danes pripeli nageljne: prihodnje leto bodo odšli v višje srednje šole, v gimnazije, na učiteljišče ali v trgovsko šolo. Velika matura se bo pričela 3. julija, mala matura ob zaključku nižie gimnazije pa 15. junija. Na osnovnih šolah se zaključi pouk danes, 13. junija, nadaljeval se bo samo za otroke drugih in petih razredov, ker bodo ob zaključku prvega, odnosno drugega ciklusa položiti izpit. Učenci drugih razredov bodo imeli izpite od 15. do 17. junija, otroci 5. razredov pa od 19. do 22. junija. Razdeljevanje spričeval in maša bosta 24. junija. Pokrajinski svet obsodil atentat pri Petovljah Na začetku snočnje seje pokrajinskega sveta v Gorici je predsednik dr. Chientarolli obsodil zločinski napad pri Petovljah, v katerem sn izgubili življenje trije karabinjerji. »Zločinsko dejanje je osupnilo gor.ško prebivalstvo in upravnike krajevnih ustanov, ki so njihovi neposredni zastopniki*, je dejal predsednik Chientarolli in nadaljeval, da je prebivalstvo izrazilo svojo solidarnost s prizadetimi družinami in obsodilo napad proti silam reda, hkrati pa skoraj ni moglo verjeti, da je tako hudemu dejanju botroval zločinski nagon, ki je pravo nasprotje omike in spoštovanja človeškega življenja. Zavoljo tega je goriško prebivalstvo soglasno zahtevalo izsleditev krivcev in o-krepitev boja proti kriminalu, da se znova poudarijo nenadomestljivi ustavni vrednot; kot sta svoboda in demokracija. V tem smislu so načelniki skupin na izredni seji 2. junija sprejeli skupno resolucijo. V četrtek v Sovodnjah seja občinskega sveta V Sovodnjah bo seja občinskega sveta v četrtek ob 20.30 Na dnevnem redu ie odobritev kolavdacije del z« ojačenje iavne razsvetljave, nato bodo svetovalci razpravljali o prodaji občinskega zemljišča na Vrhu Darinu Devetaku, o prispevku farni cerkvi v Sovodnjah za popravilo orgel, o imenovanju zastop nika občine v posvetovalno komisijo za upravljanje proste cone Vpis v slovenske osnovne šofe Didaktično ravnateljstvo za o-snovne šole s slovenskim učnim jezikom obvešča zainteresirane 19. do 30. junija t.l. v jutranjih urah na vseh šolah. Vpis v ostale razrede izvršijo učitelji, uradno, po izidu redovanja. Pozivamo vse slovenske starše, da svoje otroke vpišejo v slovenske osnovne šole, tako v mestu kot na podeželju. V Gorici razdeljujejo potrdilo za vpis otrok v šolo V teh dneh občinski uslužbenci dostavljajo na dom potrdila, ki so potrebna za prvi vpis v obvezno šolo. Ta potrdila bodo prinesli staršem otrok, ki so rojeni v letu 196G in so sedaj stalno bivajoči v Gorici, vštevši tiste, ki so rojeni drugje. Potrdilo spremlja županovo pismo otrokom z voščili ob prvem vpisu v šolo. Danes v Sovodnjah šolska prireditev Danes ob 10. uri bo v prostorih osnovne šole v Sovodnjah zaključna šolska prireditev. Ob tej priložnosti bodo odprli tudi razstavo ročnih del in risb. NAROČITI Si NA Primorski dnevnik! ZAKLJUČEK ABONMAJSKE SEZQNE Italijanski teater z Reke nastopi drevi v Gorici Prikazal bo Cervantesov «Teatrino delle meraviglie» Režiral je Goričan F. Macedonio Italijanski gledališki igralci z Reke bodo nocoj zaključili z nastopom v Verdijevem gledališču letošnjo italijansko gledališko sezono v Gorici. Ni naključje, da prihajajo k nam člani italijanske manjšine, ki živi v Jugoslaviji, prav tako ni naki učje da je režiser nocojšnje predstave Goričan Fran-cesco Macedonio, ki se je v zadnjih letih uveljavil kot režiser ne le v Trstu, marveč tudi v nekaterih jugoslovanskih gledaliških hišah (Reka, Ljubljana, Zagreb). Nocojšnja predstava bo osma po vrsti za abonente italijanske gledališke sezone. Na sporedu imajo neka manjših del duhovitega španskega dramatika Miguela de Cervantesa. ki so mu dali naslov «/i teatrino delle meraviglie». Italijansko ljudsko gledališče «1-van Zajc» z Reke je gostovalo v Gorici že pred dvema letoma. Takrat ni bilo na predstavi veliko ljudi, resnici na ljubo pa je treba tudi niiiiiiiiiiifiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHKiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiunifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiniiMiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VČERAJ PONOČI NA PECI Pet milijonov lir zaradi zgorelega škode senika Zgorelo je 1.200 stotov sena - Še ne dokončana stavba do polovice uničena 'Suho m J* kadilo včeraj zjutraj štandreški in podturnski kmetje deti ogenj. Brž ko so ljudje ugoto-so ob 1.200 stotov dobrega sena. V, vili za kaj gre, so poklicali sovo- novem seniku, zgrajenem v okviru zadružnega hleva pri Peči je zgoraj omenjena količina sena zgorela in tako bodo trpeli člani te krrrčke zadruge precejšnjo škodo, posebno če približno dvema milijonoma in pol škode za izgubljeno seno dodamo še najmanj druga dva milijona lir škode, ki je nastala na gospodarskem poslopju, ki je nrecei poškodovano denjske karabinjerje, ti pa goriške gasilce, ki so takoj prihiteli na pomoč Na kraj je priteklo tudi precej ljudi in izvedpli smo da je pod lopo nakopičeno seno gorelo vse naokrog, kot da bi bil nekdo nalašč prižgal ogenj. Kmetje so nrepričani da se ni seno samo vžgalo, kajti v sredini senika ni bilo ognja PO TRČENJU V ZID Štirideset ranjenih v dveh avtobusih Štirideset ranjenih s prognozo o-krevanja od 10 do 30 dni je obračun hude prometne nesreče, ki se je pripetila v nedeljo, malo po 18. uri, med ulicama Filzi in Milano, Nesrečo sta zakrivila dva avtobusa: tržaški, ki je pripeljal v Trst kopalce iz Grljana ter avtobus s Pieve di Soligo prj Trbižu, v katerem so bili izletniki, kd so prihajali iz Jugoslavije in se vračali domov. Prvi je peljal po Ul. Milano navzgor, drugi pa po Ul. Filzi. Na vogalu Ul. Milano kjer ima sedež »Kmetijski konzorcij*, bi skoraj prišlo do trčenja med avtobusoma, ko bi šoferja v zadnjem hipu ne zaobrnila za kakšno stopinjo vozili. A prav ta manever je bil usoden. Oba avtobusa sta čelno treščila v spuščeni rolo trgovine ter v zid. Strahovit sunek je vrgel na desetine potnikov s sedeža, šipe oken avtobusov pa so zažvenketale in se razbile, stekleni drobci pa so ranili veliko potnikov. Bolničarji RK, gasilci in agenti osrednjega komisariata javne varnosti ter agenti cestne policije so se dobro uro trudili, da so spravili vse ranjence v bolnišnico ter usmerjtali promet po drugih ulicah. Kmetje bodo trpeli torej precejš-Goreti je pričelo verjetni nekaj1 njo materialno škodo Pod lopo so starše, da bo vpisovanje v prvi j minut po polnoči. Iz štandreža. kjer I ga v prejšnjih dneh spravili in do-razred' slovenskih osnovnih šol od 1 je bil praznik špargljev, je bilo vi mačini vedo povedati, da je bilo to lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinillllllllliiiiiiliiliilliiiiiiiililiiiiiiiiiiiiiifililiiiiiiiiHlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHllllllllllllUUIIIIIIIIIIIIIIIIIII S POHODOM GODBE SKOZI VAS v V Standrezu se je v soboto pričel tradicionalni praznik špargljev» V soboto in v nedeljo so nastopili člani prosvetnega društva «Oton Zupančič» - Praznik se nadaljuje v tem tednu Prosvetno društvo »Oton Župančič* in godba z Vogrskega sta nosila glavno težo prvih dveh dni tradicionalnega praznika špargljev. Praznovanje se je pričelo v soboto zvečer, ko je godba z Vogrskega, ki je pred petnajstimi dnevi praznovala 50-letnico ustanovitve, prikorakala v vas, v veliko veselje vaščanov, še posebno otrok. Na sporedu tega prvega večera je bil nastop godbe in recital dijaške mladine, ki deluje v sklopu prosvetnega društva »Oton Župančič*. Mladi deklamatorji so doživeli že v soboto zvečer precejšnji uspeh in pokazali, da lahko s tem svojim recitalom (pripravila ga je učiteljica Angela Nanutova) nastopijo kjerkoli. Dekleta in fantje so bili oblečeni v lepe narodne noše in njihove vedre glasove je bilo zelo dobro slišati tudi na koncu velikega dvorišča za župnijsko dvorano Godba z Vogrskega, ki je nastopila takoj za štandreško mladino, je pokazala s svojim nastopom, med katerim smo lahko poslušali razne slovenske in druge koračnice, narodne pesmi in operne komade, da so godbe še vedno zelo priljubljene. Godba je, kot smo že omenili, pred kratkim praznovala 59-letnlco svoje ustanovitve in na Vogrskem Skupina mladenk In mladeničev društva «Oton Župančič» med recital, na štandre škem odru je bilo ob tisti priložnosti srečanje več godb, med katerimi je bila tudi doberdobska. Tudi nedeljski večer je bil rezerviran društvu »Oton Župančič*. Na žalost, zaradi tehničnih zaprek niso mogli nastopiti z napovedano veseloigro »Razbiti vrč*, katero so vaščani pričakovali z veliko nestrpnostjo, saj so do kraja napolnili veliko dvorišče. V zameno pa je društvo »Oton Župančič* pripravilo kulturni večer. V posebnem recitalu sta sodelovala Elda Nanutova in Aleš Hoban, moški pevski zbor istega društva ju je spremljal in dopolnjeval recital narodnih, ljubezenskih in zabavnih pesmi. Za to skupino je sledil še enkratni nastop mladih, ki so z recitalom »Naša Brda* tako kot prejšnji večer doživeli veliki uspeh. Odbor prosvetnega društva »Oton Župančič* se zaradi nastalih zaprek, ki so onemogočile nastop dramske skupine, oprošča vaem, ki so prihiteli na veselični prostor. Z igro bodo nastopili med tednom, vstop bo prost. Na glavnem štandreškem trgu sta oba večera delovala bife, v posebnem kiosku so prodajali štan-dreške šparglje, precej ljudi se je gnetlo tudi pred kioskom, kjer so prodajali srečke. • Občinska kriza v Tržiču še ni rešena. Te dni sta se sestali vodstvi KD in PSDI, v četrtek pa je predviden sestanek med KD in PSI. seno med najboljšimi, saj so travo pokosili na Rojcah. Gasilci in domači kmetje so bili včeraj vso noč in ves dan na delu, da bi ostanke sena odnesli na drugo mesto, tako da bi vsaj nekaj ostalo od senika. Dela pa niso včeraj končali in bodo pokvarjeno seno odnašali iz senika še danes. reči. da se je gorička gledališka publika ustvarila šele v zadnjem dveletnem razdobju. Zaradi tega smo prepričam, da bo Verdijevo gledališče nocoj spet polno. Prireditev se bo pričela ob 21. uri. Na razpolago :e še nekaj vstopnic po 1.500 in 1.000 lir. V glavnih vlogah nastopajo Angelo Benetelli, Raniero Brumni, Giulio Marini. Bruno Petrali, Nereo Scaglia, Ermanno Švara. Glauco Verdirosi. Maria Braico, Gianna Depoli, Lucilla Flebus Duca in Ada Mascheroni. Sodelovali bodo tudi baletni solisti Tamara Jovanovič, Smilijo Kvesič in Milan Krištofič. Reške igralce, ki jih bo spremljal tudi zastopnik reške občine, bo sprejel goriški župan Pasquale De Simone. Uspel izlet SPD Lepo vreme in zaradi tega krasen razgled so imeli goriški planinci. člani SPD, ki so se odpravili na turo v naše Julijce. Izletniki so se porazdelili v dve skupini: prva se ie povzpela na Kobilno glavo (1.500 m.) in na Tolminski Triglav, druga pa na Km. Dež jih je ulovil ko so se vračali v dolino, vendarle deževalo je le malo časa, kajti v Tolminu ie že spet sijalo sonce. V Sovodnjah bo zaključna prireditev otrok, ki obiskujejo slovensko osnovno šolo, danes, ob 10. uri zjutraj na šolskem dvorišču. Otroci in učiteljstvo vabijo starše, da prisostvujejo tej prireditvi. V slovenske občinske otroške vrtce v Gorici (Ulica Croce, Ulica Randaccio, Ulica Ponte