Leto XIII. ^ 0®yu s dne 20. novembra 1003. L Štev. 91. Izhaja dvakrat na teden, in sicer vsak torek in petek. — 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 za pol leta 4 krone Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu, in sicer trankirano — Rokopisi se ne vračajo - Za inserate se pla£u|o v za vsakokrat; za večje inserate in za mnogokratno inseriranje primeren popust. — Naročnina za celo leto 8 kron, za četrt leta 2 kroni; ista naj se pošilja- Upravništvu .Domovine” v Celju. Novi volilni red za Štajarsko Nova postava za dežeinozborske volitve na Stajarskem, katero je deželni zbor sprejel v svoji seji dne 10. t. m., se glasi takole: Deželni red: Člen I §§ 3 in 12 deželnega reda za voj¬ vodino Štajarsko z dne 26. februvarija 1861, dež. zak. št. 20, se v dosedanji svoji obliki razvelja¬ vita in se v bodoče glasita takole: § 3 Deželni zbor ima 71 članov, namreč: a) oba škofa, sekovskega in lavantinskega; b) rektorja graškega vseučilišča; c) 68 izvoljenih poslancev, in sicer: I. 12 poslancev veleposestva, II. 25 poslan¬ cev po volilnem redu označenih mest in trgov, potem trgovskih in obrtnih zbornic, III 23 po¬ slancev ostalih občin vojvodine Štajarske, IV. 8 poslancev občega volilnega razreda. § 12. Enega deželnega odbornika izvolijo po volilnem razredu veleposestnikov izvoljeni poslanci (§ 3, I), enega poslanci mest in trgov ter trgovskih in obrtnih zbornic (§ 3, II.) in enega pa po volilnem razredu kmetskih občin (§ 3. III.) izvoljeni poslanci izmed članov deželnega zbora. Ostale tri deželne odbornike pa posamezno izvoli celi deželni zbor (§ 3, I, II, III in IV) iz svoje sredine Vsaka taka volitev se izvrši z absolutno večino. Ako se s prvo in drugo volitvijo ne do seže absolutna večina, se mora vršiti med onima osebama ožja volitev, ki ste dobili pri drugi vo litvi največ glasov. Pri enakosti glasov odloži žreb. Člen II. Določbe § 3 te postave stopijo v veljavo takoj po izvršitvi prvih volitev deželnih poslancev iz občega volilnega razreda (§ 3, IV). Druge določbe pa postanejo veljavne šele od j prvega dne po razglasitvi postave, takoj ko i postane prazno mesto enega ali več dež. odbor¬ nikov, katere mora voliti celi deželni zbor, naj ; pozneje pa po prihodnjih novih občih volitvah v i deželni zbor. Člen III. Mojemu ministru notranjih zadev ! je naloženo, da izvede to postavo. Volilni red. Člen I. Po cesarskem patentu z dne 26. februvarja 1861. leta, dež. zak. št. 20 izdani in po postavah z dne 18. januvarija 1867, dež. zak. št. 4 in 5, z dne 13. jan. 1869, dež. zak. št. 7, in z dne 6. maja 1884, drž. zak. št. 7 predraga čeni volini red za vojvodino Štajarsko se pre- I drugači in popolni, s tem da se v sledečem na¬ vedeni paragrafi zamenijo, oziroma se popolnijo z dodatki ali vstavki sledečih določb: § 7. Volilni okraji za volilni razred kmet- | skih občin so sestavljeni iz več sodnih okrajev. Sodni okraji se razumejo v onem obsegu, ki ga imajo ob času volitev, ne razumejo se pa i v sodnih okrajih one občine, ki so vrejene v vo¬ lilni razred mest in trgov (§ 2) Ako se usta | novi nov sodni okraj, imajo .voiilci novoustanov- ; ljenega sodnega okraja do izdanja novega dežel nozborskega volilnega reda svojo volilno pravico v onem okraju, v katerem so bili pred ustano vitvijo novega volilnega okraja. V volilnih okrajih kmetskih občin je vsaka krajevna občina, ki šteje po | zadnjem ljudskem štetju 400 prebi- j valcev, volilni okraj. Krajevne občine s 400 ali manj prebivalcev volijo praviloma skupaj s sosednjo občino istega : sodnega okraja, za kar se določijo skupinski vo- i lilni kraji. Te skupinske volilne kraje določi na¬ mestnik po posvetovanju z deželnim odborom naredbenim potom. V vsakem volilnem okraja kmetskih občin določi namestnik katera krajevna občina je v istem glavni volilni okraj. V krajevnih občinah, ki so teritorijalno po¬ sebno prostrane ali pa imajo tako neugodno lego, da je pr>hod v volilni kraj zvezan z velikimi ; težnjami, se more določiti več volišč in odrediti volilce zanje po alfabetičnem redu ali teritori- : jalni pristojnosti, da se volilcem udeleži volitvah zlajša. Pri teritorijalni razdelitvi se sme ! kot najmanjša enota določiti katastralna občina. To odredbp stori namestnik v sporazumu z de¬ želnim odbprom in želji občinskega predstojnika : (župafaaj naredbenim potom. Tudi v tem slučaju i določi namestnik, kateri volilni kraj (volišče) je v občini glavni. § 8. V § 6 pod točkami 4, 6, 14 in 16 na vedeni volilni okraji volijo po dva, ostalih 15 ; okrajev pa po enega poslanca. Volici vseh v istem volilnem okraja ležečih občin (izvzeta so ona mesta in trgi, ki imajo po § 2. pravico voliti svojega poslanca) tvorijo eno j volilno celoto. § 8 a, Za volitev osmih poslancev občega volilnega razreda *(§ 3 IV dež reda) tvorijo: 1. Gradec, notranje mesto in predmestja en volilni okraj. 2. Sodni okraji: graška okolica, Frohn- leiten. Vildon, Voitsberg, skupaj en volilni okraj. 