Poštnina plačana v gotovini« Leto LXIVM št. 175 Ljubljana, sreda $. avgusta 19*1 cena Din 1.- Izhaja vsak. dan popoldne, izvzemfii nedelje in praznike. — Inserati do 30 peUt a Din 2—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica ftt. 6 Telefon št. 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg St. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. št. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101. — — Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. PEKLENSKI STROJI Mera je polna — Zverinskim podvigom dunajskega zločinskega gnezda naj napravi avstrijska vlada konec, ako ji je res do dobrega sosedstva — Ukrepe naših oblasti vse odobrava Beograd, 5. avgusta. Vsa javnost je pod vtisom zverinskih atentatov, ki so jih plačani zločinci iz inozemstva izvršili na varnost našega železniškega prometa. Obsojajoč že samo dejstvo, da se še vedno najdejo ljudje, ki skušajo na tak peklenski način škodovati svojemu lastnemu narodu in državi, je vso javnost še bolj ogorčila stra-hopetnost teh prodanih duš, ki si ne upajo nastopiti kot možje, marveč se kot Judeži skrivajo v inozemstvu in od tam pošiljajo peklenske stroje ter tako more nedolžne ljudi, ženske in otroke. Kamorkoli prideš, na ulico, v gostilno, kavarno ali na vlak, povsod slišiš samo besedo najodločnejše obsodbe in zgražanja. Ce bi morda še bil doslej v vsej Jugoslaviji kdo, ki bi ne obsojal početja Paveličeve družbe, se sedaj vsakdo z največjim gnusom odvrača od teh ljudi in človek ne najde dovolj ostrih besed, da bi mogel izraziti gndv vse jugoslo-venske javnosti nad tem početjem. Kdo so te prodane duše in za čegav račun delajo, je dovolj znano. Dovolj je tudi znano, kjer imajo svoje zatočišče. Toda baš poslednji atentat na vlakih je znova pokazal, da bo treba temu toleriranju te zločinske družbe z odločnimi koraki napraviti konec. Naša avstrijska soseda se doslej pač ni imela vzroka pritoževati. Zaradi ljubega miru m dobrega sosedstva je Jugoslavija često zaprla oči in marsikaj mirno prenašala, toda sedaj mora biti tega potrpljenja in popuščanja konec. Ce ni drugače, je treba zaradi teh atentator-skih pošiljk hermetično zapreti mejo proti Avstriji m kmalu bo red in mir. Jugoslaviji tega nihče ne bi mogel zameriti, saj je vsemu sveta znana kot najiskrenejša pobornica miru in prijateljskega sodelovanja z vsemi narodi in državami. Ce pa dobiva na vse to odgovor v obliki atentatov, bomb in peklenskih strojev, potem mora v interesu mednarodne varnosti ukreniti korake, da to preprači. Vsi vagon« s peklenskimi stroji so prišli iz Avstrije. To je mogoče samo na dva načina: Ali avstrijske oblasti to direktno tolerirajo, ali pa z malomarno kontrolo to omogočajo. Saj zemun-ska eksplozija ni bila prva in avstrijskim oblastem je bilo vse to že prej dobro znano. Vedeb so za to, ne da bi ukrenile primernih korakov, da to zločinsko podjetje preprečijo, kar bi zahtevala že sama vest. Avstrijske oblasti so zato dolžne, da vrše nad vagoni, ki vozijo v Jugoslavijo, še posebno ostro kontrolo, ki bi onemogočila vsako vti-hotapljanje eksploziv in celih peklenskih strojev. Da pa je ta kontrola skrajno malomarna, priča dejstvo, da peklenski stroji niso bili v vagone samo položeni, marveč vmontirani, vdelani v naslonjala in v vmesne stene. Za to delo je treba več časa in Č2 bi bilo le malo kontrole, bi bilo kaj takega nemogoče. Za strašno tragedijo, ki se je pripetila pred Zemunom, so odgovorne avstrijske oblasti. Naše oblasti so ukrenile vsa, kar je bilo mogoče, da zagotovijo varnost potnikov in prometa. Da kljub temu niso mogle preprečiti prežalostnega dogodka, pri katerem je izgubilo več nedolžnih ljudi svoje življenje, je pripisovati samo dejstvu, da so mogli zločinci na tujem ozemlju, peklenske stroje tako skriti, da jih ni bilo mogoče odkriti. Vsa naša javnost odobrava ukrep Ohranitev miru je temelj naše politike »Prager Presse« o zunanji politiki Jugoslavije - Prizadevanje za sodelovanje balkanskih držav Praga, 5. avgrusta. d. >Prager Presse« je objavila uvodnik o jugoslavenski zunanji politiki. Pisec pravi med drugim: Osnovna lindja zunanje politike Jugoslavije je bila vedno in je še danes prizadevanje rešiti vsa nesoglasja Ln nesporazume z medsebojnimi koncesijami na osnovi obstoječih pogodb. Kot jamstvo za ohranitev mednarodnega miru smatra Jugoslavija v prvi vrsti Malo antanto in kooperacijo % vsemi ostalimi državami, kd delajo za konsolidacijo prilik, pred vsem pa Društvo narodov. Največje važnosti za ohranitev miru je sodelovanje Jugoslavije s državami Male antante, kajti s tem stopajo te države ia svojega relativno ozkega delokroga na polju medsebojnih interesov na širši teren. V tem pravcu se razvija akcija v glavnem na ohranitev ravnotežja, zajamčenega z mirovnimi pogodbami, ki jih smatra Jugoslavija kot glavni temelj miru. G-lede svojih sosedov smatra Jugoslavija, da obstoja interesna skupnost za vse balkanske narode, dasdravtno teže nekatere balkanske države k Sredozemskemu morju, druge k Dunavu, a tretje k iBs-ej-skemu morju. Ko se bo ustvarilo gospodarsko sodelovanje balkanskih držav ln ko se bodo razvili neovirani medsebojni gospodarski odnos a ji. ne bo težko doseči tudi tesnejšega političnega sodelovanja. Sodelovanje balkanskih držav je zelo velike važnosti, ker predstavlja najboljše jamwtvo za ohrandtev svobode in neodvisnosti balkanskih narodov in obenem najučinkovitejše sredstvo za ohranitev miru na Balkanu in sploh v Evropi. Poleg političnega Ln gospodarskega sodelovanja se Jugoslavija posebno zavzema tudi za poglobitev kulturnega sodelovanja med balkanskimi državami. V to svTho so bili v zadnji dobi organizirani medsebojni poseti gospodarskih in kulturnih krogov In sklenjena Je bila cela vrsta primernih sporazumov. Jugoslavija pa za ohranitev miru tesno sodeluje tudi z velesilami in podpira zlasti v ženevi vsako akcijo, ki služi temu cilju Kot prehod od sodelovanja med balkanskimi narodi k sodelovanj« z ostalimi evropskimi državami je treba smatrati prizadevanje Jugoslavije, zbližati vso agrarne države. Kot izrazito agrarna de> tava je Jugoslavija zelo aktivno sodelovala na konferencah v Sinaji, Varšavi in fcenevn V DiUŠtvu narodov zastopa Jugoslavija vedno naziranje, da je spoštovanje obstoječih mirovnih pogodb ln ostalih mednarodnih obveznosti pod zaščito Društva narodov najboljša garancija za ohranitev miru v Evropi, ker morajo vse države spraviti svoje interese v sklad s splošnimi in ter e*? I ln, ako se pokaže to potrebno, svoje interese tudi podrediti splošnim Interesom. Iz tega razloga Je Jugoslavija sprejela lokarnskl in ženevski pakt, obM-gatno arbitražo in Briandov načrt o Pan-evropi, prepričana, da se morejo samo na ta način odstraniti vse ovire med posameznimi drŽavami tako na kulturnem, kakor na gospodarskem b» političnem polju. Konferenca o industrijski higijeni Važne razprave v mednarodnem uradu za delo za izboljšanje higijene v industrijskih obratih Ženeva, 5. avgusta. AA. Nekaj Članov dopisnega urada za industrijsko higijeno je imelo konferenco v Mednarodnem uradu za delo v Ženevi. Odbor obstoji iz strokovnjakov na tem polju, ki sodelujejo z Mednarodnim uradom za delo pri reševanju vprašanja industrijske medicine. Konference so se udeležili: zastopniki Avstrije dr. Brezina, Velike Britanije Bridge Svdce dr. Christian, Belgije Glibćri, Južne Afrike dr. Irving, Nemčije dr. Kelscb, Holandije Granenburg, Češkoslovaške Levi Italflje dr. Loriga, Francije dr. Martin Gerard ln MiMer, ki so zastopali odbor delodajalcev in delavcev in upravni odbor Mednarodnega urada za delo. Za predsednika dopisnega odbora za industrijsko higijeno je izvo- ljen zastopnik Belgije dr. Gliberi. Nato se je začelo razpravljanje o načrtu, kd ga namerava Mednarodni odbor za delo poslati vladam, da bi potrebno ukrenile za preprečen je tako zvane ogljene infekcije pri predela van ju kosti, rozenine hi kopit Nato so prisotni člani dopisnega odbora za industrijsko higijeno diskutirali o resrrf nevarnosti, ka jo povzroča uporaba emajla na svinčeni bazi, in so ugotovili, da bi bilo najborje, če bi se izdelovanje takega emajla prepovedalo. Nekateri člani so Izrazili svoj dvom glede izvedbe takega načrta, drugi pa so predlagali, naj bi se s tem izvršila anketa. Nekateri so svetovali, naj bi se ta nevarnost odpravila s posebnimi tehničnimi ukrepi železniške uprave, is se vsi inozemski vagoni že na mel Ido&io in vrnejo na* zaj v inozemstvo. Edino na ta način bo mogoče prekrižan nadaljnje račune plačanih zločincev. Vsa naša javnost oblasti pri njihovem prizadevanju podpira, m vsakdo, kdor se vozi z železnico, dela v lastnem interesu, če pazi, da se slične nesreče preprečijo. Avstrijska vlada pa je dolžna, ne samo zaradi dobrih sosednih odnošajev z Jugoslavijo, marveč v interesu svojega lastnega ugleda in v mednarodnem interesu, da končnoveljavno izčisti dunajsko gnezdo plačanih zločincev in jim onemogoči nadaljnjo rovarjenje proti sosedni državi, s katero hoče Avstrija, kakor se poudarja ob vsak] priliki, živeti v dobrih odnošajih. Gradec, 5. avgusta. Generalna direkcija avstrijskih zveznih železnic objavlja, da se bo sestala jutri v Gradcu konferenca zastopnikov avstrijskih in jugoslovenskih državnih žalezndc, na kateri bodo razpravljali o novi ureditvi prometa glede na odlok jugoslovenskih železnic, da inozemski vagoni ne smejo več pasirati jugoslovenskega ozemlja. Dunaj, 