del Torrio-ne) se bo vpisovanje pričelo 15. junija in bo trajalo do 28. junija. Starši naj prinesejo ob vpisu s seboj rojstni list otroka. Izleti Mladinski odsek SPD Gorica priredi v nedeljo, 18. junija vzpon na Km Odhod z lastnimi prevoznimi sredstvi ob 5.30 s Travnika. Vsa ostala pojasnila na sedežu SPD, Ul. Malta 2, tel. 2495. Zaključna prireditev Glasbene matice Šola Glasbene matice Gorica priredi v petek, 16. t.m. ob 20.30 v prosvetni dvorani, Verdijev korzo 13, zaključno glasbeno produkcijo svojih gojencev. imiiiiiiiiiuitiiiiiiiiiimiiiHiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimHiiuiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiimiiiiuiiiiiiiiiuiiiHHii NA KRASU, V BLIŽINI ŠTIVANA Glavna cesta Gorica-Trst spet odprta za promet Zaprta je bila zaradi gradnje mostu - Zaradi zasilnega železnega mostu se je tu ubil mladenič iz Dola Državna cesta št. 55 je spet v celoti odprta za promet. Približno dve leti je bila zaprta v višini Sabljičev, ker so zaradi širjenja ceste pri Štivami podrli stari most. Ta most je sedaj končno urejen in so ga pred dnevi odprli za promet. Sicer je bil tam začasno postavljen drugi železni mostiček, vendar so preko njega lahko šla samo vozila z omejeno težo, ki so prihajala iz Medje vasi ali obratno. Pred približno letom dni so prebivalci Stivana tudi protestirali zaradi ropota, ki so ga delali avtomobili, ko so šli preko tega začasnega mostička. Avtomobilisti se niso namreč držali predpisov prepovedi in so, kljub postavljenim znakom, vozili čez ta mostiček in so se redno posluževali te ceste. Šti-vamci so naredili na tem mostu tudi barikado s kamenjem, da bi opozorili javnost in pristojne oblasti, da se avtomobilisti ne držijo predpisov. Prometna policija in o-rožniki so takrat poostrili nadzorstvo in so za dva meseca ustavljali vsakogar, ki je šel po cesti Sabljiči — štivan in obratno. Vsem, ki niso spoštovali tam postavljenega znaka prepovedi, so naložili hude globe, tako da si kasneje avtomobilisti niso več drznili po tej poti. Lani se je na tem cestnem odseku pripetila tudi smrtna nesreča, ko je mladenič iz Dola z avtomobilom padel na spodnjo cestno traso in izgubil življenje. Z dograditvijo tega mostu se je sedaj pot za Štivan, Devin, Sesljan in naprej skrajšala, čeprav se mnogi poslužujejo raje spodnje avto ceste. Most je širši od prejšnjega in bo gotovo razbremenil promet po ostalih cestah, še posebno v poletnih dneh, ko se bodo Goričani odpravljali na kopanje v Devin in Sesljan. Iz tržtike bolnišnice Za 20 dni so pridržali v bolnišnici na zdravljenju 18-letnega Giorgia Capottija iz Ulice Albona 8 v Tržiču. Udaril se je v obe koleni. Poškodoval se je pri trčenju dveh vzoil. Z avtom v obcestni drog Včeraj popoldne okrog 15. ure, je 23-letni Piacentini Nello, iz našega mesta, Ul. D. D’Aosta 185, iz nepojasnjenih razlogov zavozil s ceste. Peljal se je s svojini fiatom 850 GO 58779 po cesti Gorica — Videm, ko je nenadoma zavodi s poti ter zadel v obcestni cementni drog. Na isti cesti je prišlo v nedeljo zvečer do trčenja med dvema avtoma, vendar brez ranjencev. Iz stranske poti je prihajal Tonut Giorgio iz Ul. Scortizia 6, ki ni dal prednosti avtomobilu, ki je prihajal iz Gorice in ga je vozila vi-demčanka Silva Rocchutti. Kino Gorica VERDI ob 21. Gostovanje italijanskega gledališča z Reke. CORSO ob 17.00—22.00: »Per amore ho catturato una spia russa*, K. Douglas in M. Jobert; barvni film. MODERNISSIMO ob 17.30 — 22.00: «11 sindacalista*. I. Biagini in L. Buz-zanca. Barvni film. CENTRALE ob 17.15-21.30: »Amanti ed altri estranei*. B. Arthur in B. Bedelie: barvni film. VITTORIA ob 17.30—22.00: «Sesso e pazzia*, K. Novak in R. Nicholson; barvni film, mladini pod 14. letom prepovedan. Tržič AZZURRO ob 18.00 : «R sergente Klent*. T. Aumont in P. Capponi; barvni film EXCELSIOR ob 18.00: «11 braccio vio-lento della legge*, G. Hackman; barvni film. PRINCIPE ob 18.00: «Andromeda». A. KU1. V Barvah. ,\ovu Gorica SOČA (N. Gorica): «Ljubim svojo ženo*, ameriški barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA: »Groza v ženskem zavodu*, španski barvni fUm — ob 18.30 in 20.30. RENČE: »Pozabljeni revolveraš*. a-meriški barvni fUm — ob 20. DESKLE: »Naši rojaki*, ameriški film - ob 20. ŠEMPAS: Danes zaprto. KANAL: Danes zaprto. PRVACINA: Danes zaprto. Dežurna lekarna v Gorici Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italija 10, tel. 25-76. Dežurna lekarna v Tržiču Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna dr. Rismondo, UUca Toti 52, tel. 72-701. Razstave V telovadnici slovenske nižje gimnazije v Ulici Randaccio je odprta do četrtka ves dan razstava risb in drugih umetniških del učenk in učencev te šole. Dijaštvo vabi starše in vse sorodnike, da si razstavo ogledajo. V galeriji «11 Torchio* v Ulici Ma- Prepeljali so ga v goriško bolniš- j meli je odprta razstava goriškega silnico, kjer so ga sprejeli s prog- karja Demetrija Ceja, ki sedaj šivi nozo 40 dni. lin dela v Trstu. PROF. TONE PENKO: Tržaški dnevnik dveh botanikov iz 1.1816 Ponovno v Trstu - Javor tudi pri Sv. Ivanu - Bogati travniki med Bazovico in Lipico - Ponovno na Kontovel 16. 20. april. Veter je bil zelo slab in je slabotno potiskal našo ladjo proti Trstu. Ko smo se zjutraj zbudili, smo bili šele ob Novem gradu. Mimo Umaga smo bili opoldan. Ob Savudriji je začel pihati ugoden veter, ki nas je prej kot v eni uri spravil pred Trst. Zopet so se začele v zraku sape mešati in smo porabili skoro več časa, da smo pristali, kot pa od Savudrije do Trsta. Komaj smo stopili na suho, pa se je spet ulilo in lilo in lilo je, kot iz škafa. Bil sem srečen, presrečen, ko sem bil zopet doma v Bošketu. Tu je vse v redu. Kras je ozelenel, še bo prijetno. 22. april. Včeraj sva ves dan garala. Urejala, pripravljala in spravljala sva cvetlice, ki sem jih prinesel iz Istre. Bile so še sveže. Neizpodbiten dokaz, da je treba nabrane cvetlice hraniti v pločevinasti škatli. Danes sva šla na Kontovel, toda ne več po cesti med zidovi. Pri novem lazaretu sva zavila k morju. Ponoči je divjal silovit vihar in na bregu je bilo čudo rastlinja, ki ga je zmetalo na obalo razburkano morje. Hribi ob morju so tod ponekod tako strmi, da se ne da po njih navzgor, zato pa tudi niso zasajeni s trto. Nabirala sva po obali cvetlice in se tu dolgo zamudila. Od spodaj sva nekje zagledala čudovit rdeč cvet. Ugibala sva, kaj bi utegnilo biti. Nič ni pomagalo, z mujo sva se dokopala do lepotice in ugotovila, da je grahovec. Malo sva še okoli grahovca pobrskala za žuželkami. Zagledala nas je kmečka ženska, mislila je neki, da iščeva pot, pa je pokazala proti bližnjemu griču z besedami «buona stra-ta». Šla sva po tej buona strata, našla sva, kar sva iskala, razkošje čudovitih, prekrasnih cvetlic, med njimi jajčastolistni golšec, ki je bil krona uspeha današnjega dne. 24. april. Včeraj sva ves dan delala doma. Danes sva pa po že znani buona strata odhitela naravnost po jajčastnolistni golšec. Koliko rastlin in kakšnih rastlin! Sedaj je menda čas tiste prave tržaške pomladi. Dan nama je prekratek. Na povratku sva imela smolo. Ko sva ruvala iz zemlje neke zanimive cvetlice, je prišel možak in naju nagnal po strmini navzdol. To je bila pa strma pot. Podila sva se midva navzdol, z nama se je valilo kamenje, manjše in večje, za nama je frčalo kamenje. Padala sva in se pobirala. Opazovalo naju je nekaj deklic in deklin, sijajno so se zabavale, ob vsakem padcu so se od srca do solz nasmejale. 26. april. Včeraj sva zopet ves dan delala doma. Ko sta se gospod Brandenburg in Gerop vračala z izleta iz Lipice, sta se ustavila v Bošketu in nama povedala, da sta našla v neki vrtači cvete belega narcisa — bedenice. Danes sva še na vse zgodaj odhitela v Lipico, že na planoti sva zagledala cvetoče bedenice. Nisva se mudila ob njih, šla sva kar naprej v Lipico. Tiste travnike od Bazovice do Lipice so krasile prelepe modre jagodaste hrušice, celo tisto kamnito morje ni bilo več tako pusto in žalostno, saj so med kamenjem poganjali in cveteli pritlični peteroprstniki.. V gozdu je res cvetelo nekaj belih bedenic. ,,T , v Na poti domov sva v vasi Sv. Ivan odkrila prav tak javor x rdečimi mačicami, kot sva ga oni dan šla gledat v Devin. 27. april. šla sva k Sv. Ivanu po javorjeve cvete. Splezala sva na drevo, nabrala si vej in cvetov, kolikor sva mislila, da bo nama zadostovalo. Medtem je od nekod prineslo kmeta, molče naju je opazoval, ko pa sva končno prilezla na tla, nama je povedal, da je javor njegov. Hujših posledic ni bilo. šla sva v mesto. Med potjo sva po vrtovih zapazila vse polno cvetočih jesenov. Otroci so lomili cvetoče veje in jih nosili domov. Kot je pri nas navada, da damo v posode z vodo veje cvetočih majnic, tako dajo tu v vodo na okna cvetje jesena. Pa to naju ni še tako ganilo. Bolj naju je zagrabilo, ko sem nekje zapazil skupino cvetočih dreves, prav isti javor, ki sem ga z žalostjo gledal z ladje, ko sem se vozil iz Poreča v Pulj. Torej tudi tu si in še vedno bujno cveteš kljub hudi pripeki. V mestu sva hitro opravila in nazaj grede sva si nabrala cvetja neznanega javorja. Ne veva, kaj je z nama. Nič nama ne gre izpod rok, da bi določila oba neznana javorja. Pravi odgovor, s katerim javorom imava opravka, bi dal končno šele plod, tega pa sedaj še ni, ko drevo šele cvete. 29. april. Zopet sva šla na Kontovel. Kar v enem izmed prvih vinogradov sva našla orjaško železno kačico. Bilo jih je mnogo. Zelo močno je zaudarjala, enemu od naju se je zdelo, da po fosforju, drugemu pa po kadeči se dušikovi kislini. Brž ko se je dotakneš, izpusti neki sok, da je namah vsa koža, kjer je sok prijel, rumena. Nog pa ima toliko, da jih tam nikakor nisva mogle prešteti. Jih bova že doma. Potem sva našla zelo redkega hrošča. Toda smola, nekdo je pred nama stopil nanj in ga zmečkal. Saj bi se na neznanca jezila, toda kaj pomaga, saj ni vedel kakšne križe in težave bova imela, ko ga bova popravljala in «flikala», da bo tak, da ga bo mogoče postaviti v znanstveno zbirko. Dve rastlini nas mučita. Obe sta v najlepšem cvetju. Ena od teh dveh je hrast, pa se ne moreva odločiti, ali je cer ali je puhast hrast. Druga rastlina Je grm z rdečimi listi. Misliva, da je ruj. Tudi jesenov je obilo. Koliko žuželk se drži po njih cvetih. 30. april. Danes je prišel oesar v Trst. Pripravili so slovesnosti in časten sprejem. Po mestu se tare ljudi, ki hočejo videti cesarja. Midva pa sva ostala doma pri svojih rožicah in žuželkah. Popoldne sva šla v najbližjo vas Sv. Ivan. Zavila sva na desno k žadu, iz katerega teče izvirna voda. Ob tistem zidu se na levi vije pot navzgor skozi vinograde, potem še višje v kostanjev gozd in nato se izgubi na Kras. V kostanjevem gozdu je nekaj lepih kostanjevih dreves. Tržačani nič ne vedo, da je kostanj pri njih domačin samorastnik. Tržačan si na cesti pri kostanjarju kupi pečen kostanj in ga ne briga, od kod je kostanj, ki ga po mestu pečejo. Okolica Sv. Ivana je domovina prelestnih cvetlic. 