3 Sodni okraji: Bruck Aflenz, Kindberg, | Murzzuscblag, Marijino Celje, E v to predpisane državne izpite, in javni učitelji. ! Javni sodrugi pridobninskih podjetij in so- j lastniki posestev imajo v teh volilnih razredih volilno pravico, ako imajo osebno kvalifikacijo i za volilno pravico po določbah prvega odstavka j tega paragrafa in če odpada od direktnih davkov, j predpisanih ža skupno podjetje ali posestvo, tudi njim najmanj letnih 10 kron. § 13. Poslance, ki jih voli obči volilni razred, (IV. § 3 dež. reda) volijo neposredno vsi . samoupravičeni avstrijski državljani moškega j spola, ki so dovršili 24. leto, ki niso od volitev izključeni ali izvzeti (§ 17) in so do dneva raz¬ pisa volitev vsaj šest mesecev bivali v dotični občini. § 14. Volilna pravica v § 3 dež. reda za vojvodino Štajarsko označenih volilnih razredih I, II in III ne izključuje volilne pravice v občem volilnem razredu: v ostalem pa sme vsak svojo volilno pravico izvrševati samo v enem volil¬ nem okraju. Pravilno mora vsak volilec svojo volilno pravico izvrševati samo osebno. Izjemoma smejo volilci izmed veleposestva j svojo volilno pravico izvrševati po pooblaščencu. Ženske in aktivno služeči vojaki, vojaški urad¬ niki so izvzeti, morejo svojo vplilno pravico iz- j vrševati samo po njih določenih pooblaščencih, i Pooblaščenec mora imeti volilno pravico v tem i volilnem razredu in sme zastopati samo enega : volilca. Kdor ima volilno pravico v veleposestvu, ne sme voliti v nobenem vol.lnem okraju volil j nega razreda mest in trgov in kmetskih občin, ; in kdor ima volilno pravico v volilnem razredu mest in trgov, ne sme voliti v razredu kmet¬ skih občin. Ako ima volilec mestne skupine ali kmet¬ skih obMn obenem pravico voliti v večih obči nah, izvršuje svojo volilno pravic) v oni občini, kjer redno biva. ako nima v nobeni izmed onih rednega bivališča, pa v oni, kjer plača največ direktnih davkov. § 15 V mestih in trgih, katerih prebivalci so s prebivalci okol ca združeni v eno krajevno občino, imajo volilno pravico v skupini mest in trgov samo v § 12 označeni prebivalci mest in trgov, ki imajo volilno pravico, izključeno pa je kmetsko prebivalstvo. (Dalje prihodnjič.) Celjske in štajarske novice. (Premeščen je) na lastno prošnjo poštni asistent g. Franc Irgolič iz Celja v Maribor. Na njegovo mesto pride g. Martin Gratz iz Ptuja. (Častnim občanom) je imenovala občina Zimarkovo z Lormanjem dež-sodnega svetnika g. dr. Kronvogla. da bode ložje dihala In ko je solnce na njo žgalo, se je je polastil čut, kako bi prodiralo prša žareče železo. Težko je vzdihala in šepetala zdaj pa zdaj: „Gospod! usmili se! . . .“ Pa le suho šepetanje klasja in brezskrbno petje čričkov ji je donelo v odgovor. Če je vzdig¬ nila glavo v žito, je videla njegov zlati blesk in streho na postaji. Drugega se ni videlo nič v brezmejni, rumeni ravnini, nad katero se je raz¬ prostiralo modro nebo, in Arini se je zdelo, kakor bi bila sama na zemlji, kakor bi ležala sredi nje in da ne bode nihče več prišel, ki bi delil z njo težo samote — nikoli in nikoli. Proti večeru je slišala klicati: B Arina! Ariška! Vrag, kje pa tičiš?...* Eden glas je bil vojakov, drugi Lukin. Ho¬ tela je glas tretjega slišati, toda on je ni klical, in jokala je grenke solze, ki so tekle po njenem kozavem obrazu na prša. Jokala je in drgnila gola prša ob suho, toplo zemljo, da bi oglušila tisti žgoči čut, ki jo je v prsih vedno bolj mučil. Jokala je in molčala, premagala vzdihe kakor bi se bala, da jo kdo sliši, ki ji lahko jok prepove. Ko se je stemnilo, je šla počasi proti po staji. Ko je prišla do poslopij, se je naslonila ob klet, kjer je dolgo stala in v stepo gledala. Tovorni vlaki so prihajali in odhajali; — slišala je, | kako je pravil vojak njeno sramoto sprevodnikom (Porotne obravnave) se prično v Celju prihodnji ponedeljek. V torek bo stal pred porot¬ niki bivši tajnik celjskega okrajnega zastopa Josip Kosem. (Občni zbor ^Narodne čitalnice v Celju), ki se je vršil v sredo dne 18. t. m. v društvenih prostorih, je otvoril predsednik dr. Sernec z na¬ govorom zbranim udom, spomnivši se umrlih dveh odličnih članov društva gg. dr. Šukljeta in Janeza Zupanca, katerih poslednji je posebno sodeloval pri zgraditvi celjskega „ Narodnega doma". V častni njihov spomin se zborovalci dvignejo s sedežev. Tajnik g. Mirnik prečita nato zapisnik zadnjega občnega zbora, kateri se brez debate odobri. Čitalnica je imela začetkom leta 151, koncem leta 156 članov. Društvo je priredilo Silvestrov večer in plesni venček. Usta¬ novilo je „ruski kružok* pod vodstvom dr. Gvi- dona Serneca. Poročilo tajnika se vzame brez debate na znanje. Dohodki so znašali 3767 K 48 v, stroški pa 3718 K 22 v, preostanka 49 K 26 v. Društvo ima 41 časopisov. Knjižnica ima okrog 1500 knjig. Prejemki godbenega odseka znašajo 6902 K 71 v, izdatki 6847 K 91 v, ostanka torej 54 K 80 v. Celjska narodna godba je nastopila 22 krat. Čistega premoženja ima godba 3292 K 02 v. Računi se odobre. Na predlog g. Salmiča se voli per acclamationem za g. predsednika v 27 tič g. dr Sernec. Izvoljeni so bili v odbor gg dr. Dečko, prof. Kožuh, prof. Suhač, Mirnik, dr. Hrašovec, dr. Vrečko, dr. Kukovec, Rebek; kot namestniki pa gg Lončar, Salmič, Vavken in dr. Schwab, Kot pregledovalci računov so izvoljeni gg. dr. Brenčič, Voglar in Kapus. Dolgotrajna debata se je raz vila o predlogu glede opustitve vsakoletnega „čitalniškega plesa*. Ples ostane, kakor je bil dosedaj. Drugih točk ni bilo na sporedu, na kar je predsednik dr. Sernec ob pol 12. uri zvečer zaključil občni zbor. (Imenovanje.) Absolvirani pravnik g. Rudolf Sark je imenovan avskultantom pri okrožnem sodišču v Sarajevu. Torej zopet en Slovenec, ki je moral za kruhom iz svoje domovine, ker ga doma, med svojim narodom ne dobi vsled sov¬ raštva voditelja graškega nadsodišča proti Slo¬ vencem sploh in slovenskim uradnikom posebej. Koliko si je že prizadevalo in si še prizadeva slovensko časopisje, da bi razkrilo svetu narav¬ nost nerazumljivo, ker pravega izraza ne smemo rabiti, postopanje zagrizenega nemškega nacijo- nalca na predsedniškem mestu graškega nadso¬ dišča, koliko so si že prizadevali naši poslanci, pa vse zastonj — Gleispach ostane Gleispach. Zadnja številka našega lista je bila zaplenjena vsled notice, v kateri smo nekoliko pojasnili to Gleispachovo naklonjenost napram slovenskemu j narodu, dasiravno je bila vsaka pičica te notice resnična. Ako se nekoliko oziramo na zgoraj i objavljeno imenovanje in na splošno delovanje graškega zatiralca slovenskega življa v c. kr. | in kako so se ti smejali. Bila je tiha, mesečna i noč . . . smeh je odmeval daleč po stepi, kjer so j se komaj žvižgi vlakov slišali. »Gospod! usmili se! . . .