5. avguste. AA. V zvazi z eksplozijo peklenskega stroja v brzjo-vlaku Miinchen—Beograd piše »Wie-ner Allgemeine Zertung«, da je vest o tem atentatu povzročila veliko ogorčenje po vsej Jugoslaviji in tudi izven nje. V inozemstvu se je moralo z gotovostjo računati na uspeh zločina. »Die Stunde« pravi: Dokazano je dejstvo, da se je atentat pripravil v inozemstvu. Zato bi morale oblasti že v interesu mednarodne solidarnosti napraviti vse, da dobijo zločince. Smrt poljskega ministra Varšava, 5. avgusta. V starosti 44 let je včeraj umrl zadet od kapi poljski prosvetni in naučni minister dr. Czervvinski. Minister je bil pred 8 dnevi operiran zaradi žolčnih kamnov in je operacija dobro uspela. Pokojni minister je bil eden izmed najpomembnejših aktivnih politikov vladnega bloka. Finančne stiske Hitlerjevcev Berlin, 5. avgusta. Večerna izdaja >Vor-wartsa< poroča, da je narodno - socialistični list v Essenu zašel v finančne težave. Dolguje baje svojim dobaviteljem do pol milijona mark. Kakor se zdi, Hitler nima namena in tudi ne sredstev, da bi pomagal listu na noge. Narodni socialisti iz Po-renja so se zaradi tega obrnili na indu-strijce, da bi se zanimali za nadaljni obstoj lista. Med njimi se je javil s finančno podporo samo veledndustrijalec Thiessen. Obletnica vojne med Anglijo in Nemčijo London, 5. avgusta. Včeraj je bila štirinajsta obletnica, ko je Anglija napovedala Nemčiji vojno. Listi so ob toj priliki objavili slike iz vojne, pri čemer opominjajo javnost, naj se varuje/ da se strahote svetovne vojne ne ponove. »Morning-post« pa pravi, da je prava beda nastala še le po vojni. Japonska proti kantonski Šanxha], 5. avgusta. Japonska vlada je pozvala zunanjega ministra nov; katonske vlade Cena, ki je bi! v politični misiji odposlan v Tokio, naj v 10 dneh zapusti deželo. Zunanji minister je skušal v Tokiu pridobiti japonsko vlado, da bi podprla novo kan tonsko vlado. Japonska vlada je sklep o izgonu utemeljila s tem, da ne dovoljuje vmešavanja v notranje - politične kitajske zadeve. Potres v Italiji 5. avgusta. V Avieraie tu okolici so v ponedeljek popoldne čutili več potresnih sunkov, ki so izzvali med prebivalstvom velico paniko. V Genariju je vr^lo nekaj oseb po tleh. Poškodovanih je do sto hiš in tudi nekaj zidov se je podrto. Povzročeno škodo cenijo na milijon lir. Človeških žrtev ni bilo. Potres je bil vul-kamčnega značaja, ker je začel istočasno bruhati tudi ognjenik Etna. Bruning o nemški krizi Nemški državni kancelar proti nacionalističnemu hujskanju — Ogorčenje desničarskega tiska — Ugoden vtis v Franciji Berlin, 5. avgusta. Nemški državni kancelar dr. Bruning je imel snoči v nemškem radiu velik govor o položaju v Nemčiji in o vladnih ukrepih za sanacijo finančne krize. Za njegov govor je vladalo tudi v inozemski javnosti ogromno zanimanje. Govor so prenašale vse nemške in mnoge inozemske oddajne postaje, tako da so ga lahko slišali po vsem svetu. V uvodu je dr. Bruning v svojem govoru ugotovil, da je nemški narod težke dni, ko je zagrnila Nemčijo doslej še nezabeležena finančna kriza, prenašal naravnost vzorno, trezno in mirno. To je tudi pripomoglo k temu, da je danes ves svet prepričan, da se beda enega naroda ne sme izkoriščati za druge. Naglasil je veliko važnost odnošajev med Nemčijo in Francijo tako na političnem, kakor na gospodarskem polju . Pri tem je zlasti podčrtal važnost skorajšnjega pose ta francoskih državnikov v Berlinu. V svojem nadaljnjem govoru je apeliral na nemški narod, naj z zaupanjem sprejme vse ukrepe vlade, da se sedanja kriza čimprej prebrodi. Obnovo denarnega prometa je treba sprejeti trezno in lahko bi imelo zelo slabe posledice, če bi se začelo na debelo dviganje denarja iz bank in hranilnic Naposled je dr. Bruning omenil še nedeljsko glasovanje na Pruskem. Naglasil je, da o tem ne more govoriti kot državni kancelar. Kot navadni državljan pa izjavlja, da ne bo šel k volilni žari, ker je mnenja, da v času, ko je nemški narod v največji bedi, pač nikakor ne gre, da bi se še bolj razpihovale strankarske strasti. Odmev v Nemčiji Berlin, 5. avgusta. Vsi današnji listi obširno razpravljajo o snočnjem Briiningovem govoru. Dočim je levičarski tisk z njim zelo zadovoljen in naglasa, da je Briining pokazal nemške- Katastrofalna poplava v Hankau-u Hankau, 5. avgusta. Položaj v Hankauu se je še poslabšal. Poplava zavzema vse večji obseg in se izpreminja v pravo narodno katastrofo. Mesto Hankau je že skoro popolnoma pod vodo, ki stoji na najbolj plitvih mestih pet metrov visoko. Vse hiše so pod vodo. Nad 100.000 ljudi je brez strehe, število utopljencev pa znaša že tisoče. Voda še vedno narašča. Seda) je poplavljenih že 15 provinc Posmrtno sporočilo Colija in Nungesserja Hamburg 5. avgusta. AA Por:>?ajo. da se je našlo sporočilo pogrešanih francoskih letalcev Coldja in Nungesser j a, ki sta hotela 1. 1927. v nepretrganem poletu iz Pariza doseči Newyork. a se od takrat nj nič več čulo o njih. To sporočilo so dobili na obali otoka Svit v Severnem morju. Bilo je listič papirja v steklenici, ki jo je morje vrglo na suho. Na papirju so napisane samo tele besede: »Victimes du de-voir Nungesser et Coli« (žrtvi dolžnosti Nungesser in Coli). Ni še dognano, aM je to sporočilo avtentično. Tragična smrt čsL letalca Pardubice, 5. avgusta. Letalo za bombardiranje se je včeraj v plamenih SffuSilo na tovarno špirita v Chrudimu. Aparat je začel iz neznanega vzoka goreti v višina nad 2000 metrov. Pilot Steiner je skočil s padalom vz letala, dočim se je opazovalec poročnik Mlejmek, ki je hote* storiti isto, s padalom zapletel v krmilo in obvisei na aparatu. V tem stanju ie ostati približno 4 minute v zraku, dokler ni del padala zgorel in je poročnik trešči* na zemljo. Padel je na enega izmed rezervoarjev, od tam pa mrtev na neki vrt. Goreče letalo je najPetit Journal« povdarja, da dr. Bruning ni izbrisal vtisa iskrenosti in odkritosrčnosti, ki ga je napravil v Parizu ob svojem posetu. Niso razočarani oni, ki verujejo v nadaljevanje in uspešen zaključek direktnih razgovorov med Francijo in Nemčijo. Posebno podčrtava oni del Briiningovega govora, v katerem je naglasil, da pričakuje od po seta francoskih državnikov v Berlinu še mnogo večje rezultate, kakor pa so bili doseženi v Londonu. Te besede, izrečene na predvečer odhoda nemških državnikov v Rim, so dokaz, kako razpoloženje vlada v Berlinu. >Quotidien« naglasa, da je Bruning povedal vse, kar je bilo treba povedati. Sedaj je dana popolna jasnost. Nedelja bo pokazala, ali se nemški narod z njim strinja. »Journal« piše, da je Bruning zavzel ostro stališče proti pruskemu glasovanju in dal jasno razumeti, da bi desničarska zmaga tudi po njegovem mnenju pahnila Nemčijo v še večjo nesrečo. »Oevre« pravi, da je treba dr. Bru-ningu samo čestitati, ker je imel pogum, povedati nemškemu narodu vso resnico brez prikrivanja in olepšavanja. m___ * Prof. Murko v Južni Srbiji Beograd, 5. avgusta. Znani učenjak in univerzitetni profesor v Pragi dr. Matija Murko je posetil te dni Prokuplje in oko* lico, da čuje narodne gusLarje in fono-grafsko posname narodne pesmi. Prof. dr. Murko je včeraj odpotoval do Kuršumlije, kjer se bo sestal z guslarji iz Kosaonice. Dr. Murko je zelo zadovoljen z uspehom svojega, dela ter je izijavdil, da bo do konca, leta dovršil svoja znanstvena proučevanja v naši državi, po povratku v Prago pa bo napisal veliko knjigo o naši narodni epiki. Posetil bo še nekatere kraje v Srbiji, nato pa bo pričel proučevati narodne pesmi v Bosna in na našem Primorju. Olajšave za madžarske optante Beograd, 5. avgusta.. AA. Zunanje ministrstvo objavlja, da se je z madžarsko vlado dosegel sporazum, po katerem se našim optantom, ki imajo posestva na Madžarskem, izdajo po recipročnosti madžarska viza, veljavna mesec dni in za eno potovanje. Ta viza bo izdajalo madžarsko poslaništvo v Beogradu, odnosno madžarski konzulat v Zagrebu do treh potovanj na leto, in sicer v primerih, kadar se za to pokaže posebna potreba. Poplava v Lfegu Bruselj, 5. avgusta. AA. Nad Liegem se je utrgal obfetk. Voda stoji v uricah 1 m visoko. Ves promet je onemogočen. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Madca: Vihar na Mont Blancu. Kubanski kozak 1, vežbe na konjih ob 20.30 na igrišča SK ttrtje. Dancing v hotelu TivotL DEŽURNE LEKARNE. Danes: Bahovec Kongresni trg 3; Usta/r, Sv. Petra cesta 78; Hočevar, Celovška cesta 34. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2274.13—2280.97, Bruselj 786.46 — 786.82, Curi h 1099.96 — 1103125, Dunaj 79230 — 794.90, London 273.88 — 274.70, Newyork 5628.95-^5645.95, Pariz 221^0—221.86, Pra«a 167.13—167.63, Trst 295.10 — 296.—. INOZEMSKE BORZE. Beograd 9.09, Pariz 20.10 in pol, London 24.93, Newyork 513, Bruselj 71.50, Milan 26.83, Madrid 45.90, Amsterdam 206.80, Dunaj 72.12 m pol, Sofija 3.71 in tri Set rt, Praga 1M9 in pol, Varšava 57.42 in pol, Budimpešta 90.02 in pol, Bukarešta 3.06. Stran 1 >SLOVENSKI NAROD«, dne 5. avguata 1981' Stev. «75 Mesarji in cene Nakupna cena ta hrvaškega prašiča (faktura 29.7). Teža 157 kg a 11 Din 1727 Din, prometni davek 1X% 25 Dm, klavnina 78 Din. Skupaj 1830 Din. Stroški: krmljenje 2 dni 2 kg koruze 4 Din, hlevnina 2 dni 2 Dm, prodajni prostor 2 dni 10 Din, konj in voz 2 dni 20 Din, pomočnik 2 dni 80 Din, zavarovanje osobja 2 dni 5 Din, obraba orodja 2 dni 6 Din papir 10 Din, perilo 2 dni 10 Din. Skupaj 1977 Din. Izkupiček za meso: Slanina 85 kg a 16 Din 1360 Din, meso za klobase 25 kg i 1Z50 Dm 312.50 Din, kare 7 kg k 20 Din 140.