2. maja. Kakor za mnoge druge kraje, Je tudi za Trst prvi maj dan veselja. To je praznik pomladi. Tržačani praznujejo prvi maj v Bošketu. Ker midva prav v Bošketu, in to še v gostišču, kjer se ljudje zbirajo, stanujeva, sva imela res izredno priložnost, da sva bila pri vsem praznovanju ves čas zraven, že ob prvi zori se vale procesije ljudi proti Bošketu in zgodaj zjutraj je tu že vse živo. Večina tu zajtrkuje. Igralo je več godb, vse je bilo veselo, odlične volje, ljudje so se sprehajali, srečavali znance. Ljudje lomijo hrastove mladike in nosijo domov za spomin na veselo prvomajsko doživetje. Trst je trgovsko mesto, njegovo življenje je odvisno od trgovine, trgovskega poslovanja. Trgovine, trgovska podjetja začno delo ob osmih. Ljudje so hiteli, so se vračali na delo, da bodo ob pravem času na delovnih mestih. V času, ko se Je v mestu začelo delo, je bilo tu že ozpet vse tiho in mimo. Najin gospodar gostilničar in kavamar nama je povedal, da je v tem kratkem času prodal 800 skodelic kave. V cesarskem spremstvu je tudi dvomi vrtnar gospod Antoni. Ta se je zanimal za ljudi, Id se v Trstu spoznajo na ra-stlinstvo Trsta in okolice. Ker takih v Trstu, kot kaže ni, so mu svetovali, naj se obme na naju. Tako sva se midva seznanila z gospodom dvomim vrtnarjem. Zmenili smo se in danes smo šli na ogled v Zavije. (Nadaljevanje sledi) Pročelje Baragovega doma v Ricmanjih, ki so ga v nedeljo svečano otvorili SPLOŠEN POJAV V EVROPI Izumiranje štorkelj posledica civilizacije Najbolj uničuje te simpatične ptice krčenje močvirij, okuževanje prirode in pa širjenje elektrovodov WILHELMSHAFEN, 12. - V Zahodni Nemčiji je štorkelj vedno manj. Po podatkih, ki jih je zbral direktor ornitološkega zavoda v Wilhelmshafnu, Friedrich Goethe, so v začetku letošnje pomladi našteli v vsej Zahodni Nemčiji le 1918 parov štorkelj, ki so se po zimskem obdobju ponovno vrnile iz svojih prezimovališč v Severni Afriki in Indiji, v Zahodno Nemčijo. Pred sedmimi leti so jih v Zahodni Nemčiji našteli 2.418 parov, v začetku tega stoletja pa jih je bilo samo na Saškem kar 4.500 parov. Izginevanje ali če hočemo izumiranje štorkelj ni le zahodno-namški problem, pač pa postaja to problem vse Evrope oziroma vsega razvitega sveta. In pri tem bi ne mogli očitati človeku, da štorklja izumira zato, ker bi jo on uničeval kot lovec. Razlogi izumiranja te lepe ptice so drugje. Glavni razlog je vedno ve- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii NOVO NA SLOVENSKEM KNJIŽNEM TRGU Leksikonska knjiga o športu orje ledino na Slovenskem V 58 poglavjih obravnava prav toliko športnih zvrsti, med katerimi so nekatere pri nas še neznane ali komaj v povojih V slovenščini doslej nismo i-meli knjige, ki bi govorila o športu oziroma njega posameznih panog. Zdaj, ko smo dobili na trg prvo od obeh napovedanih knjig o športu, bogato ilustrirano in obsežno publikacijo leksikalnega formata, šele vidimo, kaj smo pogrešali in česa nismo imeli. Zagrebška založba Mladost se je odločila, da začne izdajati posebno knjižno zbirko Knjige znanja, ki bodo v enciklopedični o-bliki obravnavale posamezne znanstvene panoge, v poljubni in enostavni obliki. Tako naj bi bile knjige iz zbirke Knjige znanja namenjene izobraževanju najširšega kroga ljudi. Kot prva izdaja v tej zbirki naj bd izšli dve knjigi posvečeni športu. Prva knjiga je že izšla. Državna založba Slovenije pa je poskrbela za slovensko izdajo te knjige. Tako imamo pred seboj prvo knjigo v slovenščini, ki je posvečena športu. Seveda bi bilo napačno meniti, da doslej knjig, ki bi govorile v posameznih športnih panogah sploh nismo poznali. V slovenščini imamo sicer skromno, a vendarle omembe vredno literaturo o športu. Nimamo pa knjige, ki bi predstavljala neki leksikon o športu. To pa nova publikacija z naslovom KNJIGA O ŠPORTU predstavlja. Za predgovorom in prvimi poglavji, ki govore o razvoju telesne kulture in športa, o potrebi gibanja, sredstvih za telesno vzgojo, njenem pouku, se zvrsti 58 poglavij, od katerih vsako je posvečeno posamezni športni panogi. Tako najdemo poglavja, ki govore o znanih športih, pa tudi taka, ki govore o športih, ki jih pri nas ne gojimo ali sploh ne poznamo. O telovadbi, atletiki, hokeju, nogometu, košarki, haze-ni, keglanju, odbojki, strelstvu, rokoborbi, sabljanju, smučanju na vodi, več ali manj vsi tisti, ki se za šport zanimajo, že nekaj vedo. Manj pa je znan šport raf-fball, moštvena igra z žogo, ali lacrosse, igra s palica/mi in žogo, podobna hokeju na travi. V knjigi je n.pr. tudi poglavje o sqnashu, igri z žogo in teniškim loparjem v zaprtem prostoru, pa o jadranju na ledu, česar doslej pri nas nismo poznali. Sicer pa vsako poglavje daje zgodovinske podatke o razvoju posamezne-športne panoge, daje nato podatke o pravilih igre, prikazuje pa tudi razvoj te športne panoge v svetu in doma. Vsako poglavje je bogato ilustrirano s čmobelimi in barvnimi fotografijami ter risbami, tako da daje resnično vse, kar naj bi amater vedel o določeni športni panogi. Gre torej za zanimivo in koristno knjigo, ki bogati naše znanje. Izdajo bo zaključila druga knjiga, ki bo govorila še o nekaterih športih Posamezna poglavja Knjige o športu so napisali znani hrvatski športni delavci, v slovenščino pa je knjigo prevedla Jelica Vazzaz. Imenitna in moderna kuharska knjiga Prvi kuhar sveta je naziv, ki si ga je pridobil Henri Paul Pellaprat, (umrl je leta 1949 star 80 let), mojster kulinarstva in profesor kuharske šole v Parizu. Prva izdaja njegove kuharske knjige je izšla leta 1935 in kuharski strokovnjaki so jo priznali za reprezentativno delo kuharske u-metnosti. Priznanje, ki ga je Pellaprat dobil ob tej knjigi mu je odprlo pot v svet in mu prineslo svetoven sloves. Knjiga, ki je izšla pod naslovom MODERNA FRANCOSKA IN MEDNARODNA KUHARSKA UMETNOST pa seveda gurmanskim Francozom še lUiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiimuiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiniiitiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiii ZDRAVNIŠKI KOTIČEK | Sladkor - zanesljivo zdravilo proti hlipanja ni bila zadosti. Zato je francoski založnik pred leti naprosil sodelavce in učence Pellaprata, da so kuharsko knjigo dopolnili in štirideset strokovnjakov je to res storilo. Tako imamo Pellapratovo dopolnjeno, najimenitnejšo kuharsko knjigo. To pa je Državna založba Slovenije zdaj izdala tudi v slovenskem prevodu, pri katerem je sodelovalo več domačih strokovnjakov, za posebno redakcijo pa je skrb imel (imela?) J. Žagar. Tako imamo pred seboj knjigo z naslovom: VELIKI PELLAPRAT in podnaslovom: Modema francoska in mednarodna kuharska umetnost. Knjiga velikega formata ima skoraj 800 strani, prinaša 3000 receptov, ki jih dopolnjuje 284 barvnih slik in 138 čmobelih fotografij, ki ponazarjajo razna kuhinjska dela. Sl. Ru. čji napredek človeštva, seveda bolj civilizacijski kot kulturni. Štorklja je bolj vodna ptica in najraje se hrani z žabami, ki so za štorkljo prava poslastica. Toda močvirij in stoječih voda nasploh je vedno manj, ker razna močvirja vedno manj, kolikor pa jih ne izsušijo, odvajajo vanje odplako iz mest in tovarn, tako da postanejo vode jezer in močvirij in tudi rek vedno bolj onesnažene. V teh vodah je žab vedno manj in zato tudi štorklje izumirajo. Drugi moment, ki igra pomembno vlogo pri izumiranju štorkelj, je uporaba raznih sredstev proti mrčesu in drugih «raz-kužil». S temi sredstvi se zastrupijo razne vrste mrčesa, s katerimi se hranijo štorklje. Štorklja sicer nekaj časa vzdrži postopno zastrupljanje, nato pa podleže. Tretji in morda še najhujši element, ki je kriv za naglo i-zumiranje štorkelj, pa so gostejši elektrovodi. Štorklja, kadar je odrasla, ima zelo dolga krila, katerih širina doseže včasih tudi dva metra. Kadar štorklja »pristane* ne nekem električnem vodu ali z njega odleti, se često z enim ali drugim krilom dotakne druge žice in s tem napravi praktično samomor. Fiedrich Goethe pravi, da so doslej našli še največ štorkelj mrtvih zaradi električnega toka kot pa zaradi zastrupitve z insekticidi in drugimi razkužili. V tem ko beležimo te ugotovitve, ki prihajajo iz Zahodne Nemčije, povzemamo iz beograjskega tednika »Ilustrirana politika* vest, da tudi v Vojvodini o-pažajo močno manjšanje števila štorkelj. Tod je bilo nekoč še pred nekaj leti zelo veliko štorkelj, ki so pletle svoja velika gnezda na dimnikih, zvonikih, sušilnicah koruze, koder koli pač na nekem bolj vzvišenem prostoru, seveda v bližini domov ali na domovih samih. V zadnjem času pa je teh simpatičnih ptic vedno manj in nekateri trdijo, da je glavni razlog v regulaciji vodnih razmer predvsem v prekopu Donava - Tisa - Donava. Ta pre -kop je namreč »vsrkal* vodo raznih močvirnih predlogov in štorklje nimajo več na razpolago hrane, ki so jo imele nekoč. Tudi v Prekmurju, kjer je bilo nekoč v vaseh ob Muri zelo veliko štorkelj, jih zadnja leta o-pažajo vedno manj'. Tu sicer ni prišlo do melioracijskih del na Muri, dejstvo pa je. da iz leta v leto ostane kako gnezdo prazno, ker se par štorkelj ni vrnil več na svoj dom. •uiiiiittiiiiiuiiiiiMiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiniiiiifiiimiiiiiimiiimiimiiitiititniii NA FILMSKIH PLATNIH FILMI NA ITALIJANSKI TV Luigi Comencini: * slabo končati. Več sreče nih zadevah. LJl®1 ........ jju- predlog. bežen. ,u„ STRELEC (od 23.11. d? ^ jih interesu vaših postav je> čimprej opravite, ker vam postanejo nevarni. Spon skem KOZOROG nejo nevarni. opo*1 ZOROG (od 21.12. do PRIMORSKI dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 13. junija 1972 ZAKLJUČENA 55. KOLESARSKA DIRKA PO ITALIJI Merckx osvojil že tretji «Eiro» Italijani popolnoma razočarali Napad Špancev ni uspel ■ Najboljši Italijan Panizza na 5. mestu MILAN, 12. — V nedeljo se je v JManu zaključil 55. «Giro dTtalia*. “Oagal je veliki favorit te dirke, *©jec Eddy Merckx, ki je branil S?8 tnajico celih štirinajst dni. ^gov glavni nasprotnik je bil jJJgjtec Fuente, ki se je izkazal ®Wvsem na vzponih. Ker pa je Jrjjpo ravnini in v etapah na kro-rr>eter precej slabo, se je moral jP^edati misli na boljšo uvrsti-Nasedel je sicer drugo mesto, s«® °d zmagovalca ga loči kar kar ni ravno malo. Proti od j/11611111 belgijskemu kolesarju se Zoperstavil le v gorah, kjer ga jj, Takrat spravil celo v težave, pa mu ni uspelo, da bi res-jjfcogrožal prvo mesto. Bolj kot ^teja in Špancev sploh, se je • Jfccetku dirke Merckx bal itali-vozačev, ki pa so popol-odpovedali in razočarali. Naj-i'e bil Panizza s svojim petim jj**®3. česar pa ne smemo jema-J****k>, saj ta kolesar ni zrno-3.118 bi večkrat ponovil tako iw°' men'° moramo vzeti rovsem kolesarja kot je Gimondi , te ze večkrat dokazal, da spada sam vrh svetovne elite. Letos .bil zmožen napraviti kaj pa-j®eJsega. Nekajkrat se je uvrstil ju- t"11®0 mesto, poskušal je napalm, 'Lrc^xa v etapah na kronome- i. ’. Joar pa mu ni nikdar uspelo “ povsod odpovedal. popolnoma upravičeno lahko reče-,^a niso predstavljali italijan-, ^kolesarji na letošnjem «Girus nevarnosti. Nekateri so bi-- sključeni zaradi prepoznega pri-na cilj, drugi pa ker so se IZIDI J^escia — Ternana ptania — Foggia — Genoa jtlvorno — Reggina JJ°dena — Arezzo %nza - Arezzo pfno — Novara j^crsno — Cesena r®mgia — Taranto “°rt'ento — Reggina LESTVICA 37. KOLA in Temama Jerino Como „ Sgiana in Perugia 1:0 0:0 2:0 0:0 1:1 1:1 1:0 2:0 1:0 2:0 48 47 ,46 43 41 39 36 35 33 29 « 28 ij^orno 25 JJfrrento 24 Vodena 22 PRIHODNJE KOLO £®ena — Arezzo; Reggina — pgtania; Reggiana — Como; J-mgia — Genoa; Bari — La-Taranto — Livorno; Foggia ^ Mod ena; Brescia — Monza; *rnana — Novara in Sorren-10 ~~ Palermo. '"""‘»m Catania, Foggia in k Genoa tfcscia in Novara taranto fkggtna raje pustili vleči od avtomobilov, kot pa da bi sami pritiskali na pedale. Bili so le senca tistega, kar je bilo nekdaj italijansko kolesarstvo, ki je v Evropi mnogo pomenilo ter povzročalo preglavice vsem nasprotnikom. Pri tem se kar samo pojavi vprašanje: če jim je tako malo uspelo na domači dirki, kjer so imeli razne ugodnosti, kaj bodo šele napravili na mednarodnih tekmovanjih, kjer bodo imeli kot nasprotnike vso elito tujih vozačev? Pri tem mislimo predvsem na «Tour de France» in pa na svetovno prvenstvo. Na vsak način pa Merckx ni zmagal, ker so bili italijanski kolesarji šibki, pač pa zato, ker je trenutno res najboljši kolesar. Sedaj ga čaka še dirka po Franciji, kjer bo konkurenca nekoliko hujša, predvsem pa bo moral računati še na enega Španca, na Ocano, ki ima z njim odprte račune od lanskega leta. V zadnji etapi letošnjega «Gira» je zmagal v sprintu Italijan Paoli-ni, ki pa ni z ničemer spremenil končne lestvice, ki izgleda takole’ 1. Merckx (Bel.) 103.04’04” 2. Fuente (šp.) 5'30” zaostanka 3. Galdos (šp.) 10’39” 4. Lopez Cairil (šp.) 11’17” 5. Panizza (It.) i3’oo” 6. Pettersson G. (šve.) 13’02” 7. De Vlaeminck (Bel.) 13’52” 8. Gimondi (It.) 14’05” 9. Lasa (šp.) 14’19” 10. Lazcano (šp.) 17’42” 11. Ritter (Dan.) 18’23” 12. Schiavon (It.) 18’24” 13. Bergamo (It.) 19’42” 14. Pesarrodona (šp.) 21’05” 15. Houbrechts (Bel.) 23’37” AVTOMOBILIZEM LE MANS, 12. — Nova smrt na avtomobilskih stezah. Tokrat se je smrtno ponesrečil Šved Joachim Bonnier na 24-umi dirki v Le Man-su, kjer je prvo mesto pripadlo Pescarolu in Hillu na avtomobilu matra - simca. Odlično se je uvrstil Salobir v vožnji s prikolicami, saj je zasedel drugo mesto, takoj za Nemcema Schauzu - Kalauch. Dosežena sta bila dva nova kategorijska rekorda (50 in 250 ccm), ni pa padel rekord proge, ki pripada že drugo leto Novozelandcu Molloyu. OD VOJK A MLADINSKE IGRE Šesterka Brežank v Vidmu ni uspela Na medpokrajinskem finalu mladinskih iger v Vidmu v ženski odbojki mlade Brežanke v nedeljo niso uspele. V kvalifikacijah jih je premagal Treviso z 2:1 m jim tako preprečil napredovanje v finalni turnir. O nastopu Brežank bomo obširneje poročali jutri Jlffcil A mg+W' . ODBOJKA Drevi v Novi Gorici Dom proti Meblu Po odigranem turnirju «M. Marti-nuzzi» se za domovce letošnja športna sezona še ni zaključila. Drevi bodo namreč odigrali prijateljsko srečanje v Novi Gorici proti tamkajšnji šesterici Mebla. Prvo srečanje je bilo v Gorici in so zmagali domovci z rezultatom 3:1, danes pa bodo vrnili Novogoričanom prijateljski obisk. Tekma sodi v okvir priprav za nadaljnje nastope domovcev ob koncu meseca. Najbližji nastop domovcev bo sodelovanje na turnirju «P. Špacapan*, ki bi se moral pričeti že ta teden v Gorici. Današnja tekma bi morala do-movcem koristiti ker bo na prostem, kot bodo tudi tekme turnirja «špacapan». Domovci so letos odigrali samo eno srečanje na odprtem in na taka igrišča niso najbolj navajeni. Današnja tekma Meblo — Dom bo na odprtem igrišču pred tovarno Meblo v Novi Gorici s pričetkom ob 19. uri. Vsi igralci Doma, ki so bili sklicani za to tekmo se bodo morali zbrati pred klubom «S. Gregorčič* (K. Verdi 13, Gorica) ob 18.15 za skupni odhod v Novo Gorico. IK NA ŽENSKEM ODBOJKARSKEM TURNIRJU ZA TROFEJO INTER 1904 B0R0VKE V FINALU PREMAGALE PRESENETLJIVO ŠESTERKO SLOGE 3. mesto si je zagotovila OMA, 4. pa Kontovel Ženski odbojkarski turnir za prvo trofejo športnega krožka Inter 1904 je odlično uspel. Takih športnih prireditev si še želimo. V treh dneh je na igriščih v Bazovici, Nabrežini in na Opčinah merilo moči osem šesteric, ki so s prikazano igro povsem zadovoljile, nekatere pa celo prijetno presenetile. Vse tekme si je ogledalo precej gledalcev, za sklepna nastopa na Opčinah pa lahko rečemo, da ob robu odbojkarskih igrišč le poredkoma vidimo toliko privržencev te športne igre. Organizator je poskrbel tudj za kulturni spored, od pevskih zborov, godbe na pihala in priložnostnih govorov. Slovenske šesterice, ki so to pot številčno prednjačile v razmerju 5:3, so izrazito izstopale tudi s kakovostjo. Med štirimi ekipami na končni lestvici so kar tri slovenske. Prvo mesto je zasluženo osvojila šesterka Bora, ki je v odločil- KAJAKASTVO TACEN, 12. — Dvajseto mednarodno tekmovanje v slalomu s kajaki in kanuji na divjih tacenskih vodah se je končalo z zmagami jugoslovanskih tekmovalcev. Letos je bila konkurenca nekoliko " slabša. Edini, ki se je zoperstavil domačim kanuistom, je bil Kanadčan Bill Grifit, ki se je v’ enosedfeSnih kanujih uvrstil na drugo mesto. Med kajakaši je bil najboljši Ibra-himovič, med enosedežnimi kanuji Prelovšek, v tekmovanju dvosedežnih kanujev pa sta se na prvo mesto uvrstila Andrejašič in Guzelj. MOTOCIKLIZEM ŠKOFJA LOKA, 12. — V Škofji Loki je bilo v nedeljo 23. mednarodno motociklistično tekmovanje, katerega so se udeležili tekmovalci iz 17 držav. V kategoriji do 50 ccm je zmagal Italijan Boscherini, Jugoslovan Bemetič pa je bil četrti. 'MiiiiiiiiiHiiiNiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiimiiiniiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii fescia - Ternana Foggia > —. Lazio <,Vot"no - Reggina C0(tena - Bari J*°nza - Arezzo S^ara - Como alermo - Cesena tj^ugia . Taranto jriento - Reggiana t^Snano - Pro Vercelli Y?nezia - Savona jj^Jri^gio - Maceratese }? - 74.618.300 Ur ^ - 1.444.200 lir 1. - 1. Black Vel vet 2. Mureilo 1. Berengario 2. Rurik 1. Facoltoso 2. Sesino 1. Gerlando 2. Voltumo 1. Parato 2. Honos 2. Puota KVOTE 12 - 1.193.689 lir 11 - 61.389 Ur 10 — 8.289 Ur 2. - 4. - 5. - 1 X 1 2 2 X 2 1 1 1 2 .........................................„1,1,1,....... NA MOŠKEM ODBOJKARSKEM TURNIRJU V TURJAKU SLOGA PRVA, DOM TRETJI Drugi libertas, četrti Pordenonese - Dobra igra obeh slovenskih ekip Prvo mesto je zasluženo zasedla | jateljskem in športnem vzdušju. Sloga, ki se je tokrat izkazala kot najbolje pripravljena šesterka turnirja. Drugi je bil Libertas iz Turjaka, tretji Dom, četrti pa Pordenonese. Polfinale SLOGA - DOM 2:0 (15:1, 15:9) Igralci Sloge so tokrat zasluženo in prepričljivo premagali domovce, ki so na tem turnirju nastopiU z okrnjeno ekipo in zato Sloga (ojačena s trenerjem Neubauerjem) ni imela težav. PORDENONESE — LIBERTAS 1:2 Pordenonese je daroval tekmo Li-bertasu, potem ko je že vodil v odločilnem setu s 13:8 in si je tako! zapravil vstop v finale. Finale Najbolj zanimivo srečanje celotnega turnirja je bila prav sobotna prva tekma, ki je odločala o tretjem mestu. DOM — G. S. PORDENONESE 2:1 (15:13, 7;15, 16:14) Domovci so v tem srečanju napravili pravo presenečenje, saj so na igrišče stopili z močno okrnjeno postavo. Toda Komel in tovariši so pokazali tako zagrizenost, kakršne še nismo videli, vsaj ne v letošnjem prvenstvu ne. »Pobirali* so čestokrat tudi nemogoče žoge. Pordenonese, čeprav močnejši in tehnično boljši, je zato igral zmedeno in negotovo. Po tej tekmi je bil finale za 1. mesto. SLOGA — LIBERTAS 3:1 (15:10, 16:18, 15:11, 15:9) Sloga je to finalno tekmo za prvo mesto zasluženo osvojila, čeprav so se domačini borili požrtvovalno. V vseh štirih setih so igralci Sloge pokazali premoč; tudi v drugem setu, katerega so izgubiU po »zaslugi* sodnika, ki jih je tik pred koncem oškodoval. Končna lestvica turnirja »Ooppa Mario Martinuzzi*; 1. Sloga (Trst), 2. Libertas (Turjak), 3. Dom (Gorica), 4. Pordenonese (Pordenom). Postave ekip; SLOGA: Neubauer (k), Kralj E., Persinger, Matevljič, Kralj B., Križman, Portelli, Muset. DOM: Komel (k), Pavšič, Mužič, Prinčič, Berdon, Klanjšček, Cotič. PORDENONESE: Pellacami (k), Da Ros, Aramonte, Coral, Bernardi, De Paoli, Berti, Biancolin, Be-nedetto. Po zaključku turnirja so podelili pokale vsem nastopajočim ekipam, prvim trem pa tudi medalje. Nagrajevanju je sledila zakuska v pri- Tumir «M. Martinuzzi* je dobro uspel in je dosegel svoj namen. SD Libertas iz Turjaka zasluži pohvalo za dobro organizacijo. IK MONTERREY, 12. - Kubansko-mehiški boksar Jose Angel Napoles je že sedmič zaporedoma ohranil naslov svetovnega prvaka velter kategorije. S tehničnim k.o. v drugem krogu je premagal izzivalca Pruitta. ATLETIKA BERLIN, 12. — Vzhodna Nemka Ruth Fuchs je dosegla nov svetovni rekord v metu kopja s 65,06 m. Prejšnji rekord je pripadal Poljakinji Gryzieckovi z metom 62.70 m. HAVANJt GRONINGEN, 12. — V mednarodnem plavalnem srečanju Nizozemska — Italija so zmagali nizozemski plavaici s 94:62. Italijani pa so dosegli tri nove rekorde, in sicer Amaldo Cinquetti na 400 m prosto, Mauro Calligaris na 400 m mešano in štafeta na progi 4x200 m prosto. VARŠAVA, 12. — Sovjetska zveza je zmagala v teniškem srečanju za Davisov pokal proti Poljski s 4:1 in se je uvrstila v finale evropske cone. PL A VANJE TRST, 12. — Enajst mladih tržaških plavalcev se bo udeležilo v soboto in nedeljo mednarodnega plavalnega srečanja v Beogradu. V reprezentanci bo sedem deklet ter štirje fantje, rojeni po letu 1958. V ekipi bo tudi Sonja Jazbečeva. ATLETIKA POTSDAM, 12. — Vzhodni Nemec Stefan Junge je preskočil na mednarodnem atletskem tekmovanju 2,23 m, kar ie letošnji najboljši svetovni dosežek v skoku v višino. VIHANJI MELBOURNE, 12. - V Melbournu je v neki nesreči na delu umrl avstralski veslač Brian Denny, ki nem nedeljskem spopadu s Slogo odigrala svojo najboljšo tekmo v tem turnirju. Tržačanke so sicer prišle v finale s pomočjo sreče, ker jim v sobotnem spopadu z OMA ni šlo najbolje od rok, saj jim je uspelo le s skrajnim naporom spremeniti poraz v zmago. Po medli igri v Bazovici, kjer ni mogoče dobro igrati zaradi slabe razsvetljave, pa so se borovke v nedeljo pokazale v popolnoma drugačni luči. FINALE ZA 3. MESTO OMA — Kontovel 2:0 (17:15,15:10) OMA: Sestan, Mengaziol, Cek, Pedicchio, Montanelli, Giurini, Sen, Mioni in Amadea. Kontovel: Zavadlal, Majovski, A. in Z. Starc, Tretjak, Sirk in Bogateč. Sodnik: Schiro; stranski: Conte; zapisnikar:: Zacchigna. Uvrstitev Kontovela na četrto mesto pomeni prijetno presenečenje. Mlade Kontovelčanke, ki so vskočile zadnji trenutek namesto Julie, ki se turnirja ni mogla udeležiti zaradi kvalifikacij, so se ob pomoči izkušene Zavadlalove enakovredno kosale z OMA. Slovenske igralke so bile v prvem in drugem setu stalno v vodstvu, toda v kritičnih in odločilnih trenutkih te prednosti niso znale izkoristiti. Povsem blizu zmage so bile v prvem nizu, ko so zapravile dve set žogi zaporedoma in tako zgubile z minimalno razliko. Dobro je Kontovel igral v drugem delu Njegovo vodstvo z 10:9 se je v enem mahu spremenilo v poraz. Štirim zaporednim napakam je sodnik dosodil še tehnično napako in vsa prizadevanja Zavadlalove so tako splavala do vodi. Slej ko prej pa pomeni četrto mesto za Kontovel odličen uspeh. FINALE ZA 1. MESTO Bor — Sloga 3:1 (15:12,15:8,10:15,15:12) Bor: Rauber, Božič, Kostnapfel, Jevnikar, Pernarčič, Pahor, Hrovatin, Cunja, Prašelj in Bizjak. Sloga: Jelušič, Kralj, Križman-čič, Brass, Ferluga, Milkovič, Bus- illiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiliiiiiillilltliuiiiiiiiiiiiiiuiililliiuullliiiiiiiiiimiiillililliiillllilltiiliiiiiimuiuiiiiiilll bi se moral udeležiti regat na iimpdjskih igrah. ATLETIKA BERGAMO, 12. — V Bergamu bo 18. junija mednarodni ženski atletski miting, na katerem bodo nastopale atletinje iz SZ, Romunije, ČSSR, Nizozemske, Francije, Izraela in Italije. LOKOSTRELSTVO REKA, 12. — Na mednarodnem lokostrelskem turnirju na Reki je najboljši rezultat dosegel Italijan Ferrari, ki je s 1226 toogi postavil nov italijanski rekord Msd Jugoslovani pa je bil s 1034 krogi najuspešnejši Dundič. Id ie zasedel peto mesto. NARASCAJNISKA NOGOMETNA LIGA .iAUUU- JU/J*J« V četrtek Breg v finalu V četrtek. 