“ je vzdihovala žena in se stiskala na steno. Toda ti vzdihi ji niso olajšali teže, ki je stiskala njeno srce Proti jutru je šla previdno pod streho in se obesila z vrvio, na kateri je prej perilo sušila. Crez dva dni so našli Arino po smradu, ki ga je razširjalo njeno truplo; potem so začeli ugibati, kdo je temu kriv? Nikolaj Petrovič je dokazal do pičice, da je Gomosov kriv. Potem je vdaril načelnik promenjača v obraz in mu gromeče zapovedal .molčati. Prišla je policija in začela preiskovati. Prišli so do zaključka, da je trpela Arina na melan¬ holiji . . . Delavcem se je zapovedalo, pokopati jo v stepi. Ko se je to zgodilo — je vladal na po staji zopet mir in red. In zopet so živeli njeni prebivalci štiri mi¬ nute v štiriindvajsetih urah, obupani od dol¬ gega časa in hrepenenja po ljudeh, od vročine in pomanjkanja dela, in zrli so polni zavisti za vlaki, ki so drdrali dan za dnem mimo njih. . . . Po zimi pa, če so žvižgali po stepi sneženi viharji v groznih glasovih in pokrili po¬ stajico s snegom, — tedaj je življenje za njene prebivalce še samotnejše in dolgočasnejše. 629 80 dn.h uradih, potem pač ni čudno, da prihajajo Iz pod našega peresa ostre besede, katere Gleis pacbovim blagoslovljencem pač res n j 80 rava 8 0 preveč prijetne, ali »pomnijo naj si ti gospodi da se bo prej obrnila Savinja nazaj proti SaviJ skun planinam, nego bomo mi nehali boriti se za naše pravične zahteve. Na j le me8 ari G!# £ pach po ž.vem našem narodnem telesu naš narod m m, ž njim smo hvala Bogu še toliko žilav, da nas vsa Gleispachovina ne bo ugono bila. Sscer bo pa tudi prišel za tega gospoda čas poiooia, m upamo, da ta čas ni tako daleč, ko bomo rekli: pojd, od koder te je veter prinesel! (Zloporaba c. kr. davčnega urada v Celju za nemskonacijonalno agitacijo.) Nemškonacijc- nalni duh se ježa tako vsesal v vse javna urade na Spodnjem Štajarskem, tako da kmalu ne bode več človeka, ki bi c. kr. uradom kaj za¬ upal Pri celjskem davčnem uradu smo prišli pri nekaterih uradnikih na sled naravnost ne- čuveni nemškonacijonalni agitaciji v izvrševanju službe. Eden izmed teh ljudi pošilja davkopla čevalce, če ne morejo plačati davka, kar na¬ ravnost v pisarno nemškega odvetnika dr. Scbur- bija ali dr Jabornegga, češ/ Nemci jim bodo dali posojilo Ta dva dovolita posojilo iz nemških zavodov samo, ako se stiskani davkoplačevalec zaveže, da bode vzel toliko posojila, da bode v slovenskih zavodih prej vse dolgove poplačal. Stroške transakcij trpijo tajni fondi .Siidmarke" itd., kajti strankam resnično naznanjeni stroški izknjižbe itd. so samo navidezni; če bi bili taki računi resno mišljeni, bil bi odvetniški zbornici dan povod, da vmes poseže. Dolžniki nemških zavodov pa morajo vsled tega postati nemški volilci. Vse to se seveda ne godi brez sporazuma med dotičnimi c kr. uradniki in nemškimi stebri celjskimi; da bi žep tega ne občutil tudi nismo trdili, še večjo brezstidnost je zakrivil drug c. kr. davčni uradnik, ki je kmetu vsled pritožbe zaradi visoke davčne svote lagal, da je vzrok iskati v tem, ker se je vsled krivde Slovencem v okrajnem zastopu nekaj poneverilo. Mi se zoper take slučaje na bomo nič več pritoževali na upravne instance, ki so nam, čim višje so, tem manj pra vične. Namesto tega poživljamo vse stranke, ki imajo s tukajšnjimi uradi opraviti, naj si vse take slučaje zabeležijo in skrbe zmiraj za priče, da se zavarujejo nasproti lažem. V kazenskem zakoniku govori neka točka namreč § 101 o zlorabi uradne oblasti. To bomo v bodoče na pomoč klicali. — Potem se pa taki ljudje naj le še kdaj pritožijo o ovaduštvu! Če je tcurej stvar tako, o čemur dvomiti nimamo prav nič vzroka, potem je poziv „Slov. Gospodarja “ zaradi opravičenja popolnoma neosnovan. (Zveza slovenskih in nemških kmetskih poslancev v deželnem zboru.) Stiki med slo venskimi, nadalje med nemškokonzervatnimi po slanci in poslanci takozvane kmetske zaveze so bili letos v deželnem zboru precej pogosti in neprisiljeni, vsled česar se je tudi pomen in upliv vsake posamezne izmed teh strank na¬ sproti nemškonacijonalni meščansko veleposest niški večini in tudi nasproti vladi povečal. Ob zaključenju deželnega zbora so imeli poslanci imenovanih treh skupin sestanek, pri katerem so govorili v imenu „ kmetske zaveze “ Rokitansky, v imenu nemških konzervativcev Hagenhcfer in Wagner in v imenu Slovencev Robič. Uspeh tega sestanka je bil ta, da te stranke tudi za naprej trdno nameravajo glede zastopanja kmetskih ko¬ risti iti roko v roki, glede narodnostnih zadev je vsaka izmed teh skupin v svojem postopanju popolnoma prosta. (Poslanec Vošnjak in njega glasovanje o zvišanju užitnine) „Slov Gospodar *' je v zadnji številki ostro pozval poslanca Ivana Vošnjaka, da se opraviči pred volici zaradi nekega g:aso vanja v deželnem zboru. Tu je pa „S!ov. Gospodar 1 napravil iz muhe slona, kajti če si zadevo bližje ogledamo, ni tako strašna, kakor se ,.Slov. Gosp. 11 zdi. Kakor smo izvedeli, ne od Vošnjaka, ampak od drugega slovenskega deželnozborskega po¬ slanca, gre se tu za predlog, naj se užitnina za vino za mesto Gradec pri litru za menda 0 95 vinarja (torej za manj nego 1 v) zviša. Slovenski in tudi nemški kmetski poslanci so sklenili gla sovati proti predlogu. Poslanec Vošnjak pa po pomoti, kakor se je to v državnem zboru že mnogokrat uglednim poslancem pripetilo, pri gla sovanju rekel „da 1 mesto „ne“, akoravno je baje bil za odlonitev predloga. Ker je stvar dejanski bila brez pomena in je bi o itak 37 glasov za sprejetje