— Din, šink in flam 4 kg 1 16 Din 64.— Din, rebra 4 kg a 14 Din 56.— Din, ledvice, jetra 1 kg i 15 Din 15.— Din, Gostilničarski dograjen Ljubljana,, 5. avgusta. Na prijaznih, solnčnih Pral a h stoji lepo novo poslopje. Te dni je bil namreč dograjen Gostilničarski dom na Pri vozu, ki bo služil bodočim geenracijam hotelirskega, gostim i carskega in kavarniškega stanu za strokovno izobrazbo in kjer bo tudi sedež raznih gostrtničarskih strokovnih organizacij in zadrug. Kaj pravilo mesarji k vestem, da je meso v Ljubljani predrago Ljubljana, 5. avgusta. Din 18; skupno Din 664.50. Nakupna cena V zadnjem času se v javnosti, osobito v ^ stroški Din «10.50. CiaU dobiček torej dnevnem časopisju mnogo razpravlja o ce- Dm nah mesu na ljubljanskem trgu. V zvezi «rAlku|ae||a „ «M«*s> mv* z očitkom, da mesarji pretiravajo cene, se ' 1 ***** t**«*«*^^ obenem objavljajo razne kalkulacije, ki naj bi utemeljile ta očitek. Ker je treba, da se čuje tudi druga plat zvona in da se stvar presodi objektivno in pravično, je Zadruga mesarjev v Ljubljani predvsem določila na podlagi kalkulacije cene poedinim vrstam mesa po sedanjih cenah živini in sedanji režiji, obenem pa tudi sklenila informirati javnost o stvarnem položaju s točno detajlno kalkulacijo, ki naj. pokaže, koliko je dejansko mesar zaslužil in koliko znašajo druge postavke, ki so merodajne za prodajno ceno. Kalkulacija, ki jo v naslednjem priob- čujemo, velja za govedino (volti prve in druge vrste), teletino in svinjino. Cene so bile pred kratkim objavljene v časopisih ter znašajo: za govedino, prva vrsta 17 Din (zadnje), 14 Din (sprednje), druga vrsta 15 in 12 Din, za teletino prva vrsta 18, druga 12 Din, svinjsko meso (gL kalkulacijo). Pripominjamo, da so sedaj redki voli, ki bi dali 53% mesa. Ta trditev, da da vol 53% mesa, nasprotuje podatkom uradnega preiskusnega klanja. Tudi je vpoštevati, da kmetje volov nočejo rediti, češ da je za to prenizka cena. Dejstvo je nadalje, da dajejo naši voli le, 46 do 50% mesa. Eden glavnih vzrokov temu je to, da kmet vola pred prodajo a>h sejmom nakrmi, kar more. Dobava bolnicam, na katero se sklicuje, ne more nikakor prihajati v poštev kot primer za prodajo na drobno. Za kalkulacijo veljajo zadnje cene živini. Čim se bodo cene izpremenile, bodo mesarji prilagodili cene sorazmerno. Smatramo za najumestnejše, da se do-žene pravilna kalkulacija tako, da pristojna oblast odredi poizkusno klanje, ki bi se vršilo pod uradnim nadzorstvom ob pritegnitvi strokovnjakov. Tudi naj se uradno nadzira dva dni prodaja in manipulacija, ki povzroča režijske stroške. Mesarji se take objektivne ugotovitve in kontrole ne boje in le prosijo, da jo izvoli kr- banska uprava Čim preje odrediti. To bo ie ustreglo namenu, da se ugotovi zaslužek mesarja in kaj je krivo, da kljub nizkim nakupnim cenam, ki jih dobi kmet, cena mesu na drobno ne doseže one višine, ki bi jo zmogla široka masa konzumentov. Kalkulacija za goveje meso Prvovrstni voli: Teža kg 650 po Din 7.25 znese Din 4712.50, nakupni izdatki (potni stroški) Din 25.—, dogon (gonjač; prevoz po železnici bi stal še več) Din 25.—, prenos lastnine (kolekovina) Din 5, manipulacija prenosa (taksa) Din 2, krmljenje 2 dneva Din 16, prometni davek 1.5 odst. Din 70.69, klavnina (taksa) Din 120, trošarina Din 15, dohodninski davek Din 18, hladilnica 2 dneva (pristojbina) Din 26, prodajama 2 dni Din 70, konj in voz 2 dni Din 25, pomočnik (plača, stanovanje itd. 2 dni) Din 50, vajenec (stanovanje, hrana, perilo 2 dni) Din 10, zavarovanje osobja 2 dni Din 6, obraba orodja 2 dni Din 10, papir (1.5 kg po 8 Din) Din 12, perilo 2 dni Din 15; skupno Din 5233.19. Mesa od 650 kg se dobi 48 odsrt. (312 kg). Prišteti je še privaga: glava, jetra, Jezik, noge, srce, ledvice, vranica (pljuča se navadno ne računajo) 22 kg-; skupaj 334 kg; odbitek gaze in ob rez ine od mesa 10 kg (324 kg); odbitek 4 odst. kalo in za tehtanje 13 kg-; ostane 311 kg. Računamo po srednji prodajni ceni po Din 15.50, Din 4820.50, koža 45 kg po Din 8, Din 360; skupno Din 5180.50. Loj 30 in prej odbitih 10 kg gaze skupno 40 kg po Din 2.50, Din 100; vampi 8 kg po Din 10, Eto 80; čreva Din 30; skupno Din 5390.50. Nabavna cena in stroški Din 5233.19. Cisti dobiček torej Din 157.31. Drugovrstni vol: 550 kg po Din 5.75, Din 3162.50. Stroški isti kot pri prvovrstnemu volu razen najemnine za lokal, ker je najemnina za stojnico Din 10 za 2 dneva, Din 460.69, skupno Din 3623.19. Od 550 kg žive teže 45 odst. mesa, 247.50 kg, pirus pri vaga: glava, noge, jetra, srce, ledvice, vranica, pljuča se navadno ne računajo, 16 kg; ostane 263.50 kg; odbij loj: gačo in obre-zine 5.50 kg, ostane 258 kg; odbij 4 odst. kale m tehtanje in sušenje 11.50 kg, ostanek 246.50 kg. Mesa računamo po srednji prodajni ceni po Din 13.50, skupno Din 3327.75; koža 37 kg po Din 8, Din 296; loj 18 kg in obrezine 5.50 kg do 23^ kg po 1.50, Din 35.25; vampi 8 kg po Din 10, Din 80; čreva Din 30; skupno Din 3769. Stroški za nakup Din 3623.19. Cisti dobiček torej Din 146.81. Kalkulacija zaklanega teleta Sedanja nakupna cena teleta, ki tehta 50 kg po Din 10.50, Din 525. Hladilnica 4 <*rn, ker je računati vedno z zalogo, Din 20; prodajama ali stojnica 1 dan, Din 5; konj in voz 1 dan, Din 10; pomočnik 1 dan, Din 35; zavarovanje osobja 1 dan, Din 2.50; obraba orodja 1 dan, Din 3; papir Din 5; perilo 1 dan, Din 5; skupno Din 610.50. Od tega je treba odbiti: Za vsušenje ter odpadek: požiralnik, parkeljčki m za zasekanje skupaj 8 kg; koza 5 kg; Jetra 0.75 kg; skupaj 8.75 kg. Mesa ostane po odbitku 41.25 kg. Izkupiček za 41.25 kg mesa s pljučami pri sedanji srednji ceni po Dm 14, Dto 577.50; kota 5 kg po Din 11, Din 55: Jezik Dm 7; možgani Din 7; 75 dkg jeter po Dm 24, pljuča 1 kg a 8 Din 8. Din, glava 5 kg a 6 Din 30,— Din, 4 noga a 1 Din 4— Din, koža 8 kg a 2 Din 16.— Din. Skupaj Din 2005.50. Nakupna cena m stroški 1977.— Din. Cisti dobiček 28.50 Dio. Pripomniti pa je, da cena hrvaškim prašičem me. V nekaj dneh Napiši to, KišU Par odlomkov: V nedeljo, 10. januarja 1915. Pojutršnjem bo novi armadni višji poveljnik nadvojvoda Evgen inapiciral čete. Patjomkinove priprave. Podpolkovnik F. me je dal poklicati, to pot ne po ordonanci, nogo po svojem slugi, in ne v pisarno, nego na svoje stanovanje. Dejal mi je, da me hoče uporabljati za stiliziranje uradnih spisov, toda o tem moram molčati. Danes naj mu sestavim le predlog za odlikovanje. Pripovedoval mi je o junaštvih nadpo-ročhika J. na Lješanskem ključu avgusta meseca (1914). Nadporočnik J. pa je bil sploh samo prvih osem dni vojne pri polku, nato se je javil bolnega in ga odtlej na fronti ni bilo več videti. Pred tednom se je vrnil in njegova mlada žena prihaja vsak dan ob 6. popoldne h g. podpolkovniku na poset. Ko sem napravil koncept, sem moral predlog za pohvalo spisati na Čisto, saj podpolkovnik je po! o papirja že pripravil in vzel celo štampiljo s seboj iz polkovne pisarne, da bi častniki ne mogli delati o tem opazk: da se signum laudis podeli za ljubezenske usluge. ženo mdporočnika J. poznam. Hči je tovarnarja iz Prage, plavola-ska in jedva dvajset let stara. A za košček pleha svojemu možu se daje zlorabljari po podpolkovniku, po tem starcu, ki je dospel pred tremi tedni na bojišče in cele ure govoriči o svojih hemeroidih. SIcer pa so take reči že navadne. Zena nekega uradnika infaterista ima razmerje s polkovnim zdravnikom. Ta je predlagal, naj njenega moža po navideznem opazovanju kot na pljučih bolnega pošljejo domov. Stotnik bolnišnice, ki je poznal vzrok tega predloga (kakor ga ve tukaj vsakdo), se je uprl, da bi odposlal predlog, dokler se ni žena vdala tuda njemu. Nato je možu napisal dovoljenje, ki je dobilo veljavnost šele čez tri dni, da ae je mogel z ženo zabavati še tako dolgo. Neki nadporočnik & kompanije je dognal, da računski podčastnik zaračunava menaio za ljudi, ki jih sploh ni pri kompaniji. Nato je napisal ovadbo. Že popoldne je bila žena obdolženčeva na nadporočniko-vem stanovanju, proseč usmiljenja. Ostala je do večera in ovadba ni bila odposlana. To vse se godi precej javno, ker v vsaki hiši prebiva več ljudi skupaj in častniški sluge in ordonance vedo vse. V nedeljo, 24. januarja 1915. Žene častnikov dalje sluiečib in rezervistov so dospele, nekatere iz Ofutaka, druge z doma; zopet je babjih čenč, rntrig, razmerij, pro-tekcij. Poleg našega bivališča stanuje major generalštaba K. Vsak večer sta pri njem na posetu nadporočnik v r. baron H., ordonanč-ni častnik divizije, in njegova žena. Po večerji bodi nadporočnik na dvorišče, v sobi pa ugasne luč. Četrt ure kasneje se zgoraj zopet posveti in baronica zakliče čisto nedolžno skozi okno: >Willy, pridi no že gor!