15. junija bo ob 19. uri pri Sv. Alojziju v Trstu prva finalna tekma naraščajniškega prvenstva med Bregom in S. Gio-vannijem. « • « V prvenstvu začetnikov je v Trstu v nedeljo Breg igral proti Mug-gesani neodločeno 0:0. « « • V mladinskem nogometnem prvenstvu je S. Giovanni premagal Primorje s 5:0. * « * Na nogometnem turnirju ENAL je Križ premagal FRAZ Rocol s 3:0, v prijateljski tekmi pa je Vesna odpravila Križ s 3:0. * * * Na nogometnem turnirju za »Trofejo Dilena*. ki ga organizira Au-risdna, je Olimpija premagala pro-seški Libertas po streljanju enajstmetrovk s 13:12, Libertas S. Mar-co pa je z enakim izidom premagal Aurisino. Obe tekmi sta se ob regularnem času končali z remijem. NOGOMET MILAN, 12. — V nogometnem turnirju za italijanski pokal sta Milan in Inter odpravila svoja torinska tekmeca. Milan je zmagal proti Juventusu z 1:0, Inter pa je odpravil Torino kar s 3:0. V drugi skupini pa je Napoli v zadnjem trenutku izenačil proti Fiorentini z 1:1. RIM, 12. — Italijanska nogometna zveza je sklicala za mednarodni tekmi z Bolgarijo in Romunijo naslednje nogometaše: Cagliari: Albertosi Frorentina: Superchi Inter: Burgnich, Bedin, Boninse-gna in Mazzola Juventus: Anastasi, Capello, Cau sio, Marchetti in Spinosi Milan: Benetti, Bigon, Prati in Rosato Napoli: Zoff Roma: Bet in Santarini Torino: Agroppi in Sala Bologna: Fedele Lazio: Chinaglia ♦ e- * MILAN, 12. — Nogometno sreča nje Lazio — Bologna, veljavno za italijanski pokal, bodo odigrali v sredo. ATLETIKA LONDON, 12. — Vzhodna Nemka Monika Zehrt je izenačila evropski rekord v teku na 400 m s časom 51”7. Ta rezultat je dosegla v okviru troboja med Vel Britanijo, Vzh. Nemciin >*> M ■ - v Londonu. letta, G. in A. Pečar, S. in L. Grgič ter Padovan. Sodnik: Conte; stranski: Schiro; zapisnikar: Zacchigna. Tekma med Borom in Slogo je bila prav gotovo vredna finala. Tržačanke, ki v prvih dveh srečanjih turnirja niso bile preveč zanesljive, so v nedeljo zaigrale umirjeno, koristno in brez vsake treme. Vse so igrale dobro. Per-narčičeva je opravila svojo najboljšo tekmo po dolgi odsotnosti, Hrovatinova koristno kot vedno, Pahorjeva pa še dolgo ni tako dobro podajala. Tudi Jevnikarjeva in Rauberjeva sta v nedeljo pokazali viden napredek. Posebno pohvalo pa to pot zasluži Kostnapf-lova. Ta mlada igralka tako dobro, kot v nedeljo, v svoji kratki odbojkarski karieri še ni igrala. Napravila je nekaj napak, ki jih moramo pripisati zgolj neizkušenosti toda te napake so ob njenih odličnih in zamozavestnih posegih popolnoma zgubijo in je tako pokazala, da je res velik talent. Tudi slogašice so igrale dobro. Trudile so se na vse kriplje, da bi spreobrnile razplet dogodkov, toda vsa prizadevanja Pečarjeve, Kraljeve, Križmančičeve, Grgičeve in tovarišic, niso rodila zaželjenih sadov. Tržačanke so dobro pričele in so bile v prvem setu stalno v vodstvu, katerega so obdržale do 15. točke. Bor je bil v drugem setu v še večji premoči. Vse akcije so bile dobro zasnovane in tudi uspešno zaključene. Sloga ni zmogla zajeziti njihovih napadov in tako je prednost skokovito naraščala. Najprej je bilo 10:1 in kasneje 14:5, do konca je Slogi uspelo izbojevati še tri točke. Po vodstvu Bora z 2:0 pa se Sloga ni vdala. Tretji set je bil izenačen in bila se je enakopravna bitka vse do 10 točk na obeh straneh mreže. Po tem izenačenju so nasprotnice pritisnile in nanizale še pet potrebnih točk za osvojitev niza. V zadnjem delu kakovost igre ni padla. Obe šesterici sta še naprej dobro igrali. V odločilnih posegih so bile »plave* nekoliko bolj prisebne in so tako osvojile dragoceno trofejo. Končni vrstni red je bil naslednji: 1. Bor, 2. Sloga, 3. OMA, 4. Kontovel, 5. Inter, 6. UGSS, 7 Breg, 8: Sokol. Po končanem tekmovanju je sledilo nagrajevanje ob prisotnosti predsednika športnega krožka Inter 1904 Amalda Pittonija in drugih odbornikov, ter predsednika deželne odbojkarske zveze prof. Pipana. Organizator je poskrbel za pokale, medalje, zastavice in tudi rože. Kot zmagovalec turnirja je Bor dobil prvo trofejo Inter 1904, medaljo, cvetje in zastavico organizatorja. Slogi so poklonili za drugo mesto pokal predsedstva deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine ter medalje, zastavico in rože. Za tretje mesto je OMA prejela pokal deželnega sveta Furlanije Julijske krajine in medalje Za osvojitev četrtega mesta je tudi Kontovel dobil pokal in medaljo. Organizator je tudi daroval lične obeske trenerjem sodelujočih šesteric. G. F. Jugoslovanska nogometna prvenstva 1. ZVEZNA LIGA IZIDI ZADNJEGA KOLA Borac — Dinamo 1:0 Sarajevo — Crvena zvezda 2:4 Hajduk — Vardar 1:1 Čelik — Beograd 0:2 Radndčld (N) — Sutjeska 2:0 Sloboda — Velež 0:2 Maribor — Olimpija 3:6 Radnički (K) — Vojvodina 1:2 Partizan — želježničar 0:4 LESTVICA 34. KOLA želježničar 51 Crvena zvezda 49 Beograd 45 Vojvodina 42 Partizan 39 Velež 38 Sloboda 35 Dinamo 32 Olimpija in Hajduk 31 Vardar, Čelik in Borac 30 Radnički (N) 29 Sarajevo in Sutjeska 28 Radnički (K) 24 Maribor 20 2. ZVEZNA LIGA - ZAHOD IZIDI 33. KOLA Mercator — Zadar 0:0 želežničar — Zg. plavi 0:2 Mura — Ljubljana 2:1 Varteks — Karlovac 0:2 Split — Junak 1:1 Trešnjevka — Jedinstva 0:1 Rijeka — Orijent 4:1 Šibenik — Kozara 2:0 Zagreb — Istra 4:3 LESTVICA Rijeka 46 Rudar 45 Zagreb in Šibenik 44 Orijent in Tstra 37 Varteks in Mura 35 Trešnjevka 34 Kozara 33 Karlovac 30 Split, Jedinstvo in Mercator 29 Zg. plavi 28 Junak 24 Ljubljan 23 Želežničar 10 PRIHODNJE (zadnje) KOLO Ljubljana — Železničar; Kozara — Mura; Jedinstvo — Mercator: Karlovac — Zagreb: Istra — Šibenik: Zg. plavi — Rijeka; Orijent — Trešnjevka; Rudar — Split; Junak — Varteks. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA IZIDI 21. KOLA Drava — Nafta 3:1 Branik — Rudar (V) 3:0 Kladivar — Izola 3:1 Koper — Ilirija 0:0 Slivnica — Slavija 1:2 Aluminij — Rudar (T) 0:1 LESTVICA Ilirija in Rudar (T) 32 Drava in Slavija 26 Koper 23 Kladivar 22 Izola 20 Aluminij in Nafta 19 Branik 16 Rudar (V) 14 Slivnica 3 ORVF.STH.A ŠD Primorje in pevski zbor «V. Mirk* vljudno vabita vse vaščane Proseka in Kontovela, da se v sredo, 14. junija, udeležijo sestanka ob 21. uri v Soščevl hiši. Na sestanku bo govor o bližnjem gostovanju Škotov. * * * ŠD Bor sporoča, da bo danes ob 18. uri na stadionu «1. maj* v Trstu trening košarkarjev naraščajnikov. ob 19.30 pa za centre. PRIHODNJE (zadnje) KOLO Nafta Aluminij. Rudar (T) -Slivnica, Slavija Koper, Ilirija - Kladivar, Izola Branik, Rudar (V) - Drava. ZAHODNA CONSKA NOGOMETNA LIGA IZIDI 21. KOLA Vozila — Usnjar 1:0 LTH - Triglav 1:1 Hrastnik — Jesenice 5:4 Tolmin — Piran 1:2 Litija — Zagorje 4:1 Adria — Primorje 1:3 LESTVICA Triglav in Primorje 32 Litija 31 Vozila 28 Zagorje 19 Piran 18 Adria in LTH 14 Jesenice 13 Tolmin 12 Hrastnik 11 PRIHODNJE (zadnje) KOLO Usnjar - Adria, Primorje . Litija, Zagorje - Tolmin, Piran -Hrastnik, Jesenice - LTH, Triglav Vozila. JU E SVETINA bo. UlANA KNJIGA transcendentna in izven njegovih izkustvenih moči, da bd Jo doumel, se kaže resničnost romana v navidezni celo-sveta, ki pa je celovit v smislu celovitosti sveta, kot Majema in predstavlja avtor. Bralec ima svobodo, da se z tdentiflolra ali pa tudi ne. Gre za to, ah Je pisatelju celovitost grupnih spopadov v dialektiki nasprotij za- jeti tako, da bodo vsi bralci ne glede na njih grupni interes odkrili v romanu tudi resnico sebe in o sebi, ne glede na av tor j a, ki s svojimi stališči in pogledi, s svojim snovanjem u-stvar j a kot človek v svetu svoj lastni svet in s tem svoj o-sebnl odnos do sveta, zgodovine, bivanja, eksistence in smisla eksistence, pa ga hkrati spreminja tudi v odnos vseh do problemov, ki jih obravnava. V tem smislu je roman mogočno integracijsko sredstvo in mobalizator množic za pristen odnos do temeljnih problemov slovenstva in človeštva pa tudi socializma v sedanjosti in prihodnosti, čeprav se stvarna zgodovinska akcija odvija v bližnji preteklosti, s katero nimajo mlajši rodovi slovenske družbe neposredne zveze in jim je ta stvarnost že mitično-bajeslovna preteklost. Črno-bele slikanice prvih povojnih let, enostransko prikazovanje stvarnosti, v kateri se junak osvobodilnega boja prikazuje kot nadčloveško idealno heroično bitje brez notranjih problemov in človeških slabosti, je v mladini priskutilo literaturo s tematiko osvobodilnega boja. Kritično in objektivno pri-zakovanje celotne stvarnosti z vsemi problemi formiranja in preobrazbe preprostih slovenskih ljudi v zavestne borce za zgodovinske cilje slovenstva in socializma je zatorej prvi pogoj, da bo mladini književnost s tematiko osvobodilnega boja in ljudske revolucije dejansko nekaj pomenila in jih kot taka tudi usposabljala za reševanje nalog sedanjosti in prihodnosti. Vzor, ki na dosegljiv, je slab vzor. Tudi v tem smislu le tista besedila, ki so umetniško potentna, sama po sebi ustrezajo temu namenu, čeprav vloga umetnosti nikdar ni bila in ne more biti aktivistična v vsakdanjem pomenu tega pojma. Ko smo omenjali enostranost v prikazovanju osvobodilnega boja, nismo Imeli v mislih besedil, ki takšne oznake ne zaslužijo (Bor, Hace, Kavčič, Kocbek, Kosmač, Kranjec in drugi), pač pa zlasti enostranost v obravnavi takšnih socialno-poliUčnih pojavov, kot so belogardizem, plavogardlzem, četništvo ipd Belogardizem kot družbeno-zgodovinski pojav ima globoke sooialnozgodovinske in idejne korenine v slovenski preteklosti, ki segajo daleč v čas pokristjanjevanja, protireformacije, jan-zenlzma, bledweisovstva pa tja do Luke Jerana, Mahniča, Šu- šteršiča in Korošca, v zgodovino postrerumnovarumskih kato liških ljudskih strank v Evropi, ki naj bi po zahtevi Leona XIII. zajezile zmagoviti pohod socializma in socialne demokracije, pozneje pa komunizma in komunističnih gibanj III. internacionale v Evropi, vse tja do nastanka fašističnih diktatur, v katerih si meščanski razred in izkoriščevalski družbeni sloji podaljšujejo svoj z zgodovinsko-razredno logiko odmerjeni čas, pri čemer pa je, vsaj kar zadeva nas Slovence, najbolj tragično to, da Je združena meščanska klero-fašistična reakcija zavedla v boj zoper koristi lastnega naroda in lastne socdalno-razredne koristi prav tisti