predloga, 23 glasov pa zoper predlog, bi tudi nasprotno glasovanje Vošnjakovo bilo brez odločilnega pomena in se za stvar res pozneje nihče ni več brigal (Ogenj) je nastal včeraj popoldne v Fa- ningerjevem dimniku. Požarna bramba je bila sicer jako točna, ali prišla je še prepozno, kajti ogenj so tako hitro zadušili, da se je morala povrniti, ne da bi se bila mogla izkazati. (Za obiskovalce .Skalne kleti") se je v zadnjem času poskrbelo, da jim bo zabava še prijetnejša. — Nabavil se je glasovir, kar daje priliko, da se gostje na ta ali oni način boljše zabavajo. Razun domačega piva so na razpolago izborna vina, postrežba najtočnejša „Skalno klet" torej prav toplo priporočamo slavnemu občinstvu. — Upamo, da te vrstice ne bodo brez uspeha in da bodo vsaj ob nedeljah lepo urejeni prostori napolnjeni našega občinstva. (Iz Lave) nam p šejo: Jako smo hvaležni g dr. Dečkotu, da se je tako krepko zavzel v deželnem zboru za nas. Razmere so vedno j slabše. Današnja povodenj nam je zopet strašno škodo povzročila. Že zjutraj ob 3 uri je bilo i vse po koncu; voda je vedno naraščala. Ljudje ! so bili v najhujši nevarnosti zaradi živine, j Svinje so morali na podstrešja nositi. Zato pa prosimo c. kr. oblast, da naj se vendar enkrat potrudi, da nas reši iz teh nesreč in kaj ukrene. Kar smo imeli stelje, nam je vse voda poplavila. Kriva je seveda železnica, ki vodo ovira, da se ne more odtekati. Torej še enkrat prosimo slavno oblast nujne pomoči. (Glede napisov železniških postaj Grobelno Rogatec) se nam poroča, da je stavbeni pod¬ jetnik omenjenih postaj, inžener Miglitsch iz Slatine, danes pleskarju g. Bandeku zaukazati pustil, da ima narediti slovenske postajne na¬ pise v Šmarju in v Mestinji s polovico manjšimi črkami nego bodo nemški, ter v Slatini in Ro¬ gatcu popolnoma napise opustiti, oz roma v Sla¬ tini naslikati samo vodno steklenico. — Inžener Miglitsch je sin že umrlega nadučitelja Slovenca Migliča iz Loč. (V Gornjem gradu; se je pri spravljanju lesa iz graščinskih gozdov ubil neki mladenič. Zdrobilo mu je glavo, našli so ga mrtvega. Bil je priden in marljiv mladenič, ki si je že precej denarja prištedil. Mati ga je oprostila od vojakov in sedaj pa ga je doma pokosila bela žena. (V novi Štifti pri Gornjem gradu) je na dvorazredni ljudski šoli nastavljena kot nado ! mestna učiteljica učiteljska aspirantinja gospo¬ dična Štefanija Einspieler iz Ljubljane. (Iz Konjic se nam piše) Dobili smo v Konjice okrajno glavarstvo in se z njim že tudi precej spoznali ter izprevideli, da smo dobili res marsikaj koristnega, a opazili že tudi precej nepotrebnega in nepričakovanega. Na uradnem poslopju čitamo sicer dvojezičen napis in isto- tako tudi na durih uradnih sob. Popolnoma nepotrebno in nepričakovano je pa, da se znaki za ceste kujejo vsi samo z nemškimi napisi. Mislimo da to nikakor ni bilo potrebno, tem manj, ker smo tudi poprej imeli dvojezične na¬ pise Lahko si to tolmačimo, če se natančneje ozremo na nekatere uradnike, katerih nam ni treba natančneje označiti. Tem pripisujemo mar¬ sikaj— pametnega. Znamenito je, da treh imen ne razločuje jojdrugega od drugega, namreč Ivana, Ja nezain Johana. Pripeti se vsled tega da oseba z istim imenom prejme dva enaka dopisa. Sodeluje e še breztaktnejšimi početji nemčurski župan in občinski odbor trga konjiškega Slovenci pa roke križem drže Veseli nas le to, da ponemčevanje preprostemu in sploh kmetskemu ljudstvu več ne ugaja, ter da se pritožuje, ker se vedno bolj uresničuje stari, daleč okrog znani pregovor: „Samo Gonobiz, Gonobitz, Konjic pa nikjer ni opaziti." Slovenci se morajo odločno na noge postaviti. (Slovenski volilni odbor) za občinske vo¬ litve v Mariboru je sklenil, da ne postavi svojih kandidatov, in je podal slovenskim volilcem navodila za volitve. Nemški volilni odbor je na¬ ročil za agitacija iz Gradca nemške „burše“. (Slovenci iz Maribora in okolice) se va¬ bijo v nedeljo dne 22. novembra t. 1 ob 3. uri popoldne na ustanovni shod gospoparskega izo braževalnega društva „ Skala 11 pri sv. Petru niže Maribora v gostilni g Muršeca s sledeč m spo redom: Pristop udov. Volitev odbora. Za zabavo bodo skrbeli pevci in tamburaši. Vsakega Slo¬ venca bodi dolžnost vdeležiti se stavbe nove trdnjave pred nemčurskim Mariborom. (Od Pesnice) Poroča se nam: Šolski nad¬ zornik ptujskega okraja z učiteljstvom, posebno mlajšim, tako postopa, da zgub jo posamezniki popolnoma veselje za ta težavni stan. Res čudno je, da nadzornik, sam bivši učitelj, kateri mora na tanko poznati težki ter deloma žalostni po¬ ložaj učiteljev, tako brezsrčno ravna z ubogimi trpini. Naj pa tudi pomisli, da mu niso njegove izvenredne zmožnosti ali morda posebne zasluge na pedagoškem polju pripomogle na to odlično mesto. — Znano nam je vse precej na tanko, pa o tem ob priložnosti več, ravno tako tudi o njegovem postopanju pri nadzorovanju šolske mladine. Psovk in udarcev ne zamorejo odo¬ bravati in zagovarjati niti sorodni, niti drugi zaščitniki (Pri občinskh volitvah v Gradcu), ki so se vršile prešli torek, so zmagali kandidatje socijalnih demokratov proti nemškimi nacijo nalcem. Izvoljeni so bili: Bicfal, Resi, Hirt, Mu- chitsch, Sonnleitner, dr. Schacherl. Poročilo o VII. rednem občnem zboru .Društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov s sedežem v Celju", vršiv- šem se dne 15. novembra 1903 ob 3. uri popoldne v Narodnem domu v Celju. Točno ob 3. uri otvori zborovanje društveni predsednik, tov. Ivan Bovha, v smislu § 23, sta¬ vek 2. društv. pravil. Zastopanih je 46 rednih članov. Navzoči so tudi tovariši iz Šmarja, Šo¬ štanja, Slov, Bistrice in Maribora. Po pozdravu predsednika se prečita zapisnik zadnjega občnega zbora, ki se nato odobri. Tajnik