« Smoči je moral vestni ordonačni častnik dvakrat izginiti; na ulico ne gre, da ga noben Častnik ne vpraša po Serri m da ne ugane, kje tiči. Vojaki, sami trpeči m zato čenčavi, natančne opazujejo take prizore, ki se gode večinoma tudi javno, celo oficijelno. Podpolkovnik F. je na primer odstopil nadporočniku J. m njegovi plavolasi ženi iz posebne ljubeznivosti sobo svojega stanovanja Sluga • stotnika S. je pripovedoval, kako je stotnikova Sena vanj zaljubljena in da je ž njim zanosila. Res je prišla stotnikova žena zdaj še v Szaj kes Szent Ivan k svojemu možu in slugi. Lahko je videti, da fantovo baharjenje nI izlagano... Tako je Kii ie z mnogimi anekdotami čudovito odkrito opisal ne le nemoralnost in koruptaost med bivšimi avstrijskimi častniki, nego tudi neverjetno »trahopetnost posameznikov in popolno nesposobnost višjih in najvišjih poveljnikov. Kako slabo je bila opremljena in pripravljena avstrijska vojska zaradi zabitosti najvišje komande, kakšne pred pot opne zanikarnosti so vladale po bolnicah, zdravnikih in sploh po saniteti, kako nesposobni so bili pionirski častniki, da so Srbi leta 1914 in 1915 trikrat popolnoma porazili Avstrijce in jim armado uničili da sta bila generala Frank in Potk)rek v primeri s generalom Pavlovi čem in voj- vodo Putnikom pravi ničli, vse to je opisal Kiš v svojem dnevniku dan za dnem broz vsakršnih ovinkov. Kiševa knjiga >Schreib da« auf, Kisch!< (L 1930, izdala založba E. Reiss, Berlin) je prava himna na junaštvo in strateško genijalnost srbskih vojskovodij. Častnikov in ko-mitašev, hkratu pa najhujša obsodba bivSe avstrijske vojne komande. Da je to napisal Nemec, je tem večjega pomena. Avstrijska >kazenska ekspedicija< proti Srbiji se je iz-premenila v pravcato katastrofo za Avstrijo. Ako bi ne bila Nemčija rešila kar se je Še rešiti dajo na vseh frontah, bi bila Srbija že 1. 1915 popolnoma premagala Avstrijo. Malokdo je tako objektivno opisal srbske Čudovite uspehe v prvih dveh letih, kakor nemški častnik Kiš. Pred razstavo mest dravske banovine Prejeli srno: »SI. Narod« je objavil dne 31. julija obširen spis o bodoči razstavi mest dravske banovine na ljubljanskem velesejmu v jeseni. Pisec pa je glede programa razstav ve močno pretiraval: ako naj bd se razstavilo vse to, kar navaja, bi bili polni vsi paviljoni na velesejmu. To pa ni mogoče. Ljubljana n. pr. bo imela paviljon M kot g'avno mesto, a vendar bo morala s pro štorom zelo varčevati. Da bi razstavljali »vso našo umetnost«, ni mislil nihče, niti ne na »same stare narodne noše«. Nemogoče je razstaviti »vse naše važne listine« ali stare skrinje, omare in drugo pohištvo. Razstava cerkvene umetnosti spada le toliko na priredbo, kolikor je Izvirno naša. A še tu bo treba strogo izbirati in se do skrajnosti omejiti. Kajti razstava ni mišljena kot popolna zgodovinska, umetniška, obrtna, nego predvsem kot razstava, ki naj pokaže raz* voj naših mest v upravnem, higijenskem, prosvetnem, gradbenem in obrtnem-indu-strijskem pogledu, kar se vse pokaže zlasti z grafikoni in krivuljami. Razstava torej ne more kazati razvijanja našega mizarstva, ki itak ni tipično, izvirno; zato pa tudi ne bomo razstavljali klopi crngrobske ali kake druge cerkve, prvič zato ne, ker Cm grob ni mesto, drugič pa zato ne, ker bi s takimi klopmi lahko pokazali le to, kako so sc uveljavljali pri nas tuji mojstri ali česa vsega so se naučili domačini v tujini. V tako svrho bi bik) potreba posebne razstave. Slike prihajajo v poštev le toliko, kolikor se tičejo dotičnega mesta, a le v pa* najzanimivejših, najboljših m najbolj zna* čilnih vzorcih. Z deli f reska n tov, Groharja, impresionistov i. dr. se torej jesenska razstava ne bo mogla pokazati, ker zanje ne bo prostora. Skratka bodoča razstava mest dravske banovine more podati na omenjenem prostoru le v lepo celoto zaokroženo sliko današnjih mestnih uprav, poleg tega pa zaradi večje zanimivosti ;n pestrosti odpreti bežen pogled v zgodovino teh mest, v posebno važne dobe in v preteklo m sodobno kulturo, civiiizatorno in gospodarsko delovanje in napredovanje. Želeti je, da se vsaj ta namera kolikor možno posreči. Jesenska razstava pa naj vzbudi po vseh naših mestih večje zanimanje za lokalne starine in zgodovinske spomenike, ki naj se končno zbero v posebnih mestnih muzejih. Tak muzej je že pripravljen v Ljubljani in želeti je, da s; ga ustanove tudi druga mesta, ki ga še nimajo. Vzlic omejenosti na najvažnejše bo lahko razstava mest dravske banovine ze* lo zanimiva za domačine in tujce. Domačini vobče pač še malo poznajo preteklost in sodobnost naših mest in le redki so, ki so se poglobili v to ali ono stroko. Vsega pa ne zna in ne ve nihče. Pri razstavah itak ne gre za kvantiteto, nego zlasti za kvaliteto. Gotovo ima pisec prav, da bi popolna razstava zahtevala priprav za dolga leta. Tako razstavo prepuščamo bodočnosti, ki naj ji sedanjost poloii temelj. Jesenska razstava že doseže svoj namen, ako vzbudi živejši smisel in ljubezen za zgodovinske spomenike in poda sliko o današnji višini razvoja naših me»t Člani pripravljalnega odbora. Dnevne vesti — Nepravilnosti pri izplačevanju čekovnih nakaznic z izplačilnim pogojem. Diradno se naznanja, da pošte pri izplačevanju čekovnih nakaznic ne posvečajo vedno dovolj pažnje izplačilnim pogojem. Tako se dogaja, da izplačujejo posamezne pošte na več oseb naslovljene čekovne nakaznice, katerih izplačilo je bilo vezano na izplačilni pogoj: »Proti potrdiiu, da vsi žive«, že na osnovi potrdila »še žJ-vi«. S takim potrdilom jc pač izpolnjen izplačilni pogoj, kolikor se tiče osebe, ki je v naslovu čekovne nakaznice imenovana na prvem mestu m kateri se znesek izplača, nikakor pa ni izpolnjen izplačilni pogoj glede ostalih v naslovu orneirjenih oseb. §ele na potrdilo, da »§e živita« ali »Oba žrivita«. če gre za dve osebi, aH »Vsi »ve«, če se tiče treh ali več oseb, sc smejo izplačevati čekovne nakaznice z omenjenim izplačilnim pogojem. — Svetovni kongres književnikov v na *i državi. Kakor smo že poročali, se bo vršil L 1933 v Dubrovniku svetovni kongres Pen-klubov. V Dubrovniku se zbero najodločnejši intelektualci sveta in zato bo kongres Pen-klubov za naše kulturno življenje velikega pomena. Priprave za kongres so se že pričele. Udeležbo so ie obljubili Galsworthy, DuhameL, Salten, dalom Aš itd. Seveda bodo člani naiih Pen-klubov prisrčno sprejeli odlične goste ter jim pokazan' lepote naše države, med drugimi tudi naravne lepote Slovenije. — Dfraštvo državne realne grmnaz4)e v Kočevju. Zaradi sprememb v srednješolskem! zakonu se glede početka šolskega leta sporoča sledeče: Popravni izpiti se bodo vršili v dneh od 24. avgusta do 1. septembra. Zamudniki naj vlože prošnje za pripustitev k izpitu vsaj do 20. avgusta. Tečajni izpiti se bodo vršili med 1. in 10. septembrom. Za sprejem v prvi razred te treba viožriti na ravnateljstvo prošnjo, ki ji je treba priložiti krstni list ln zadnje šolsko izpričevalo. Prošnje morajo dospeti na ravnateljstvo vsaj do 26. avgusta, rznlt iz slovenščine (pismeni in ustni) in iz matematike (samo ustni) se bo vrši'1 dne 27. avgusta. Pričetek ob 11. uri. Podrobna razvrstitev iz-pitov je na oglasni deski. — Vozne cene sa SOE in RDO ostanejo v veljavi. Generalna direkcija državnih železnic je poslala vsem zainteresiranim organizacijam naslednje obvestilo: Zaradi neznatne izpremembe ostanejo v veljavi tablice voznih cen za vlak SOE od 1- julija 1931. V veljavi ostanejo tudi tablice voznih cen za vlak RDO. — Nova uprava društva »Jugoslovenski turiste. Društvo >Jutroslovenski turist< je imelo te dni občni zbor, na katerem je bila izvoljena nova uprava. V nadzornem odboru je tudi šef dvornih lovišč ing. Ciril Dimnik. — Opozorilo oblastvom v zadevi romunskih državljanov. Kr. banska uprava razglaša: Ministrstvo zunanjih zadev je sporočilo, da ga Je rumunsko poslaništvo v BeogTadu opozorilo na to, da se nase lokalne oblasti redno obračajo na rumunski konzulat v Zagrebu v zadevah, ki se tičejo rumunskih državljanov, čeprav se nahajajo na t eri tori jam em področju rumunskega konzulata v Ljubljani. Zunanje ministrstvo je zato zaprosilo naše notranje ministrstvo, naj o tem obvesti kr. bansko upravo dravske banovine s prošnjo, naj se ob-veste vsi prizadeti, da se o zadevah, ki spadajo v teritorijalno pristojnost rumunskega konzulata v Ljubljani, obrnejo na ta konzulat, ne pa na zagrebški. Kr. brn-eka uprava dravske banovine je o tem obvestila podrejena oblastva, da se bodo ravnala po želji zunanjega ministrstva. — Belokraircf iščejo gospodarskih zvez s savsko banovino. Tc dni Je prispela v Zagreb delegacija bivše podružnice Kmetijske družbe v Vinioi s prošnjo, naj bi jo včlanili v centralo gospodarskih zadrug v Zagrebu. V razgovoru s člani uprave so delegati izrazili zadovoljstvo, da si bodo mogri s pristopom v centralo hrvatskega gospodarskega društva znatno zboljšatl gospodarski položaj. Ta korak le po sodbi zagrebških listov, ki o njem poročajo. M gospodarskega vidika znatno zelo važen, ker je pričakovati, da bodo sledile temn zgledu tudi druge podružnice Kmetijske družbe v Beli Krajini. — Porjsdd gostje v Zagrebu. Včeraj zjutraj je prispelo v Zagreb 22 poljskih izletnikov, med njimi več odvetnikov, profesorjev, sodnikov in trgovcev. Predsednik poljsko - jugoslovenskega društva prof. dr. Hešič jim je razkazal Zagreb, danes so pa odpotovali na Plitvička jezera m v Dalmacijo. — Palača jugoslovensike akademile v Zagrebu. Na trgu kralja Petra v Zagrebu grade palačo jugoskovenske akademije, ki bo v jeseni že pod streho. To bo največja stanovanjska palača v Zagrebu z modernimi stanovanji po 4, 3 in 2 sobi. — Zagrebčani na Koma. Zagrebški turistični Ski-khib Sljeme rad prireja izlete na Kum, kjer rma svojo kočioo. Vsako leto pride na Kum nad 800 Zagrebčanov. 23. t m. bo na Kumu velika ljudska veselica in tabor abstinentov. Iz Zagreba bo vozil izletnike poseben vlak. Zagrebčani pridejo na Kum z godbo. — Prepoved zahajarda v krčme, Matiji Piskaču, brivskemu mojstru v šmartnem pri Litiji, se je z razsodbo okr. sodišča v Litrji prepovedalo zahajati v krčme za dobo šestih mesecev. — Konkursi in prisilne poravnave. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za čas od 21. do 31. ju-fija sledečo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo preteeeneg* teta): Otvorjeni konkurzi: v dravski banovini 1 (—), v savski banovini 4 (—), v primorski banovini 1 (1)» ▼ drinski banovini — (j), v zetski banovini 1 (—), v dunavski banovini 7 (4), v moravski banovini 6 jr-h v vardarski banovini S (—), Beograd. Zemun, Pančevo 1 (1). Otvorjene prisilne poravnave izven konkursa: v dravski banovini 4 (—), v savski banovini 7 (4), v drinski banovini 1 (—). v zetski banovini 1 (—), v dunavski banovini 2 (1) v vardarski banovini 1 (—), Beograd, Zemun, Pančevo 1 (—). Odpravljeni konkurzi: v savski banovini 3 (3), v primorski banovini — (1), v drinski banovini 1 (1), v dunavski banovini 7 (2), v moravski banovini 1 (—), v vardarski banovini 1 (—). Odpravljene prisilne poravnave izven konkursa: v dravski banovim l (1), v savski banovini 1 (— )j f primorski banovini — (2), v drinski banovini 1 (—), v dunavski banovini 4 (—), Beograd, Zemun, Pančevo 1 (—). — Uprava rTabadeve sape J. P. R. poziva ljubljanske moške zbore, da tekom tega meseca sigurno naitudirajo sledeče •kradbe: Dr. B. Ipavic: Bodi zdrava domovina (Mohorjeva pesmarica), F. S. Vilhar: Naša zvezda (moški s tenor solem), E. Adamič: Molitev (Ti, ki si ustvaril), s fanfarami ter dri. himno »Bože pravde« (unisono v G-d uru) z godbo. — Dan m ure skupne vaje Vam pravočasno sporočimo. — Zborovanje agrarnih Interesentov. Zveza slovenskih agrarnih interesentov akti« euje za nedeljo 9. t. m. zborovanje dele« gatov novoustanovljenih paani&ih in gozdnih zadrug in zaupnikov Zveze. Zborova* nje se bo vršilo ob 10. dopoldne v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Miklošiče* va cesta. Zaradi važnosti dnevnega reda naj pošlje na zborovanje vsaka zadruga vsaj enega delegata, zaupniki Zveze pa naj pridejo po možnosti vsi. — Zaklopne znamke. Zaklopne znamke v lični obliki je ravnokar izdala uprava ljubljanskega velesejma v propagandne namene za svojo letošnjo prireditev »Ljubljana v jesenic, ki se vrši od 29. avgusta do 9. septembra. Vnnjete so na razpolago v slovenskem, hrvatskem, srbskem, nemškem in francoskem besedilu. Podjetja itd. naj jih izvolijo zahtevati od urada velesejma v Ljubljani, ki jih jim bo takoj brezplačno dragevolje dostavil. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo vroče in da sc obetajo nevihte. Včeraj je bilo lepo samo v Splitu, drugod pa bolj ali mani oblačno. Vročina še vedno1 pritiska. Najvišja temperatura je znašata včeraj v Splitu 35.4, v Skoplju 34.8, v Sarajevu 32.6, v Beogradu 30.6, v Zagrebu 30.2 v Ljubljani 29.8, v Mariboru 24.3. — Davi je kazal barometer v Ljubljani 765.5 mm, temperatura je znašala 18.8. — Neurje rudi na Splitom. Tudi v Splitu so imeii v ponedeljek hudo nevihto, med katero je padala toča, ki je napravila občutno škodo na polju in po vinogradih. — Žrtev Kolpe. V ponedeljek popoldne sta se kopali v Kolpi pri Sisku 181ctna Zdenka Bogatič in Anka Milkovič. Ana. ki ne zna plavati, je zašla v vrtinec, ki jo Je odnesel v tolmun, kjer se je začela potapljati. Prijateljica, ki je znala dobro plavati, ji je prihitela na pomoč, pa se je je Anka tako nerodno prijela, da jo je potisnila pod vodo. Anko so potegnili kopalci še pravočasno iz vode, Zdenka je pa sicer še kazala znake življenja, toda umetno dihanje je ni moglo rešiti. — Strašne posledice strele. V ponedeljek popoldne je divjala nevihta tudi nad Csiiekom. Večkrat je udarila strela, ki je zahtevala tudi Človeške žrtve Sredi polja blizu mesta je udarila strela v kopico žita, ki so ga baš z mlatilnico mlatili. Strela je udarila v mlatilnico ki so jo bili ustavili. Mlatilnica se je vnela in plamen je ob jel tudi kup slame Strela je ubila 60-let-neca Jakoba Bernerja, 39-letno Magdo Komadina in 42-letno Marijo Mošhauser. — Priležnici zasadit nož v hrbet Strežnica Ljubica Mihalovič v Zagrebu je imela že dolgo časo ljubavno razmerje z nekim Uršičem. Zadnje čase sta se pa začela prepirati, kajti Ljubica je delala, njen prl-ležnik ie pa postopal in živel na njen račun. Včeraj popoldne je pa hotel svojo ljubico umoriti. Ko se je vrnila domov, sta se zopet sprla. Uršič je potegnil nož in ga norinil Mrihalovičevi na vso moč v hrbet. Uslužbenci rešilne postaje, ki so prišli po ranjeno strežnico, so ji hoteli potegniti nož iz hrbta, pa ga niso mogli. Tako so Jo kar z nožem v hrbtu pripeljali v bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da je težko ranjena in da bo najbrž umrla. Uršiča, ki jc po zločinu pobegnil, išče policija. — Foto - sport zadovolji vsakogar s kamero, kupljeno pri Fr. P. ZAJEC, optik. Ljubljana. Stari trg 9. — Ceniki brezplačno. 59L — Obledele oblake barva v različn h barvah in plisjra tovarna JOS. REICH. Iz Ljubljane —I j Cesto tlakujejo med tramvajskim hrom na Dunajski cesti. Čeprav so biJa končana vsa tlakovalna dela pri tramvajskih tirih na Dunajski cesti ob priliki po-tožitve novih tračnic, vendar so začeli včeraj cestišče med tiri ponovno tlakovati. Stare kocke so namreč zameni aH z novimi Zakaj niso tega naredili, ko so cestišče prvič tlakovali med tiri, da bi ne bilo dvakratnega deia, ni znano. —lj Angleški aeitelji in atiteljiee f Ljubljani« Danes ob 19.36 prispo v Ljubljano na glavni kolodvor angleški učitelji in učiteljice ter učiteljski kandidat je, U ostanejo delj časa v dravski banovini ter si ogledajo znamenitosti in lepote naših krajev. Jugoslovensko učiteljsko udruženje — sekcija za dravsko banovino in ljubljansko učiteljsko društvo vabita vas v Ljubljani tovarOČe uHteJjstvo, da se sprejema angleških tovarišev v čim večjem Številu udeleži. Osobito so vabljeni vsi tovariši in lovarišice, ki rjoseeajo učiteljske tečaje v Ljubljani. Zvečer se vrši skupna večerja z angleškimi tovariša in tovariiicami v kote-lu Mikllč. Oni tovari«, Id M as želeli ode-ležiti to skupne večerje m podrooneje se- znaniti se s angleškimi tovarili, naj *c zglaee pri tajništvu sekcije JUU. Gostje bodo v Bohinja, odkoder bodo delali izlete v razne kraje po Gorenjskem. V tem pogledu poziva Jugoslovensko učiteljsko udruženje — sekcija za dravsko banovino zlasti Članstvo radovljiškega učiteljskega društva, da gre gostom v čun izdatnejši meri na roke in jim nudi vso gostoljubnost. — Jugoslovensko učiteljsko udruženje --sekcija za dravsko banovino. —tj Rožna dolina dobi ptin. Pred dnevi so začeli polagati plinovodne cevi na Cesti v Rožno dolino. Od te cevi se odcepijo stranske v pole« ležeče ulice ter so položi* cev Že v Ruta rje vi ulici. Zaenkrat je glavna cev na Cesti v Rožno dolino položena do Štrekljevc ulice. Delo so ustavili in se ne ve, kdaj bodo cevi položili naprej proti Rožni dolini. Najprej pa mora seveda dobiti plin Podrožnik, ki je popolnoma brez njega ter je v tem pogledu kot glede kanalizacije še povsem predmestje, čeprav spada pod Ljubljano in so tu najlepše in številne vile. —lj Živilski trs je letošnje poletje tako dobro založen kot že zlepa ni bil. Zlasti ob tržnih dneh je tako živahen ter zaseden, da češče primanjkuje celo prostora in prodajata & miz. Posebno mnogo je letos sadja, saj nas z njim doslovno bombardirajo Bosanci m sadjarji iz okolice Novega Sada. Na Pogačarjevem trgu so vsak dan naložene cele gor.e zabojev sadja, kjer ga prodajajo na debelo branjevkam. Pa tudi* domačega sadja je že precej, hrušk in jabolk. Vsega je letos dovolj, samo gob ni razen lisic, ki jih prodajajo po 2 Din liter. Borovnic, malin in drugih jagod je še vedno dovolj po stari ceni, maline 5 Dan liter, borovnice 1.50 do 2 Din. Domače lepe hruške in jabolka prodajajo po 4 Din kg, uvožene hruške se pa dobe že po 2, 3 Din kg. Zdaj je sezona melon, komad je po 5 Din, stročjega fižola, kg 3—3.50, paprike, 3 komade dinar, kumar, komad od 0.50 do 1 Din — tega blaga je največ m se ga tudi največ proda. Sploh pa ne primanjkuje ničesar. Mnogo je lepega novega krompirja, kg 1.25 Din, paradižnikov kg 4 Din in salate kar za tri Ljubljane. Kokošji trg le tudi vedno dobro založen s piškami in jaj-oi. Jajca so še vedno poceni, par po 1.75 Din, piske pa drage, dva srednjeveHka piščanca staneta od 30—35 Din. V splošnem se zdi, da je živil naprodaj precej več, nego jih konzumiramo, vendar pa ne morejo biti mnogo cenejša, saj kmetje prodajajo baje prej z izgubo kot z dobičkom. —H Zagrebčani se pripeljejo na tekmo Primorja - Gradjanokl s posebnim vlakom. V nedeijo se spoprimeta v Ljubljani v prvenstveni tekmi Primorje in Gradjanski. Za tekmo vlada v Zagrebu veliko zanimanje in Gradjanski je izposloval pri Železniški upravi poseben vlak, s katerim se pripeljejo zagrebški kibici v Ljubljano. —lj Na II. q>ž. realni gimnaiiji v Ljubljani se bodo v smislu novega zakona o srednjih šolah vršili: 1.) Popravni razred-ui izpiti v času od 24. do 27. avgusta t !. Učenci se morajo zerlasiti v šoli 24. avgusta ob 8. uri. 2.) Priglasi v I. razred v času od 24.-27- avgusta vsak dan dopoldne. Učenke, oz. učenci naj se javijo osebno v spremstvu staršev ter predlože zadnje šolsko izpričevalo 4. razreda ter krstni list ali izpisek iz rojstne knjige; prinesti je tudi kolek za Din 5. 3.) Sprejemni izpiti v L razred dne 28., 29. in 3l. avgusta t. 1. 