del slovenskega naroda, v imenu katerega se je bila prva bitka za socializem, novo družbo in zatiranega človeka. Ta narobe svet, Izražen v slovenski kontrarevoluciji, pravzaprav odkriva utemeljenost in potrebo po revoluciji sami. Boj za Boga, ki so ga bili, tako so rekli, naši zapeljanci, je bil v bistvu boj zoper njihovo lastno samoodtu-jitev, ki se je končala po tragični razčlovečenosti v breznih roških gozdov. Besede župnika Oblaka, ki se noče v imenu krščanske ljubezni razčlovečiti skupaj s svojimi problematičnimi borci za vero, dom in Boga — zvene kot najhujša obtožba Valjhunu: «Ne ubijajte mi ljudi, ker ubijate Boga. Z Bogom pa ubijate sebe, ker pogubljate svoje duše.» Tragična usoda pa je doletela tudi tisti del Slovencev na Štajerskem in Gorenjskem, ki jim je okupator namenil, naj umiro v boju zoper komunistično in brezbožno Rusijo, da bodo prav ti oblastniki, proti katerim se doma bije boj za obstoj slovenskega naroda, laže dosegli svoj namen — izkoreninjenje Slovencev — ta kamen spotike germanskemu navalu s severa na poti k Adriji. V tem ko bo vitalna moč naroda izkrvavela na tujih bojiščih v skladu s slovensko tradicijo prejšnjdh stoletij, bodo nacistični valpti uničili tisto, kar je ostalo doma. Stotine in stotine teh fantov se je v uporu zoper takšno usodo vrnilo nazaj v domače gozdove in se bilo skupaj s starimi in novimi tovariši ali pa zamenjalo padle. Taka je bila tudi avtorjeva usoda. Sedemnajstletnika mobilizirajo v delovno službo, nato pa na silo vtaknejo v vojaško suknjo, da bi v njej prestal vso nečlovečnost pruskega vojaškega drila, toda namesto na rusko fronto se mladenič vrne nazaj v domače gore in uporabi vse kar so ga učili, za uničenje svojih učiteljev. Prav v tem pr* sečišču dveh različnih in v sebi razhajajočih se Hii«™ p* je iskati odgovor na bitno počelo Ukane, prav v tem biografskem dejstvu in takšni osebni usodi je iskati temeljno strukturo u-metniškega dela, Id z razliko od mnogih drugih v resnici obravnava boj dveh svetov z vidika dveh nazorov, dveh namenov in ciljev dveh vojska (belo-plavi izrastki so njih sestavni del) zakaj slovensko domobranstvo je bilo, kot je z dokumenti iz-’ pričano, sestavni del Himmlerjevih SS čet in zato ni povsem na mestu, če govorimo «o boju treh svetov«, čeravno je res da so naši meščansko klerofašistični polijiki imeli za bregom tudi drugačne račune. O teh zakulisnih računih in politikantskih kombinacijah je avtor povedal marsikaj, o čemer se poprečnemu Slovencu do nedavna še sanjalo ni. Prav osebno doživljajska izkušnja, izvirajoča iz dotika z obema svetovoma m posledice, ki iz tega izvirajo, nam lahko služi kot ključ za dešifriranje romana. Zdaj ko smo povedali marsikaj, kar ne sodi v neposredno interpretacijo trilogije, bomo laže razvozljali strukturo umetniškega dela. Fabula ali po domače zgodba kot vezno tkivo — namreč tisto tkivo - ki veže bralca, da vztraja pri branju malone dva tisoč petsto strani, je po zasnovi grandiozna in zapletena hkrati. V romanu ima od sile pomembno funkcijo, ker bd sicer roman tekel mimo nas kot reka brez ladij in mest ob obali. Zgodba v tradicionalnem pomenu izgublja svojo vlogo in postaja v drugem in tretjem delu romana vse manj nosilna vtem ko je funkcija skupinskih junakov čedalje večja. Tako kot zarotniško-špijonska tema iz primarne zarodne zasnove v prvem delu prehaja v drugi plan, se budi fabulativnost podreja objektivno-zgodovinskemu dogajanju; junake-posameznike zamenjajo kolektivne usode vojskujočih se grup, znotraj katerih so nosilci epske akcije le tipični protagonisti v tipičnem o-kolju zgodovinskega dogajanja. (Nadaljevanje Hudi) u Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 47Č Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posa- mezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140,— din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni bank! v Ljubljani 501-3-270/1 cun pri iNaroani Darmi v ujuuiio". «ADIT» - DZS, Ljubljana Grad-Sče 10/11 nad. telefon UM Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200 finančno,- upravni 300, legalni 400, osmrtnice m sožalja 200 ur *Mal' , 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročal v oglasnem oodelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrann »talite on • • Stran 6 13. junija 1972 Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska Z1T • Trst NA STOCKHOLMSKI KONFERENCI Zelo ostra obsodba jedrskih poskusov Spor med razvitimi in nerazvitimi državami o izjavi o človeškem okolju STOCKHOLM, 12. — Posebna ko i krajevnimi policijskimi oblastmi, misija ekološke konference v Stock- Med incidenti je policaj hudo ranil holmu je danes zjutraj izglasovala dokument, ki sta ga predložila Peru in Nova Zelandija, s katerim ie obsodila vse jedrske poskuse, predvsem tiste v atmosferi. Listina predvideva tudi. da se od držav, ki nameravajo kljub temu nadaljevati s svojimi jedrskimi poskusi, zahtevajo ustrezni varnostni ukrepi, ki naj zagotovijo vsaj delno obrambo proti atomski kontaminaciji. Osnutek dokumenta, katerega bo morala odobriti tudi glavna skupščina, sta predložila Peru in Nova Zelandija, dve državi, ki sta najostreje obsodili napovedane francoske jedrske poskuse na nekem atolu v Tihem oceanu. Perujska vlada je celo zagrozila, da bo prekinila diplomatske odnose s Parizom, če bo Francija vztrajala v svojem namenu. Za dokument je glasovalo 48 držav, vzdržalo se je 14 delegatov, proti pa sta glasovali Kitajska in Francija. Pekinški predstavnik je v svojem govoru podčrtal že znano kitajsko stališče in sicer, da Kitajska ne bo nikoli prva uporabila jedrskega orožja, da se pa ne bo tudi odpovedala temu orožju, ker hoče zlomiti monopol dveh velesil. Francoski delegat pa je dejal, da Pariz ne bo upošteval dokumenta, ki bi omejil njegov obrambni načrt, ker ie glasoval proti. Iz dobro obveščenih krogov poročajo. da verjetno predstavniki 114 držav na konferenci v Stockholmu, ne bodo izglasovali ključnega dokumenta te konference in sicer izjavo o človeškem okolju Kaže. da je spor med industrializiranimi in nerazvitimi državami zelo oster Kitajska, ki na konferenci govori v imenu teh držav, je zahtevala, naj posebna komisija ponovno preuči že napisan dokument, o katerem opazovalci trdijo, da je bil zelo skrbno sestavljen. Pekinški predstavnik je v bistvu zahteval, naj v tak dokument vključijo in bolj poudarijo stališča nerazvitih držav. Gre za predlog, da bi morale industrializirane dežele plačati nerazvitim odškodnino za o-nesoaženje. ki so ga povzročile v človeškem okolju. Zelo ostro stališče je zavzel tudi predstavnik ZDA. glede diskusije o posledicah, ki jih je povzročilo na okolje neprestano ameriško bombardiranje v Vietnamu. Spor je nastal že pred dnevi, ko so predstavniki nerazvitih dežel sprožili ta problem. Washingtonski delegat je danes ponovno podčrtal, da noče razpravljati o vietnamskem vprašanju na ekološki konferenci v Stockholmu, češ da ta nima kaj opraviti s krizo v Indokini. mladega demonstranta s strelom iz samokresa. «Chicanosi*, ki so se pred spopadi zbrali v nekem mestnem parku, so danes obtožili policijske sile diskriminacije, in so zahtevali, naj podaljšajo umik odprtja mestnih parkov. Oče Paola Rose prijavil sodni oblasti Gina De Dominicisa BENETKE, 12. — Oče nenormalnega mladeniča Paola Rose, katerega je »razstavil* kipar Gino De Dominicis na beneškem bienalu, je danes prijavil kiparja sodnim oblastem, ker je odvzel nenormalnega človeka staršem. Dogodek, ki bo spraivil kiparja pred sodišče, se je pripetil v četrtek v umetnostni galeriji na beneškem bienalu. Kipar De Dominicis je »razstavita mladega bebca z napisom «soluzione d'immortali-ta». Kiparjevo «delo» je vzbudilo ogorčenje vseh umetniških krogov in tudi sam predsednik republike Leone je ostro obsodil tako početje. Ob koncu zasliševanja je mati nenormalnega Paola izjavila časnikarjem, da se je kipar pojavil na njenem domu v četrtek v spremstvu nekega prijatelja. Vprašal je za dovoljenje, da bi slikal mladega Paola in je dal ženski za plačilo 5.000 lir. «če bi vedeli, da namerava De Dominicis »razstaviti* našega Paola, bi mu ne dali dovo KDO JE STRELJAL PRED FELTRINELLIJEVO SMRTJO? SKRIVNOSTEN ZNAK NA PREČKI NOSILNEGA STEBRA Balistična izvedenca zasebnih strank trdita, da gre za sled, ki jo je pustila svinčenka tik pred eksplozijo, ki je ubila založnika MILAN, 12. — Odvetnik Alberto DalTOra, ki zastopa družino Feltri-nelli v sodni preiskavi o skrivnostni smrti milanskega založnika, je danes zjutraj predložil preiskovalnemu sodni-, ku dr. De Vincenzu vlogo, v kateri zahteva, naj se ugotovi, če je znak, ki sta ga dva zasebna izvedenca izsledila na železni prečki nosilca daljnovoda v Segrateju. sled naboja. Inženir Giulio Piazzesi, ki poučuje tehnično fiziko na milanski univerzi in bivši podčastnik Guido Bizzarri sta namreč dognala, da je na jekleni prečki čuden znak, ki je tipična sled, ki jo pusti krogla ko zadene ob ko- DUNAJ, 12. — Poljski zunanji minister Štefan Olszovvski, je prispel danes na uradni obisk r ’. Dunaj, na povabilo avstrijskega zunanjega ministra Kirchschlagerja, s katerim bo razpravljal o evropski Ijenja niti proti plačilu velikanske varnosti in gospodarskem sodelova- vsote denarja,* je izjavila mati mla-.vinasto ploskev, n ju. I dega bebca. I Prvi, ki je postavil domnevo o na- iiiiiiiiiiimiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiimmiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiit TRAGIČNA POPLAVA V JUŽNI DAKOTI Jez popustil pod silo vode: več sto oseb je utonilo 1.500 ljudi pogrešanih - Ogromna materialna škoda - V mestu Rapid City primanjkuje hrana - Strah pred tifusom Izredno stanje v Santi Pauli RAPID CITY (South Dakota), 12. — Val slabega vremena, ki je zajel nekatere države ZDA je zahteval zelo veliko število človeških žrtev v Južni Dakoti, kjer je v mestecu Rapid City popustil jez. O-bilno deževje zadnjih dni je tako napolnilo bližnjo reko, da je jez popustil pod silo voda in strahovit val visok približno meter in pol in dolg več sto metrov je «zgrmel» na mesto. Reševalne skupine, ki so takoj prihitele na kraj tragedije, so do sedaj izkopale nad 200 trupel iz blata, vendar kaže, da bo obračun še bolj tragičen. Do sedaj oblasti pogrešajo od 500 do 1.500 ljudi. Točni podatki niso še znani, ker je voda izolirala marsikatero vas, do katere reševalne skupine še niso mogle priti. Tudi materialna škoda, ki jo je povzročilo neurje je ogromna. Po prvih podatkih kaže, da bo potrebnih vsaj 100 milijonov dolarjev (60 milijard lir) za obnovitev mesta. Voda je porušila vsaj 300 hiš in več tisoč ljudi je brez strehe. Velikanski val je odplavil tudi nad 2 tisoč avtomobilov. Prve reševalne skupine, ki so prihitele v mesto so pripovedovale, da so najprej opazili kako je voda valila razbitine vozil. Ameriški predsednik Nixon je takoj poslal v Rapid City generala Georgeja Lincolna, ki je predsednik zvezne ustanove za obrambo pred naravnimi katastrofami. Mestnim oblastem je častnik izjavil, da ni še nikoli videl tako tragičnih po-plav. Zdravstvene oblasti v Rapid City se zelo zaskrbljene, ker se bojijo da bo prišlo v mestu do epidemije tifusa. Zato so po radiu priporočile SANTA PAULA (Kalifornija), 12. — Kalifornijske oblasti so proglasile izredno stanje v mestu Santa Paula po spopadih med »chicanosi* (Američani mehiškega porekla) in ....................................................................