poroča o slede¬ čem društvenem stanju in gibanju: Društvo šteje 126 rednih, 7 ustanovnih in 18 podpornih udov, in je imelo med letom 15 odborovih sej. Odbor se je takoj v začetku poganjal pri ministrstvu za rešitev rekurza proti sklepu j deželne vlade na Kranjskem, s katerim se usta- I novitev II skupine ni spoznala kot postavno do¬ kazana. Opetovano se je poganjala tudi zadeva i glede zavarovanja zasebnih uradnikov in vpelja- nja nedeljskega počitka v odvetniških in notarskih pisarnah. Pri tem sta šla društvu zelo na roko j gg. poslanca vitez Berks in dekan Žičkar ter mu : poročala zanimive podrobnosti v obeh teh zade- | vah. O izvrševanju nedeljskega počitka v svojem ! področju je dobilo društvo od raznih krajev poročila. Iz teh je posneti, da je večina šefov za nedeljski počitek, vendar jih manjšina zadržuje | v popolnem uvedenju istega. Glede vpeljanja ne- j deljsktga počitka se je vršil 1. majnika v pro¬ storih .Delavskega podpornega društva" v Celju tudi mani fes taci jski shod, pri katerem so se sklenile in odposlale rezolucije na vlado in državni zbor. — Z ozirom na slučaj, ki se je pripetil predsedniku društva pri celjski okrajni sodniji vsled rabe slovenskega jezika, se je društvo vdeležilo tozadevnega zborovanja celjskih Sloven¬ cev meseca avgusta. Tov. Jos. Christof je vposlal društvenemu vodstvu notarski tarif, katerega je sestavil v slovenskem jeziku. Ta tarif je društvo sklenilo izdati in založiti skupaj z odvetniškim tarifom. Dne 6 septembra se je vršilo ustanovno zborovanje II. skupine v Ljubljani. Ob koncu svojega poročila tmeni tajnik še žalosten slučaj, da je nemila smrt pobrala zvestega podpornika društva g. dr. Ljudevita Gulina, ki je svoj čas tudi soustanavljal društveno glasilo .Slovenska pisarna". Zborovalci se rajnemu na čast dvignejo raz sedeže. Poročilo se vzame na znanje in odobri. Iz poročila blagajnikovega je posneti, da je imelo društvo v preteklem letu dohodkov 1909 K 67 v, izdatkov pa 1824 K 66 v. Društveni ime- 530 tek znaša 2437 K 18 v in je sledeče razdeljen: Stanje blagajne — — — — 85 K 01 v v celjski posojilnici naloženo — 1127 „ 47 „ v poštni hranilnici B — 184 , 65 „ nevrnjena posojila — — — 64 , 05 „ inventar — — — — — — 76 . — B skupaj torej — 2437 K 18 v Društveno premoženje je napredovalo za 672 K 99 v; denarni promet je znašal 3734 K 33 v. Po prečitanju poročila računskih pregledo valcev tov. Christofa in Cimermana, da so računi v redu. se to poročilo odobri. — II. skupina je imela dohodkov 945 K 76 v, izdatkov pa 864 K 29 v; preostanek po 81 K 47 v tvori 25°/ 0 popust in je last II. skupine. Temu sledeča volitev je imela ta-le uspeh: Predsednik z vzklikom tov Ivan Bovha. Odbor¬ niki : tovariši Fr, Moškon, Iv, Dobršek, dr. Ljud. Stiker, Rasto Fašalek, dr. Vladisl. Pegan in Jos. Kolar; namestniki: tovariši Josip Goričan, J. Prelc in Robert Pohar, vsi iz Celja. Računska pregledovalca tov. Josip Christof iz Ljubljane in Štefan Kamenšek iz Maribora. Na vrsto pridejo razni predlogi. Predlog Dragotina Gobca za ustanovitev društvenega glasila, ki bi istotako zastopalo ko risti posojilničnih, kakor odvetniških in notar¬ skih uradnikov, se odkloni; ravnotako njegov nadaljni predlog, da se združijo odv. in not. uradniki s posojilničnimi uradniki v eno društvo; kajti težnje in cilji obeh so različni in je nevar¬ nost, da bi se zanesla nesloga v društvo. Radi nadaljevanja društvenega glasila „Slo- venska pisarna 0 se vname daljša debata ter se slednjič sklene izdajati v naprej večkrat v letu društvena poročila. j Glede zavarovanja zasebnih uradnikov in nedeljskega počitka se sklene sledeča resolucija: Odvetniški in notarski uradniki iz Istre, \ Koroške, Kranjske in Štajerske zahtevajo najod ločnejše, da se že enkrat skleneta zakcna: 1 O zavarovanju za starost in onemoglost zasebnih uradnikov in njihovih družin 2. O uvedenju popolnega nedeljskega po¬ čitka v odvetniških in notarskih pisarnah. Visoka vlada se prosi, oziroma poživlja, I. da poskrbi, da pride takoj v začetku tega zasedanja v državnem zboru zakon o zavarovanju za starost in onemoglost zasebnih uradnikov in njihovih družin do posvetovanja in sklepanja; 2 da takoj predloži visoki zbornici načrt zakona glede uvedenja popolnega nedeljskega počitka v odvetniških in notarskih pisarnah Vsi državni poslanci se nujno prosijo, ozir. poživljajo, da stoič vse potrebne korake, da se ti dve zahtevi vzakonijo že v tem zasedanju. V pretresovanje pride nasvet II. skupine v Ljubljani, da naj bi se osrednji odbor premestil v Ljubljano. Po prečitanju dotičnega pasusa iz zapisnika občnega zbora II. skupine, se oglasi k besedi tov. dr. Pegan ter stvarno razloži, da ni nobenega vzroka, vodstvo društva premeščati iz Celja, pač pa govori mnogo razlogov zato, da v Celju ostane. Posebno povdarja, da nam oblastva tukaj celi čas niso delale toliko pre glavic, kakor v Ljubljani samo ob ustanovitvi II. skupine. Ni pogoj, da bi se moralo vodstvo društva ravno v sredini svojega delokroga na hajati, o čemer nas prepričajo tudi druge dru¬ štvene zveze. Želel bode pa tudi vsak rodoljub, da ostane vodstvo društva v Celju, ker se s tem krepi in pospešuje narodno življenje ob meji. — Prečita se še več dopisov od raznih krajev, v katerih tovariši izražajo željo, da vodstvo dru¬ štva ostane, kjer je. Zborovalci se na to so¬ glasno izrečejo, da ostane osrednji odbor in ž njim vodstvo društva v Celju. Tov. Cilenšeku se izreče zahvala za društvu naklonjenih 50 kron. Iskrena zahvala se izreče tudi gg. drž. poslancema vitezu Berksu in dekanu Žičkarju, da se zavzemata s toliko brigo za društvene interese v državnem zboru. — Posebno častno zahvalo pa izrečejo zborovalci na predlog dr. Pegana ustanovitelju društva in njega