4.) Vpis tukajšnjih učencev, oz. učenk dne L septembra t L ob 11. uri v dosedanjih razredih. Predložiti morajo zadnje izpričevalo ter takoj plačati 30 Din za šol. potrebščine in 20 Din za zdravstveni fond učencev. Le zelo oddaljene učenke (ci) se lahko vpišejo pod gornjimi pogoji tudi pismenim potem (izpričevalo in 50 Din!) Učenke (ci) z drugih zavodov se osebno vpisujejo pri ravnateljstvu dne 1- septembra dopoldne. 5.) Nižji tečajni izpit se prične 2. septembra ob 8. uri. 6.) Višji tečajni izpit se prične 7. septembra ob 8. uri. Kdor bi gornje termine zamudil izgubi pravico do izpita, oz. do rednega vpisa. Začetna služba božja bo v nedeljo, 13. septembra ob 10. uri v cerkvi sv. Jožefa. Po sv. maši naj učenke (ci) odidejo v svoje razrede, da dobe potrebna navodila. Bedni pouk se bo pričel v ponedeljek, 14. septembra t. 1. ob 8. uri zjutraj. S tem se razveljavljajo vse dosedaj objavljene in podane informacije. —lj Lesni trgovec Istenfč obsojen na 16 mesecev robile. Včeraj smo poročaK o obravnavi proti lesnemu trgovcu Francetu Tsteniču Obravnava je trajala do 14. Iste-nič ]e bil obsojen na 16 mesecev robije, v izgubo častnih državljanskih pravic za tri leta in tri leta mu je sodno prepovedano voditi samostojno trgovino. Prijavil je pa vzklic, ker se čuti nedolžnega. —lj Mestna ženska realna gimnazija Prošnie za sprejemni izpit za l. razred je treba vložiti vključno do 26. avgusta. Sprejemni Izpit za I. razred bo 27. avgusta ih 8 Vpisovanje gojenk za L do 8. razred bo od 1. do 31 septembra. Popravni ki razredni izpiti bodo 24. in 25. avgusta. Nižji tečajni izpit bo od 1. do 5. septembra, viši i pa od 5. do 9. septembra. Natančnejši razpored na črni deski v vestibulu. Otvoritvena služba božja bo 13. septembra in pričetek pouka 14. septembra. — Trgovski tečaj. Vpisovanje se vrzi 14. septembra, sprejemni izpit 15. septembra, začetek pouka 16. septembra. — Gospodinjska šola »Mladfea«. Vpisovanje se vrši 29. in 30. septembra. Začetek pouka je dne 1. oktobra. —4| Ljutili mali Sokol naznanja svojemu Članstvu pretužno vest, da je nenadoma premini' njegov zvesti in dolgoletni član brat dr. Roman IčavnJhar, odvetnik v LJubljani. Naša dolžnost je, da ga spremimo v 6hn večjem Itevfu na poslednji poti. Zbirališče članstva v četrtek ob pol 15. pred mrtvašnico pri Sv. Krištofu. Obleka civilna s znakom. Pokojnica obranimo v častnem m trajnem spominu 1 Zdravo! Odbor. —lj »Dancinc« v hotelu Tivoli vsak večer. Ples, mednarodni artisti! — Cene običajne! 386n —lj Izgubljeni kolesi. Danes dopoldne je bilo izgubljenih šest koktkov po 100 dinarjev. Pošten najditelj naj jih odda v trafiki v Vegovi iriioi poleg realke. —H Poskusen samomor. Zadnji teden razsaja v Uubijani zopet samomorilna epidemija. Kronika beleži dva samomora in dva poskušena samomra. Davi so našli na Večni poti 281 etno Marijo K., ženo zasebnega uradnika, ki se je bila zastrupila z oetovo kislino. Prepeljala so jo v bolnico, kjer so ji izprali želodec vn ji rešnM žriv-Henje. Vzrok poskušenega samomora je bUa base živčna bolezen, deloma pa tudi slale družinske razmeie. —lj Kubanski kozakl pokažejo drevi ob 20.30 na igrišču SK Dinje ob električni razsvetlavi svojo spretnost v jahanju. To je že druga prireditev kubanskih kozakov v Ljubljani. Kdor je vnet za bravure na drvečem konju, pride drevl v polni meri Da svoj račun. Pri pomanjkanja teka, kislem vzpe-havanju, slabem želodcu, leni prebavi, črevesnem zagatenju, napihnjenosti, motnjah presnavl janja, oprišču, srbečici, osvobodi naravna »Franz Josefova« voda telo vseh nabranih strupov gnilobe, že stari mojstri vede o zdravilnih sredstvih so priznali, da se »Franz Josefova« voda obnese kot povsem zanesljivo sredstvo za iztrebljanje črevesa. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, droeerijah in špecerijskih trgovinah. „Palače" si grade Stanovalci bivšega Marijinega kopališča si grade po« noči barake v Mestnem logu Ljubljana, 5. avgusta. Stavbno gibanje se še ni ustavilo, čeprav se gradi novih vil vedno manj. nehotični« kov in palač se nam tudi več ne obeta ter se največ le Ugotavljajo prej začete stavbe. Živahno stavbno gibanje je pa v Mestnem logu in se ni treba bati, ds se bo ustavilo. Barje je prostrano in Ljubljančani se lahko vsi preselijo nanj in bo še dovolj prostora, če se Še tako razmnožimo. Kdor zida v »Sibiriji«, se mu tudi ni treba bati hišnega davka in podobnjih neprijetnosti, ki grene življenje mestnim hišnim posestnikom. Dovolj je pa drugih težav in najhujše je, ker srečen lastnik takšne rezidence v »Sibiriji« ne ve, kako dolgo mu bo naklonjena muhasta usoda; lahko ga namreč doleti ka>j takšnega kar čez noč kot prebivalce v mestni gramozni jami za Bežigradom, ki se bodo morali izseliti, ko so se vsaj za silo usidrali ter si razpeli skromne strehe nad seboj. Nedavno so prejeli »brodolomci« slavnega Marijinega kopališča, kot smo poročali, po 2000 D:n brezobrestnega posojila, da si zgrade hiše, palače ali karkoli. Zato morda koga zanima, kakšen je zdaj polo» žaj te gradbene akcije in če deložiranci še vedno »vedre« pod milim nebom, saj je že 10 dni. odkar so jih prepeljali na »letovišče«. Ko je bilo torej Marijino kopališče obsojeno na smrt na grmadi, so se bivši nje-govi stanovalci zbrali ob tej »žgalni daritvi« ter gledali s strahom, kako ogenj požira lepa bruna, ki bi se tako imenitno uporabila za nove barake. Toda, »kar je zapisano, je zapisano« ter je večina lesa zgorela. Drugi dan so ljudje planili po pogorišču, iskali so med razvalinami ostanke ožganega lesa :r nabirali opeko z--, nove palače. Pri tem delu je doletela nesreča enega deložirancev, ki ima izmed njih največ otrok. Podrla se je stena ter so ga razvaline in še tleča bruna popolnoma zasula. Ko se je s pomočjo tolarjev izko* bacal izpod grmade, je bil tako potolčen po vsem telesu, da je moral iskati zdravniške pomoči. Deložiranci so nabrali iz razvalin precej opeke, kolikor je je pa^ bik> in kar je ostalo mestnim voznikom, ki so odvažali uiterijal. Poskrbeti so si pievjznike ter spiavili nabrani materijal t Sibirjo. Prevažanje seveda ni brezpiamo, v§*** vožnji, jih je stala 25 Din. Za temelje svojch domov so potrebovali cement in pesek in tudi to so morali kupiti. Pa kaj bi to, saj je vsak prejel 2000 Din! Zvečer, ko se vrnejo možje z dela, jih čaka doma zopet delo. Tako si pač grade »vile« vsi barakarji, tudi tisti v Gramozni jami so si postavili domove v nočeh, to ni nič posebnega, seveda. Nekateri meščani vedo povedati da so si zgradili hiše še z neprimerno večjimi žrtvami in jim ni mestna občina dala parcel in ne brezobrestnega posojila. Podnevi se ne more govoriti tu o stavb« nem gibanju. Siromaštvo deložirancev še stoji, kakor so ga razložili. Pokrito je pa deloma z deskami, ki so jih rešili pred ognjem od podrtije, s cunjami pločevino in z lepenko. Dežja ni, na komarje so se »taboriščniki« že tudi navadili, druge prijetnosti taborenja pa sploh ne pridejo v poštev. zato so letoviščarji zdravi in zadovoljni. Pred dnevi so ob večerih »udarili temelje« svojim domovom. Parcele so dovolj velike za takšne »hiše«, vsaka meri okrog 250 m2, ob cesti so široke po 9 m. Potem takem je baraka lahko široka največ 5 m, če odštejemo od 9 m dvakrat 2 m. Za 4 barake so z betonirani temelji. Izkopal jih je vsak sam, za druga bolj komplicirana dela so pa morali najeti zidarje, za merjenje m betoniranje. Sicer pa nimajo m ne potrebujejo za te »palače« no* bonih načrtov ter tuda lahko grade brez stavbnikov in inženjerjev. Vendar bodo morali najeti zidarje, ker zidati z opeko ni baš tako enostavno. Kupiti bo še treba apno, pesek, deske, okna vrata in še nešteto nepredvidenih reči. Ce bo mogoče, seveda. Ljudje se vesele kot bi se znova rodili in s ponosom razkazujejo, kaj so Že naredili, pripovedujejo, kaj še bodo ter v veselju, da bodo imeli nekoč lastno streho, pozabljajo na skrbi, ki jih še čakajo. Denar so že skoraj ves porabili, pa bo že kako... Edino 80% invalid, ki tabori pod milim nebom že poldrugi mesec z ženo, je še vedno obupan. Posojila ni dobil, ker so ga prejeli samo bivši stanovalci Marijinega kopališča. Čevljar je, toda tu ne dobi nobenega naročila, žena je perutninarka. ob šotoru goji nekaj gosi, rac m putk, toda imata še od prej nekaj dolgov ter so jima za rubili nekaj gosi m putk. — Dela*j, mi pravijo, če jih prosim za posojilo. Zakaj bi ne, prav rad, saj bi krpal škarpe te pod milim nebom. Če bi jih kdo prineseL Tako pa ni nič. Nekaj opeke sem si nabral, za cement in pesek pa nimam denarja. Tako toži, revež, pa mu pomagaj, če moreš! Ko greš skozi to unikum*naseIbino, vidiš še marsikaj. Zlasti en šotor je vreden pozornosti; kot bi ga na nosil skupaj veter: na pokonci stoječih količkih je vrženih nekaj desk počez in po dolgem, po njih so nametene vsemogoče cunje, karton, pločevina, lepenka, vse skupaj je pa obteženo s kamenjem, opeko in drugo ropotijo. Pod streho čepi siromaštvo delo-žiranca, deloma pokrito s koščki trhlih desk, cunj in lepenke — vse skupaj je le žalosten kup šare, kakršne naši meščani ne hranijo niti na podstrešjih, kjer se sicer vidi tudi marsikaj tako slikovitega. Sploh je nemogoče opisati takšno gnezdo. Kakšne občutke bi neki imeli gospodje ob pogledu na to siromaštvo? Zanimivo bi bilo vedeti. Baje pa ne pridejo dalje kot na Cesto dveh cesarjeo, kijer se odcepita cesti med barake. Tu ae ustavijo ter zviška ošinejo to beračijo, ki je od tod vi« deti še dokaj dostojna, ker so »šotori« skriti