«i...............................•■»■•<»•..>■»'■•».. prebivalstvu, naj se ne ddtakne trupel, ki so še zakopana v blatu. Včeraj so tudi začeli s sistematičnim cepljenjem prebivalstva. Reševalne skupine so popravile vodovod, vendar voda ni še pitna. V mestu primanjkujeta tudi plin in električna energija. Funkcionarji zveznega zavoda za kmetijstvo so sporočili, da v mestu nujno potrebujejo hrano in obleko. Senator George McGovem, ki je včeraj prispel iz Washingtona in je s helikopterjem preletel deželo, je dejal časnikarjem, da gre za eno največjih naravnih katastrof, ki so se kdai .pripetile v tej državi. Sedemdesetletnik zahteval razporoko od 90-letne soproge CAGLIARI, 12. — Giuseppe Pal-lecchi, 74-letni čebelar, ki živi v majhni vasi Uta v bližini Cagliari-ja, je danes prosil sodno oblast, naj ga razporoči od 90-letne žene Ago stine Intine. Zakonca sta se poročila leta 1931, leta 1944 pa sta se razšla. V svoji prošnji je Pellecchi izjavil, da se hoče poročiti z mlado žensko, ki živi z imjim že 30 let in ki mu je rodila nekaj otrok. Tatovi odnesli pet slik iz beneške cerkve iz Veneta. Neznanci pa so, morda zaradi sile, pozabili dve najpo-membenjši sliki, ki sta bdi razstavljeni v cerkvi, in sicer Carpac-ciovega sv. Janeza Krstnika in Co-neglianovo Mater božjo. Kaže, da so tatovi vdrli v cerkev skozi zakristijo, potem ko so razbili stranska vrata. Karabinjerje, ki so ta koj prihiteli na kraj tatvine, je obvestil župnik Giacomo Cusinato. Kaže, da so agenti med preiskavo odkrili nekaj zanimivih sledov, ven dar do sedaj preiskovalni organi strogo molčijo. Strokovni svet odobril načrt gornji Jadran BENETKE, 12. — Danes ponoči so neznani tatovi odnesli iz cerkve San Felice in Fortunato v Benetkah skupino slik manjših slikarjev LJUBLJANA, 12. — Strokovni svet, v katerem so po trije strokovnjaki iz Hrvatske in Slovenije, je že zadnjič ocenil koordinacijski, regionalni prostorni načrt gornji Jadran, s čimer je ta veliki projekt praktično končan. Obsežno gradivo je zdaj treba samo še natisniti in predložiti v sprejetje obema socialističnima republikama, ki sta s podporo Združenih narodov financirali njegovo izdelavo. Pričakujejo, da bodo vsa dela opravljena do jeseni. Cilj projekta gornji Jadran jc omogočiti čimbolj racionalno izkoriščanja prostora 46 občin od Šibenika do slovenskih Alp, ki je idealen za razvoj turizma, pa tud’ za druge gospodarske veje. Poseben pomen pa mu dajejo tudi velike prometne možnosti. boju, je bil inž. Piazzesi. Njegove domneve je popolnoma potrdil tudi Bizzarri. Izvedenca sta našla sled, ki jo je verjetno povzročila svinčenka, na delu železne prečke, ki je dolga 26 cm in ki je bila blizu točke, kjer je prišlo do eksplozije, ki je ubila založnika Feltrinellija. Poškodovano prečko so skupno z drugima dvema nadomestili uslužbenci milanskega občinskega podjetja za električno energijo. Ostanke prečk pa so karabinjerji izročili izvedencem za balistične poskuse. V svoji vlogi odvetnik DalTOra pravi, da sta omenjena izvedenca zasledila na kosu prečke nosilca v Segrateju znak, ki si ga ne moreta razložiti kot posredno ali neposredno posledico eksplozije, pač pa bi ga po njunem mnenju lahko razložili kot posledico svinčenke, ki je trčila ob prečko in ki je bila izstreljena poševno od spodaj navzgor. «V tem trenutku bi bilo prerano na kakršenkoli način razlagati to novo sled, zato prosim preiskovalnega sodnika, naj skrbno preuči izsledke omenjenih izvedencev, če bi ti izsledki bili resnični, menim, da bi odkrili novo pomembno sled, ki bi lahko privedla do spoznanja resnice o tragični Feltrinellijevi smrti*, piše odvetnik DalTOra v svojem dokumentu. Pravni zastopnik družine Feltrinelli je tudi zahteval od dr. De Vincenza, naj odredi potrebne balistične preizkuse, da izvedenci lahko potrdijo ali zavrnejo mnenje inž. Piazzesija in podčastnika Bizzarrija. «če bi sodnik menil, da je tak balistični poskus potreben, zahtevam, naj ga izvedejo pogojih, ki se kar najbolj približujejo prvotnim. Nato bi morali odkriti kaliber orožja in, če je mogoče, poiskati kroglo v bližini nosilca v Segrateju*, zaključuje odv. DalTOra. V pogovoru s časnikarji je nato pravni zastopnik družine Feltrinelli povedal, da gre za znak jajčaste oblike, ki ima na vrhu majhno grbo in razpoke, kar je po mnenju izvedencev značilno za sled, ki jo pusti svinčenka, ko zadene ob kovinasto ploskev. Odvetnik je tudi dodal, da sta inž. Piazzesi in podčastnik Bizzarri vzela v poštev možnost', da bi bil omenjen znak lahko sled nekega prejšnjega streljanja, po daljšem preučevanju prečke, pa sta izključila to možnost. Prepričana sta, da je bil znak «začrtan» ob istem trenutku, ko je eksplozija razmesarila milanskega založnika. V svoji vlogi je odvetnik DalTOra zahteval tudi, naj sodišče da na razpolago izvedencem zapisnik o preiskavi v vozilu volksvvagen, ki so ga našli v bližini nosilca v Segrateju in gradivo, ki zadeva vse slike in zapisnike o tehničnih pregledih nosilcev v Segrateju in Gaggianu. Pravni zastopnik družbe Feltrinelli je tudi zahteval od sodne oblasti, naj nadaljuje z iskanjem dela železne prečke nosilca v Segrateju, ki je izginil. Sodnik De Vincenzo je v četrtek že odredil tako preiskavo v okolici omenjenega nosilnega stebra. Kazalo je, da so nato našli omenjeni del prečke med dokaznim gradivom, ponovna preiskava pa je dokazala, da ni šlo za isti del. Izvedenci so nato dalj časa iskali omenjeni kos prečke z napravo za odkrivanje kovin, vendar doslej je bilo vse iskanje zaman. TRŽAŠKI DNEVNIK V nedeljo so odprli «Baragov dora» V nedeljo popoldne so ob prisotnosti gostov in velikega števila domačinov, odprli v Ricmanjih novi Baragov dom. V imenu ricmanjske mladine je domačin Enij Kuret pozdravil prisotne, med katerimi smo opazili vicekonzula SFRJ v Trstu Tepav-ca, predstavnika cerkvenih oblasti iz Ljubljane prelata dr. Vilka Fajdiga, škofovskega vikarja dr. Škerlja, dolinskega podžupana Bandija, deželnega in pokrajinskega svetovalca dr. Štoko in inž. Sosiča predsednika domačega PD »Slavec* Sergija Kureta in ŠD «Breg* Marina Pečenika, didaktičnega ravnatelja Škrinjarja in druge. Po blagoslovu, dr. Fajdige, je domači župnik dr. Angel Kosmač imel priložnostni govor, v katerem je orisal lik slovenskega škofa Barage. Pozdrave in čestitke so pri nesli škofovski vikar, podžupan v imenu občinske uprave in predsednik domačega prosvetnega društva «Slavec*. Sledil je kulturni spored. V PRVIH ŠTIRIH MESECIH LETA VEČJI BLAGOVNI PROMET NA SEVERNEM JADRANU V Trstu (z nafto) skoraj 12 milijonov, na Reki nad 3 milijone ton V prvih štirih mesecih letošnjega leta je blagovni promet čez tržaško luko dosegel nekaj nad 11.910.000 ton ter je bil za 5,80/o večji kakor v ustreznem razdobju lanskega leta. Dovoz surove nafte za Čezalpski naftovod in za naftovod Trst — Dunaj, je dal skupno 9.359.000 ton, medtem ko je na industrijski promet (za železarno v Skednju, petrolejske čistilnice in druge industrijske obrate) odpadlo 1.883.000 ton, a na pravi trgovinski promet nekaj čez 675.000 ton blaga. V okviru trgovinskega prometa so se letos v primeri z lanskim letom povečale dobave kosovnega in kontejnerskega blaga, upadel pa je promet z žitom, rudninami, premogom in lesom. lliHiiiiiiilHiiiiiiiiiiiiliiiilllllllliiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiUHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V LJUDSKEM DOMU NA OPČINAH OPENSKI SREDNJEŠOLCI IGRALI «GOZDNE MOŽE» PD Tabor je nagradilo zmagovalce svojega natečaja - Nastop gojenk openske baletne šole Čez Reko so v istem času zabeležili promet 3,021.000 ton blaga, medtem ko je znašala ustrezna PO" stavka lani 1,800.000 ton. Kas vedno je bil dovoz blaga iz cez morja znatno večji od prometa nasprotno smer: prva postavka J namreč dosegla 2,187.000, drug pa 834.000 ton. V vseh pristanišči istrsko-primorskega področja so konca aprila zabeležili skupen P met v višini 3,287.000 ton. Ft-T mesto med temi lukami PnPa. seveda Reki, na drugem n^s je puljsko pristanišče, na tretje pa se nahaja Umag. SNOČI V GLEDALIŠČU ROSSEfO Prijeten glasbeni večer z orkestrom «Musiclub» Sinoči je tržaški krožek «^; club» pripravil za ljubitelje 9 be prijeten večer, ki naj bi a Ijeval tradicijo — podoben v ,■ je istj krožek priredil pred ” meseci in zamisel je žela kar P ca šen uspeh - in nudil tržaškem občinstvu obliko predstave, k* do sedaj nismo bili vajeni. Pod vodstvom prof. Aleksa* Vodopivca, ki je pripravil tui# aranžmane. je orkester Musictu^ V ljudskem domu na Opčinah je bila snoči izredno prisrčna prireditev, ki se je je udeležilo lepo število domačinov. V začetku so se prisotni z enominutnim molkom poklonili spominu tragično preminule Pavle Kramarjeve. Nato je predsednik društva Tabor Rudi Vremec podelil nagrade zmagovalcem natečaja, ki ga le društvo razpisalo med openskimi srednješolci. Knjige so podelili Vinku Kalinu in Tanji Čuk iz tretjega razreda, Nadji Milič, Brunu Škabarju in Marini Milič iz drugega rnz-reda, Nataši Kralj, Evi Zaghi in Davidu Denisi iz prvega razreda. Živa Grudnova, ki je tudi napovedovala, pa je prebrala po eno nalogo iz vsakega razreda. Omenimo naj še, da se je natečaja udeležilo 35 do 40 dijakov. Nato je bila na vrsti Suhadolčanova tridejanka «Gozdni možje*, ki so jo uprizorili openski srednješolci brez sleherne pomoči odraslih članov društva. Fantje so za vse poskrbeli popolnoma sami- od ku lis. do režije itd. Igra je bila de- ležna burnega ploskanja, saj so se vsi zelo dobro odrezali. BiH smo za odrom, medtem ko so mladi umetniki igrali in lahko opazovali kakšna je bila vnema fantov in deklet. Seveda je bilo tudi nekaj treme, vse pa se je dobro izteklo. Opazovali smo tudi, kako so se fantje potrudili, da so pravočasno pripravili sceno za zadnje tri točke sporeda, ko so nastopile mlade gojenke openskega baletnega leča ja, ki ga vodi učiteljica Anica Cah. Dekleta so najprej odplesala ^Trnuljčico* skladatelja Čajkovskega, nakar je Zdenka Hrovatinova z veliko nežnostjo plesala Sošnt-Saensovega «LabodcP>. Zadnja točka na sporedu pa je bil odlomek iz Adamovega baleta «Giselle», ki ga je zopet odplesala skupina gojenk baletne šole z Opčin. • V veliki dvorani Venezian tržaške univerze bo drevi ob 18.30 predaval znani angleški ekonomist Sir Roy Har-iod na temo «Mednarodni denarni sistem*. izvajal lahko glasbo, nekaj 1 in «iazz - simfonično* Pesn «Suite n. 2». katere skladatelj i sam prof. Vodopivec. Nastopalo tudi nekaj pevk in solistof. ^ sično skladbo pa je izvedla dvanajstletna in izredno naaa i pianistka Maria Nice Costantino-V drugem delu sporeda sta. dve točki, ki sta vredni poseu omembe. V spomin na sla.Je. Armstronga so najprej prebran v zijo Evgenija Jevtušenka * ,e. sirongova trobenta». ki ie PoS ,.3f na neumrljivemu «Satchmu*. n ev. je nedvomno najboii nadarjena V ^ k a večera, Fiorella Agliata,. še znano «AI! the time '■* ,rel World*. Agliatijeva je nato ■ spremljave orkestra zapela še rituah posvečen rudarjem, ki gubili življenje v rodezijskem j mogovniku. Kljub izredno barvi pevkinega glasu in njeni sp ^ nosti žal niso znali vsi prisotn niti izvedbe. . . . Jti- Večer je zaključil orkester G 1 večer- ',i-ulini’ hovito izvedbo venčka tržaških « skih pesmi. Vsekakor prijeteng unije OTROCI, ZA VAS1 TRST * 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Pratika; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost književnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 19.10 Iz zgodovine slov. književnosti; 19.20 Za najmlajše; 20.00 Šport; 20.35 Glinka: Ruslan in Ljudmila; 22.50 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Juke box; 16.30 Simf. koncert. KOPER 7.30, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 9.30 20.000 lir za vaš program; 10.10 Glasbena matineja; 12.00 Glasba po željah; 13.30 Glasba iz Romagne; 14.05 Šport; 14.15 Plošče; 15.40 Zabavna glasba; 16.00 Prenos RL; 16.30 Zbori; 17.00 Primorski dnevnik; 17.20 Popevke; 17.40 Naši solisti in ansambli; 18.10 V<»ši pevci; 18.45 Otroški kotiček; 19.00 Slovenska glasba; 19.30 Plošče; 20.30 Prenos RL; 23.15 Orkestri; 24.