vesčas- nemu predsedniku tov. Ivanu Bovhi, ki neumorno deluje v procvit društva. Ljubljanskemu tovarišu g. Christofu se iz¬ reče priznanje za njegov trud ob ustanovitvi II. skupine. Nato zaključi predsednik zborovanje z željo, da bi vsak navzočih še vsaj po enega člana društvu pridobil. Društveno gibanje. (Šoštanj.) „Šaleška čitalnica 0 ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 22. t. m., ob 3. uri popoldne v prostorih hotela B Avstrija° v Šoštanju z običajnim sporedom. (Iz Konjic.) Tukajšnjemu bralnemu društvu sta podarila gospa dr. Rudolfova in gosp. Ivan Clarici več lepih knjig, za koje jima izreka odbor tem potom srčno zahvalo. (Trbovlje.) Ženska in moška podružnica sv. Cirila m Metoda v Trbovljah imate dne 22 t. m. v gostilni g. Matija Dolničarja v Trbovski vasi ob pol 4 uri popoldne svoje letno zborovanje. Dnevni red: 1 Pozdrav načelstva. 2. Pobiranje letnine. 3 Volitev novega načelstva. 4 Slučaj nosti. K obilni udeležbi vabi vljudno odbor. (Slovensko pevsko drnštvo „Zvon° pii Sv. Miklavža bi. Ormoža) priredi v nedeljo dne 22. t. m. v prostorih gosp. Vrbnjaka veselico s petjem in tombolo. Začetek po večernicah! (Cven) 100 let staro igro „Mlinar in nje gova hči 0 , ki se po mestih vsako leto pri polnih hišah predstavlja, uprizori bralno društvo na Cvenu dne 29 novembra 1903 ob 5. uri popol dne v gostilni pri Zupančiču (Akad. tehn. drnštvo „Triglav„ v Gradca) ! priredi v soboto, dne 21. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih svoj III občni zbor s sle¬ dečim sporedom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega zborovanja. 2. Čitanje zapisnika bratskega dru¬ štva ^Slovenije". 3. Poročilo odborovo. 4 Prora čun za zimski tečaj 1903/4 5. Slučajnosti. 6 Razdelitev trakov. Dopisi. Sokol v Žalcu. Dne 17. t. m. se je vršil v Žalcu v gostilni Fr. Robleka znamenit sestanek. Načelnik celjskega Sokola J. Smrtnik, nadalje tehnik Vilko Kukec in Mirko Meglič iz Celja so se že celo letošnje poletje trudili spraviti v Žalcu v življenje sokolski zbor. Celjski Sokol je v isti namen pred nekaj meseci napravil izlet v Žalec, kjer je kljub slabemu vremenu nastopila žalska mladež v zvezi s celjsko prvikrat z javno telovadbo. Od tedaj naprej se je pa z začetnim delom pridno nadaljevalo in sicer z najlepšim uspehom, zlasti ker je velečislani žalski tržan Senica sokolskemu naraščaju blagodušno prepu¬ stil v uporabo svoje obširne prostore za telovad¬ nico. Sokolska ideja se je vsled pokroviteljstva uglednih žalskih tržanov, zlasti župana Širce, nadalje znanih narodnjakov Robleka, Senice, Hod nika in Babiča tako veselo razvijala, da se je mogel storiti dne 17. t. m. oni odločilni korak v sokolskem gibanju, da se je mogel namreč usta¬ noviti v Žalcu poseben odsek celjskega Sokola. Ta veseli napredek sokolske in narodne misli je privabil omenjeni večer več članov celj¬ skega Sokola v Žalec. V kratkem podamo vspo- red tega ustanovitvenega sestanka sokolskega odseka v Žalcu. Podstarosta celjskega Sokola omenja pri zadevanje društva doseči ustanovitev sokolskih društev tudi izven Celja. Posrečilo se mu je to v zvezi z ljutomerskimi narodnjaki glede Ljuto- tomera, kjer se je v poletju ustanovil „Murski Sokol 0 . V Žalcu so se istotako pokazala pripravna tla in sokolski naraščaj je prekosil prvotne nade ter se je začelo ravno misliti na ustanovitev društva. Toda predno se sokolsko drušvo usta¬ novi, treba je zato trdne podlage. Zato se je v smislu novosprejetih društvenih pravil sklenilo ustanoviti poseben sokolski odsek za Žalec, iz katerega bode svoječasno lahko nastalo samo stojno društvo. Zato se je sestavil poleg društ¬ venih pravil poseben poslovnik, o katerem se bode treba posvetovati ter ga odobriti. Načelnik celjskega Sokola je prebral pri¬ pravljeni poslovnik ter so se po podrobni raz¬ pravi sprejele razne krajevnim razmeram ustre¬ zajoče izpremembe. V razpravo, ki je bila zelo živahna, so posegli večkrat bratje Jože Širca, Franjo Jošt, dr. Gvidon Samec, in Jos. Smrtnik ter se je ob lepem soglasju sklenilo mnogo važnih določil, katera bi naj bila jamstvo dobrega na¬ predovanja ustanovljenega odseka. V odbor so bili izvoljeni in sicer predsedni¬ kom žalski tržan Franc Hodnik, podpredsednikom Vinko Babič, blagajničarjem J. Nidorfer, tajnikom J. Košar in orodjarjem J. Perger. Kot odborniška namestnika sta sprejela izvolitev za žalsko so¬ kolstvo zaslužni Rudolf Senica in I. Jug dočim sta nalogo pregledovalcev računov sprejela župan Širca in J. Strahovnik. Sledil je navdušen govor načelnika celj¬ skega Sokola Josipa Smrtnika, ki je podal zbra nemu sokolskemu naraščaju pomen sokolske ideje, katero baš on s svojim neumornim delom toli uspešno širi. Dr. V. Kukovec povdarja veselo dejstvo, da se sokolske ideje ni poprijela samo mladina, ampak da so, kakor je iz udeležbe m dejanj razvidno, pokroviteljstvo prevzeli najugled¬ nejši tržani, ki so, kakor župan Širca, Roblek, Senica in drugi, najvplivnejši možie svojega okrožja Bodi sokolsko delo nekak kvas in ne¬ kako seme za plodonosno narodno delo v Žalcu, ki je važna narodna postojanka pred vratmi ponemčenega Celja. Franjo Jošt je vzneseno go¬ voril o nalogah sokolstva zlasti v naših žalost¬ nih narodnih razmerah. Župan Širca je izrekel v imenu trga zahvalo članom celjskega Sokola, ki so dali s svojim delom podlago toli važni usta¬ vitvi sokolskega odseka, zlasti J. Smrtnik, Mirko Meglič in drugi. Tako je torej ustanovljen sokolski odsek v Žalcu. Na čelo mu je stopil mož, ki bode svoja moči posvetil vzvišeni stvari, predsednik Franc Hodnik. Njegovo ime in imena soustanoviteljev so nam porok, da se stavba ni postavila na peščena tla, ampak obeta temu znamenitemu narodnemu trgu lep naroden procvit. Narodno - gospodarske novice. Našim vinogradnikom. (Napisal Ivan Vuk). Svet se suče neprestano. Novi časi, nove šege, in ti valovi, ta vrtinec časa pograbi vse in vleče seboj. Tudi za naše vinogradnike so napočili drugi časi, druge šege, po katerih se jim je ravnati. Staro, nekdaj dobro in še sedaj tako opevano ne velja nič več. Marsikateri trdo- vratnež. ki se je upiral novim šegam, novim, boljšim vedam, je izprevidel, da tako ne gre več, ter se je moral, hočeš ali nočeš udati, ker bi drugače propadel. Odkar je trtna uš prišla v naše vinorodne kraje ter z njo vred drugi sov¬ ražniki vinske trte, začeli so saditi amenkanca in nanj cepiti domače žlahtne trte Vinogradi so dobdi drugo podobo, lepo na oči. Prej vse razmetano po goricah, sedaj vse lepo v vrsti, da je veselje gledati. Ko pa je to trsje začelo roditi, zaslišale so se zopet tožbe, ki so šle od kraja v kraj in begale vinogradnike. Tu se je tarnalo, da vino ni dobro, tam, da grozdje ne dozori ali pa segnije. Zopet tam, da mu vse po¬ zebe, ali da že pojema tu na rasti, predno je začelo roditi itd Tožbe brez konca in kraja in ni čuda, da je marsikdo to amerikansko novotarijo obsodil, obsodil celo v dno pekla. Začele so se pisati knjige, kako ravnati z novimi nasadi, kako cepiti, kdaj in kako škropiti itd V kleti kako ravnati z vinom, izboljševanje m bogve, kaj vse. One glavne stvari, katera bi se morala najprej upoštevati, pa ni nihče napisal. Kaj po¬ maga pouk o umnem kletarjenju, kaj o cepljenju in sajenju, ako se pa ne vč, katera vrsta je za ta ali oni kraj primerna, kako se ta obrezuje, kako ona, kje in v kakšni legi se naj sadi in kolikokrat se naj sadi. Ni čuda potem, da se je v občni naglici sadilo vse, kar se je dobilo v roke in da je potem ta neenako dozarjajoča skupina vrst dala slabo, kiselo vino. Da se vsaj nekoliko odpomore temu, sklenil sem na kratko popisati nekatere najnavadnejše in najvažnejše vrste po teoriji in praksi, ki sem jo prinesel iz vinorejske šole mariborske in pa pridobil po se danjem opazovanju. Upam da me cenjeno ob činstvo ne bo prehudo obsodilo, če ne bo more¬ biti kaki izraz na pravem mestu. Dokler se kak boljši veščak ne potrudi, da nam Slovencem ne poda, ki smo še sploh revni na tem polju, kaj boljšega, se bomo že morali zadovoljiti s tem razmotrivanjem. (Dalje pri h.) 351 Druge slovenske novice. (Ljubljanski občinski svet) je i me l v torek 8 ejo v kateri je prišla na vrsto zopet ona Čast¬ niška afera z ljubljanskim županom. Župan ie pojasnjeval, da se je v nasprotstvu s trditvijo državnega pravdništva, katero trd , da se je ce sarska zastava zato s silo strgala z droga ker se je zapletla med vejevje, v resnici šiloma strgala na tla, ne da bi se bila kje kaj za pletla v vejevje. Zupan ni bil zaslišan kot priča v tej zadevi in zato tudi ni ničesar pojasnil državnemu pravdništvu. Nadalje se je dobila verodostojna priča, ki je potrdila, da je na ka¬ zinskem vrtu neki 201etni turnarček hodil po cesarski zastavi, neki drug pa jo je vlačil po tleh. Zastava, ki se je zapletla v vejevje, je bila fcankfurtarica, ki jo je mestna straža odstranjevala. V županovo poslovanje se je vmešaval samo častnik Biickhel. To je torej resnica, ali kako so celo stvar predočili svojim bralcem graški in drugi nemški listi! Vpitja o slovenski nesramnosti je bilo toliko, kakor ma¬ lokdaj, no, sedaj smo radovedni, kako bodo to izjavo ljubljanskega župana komentirali. (Avtomobil v Ljubljanici.) Te dni se je vozil ljubljanski avtomobilist bar. Codelli iz gle¬ dišča domov. Vozil je tako hitro po Poljanskem nasipu, da ni mogel več ravnati avtomobila in mu je isti zdrknil čez breg v Ljubljanico. Pri- pregli so avtomobilu dva vola in so ga izvlekli na suho. Ponesreči) se ni nihče. (Pred ljubljanskim deželnim sodiščem) je stal te dni sin celjskega mesta, neki Janez Degen, bivši natakar, ki je bil že večkrat zaradi tatvine kaznovan. Bival je zadnji čas na Italijan skem, kjer je storil zopet več tatvin, vsled česar ga je sodišče v Bresciji v njegovi nenavzočnosti obsodilo na 16 mesecev ječe. Ljubljansko sodišče mu je prisodilo 5 mesecev težke ječe. (Utonila je) včeraj dopoldne v Vodmatu Marija Novak, stara 20 let, doma iz Brezovice pri Ljubljani. Prala je v Ljubljanici, a na stop¬ nicah se ji je spodrsnilo in padla je v narastlo vodo. To je letos že drugi slučaj, da se je ondi perica ponesrečila. (Ženo in sebe zaklal) Podatudenšek z Go- jeda nad Kamnikom na Gorenjskem, ki je pred kratkim zaklal svojo ženo, je te dni sam sebi zadal nevarno rano. Zabodel se je z velikim nožem v levo stran života, in nato hitel k so¬ sedu, ki mu je nož izruval. Podstudenšek je nato izginil brez sledu. (Pet oseb se je zadušilo), kakor smo že poročali, na Savi pri Jesenicah na Gorenjskem. Vzrok smrti so bili strupeni plini, ki po odvodu odhajajo iz tovarne in so vdrli v Koširjevo sta¬ novanje. Že par dni pred nesrečo je cela družina čez noč obolela ali mislilo se je, da je bila kriva kaka jed. Na predvečer nesreče niso v peči nič kurili in zjutraj je bilo pet oseb mrtvih. Ena oseba je še pozneje umrla in eni se je zboljšalo. Jako pretresljiv prizor je bil, ko so nesli v spre¬ vodu pet krst naenkrat. Kriva te nesreče je v prvi vrsti uprava tovarne, katera ni poskrbela za premeščanje Koširjeve rodbine v drugo sta novanje, dasiravno je isti opetovano zato prosil. (Pismonoša izginil.) Novomeški pismonoša France Kramaršič je nenadoma izginil brez ka¬ kega sledu. Ob vodi so našli njegovo kapo in plašč. Ljudje menijo, da je te stvari nalašč tamkaj odložil, da bi zvodil ljudi za nos. Najbrž jo je popihal v Ameriko, kajti pred kratkim si je izposodil 100 kron. Poneveril ni nič. (Proti B Narodni šoli* v Velikovcu), katero vzdržuje naša vrla .Družba sv. Cirila