za barakama. Ko se vračaš v mesto, srečuješ hvara-karje, ki si nosijo vodo od hidranta z Opekarske ceste — skoraj kilometer daleč. Promet v Gallspachu Poročajo, da je v Gallspachu trenutno 1200 gostov Ln da je od 1. I. do 31. V. obiskalo kraj 4150 oseb. 10 hotelskih in go-stilničarskih obrti je v konkurzu. Veliko škodo bo napravil Gallspachu nemški davek za potovanja v inozemstvo, kajti zdaj je v Zeileisovem kraju 34% gostov iz rajna. Gostom iz Nemčije sledijo Avstrijci s 26%, za njimi Cehi z 20%, potem gosti iz balkanskih dežel, ki jih je 5%. Strašna smrt kleparskega vajenca V Stevrovih tvornicah se je te dni po zaključku dela neki kleparski vajenec motal okoli naprav v tovarni in je spravil v pogon mehanično kladivo, s katerim ni znal manipulirati. Po neprevidnosti je vtaknil glavo med kladivo in nakovalo. Kladivo je omahnilo navzdol in nesrečnemu vajencu zmečkalo glavo. Nezavestnega so odnesli v bolnišnico, kjer je zvečer izdihnil. Plšče povzročilo letalsko nesrečo Mladi damska letalec Arvid Ham sen je hotel nedavno vzleteti v Estjergu na krož* ni polet po Danski in v trenutku, ko se je aeroplan dvignil od tal v zrak, je pri« letelo pod propeler plšče, ki se je bilo ta« kisto pognalo v vos. To trčenje je popol« noma zadostovati o, da se je propeler zdrobiti na kose, potem ko je bil piščanec mr* tev. Zaradi defekta je letalo padlo na zom* ljo, a Hamsen je k sreči odnesel zdravo kožo. Političen agent in tat Nedavno sta prišla pravici v roke bivši mornar Lazar Sinikanra, rumunski držav# Ijan in turški podanik David Izakovič Brod6ki, po poklicu čevljar. Stražniki so ju zasačidi prj žepnih tatvinah v neki ban* ki. Pri obravnavi so ugotovili, da je bil Sinkava pod režimom Bele Kuna na Mad« žarskem političen priganjač za komuni* zem, kar mu je tedajj toldiko nes'lo, da ni bilo treba krasti. Zgodovina državljanske vojne v Rusiji Osredngi odbor komunistične stranke v Moskvi je sklenil iadati zgodovino državljanske vojne v letih 1917—1931. Spisali jo bodo razni pisatelji pod vrhovnim r.ad* zorsrvom Maksima Gorkega. Med dru« gimi bodo sodelovali tudi: Stalin, Molo« tov in Vorošilov. Zgodovina je preraču* nana na pet zvezkov, o vsebini pa je vsaka beseda odveč. »Tvoj Težak poklic Znanec jetniškemu pazniku: poklic mora biti pa res težak«. »Da, zelo težak je. Noč in dan med samimi zločinci. Tako sem se že vsemu privadil, da ne bom prav nič presenečen, če se zbudim nekega jutra z odrezano glavo«. Znanost napreduje. »Kaj vas Se vedno boli? Pomagajte si z jBCTJImI obkladkic. »Pred dobrim tednom ste mi pa dejali, naj si preganjam bolečine z vročimi obkladki, gospod doktor«. »Da, to je bilo pred tednom, toda od takrat je znanost že močno napredovala«. V družbi. »Milostiva, tale fantek je čudovito podoben svojemu očetu«. »Pazite, ne govorite tako glasno, ker bi vas mogel slišati moj mož«. Stran 4 SLOVENSKI NAROIk, dne 5. avgusta 1931 Stev 175 Emil« Ga bori «o: velemesta Roman Prvi del. I. 8. februarja .___je pritiskal strupen mraz. Opoldne je kazal toplomer devet stopinj tri desetinke pod ničlo. Nebo je bilo oblačno in polno snega- V Parizu se ljudje ne brigajo dosti za tiste, ki nimajo kruha. Toda pozimi, ko nosi Seina s seboj led se mnogi radi spominjajo onih, ki nimajo kurjave, in pomiluje j o jih. Zato se je tudi lastnica hotela »Pri Peruanu< gospa Loupiasova, robata in robustna Auvergnanka, vse drugače zanimala za svoje najemnike kakor običajno, ko je skrbela za nje samo toliko, da jih je neprestano nadlegovala z zahtevami, moledovanjem in grožnjami, naj plačajo najemnino. — To je pa res pasja zima! — je dejala svojemu možu, ki je bas nalagal premog v pec. — V takem mrazu imam polno glavo skrbi, posebno če pomislim na lansko zimo, ko smo našli v podstrešni sobici najemnika obešenega. Ta nesreča je nas stala petdeset frankov ne glede na žalitve, ki so si jih dovolili sosedi. Moral bi pogledati, kaj počno naši ljudje v podstrešnih sobah. — Eh, z doma so odšli, da bi se 6egreli. _ Misliš? — Prepričan sem. Oče Tantaine se je izgubil že zgodaj zjutraj, kmalu za njim sem pa videl odhajati Paula Vio-laina. Gori je ostala samo Roza in mislim, da ima toliko zdrave pameti, da bo ostala v postelji. — Oh, te mi skoraj sploh ni žal, — je dejala Lonpiasova. — Ce le nisem imela oni večer kurje slepote, sem prepričana, da bo prav kmalu pustila gospoda Paula na cedilu. To dekle je za naš dom še prelepo. Hotel »Pri Peruanu< stoji v rue Huchette dobrih dvajset korakov od trga du Petit Pont. Na zunaj je hiša umazana, ulica ozka, blatna in na prvi pogled bi mogel človek misliti, da ima pred seboj brlog. V resnici pa ni tako, kajti hiša je poštena. Notranja oprema in ureditev hiše se pa odteguje vsem našim predstavam-Od vrha do tal so bila vsa nadstropja s pomočjo platnenih sten razdeljena na mnogo tesnih izbic, ki jih je Loupia-sova ponosno prištevala med sobe. Toda v primeri s podstrešnimi luknjami so bile te izbice še sijajne. V podstrešju sta bili k 6reči samo dve luknji. Od strehe ju je ločil samo umeten strop, svetloba je pa prihajala v obe skozi majhne line. Postelja s slamnjačo, natlačena z morsko travo, miza in dva stola to je bilo vse pohištvo. V eni teh podstrešnih izbic je prezebalo v ostri zimi mlado dekle, čigar ime je bila Loupiasova baš izgovorila. Bila je dražestno bitje. Dovršila je bila baš devetnajst let in bila je plavo-laska. Dolge trepalnice so nekoliko za- krivale skoraj preostri blesk njenih oči. Njene ustnice, za katerimi so ae zdaj pa zdaj zaleeketali prekrasni beli zobje so bile menda ustvarjene samo za smehljaj. Njeni zlati lasje, nad čelom nakodrani, so bili na vratu speti s preprostim glavnikom. Ni ostala v postelji, kakor je mislil Loupias. Vstala je, se zavila v posteljno pregrinjalo, ker ni imela šala, da bi zakrival njene bele rame, potem je pa sedla k peči, ki je pa presneto slabo grela. Sedeč tako na umazani cunji, ki jo je smatrala Loupiaeova za preprego, je Roza od dolgega časa razkladala karte. — Ena, dve, tri, — je mrmrala sama pri sebi, — mlad plavolas mož... to bo Paul- Ena, dve, tri... pota in opravki. Ena, dve tri.. . obeta se mi denar. Ena, dve, tri... ne, tu pa nekaj ni v redu; resno oviro vidim. Ena, dve, tri... pikova devetka! To pomeni žalost, osamljenost, bedo!... Že zopet pikova devetka! Bila je zares prestrašena, kakor da bi ji kdo povedal, da jo čaka težka nesreča. Toda kmalu si je opomogla. Iznova je zmešala karte, dvignila jih je nekaj skrbno z levo roko, jih razložila pred seboj in začela iznova šteti: ena, dve, tri ... To pot so bile karte širokogrudnejše in polne zapeljivih obljub. — Ljubljena si, — so ji šepetale, — bogata boš, nekdo misli nate, po tajnih potih dobiš pismo od mladega, zelo bogatega moža črnih las. Mladega moža je predstavljal kri-žev kralj.« _ Zopet ta drugi! — je zamrmra- la Roza. — Že mora tako biti, usoda hoče tako. Takoj je vzela iz skrivnega predalčka umazano, zmečkano pismo, ki ga je bila že neštetokrat precitala. Počasi ga je začela čitati, od prejšnjega dne že dvajsetič. Gospodična! Videl sem Vas in ljubim Vas! Častna beseda! Moram vam povedati, da Vaše me* sto ni v tem umazanem okraju, kjei skrivate svojo lepoto. V rue de Donat Vas čaka razkošno stanovanje — pohi* štvo iz citronovega in palisandrovega lesa. Najemnina bo na Vaše ime. Premislite dobro, informirajte se, nudim Vam popolno jamstvo. Nisem sicer še polnoleten, bom pa čez pet mesecev in tri dni, potem bom pa lah* ko razpolagal z dedščino po svoji ma* teri, kakor bom hotel. Poleg tega, moj oče je star in bolehen in če bi se mt posrečilo prijeti to stvar pri pravem koncu, bi ga morda spravil pod kura* telo. Ali naj Vas napovem šivilji? Od danes naprej bom čakal pet dni vsak dan od štirih do šestih Vašega odgovora in sicer v kočiji, ki bo stata na vogalu trga du PetiUPont. Gaston de Gandelu.« To ogabno, ponižujoče in smešno pismo v Rozi ni vzbudilo nobenega ogorčenja. Nasprotno, ta prozorna proza jo je omamljala in zdelo se ji je, da sliši najočarljivejšo muziko. — Kaj ko bi poskusila? — je pomislila in zadrhtela v sladkem pričakovanju, — kaj ko bi poskusila? Razmišljala je, naslonjena na komolec, ko so stopnice zaškripale pod mladostnimi in svežimi koraki. — On! — je zacepetala prestrašenq. — Paul. Hitro je spravila pismo nazaj v predalček. Bil je že skrajni čas, da se je požurila, kajti Paul Violaine je že stal na pragu. Bil je še mlad, komaj trindvajset let star mladenič čudovito lepo raščen. Njegov obraz idealno pravilnih potez je bil rjavkasto bled, kar je pričalo o južnem plemenu. Mehki, svileni brki so mu zakrivali nekoliko debele ustnice. Njegovi plavi lasje, na inteligentnem, ponosnem čelu naravno skodra-ni, so Čudovito harmonirali z velikimi črnimi očmi, ki so prihajale tako še bolj do veljave. Njegova obleka je bila sicer skrbno osnažena, vendar je pa pričala o !