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14 00, 15.00, 17.00, ’ 20.00, 23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 12.10 Plošče; 13.15 Spored z E. Simonettijem; 14.00 Veselo popoldne; 16.00 Otroški kotiček; 16.20 Za vas mlade; 18.20 Kako in zakaj; 18 55 Sindikalna tribuna; 19.30 Plošče; 20.20 Verdi: Rlgodetto; 22.20 Odhod in prihod- TOREK, 13. JUNIJA 1972 II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 19.30, 22.30, 24.00, Poročila; 7.40 Pojeta R. Fratello in G. Paoli; 8.40 Orkestri; 9.50 Radijska priredba; 10.05 Plošče; 10.35-Telefonski pogovori; 12.40 «Alto gradimento*; 13.50 Kako in zakaj; 14.00 in 15.00 Plošče; 16.00 Draga RAI; 18.15 Plošče; 18.40 Vprašaj; 19.00 Zabavni tečaj francoščine; 2010 Odhod in prihod; 20.50 Plošče; 22.40 Radijska priredba; 23.20 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 It. sodobna glasba; 11.45 Baročni koncert; 12.20 Operni odlomki; 13.00 Medigra; 14.00 Glasba 19. stoletja; 14.30 Plošče; 15.30 Simf. koncert; 17.35 Jazz; 18.45 It. filozofi; 19.15 Vsakovečerni koncert; 20.15 Umetnost dirigiranja; 21.30 Tretji bienale belgijske glasbe. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.00 Mozartov koncert; 9.40 Ital. sodobna glasba; 10.20 Operni odlomki; 11.00 Medigra; 12,30 Stradel-lov portret; 13.30 Trio Ferrare-si - Filippini - Canino; 14.15 Antologija izvajalcev. SLOVENIJA 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00. 15.00, 16.00, 18.00, 19.00, 29.30, 23.00, 24.00 Poro- čila; 9.10 Operna matineja; 10.05 Počitniško popotovanje; 10.20 Z orkestrom Pourcel; 10.40 Slovenske narodne; 11.20 Pri vas doma; 13.10 Ipavčeve skladbe; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Z domačimi ansambli; 15.10 Od melodije do melodije; 16.40 Operni odlomki; 17.00 Vrtiljak; 17.40 V orkestrom Wood, 18.10 Simf. koncert; 19.15 V torek na svidenje; 19.45 Poje E. Viler; 21.00 Prodajalna melodij; 21.30 0’Neill: Elektra naj žaluje; 22.25 Lahka glasba; 23.15 S popevkami po svetu; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Slovenska glasba. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Risanke; 13.30 Dnevnik; 14.00 Tečaj francoščine; 17.00 TV za najmlajše: Velike in majhne povesti; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za otro- ke: Prostor; 18.15 Risanke; 18.45 Nabožna oddaja: 19.15 Kulturna oddaja: Olimpijske igre; 19.45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Detektivka: Eden izmed dveh; 22.00 Tistega dne; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 18.30 Odprta šola; 21.00 Dnevnik; 21.15 Booroerang; 22.15 TV film: Odisejeva skrivnost. JUG. TELEVIZIJA 18.50 I. Bjelišev: Trmasta muca; 19.00 Risanke; 19.15 Obzornik; 19.30 Moški zbor »Lira* iz Kamnika; 20.00 Molekule spomina; 20.20 Potrošniška družba in oblikovalec; 21.00 Dnevnik; 21.35 Sence pozabljenih prednikov - sovjetski film; 23.10 Stari mojstri: Brata Janez in Jurij Šubic; 23.30 Po- KOPRSKA BARVNA TV 20.50 Tečaj francoščine: 21.15 Poročila; 21.30 »Manneringova* -film iz serije »Baron*; 22 20 Škrlatno cesarsko mesto - dokumentaren film o Kitajski. Pisani svet WALT DISNE1A WALT DISNEY, veliki ljubitelj in ljubljenec otrok, vas ponovno vabi na »literarni potep*. Potep, skozi štiri knjige obsegajoč čudoviti svet domišljije, v katerem se boste srečevali z junaki svojih najbolj priljubljenih risanih filmov in pravljic. Obogatili pa boste tudi svoje poznavanje Združenih držav Amerike ob branju prevzemajočih zgodb iz burne ameriške zgodovine. Tudi najmlajši boste z veseljem popasli oči nad edinstvenimi barvnimi posnetki iz narave, ki vam bodo omogočili vsaj bežni vpogled v skrivnostno življenje prebivalcev puščav, pragozdov, savan, morskih globin . .. Zbirka štirih knjig: V DEŽELI DOMIŠLJIJE ZGODBE IZ AMERIKE POVESTI IZ VSEGA SVETA ČUDOVITI ŽIVALSKI SVET obsega več kot 1000 strani in 1200 barvnih ilustracij. Vse štiri knjige so zložene v okusno opremljeni ščitni zbirni škatli. Komplet kupite v UiaHU khiifaitU TRST — Ul. »v. Frančiška 20 — Telefon 61-792 ............................................................. PO SOBOTNI KRVAVI TRAGEDIJI V ŽAVUAH Giordana Savarina so odpustili iz umobolnice po zakonu iz leta 1909 s privoljenjem staršev Izid sodne obdukcije: 7 vbodljajev materi, enega, s katerim je prerezal sapnik, očetu - Poročilo pokrajine o odpustu Savarina iz umobolnice V hiši v Žavljah, kjer se je v soboto popoldne odigrala družinska tragedija, in v njeni okolici, je včeraj vladal mir. Nihče si ni upal na vrt, še manj pa po stopnišču v hišo, kjer je blazni Gior dano Savarin zverinsko umoril najprej svojo mater Caterino in nato še očeta Giovannija. Vse se je odigralo tako hitro, da ni nihče mogel preprečiti tragedije. Sicer so se sosedje šele včeraj oddahnili, ker so bili siti Giordanovih izpadov. Žal je cena njihovega miru visoka: dva mrtva. Večkrat so sosedje opozarjali policijo na Gior-danove izpade, a nihče ni hotel ali mogel poseči. Samo mati in oče bi lahko spravila sina zopet pod strokovno zdravniško oskrbo. Tega pa nista storila. Zakaj? Sta ga toliko ljubila. da sta bila voljna celo pretrpeti vse izpade in fizične napade, ali sta se mogoče bala, ker pač zdravljenje ni ravno poceni, da bi jima, revežema, odvzeli edino kar sta si s trudom in odtegovanjem zgradila: majhno, tesno, a vendar svojo hišo. Resnice ne bomo nikoli izvedeli. Giordana Savarina, ki si je oma deževal roke z materino in očetovo' krvjo, so v umobolnici izolirali in takoj zaslišali. Namestnik državnega pravdnika dr. D’Onofrio, bo imel težko delo, kajti blazneža je tudi ob podpori psihiatrov, težko zaslišati. In Savarin je res blazen. Policijske agente, ki so v soboto pritekli na kraj tragedije, je sprejel z nasmeškom, jim pokazal okrvav ljena svojca in jim skoraj ukazal: »Odnesite te smeti*. Le malo prej se je z zločinskim nožem pognal proti »tem smetem*: najprej nad mater in nato nad očeta Sicer mu je kričal naj se mu ne približuje, toda oče je s cigareto v ustih stopal vseeno po stopnicah proti n lomu. In tudi njemu je že okrvavljen in tudi zlomljen nož, del je namreč po 7 vbodljajih ostal v materinem telesu, zasadil v grlo in mu pre rezal sapnik, tako da se je priletni mož zadušil z lastno krvjo. To je ugotovitev včerajšnje sodne obdukcije. Po tragediji t Žavljah »o se raz- širile razne nekontrolirane govorice o domnevnih odgovornostih pokrajinske umobolnice, oziroma njenega ravnatelja. Ni izključeno, da so te govorice širili povsem dobromisleči ljudje, kakor ne moremo zanikati, da so se jih okoristili prav tisti, ki ne marajo napredne medicine in «odprte umobolnice*, ki je odgovor sodobne omikane družbe srednjeveškim »kačjim jamam* in rešetkam na oknih psihiatričnih bolnišnic. Zato je tržaška pokrajinska uprava povsem umestno objavila tiskovno sporočilo o položaju morilca svojih staršev Giordana Savarina. Savarin je moral v umobolnico trikrat. Prvič (1970) za štiri mesece, nato tri (1970-1971), tretjič pa 40 dni, do 13. februarja 1972. V vseh treh primerih so Savarina odpustili iz bolnišnice na osnovi člena 66 pravilnika, ki je bil izdelan leta 1909, ki določa, da se umsko neuravnovešene osebe lahko odpustijo iz bolnišnic «za poskus*, v primerih, ko je možno zdravljenje v domačem okolju. V tem primeru uprava bolnišnice obvesti državnega pravdnika in oblasti javne varnosti. Drugi primer, ki za Savarina ni prišel v poštev, predvideva čl. 64, se pravi »ozdravitev*. Zakaj to pojasnilo? Predvsem zato, ker bi javnost utegnila misliti, da se »poskusni odpust iz bolnišnice* nanaša na znane teorije dr. Basaglie o eksperimentiranju... V resnici je pravilnik italijanskih umobolnic star več kot 60 let! Savarin je bolehal za pojavi »delirija*. kar so ugotovili leta 1970. V bolnišnici so ga zdravili z zdravili in njegovo stanje se je tolikanj izboljšalo, da so se sami Savarinovi starši vsakokrat strinjali s poskusnim odpustom iz bolnišnice. Tudi letos, ro so Savarina odpustili iz umobolnice, so starši izrazili svoje soglasje. Predpisali so mu, naj še nadalje jemlje zdravila, vendar uprava umobolnice ni mogla nadzorovati, če se je priporočila zares držal. Tako staršem in samemu Savarinu so zdravniki priporočali, naj se oglasi za občasne zdravniške preglede. Tega ni storil. Uprava umobolnice tudi ni prejela ustreznih informacij o Savarinovem obnašanju: ne od staršev, ne od pristojnih oblasti, če bi uprava umobolnice prejel« ustrezno opozorilo, bi ta- koj poseglo specializirano osebje-Savarinovi starši niso posegli. c^\g{0. so se obvezali, da ga bodo na vali in skrbeli zanj. , pa- Zaključek, do katerega prihaja ročilo pokrajine, je sledeči: c upi-bolj jasno je, da potrebuje a ^ niča čimveč »zunanjega* ose™j(J[iKr naj bi skrbelo za bolnike na j. vih, jih nadzorovalo itd. V te j. slu je pokrajina že pred čas«1 pravila ustrezen načrt, ki 8a uresničujejo. Krvav dogodek na Lonjerski cest! Agenti letečega oddelka o re se od včeraj zjutraj uK )y-z ne povsem jasnim primer .grai vavega dogodka, ki se je Jr jjiše okrog 9. ure na številki f • je na Lonjerski cesti. Ob tisti namreč 14-letni Silvio ^an;C°gg-letn) in ” leta je vprašal siarega oct-va, ■- -e Setrvola Zancola, kje je^ Jg0b<>- šel na obisk k stari materi- jjo Luciji Visintin por. Zancola egg je vprašal starega očeta, *° odgovoril, naj gre pogledat ^ V sobi je res zagledal sta. ter, ki je klečala ob postal Vjivie bi molila*. Ko pa je mla®i ne-stopil bliže k noni, je 7'af’e.jn 'f kaj strahotnega. Lucia Vasi bila vsa krvava po prsih- g S roki pa je držala kuhinjski 23 cm dolgim rezilom. Priletna j sko so s taksijem takoj -rezila) in si ga zapičila v Jp-Še prej pa naj bi - takoJLici vil dežurni zdravnik v bol®" amil> zaužila večjo količino U®P e t> tablet. Seveda preiskovale* izključujejo povsem možnosti. F7kateri naj bi se dogodek o^’11,^ V>' gače, kot ao ga svojci L°®£ sintin prikazali preiskovalce’1*