>edi in sicer ne tisti, ki živi od sočutja bližnjih, ne da bi se sramovala, temveč o mnogo hujši bedi, ki zardeva, videč sočuten pogled, ki molči in se skriva. V tej sibirski zimi je imel na sobi hlače, telovnik in suknjič iz črnega sukna. Res je imel na sebi tudi lahek svršnik svetle barve, toda to ga ni moglo greti. Njegovi čevlji so se sicer svetili, toda pričali so o obupnem tekanju za srečo. Pod pazduho je držal zavoj papirja, Iti ga je vrgel na posteljo. — Nič, — je dejal z glasom strašne malodušnosti, — že zopet nič! Mlada žena je hipoma pozabila na karte, zdrznila se je in vstala. Tik pred Panlovim prihodom se je še sladko smehljala, zdaj je pa zrla srepo pri-šlecu v oči in človek bi mislil, da se pripravlja zapoditi ga nazaj, od koder je bil prišel. — Kaj! — je vzkliknila na videz presenečeno, čeprav v resnici še daleč ni bila. — Nič — — po vsem tem, kar si mi davi pred odhodom zatrjeval? — Davi sem še upal, Roza. Bil sem prepričan, da še ni vse izgubljeno, in tebe sem tolažil, da bo že bolje. Zdaj pa vidim, da sem se bridko motil. Dolgo sta oba molčala. Paul je bil preveč zatopljen v svoje težke misli, da bi opazil zaničljiv pogled, s katerim ga je merila Roza. — No, lepo kašo sva si skuhala! — je dejala končno. — Kaj bo z nama? — Kaj vem? Biti na svetu sam, — je mrmral Paul, — osamljen, izgubljen, ne imeti sorodnika, prijatelja, nikogar! — Niti beliča n imava več, — je za-godrnjala Roza očitajoče, — prejšnji teden sem prodala zadnje cunje, drv ni več, včeraj zjutraj sva zadnjič jedla. Nenadoma je Paul odložil svršnik in ga vrgel na stol. — Evo, odnesi, tole v zastavljalnico! Mlada žena se ni ganila. — To je vse, kar imaš in kar naj bi naju rešilo bede? — je vprašala. — Posodijo ti dobre tri franke, si bova kupila vsaj malo drv in kruha. — Kaj pa potem? Matura v Nemčiji. »Z vašim političnim prepričanjem sem v polni meri zadovoljen, moram vas pa še vprašati, kako ste podkovani v zgodovini. Težka letalska nesreča ^: Pri vasi Veike Pavdovice na južnem Moravskem se je pripetila v ponedeljek težka letalska nesreča. Nad vas je priletelo zjutraj vojaško letalo, v katerem sta bila pilot FospršiJ in podčastnik Černv, ki ima v vasi starše. Aeroplan je zakrožil dvakrat nad vasjo, potem se je pa hotel dvigniti, a je izgubil na hitrosti toliko, da se ni mogel več držati v zraku. Treščil je iz višine 40 m na njivo bfeu hiše nesrečnega podčastnika. Letalo se je vnelo m še preden so prihiteli vaščani, ki so delali na polju, je bil plamen že tako močan, da se nihče ni mogel približati gorečemu letalu: Končno je ogenj ponehal in pod ob-žganimi razvalinami letala so našli oba letalca mrtva m do kosti ob žgana. Med prvimi je prihrtel na kraj nesreče oče podčastnika Cernega, ki je takoj slutil, da je eden ponesrečenih letalcev njegov sin. Dobro uro po nesreči je oče res dobil od sina pisrno, v katerem mu sporoča, da prileti v ponedeljek nad domačo vas. Nesreče je kriva lahkomiselnost mladih letalcev, ki sta ubrala svojo pot brez dovoljenja predstojnikov in se hotela nad rojstno vasjo postaviti, kako imenitno znata letati. Hram dela v Moskvi 2e zadnjič smo poročali, da je sovjetska vlada sklenila porušiti znamenito cerkev Kristusa Od rešen i ka v Moskvi in zgraditi na tem kraju palačo sovjetov. Ruski arhitekti imajo torej priliko pokazati svojo umetnost v velikem obsegu. Sovjetska vlada je razpisala natečaj za najboljši osnutek za palačo sovjetov ali hram dela, kakor se bo imenovalo to ogromno, impozantno poslopje, v katerem proslave boljševici uspešen konec gospodarske obnove Rusije. Zmagovalec v natečaju dobi 100.000 zlatih rabljev, obenem pa postane v gotovem pomenu besede nesmrten. Zasnovani hram dela v Moskvi obrača pozornost sveta nase že zato, ker bodo njemu na ljubo porušili zgodovinski hram Hrista Spasitelja. Ta cerkev iz umetniško-zgodovinskega vidika sicer ni najdragocenejša stavba, je pa največja moskovska cerkev, v kateri so zbrane tudi dragocene umetnine. Toda cerkev ne bo edina žrtev nove pa'hče. Podreti bo treba še celo vrsto hiš v njeni okolici, da bo dovolj prostora za hram dela in stranska poslopja. Natečaj za osnutke je vezan na težke pogoje. Najtežji je gotovo oni, da mora biti v novi palači velfka dvorana, v kateri bo prostora za 25.000 ljudi, za orkester, ki bo štel 500 godbenikov, in pa za novinarsko ložo, v kateri bo tudi 500 sedežev. Hram dela bo imel več dvoran, v največji bo kot rečeno prostora za 25.000 ljudi, v drugi pa za 6.000. Zanimivo je, da gre v katedralo, ki jo bodo podrli 10.000 ljudi. Blizu katedrale je veKk podstavek spomenika. Spomenika na njem še ni, pač je pa napis na podstavku, ki pravd, da bo tu stal spomenik emancipacije dela. Na tem podstavku je stal kip Aleksandra III. na konju, ki so ga pa delavci med revolucijo razbili. Hram dela bo za Moskvo še značilnejši, kakor je bila katedrala. V pogojih natečaja je rečeno, da mora biti hram i^raz naše dobe in umetniška obogatitev glavnega mesta zveze sovjetskih republik. Sorodnikom Jo je zagodel V vasi Chaumont v francoskem de-partementu Haute Mame živi starec Auguste Parmentier, ki velja za velikega skopuha, pa tudi za največjega bogataša v vsej okolici. Njegovi sorodniki so komaj čakali, da bi umrl in da bi podedovali njegovo premoženje. Zato ni čuda, da je bila ljubezen sorodnikov do starega skopuha tem večja, čim bolj se je mož staral in čim bliže je bila njegova zadnja ura. Toda starec ni kazal nobenega veselja razveseliti svoje sorodnike s smrtjo, temveč je praznoval nedavno še čil in zdrav 91 letnico rojstva. Sorodniki so mu sicer čestitali, toda nobenemu čestitke niso šle od srca. Skopuh je pa proslavil svoj jubilej zek> originalno. Najprej je zažgal svojo hršo, ki je pogorela do tal in iskre so zažgale še hišo njegovega soseda, na katerega je bil bogati starec že dolgo jezen. Potem je pa sežgal ves denar, kar ga je bil prihranil. In končno je skočil v reko. Orožniku, ki ga je potegnil iz vode, je dejal smeje: Sedaj vsaj vem, da moji dragi sorodniki ne bodo podedovali po meni niti beliča. Dvoboj deklet zaradi fanta V nek: vasi bluzu Segedina sta ss zaljubili dve dekleti v enega fanta. Marija Fideo in Roza Goliti sta se na vse načine potegovali za fanta, ki je pa imel obe enako rad. Te dni je obema sporočil, da se misli oženiti, m pa povedal, katero hoče vzeti. Zato sta sklenili spoprijeti se za fanta. Nekega večera sta vzeli vsaka svoj kuhinjski nož in odšli v gozd, kjer sta se začeli ravsati. Marijo so težko ranjeno prepeljali v bolnico, zmagovalko Rozo so pa aretirali orožniki. OTROŠKE HOGAVICE 'ŽIGOM Bonboni. \ — Kad pa hnaš v žepu, babica? — Bonbone. In če uganeš, koliko jiM imam, ti dam oba. Naznanilo preselitve. Vljudno naznanjam, da sem z današnjim dnem preselila svojo trgovino z modistovskimi potrebščinami iz Kapiteljske ulice v . Šelenburgovo uL 3,1, nadst dosedanje poslovne prostore zavarovalnice > Dunave. Priporočam se Marija Fronner Specijelni entel oblek in volan francosli sistem pri Matek & Mikeš, LJubljana (poleg hotela Štrukelj) >BREDA< žepni robci m Din 2.—. — Namodernejše vezenje zaves, pregrinjal in perila. Prometni zavod za premog d. d. Ljubljana prodaja po najagodne jHh cenah m imo na debelo PREMOG kuimčl ki monemski aa do nato svrhe KOVAŠKI PREMO *vsak KOKS fjtfiid it pa BRIKETE ■M prometni zavod ZA pre mog rx r>. v EičBMMri, wommmm m rta at. lavx •Mali og1oLSi< Vaaka ta od&ovor BRUSNICE (Preiselbeer), pristne, koroške, dobavi od 5 kg naprej po dnevni ceni Henrik Zechner, trgovec, Libellče, Koroško. 2201 ModTOCe predeluje tn očisti tirno pralni na speeijalnem stroju samo Rudolf Sever, LJUBLJANA, Marijin trg 2 ŽGANJEKUHO kompletno garnituro, kotel za 100 litrov in 6 kadi za namakanje, mecesnov impregniran les, od 150 do 1800 litrov, vse samo 2 leti v rabi, PRODA Homan, Železniki nad ftkofjo Loko. 2200 VELIKA BOZA naprodaj zaradi selitve, Cankarjevo nabrežje S/L Amaterska dela FOTO: ANTON MANdNI, Rožna dolina pri Ljubljani Podružnica: Jesenice. 2061 HALO ! HALO! Samo pri paro brsolikalnici j. boc, ljubljena. Kolodvorska nttea • se Vam zlika, očisti, pokrpa in zaobrne Vaša obleka! — Na likanje se lahko počaka! Dopisnica zadostuje, pridemo po obleko na dom. — Iatotam je prvovrstni modni atelje. Blago se lahko nabavi pri nas po najnižjih cenah 2067 JUGOGRAD izvršuje solidno hi najceneje vse zgradbe ter toaadevne načrte. — Inž. Srečko Past — Inž. srh. Bogomir Past. — Strel iška 33. tel 2026. 85L INFORMACIJSKA PISARNA »TRIGLAV« pojasnjuje in rešuje vse vrste vojaških zadev nemudoma hi poceni Ljubljana — Pražakova ulica 8 (med sodni jo in glavnim kolodvorom). 2202 POSESTVO obsegajoče 66 oralov najboljših njiv, travnikov, sadonosnikov in gozdov, na katerem se redi 22—30 glav goveje sivine in 30 prašičev, prodam. Vinograda je 4 orale v najboljšem stanju. — Sadonosniki vsi letos polni najboljših jabolk. — Posestvo leži ob cesti, v neposredni bližini trga Sevnica ob Savi Natančna pojasnila daje Franc Valant ▼ Sevnici. 2199 ISCE SE ENOSOBNI DRUŠTVENI LOKAL (lahko na dvorišču) po mogočnosti v pritličju blizu kolodvora. Pismene ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda« pod »Kolodvore 2177 ped „(Dunav trtica cf. cf. t? Zcif?t«ef» Slovenije v Hjitblf vljudno naznanja, da te je preselila s svojo pisarno v lastno palačo na vogalu ALEKSANDROVE CESTE in BEETHOVNOVE ULECE ROJU PROTI JETIKI je neobhodno potrebna knjiga dr. Iv. Matico: Protituberkulozni dispenzar v službi socialno - higijenske borbe proti j etiki kot Itadski ln kužni bolezni. Veliko delo, ki obsega 810 strani, velja broširano Din 270.—, vezano 300.—. Naročila točno izvršuje Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, Selenburgova ulica Stev. *• BUKOVA DBVA pri tL »KURIVO« LJUBLJANA, esta štev. 53 (na Balkanu) Večja množina akulaturnega papirja napreda] po zelo ugodni ceni Naslov pove oprava Slovenskega Naroda Hcejaje Josej ZopanOB. » Za ^Narodno Z* opcBTO ln teeenrtal dal Mata: Otoo ChrtatoT, — ,Vsl t LJubljani,