in Metoda*, so začetkom letošnjega šolskega leta začeli Nemci velikansko agitacijo, katera pa ni imela nikakih uspehov, kajti šolo obiskuje letos približno isto število otrok, kakor v lanskem letu, namreč 212, 72 dečkov in 140 deklic. Internat šteje 30 go¬ jenk, dosedaj še nedoseženo število, kar kaže, da se je .Narodna šola* zelo priljubila ljudstvu. Ako bi pa internat razširili, bi bilo gotovo še enkrat toliko gojenk. Edini res slovenski šoli na Koroškem želimo najlepšega procvita. (Odlikovani beneški Slovenci) V Vidmu v Italiji je bila deželna razstava, katera je prav lepo uspela. Udeležilo se jo je tudi več beneških Slovencev, izmed katerih so bili nekateri odli kovani. Odlikovan je bil tudi g. prof. Trinko za | risbe s peresom. Politični pregled. (Državni zbor) se je torej sešel v torek. Kakor ni bilo pričakovati, je bila prva seja, zelo mlitava. Ko je finančni minister predložil zbor¬ nici državni proračun, govoril je ministrski pred sednik Korber, ki se je v svojem govoru dotaknil vseh vprašanj, ki stoje na sedanjem političnem obzorju Toda ko je končal, se je zopet zgodilo nekaj, česar ni nihče pričakovala — niti ena roka se ni dvignila, da bi mu ploskala, niti en poslanec mu ni častital, kar je naredilo vdno mučen vtis. Čehi so že začeli v prvi seji z ob strukcijo, kajti zahtevali so, da se vse došle vloge doslovno prečitajo. — Državni proračun obsega sledeče svote: Skupni dohodki so prora- čunjeni na 1 737,509.991 kron, skupni stroški pa na 1.734,771.291 kron. Razun finančnega mi nistra, kateri zahteva cehh 14 milijonov manj, kakor lani, so vsa druga ministrstva povišala svoje zahteve. Suhe številke gotovo ne bodo za¬ nimale naših cenjenih bralcev, in zato naj rajši \ povemo, kaj vsega je določila milost finanč nega ministra nam spodnještajarskim Slovencem. Za zgraditev cestnih in vodnih stavb je določena za celo Štajarsko svota 469 700 K. Za vseučilišče v Gradcu je določenih 1302 542 K, za srednje šole po celem Štajarekem 45 180 K. V tej svoti se nahaja tudi postavka 5000 K za višjo gim¬ nazijo v Celju 5000 K in za samostojne nemško- slovensko gimnazijo pri Celju 5000 K (2.obrok)- Koliko časa bo trpelo, predno bo slovenska gim nazija sezidana s temi borimi kronicami. Prinos za regulacijo Voglajne pri Celju znaša 2640 K, Z\ nakup poslopja okrožnega sodišča se je do¬ ločilo 185.628 K. To bi bile svote, ki bi mogle zanimati naše cenjene bralce. Kakor je videti, ni mnogo odpadlo na nas Slovence. Kvečjemu par tisoč kron za uravnanje voda in cest in pa onih piškavih 5000 kron za slovensko gimnazijo pri Celju in to je vse. (V zadevi koroških justičnih razmer) se je stavil v državnem zboru nujni predlog. O ne¬ složnem postopanju slovenskih poslancev v tej zadevi so se Culi jako različni glasovi Najprej je bilo sklenjeno, da se vloži skupen predlog, ali vzlic temu je podal dr. Ferjančič ne glede na potrebo skupne akcije nujni predlog s podpisi mladočeških poslancev. Nam je pač nerazum¬ ljivo, da se gospodje celo v tako važnih zadevah, kakor so justične na Koroškem, ne morejo vzdr žati onega bedastega kranjskega ravsanja. Z ne¬ složnim postopanjem se bode k večjemu doseglo, da se nam bodo Nemci v lice smejali, nikdar pa ne dosežemo, kar bi bilo potrebno. Malo več resnosti, gospodje poslanci! (Slovanska zveza) je sklenila najstrožjo opozicijo za čas debate o K6'berjevem govoru. V imenu zveze bodo govorili dvorni svetnik dr. Ploj, Hrvat Borčič in Malorus Barvinski. (Nauoni minister Hartel), ki je v zadnjem j času hudo obolel, bo najbrž takoj, ko ozdravi, i odstopil. Njegovo listnico bo najbrž prevzel mi¬ nistrski predsednik dr. Korber, ki namerava justično ministrstvo izročiti kakemu uradniku. (Ogrski ministrski predsednik) grof Tisza je prišel na Dunaj, da konterira z dr. Kfirberjem. Obiskal ga je v notranjem ministrstvu Povod prihodu grofa Tisza je najbrž slabi vtis, katerega je naredil njegov govor v ogrski zbornici v to¬ stranski državni polovici, Nemške stranke vlože zaradi tega interpelacijo |na ministrskega pred sednika in so se v ta namen vse izjavile za skupni korak. (V^ ogrski državni zbornici) se nadaljuje razprava o rekrutni predlogi. (Hrvatska) se bliža vedno bolj in bolj go¬ spodarskemu polomu. Zasedanje zemaljskega sa¬ bora se bliža, in državne blagajne so prazne. Vlada priznava sama, da ima za vzdržavanje sabora samo 24 000 kron na razpolago. Proračun izkazuje okrog treh milijonov kron primanjkljaja, za katerega ni nikakršnega pokritja. Ta pri¬ manjkljaj je nekaj čudnega, kajti Hrvatska bi morala biti aktivna, ako bi je ne bil Hedervary tako zavozil v blato. Prodati bodo morali de¬ želne gozde, da se bo primanjkljaj pokril. (Beda srbskih učiteljev) Učitelji kraguje vačkega okraja že tri mesece niso dobili nobene plače. Njih glasilo ..Prosveta* pravi, da ni upati, da bi letos sploh kaj dobili. Kliče j h k združe¬ nju in k pogumnemu delu za zboljšanje tega neznosnega stanja. (Iz Macedonije) Turški I sti prinašajo po¬ ročila o škodi, ki jo je vstaja povzročila Poro čilo pravi, da seje v treh okrožjih monastirs*« ga vilajeta požgalo 3126 hiš katere namerava vlada na lastne stroške sezidati, kar bi jo stalo nad pol milijona pijastrov, kar ni ravno tako velika svota, ako se pomisli, da je pijaster vreden komaj 21 v, pri čemur bi stala turško vlado ena h ša 33 kron. Grški časopisi prinašajo vesti o težavnem položaju krščanskih orožnikov v Macedeniji. Mohamedansko] prebivalstvo jih po¬ polnoma prezira. Zgodilo se je celo da je neki turški vojak na javnem trgu v Kastoriji umoril krščanskega orožnika, ne da bi mu se kaj zgo ddo. Reforme bodo ostale pač le na papirju (Italijanski kralj in kraljica) se sedaj m ud ta na Angleškem. Sprejeli so ju z velikim navdušenjem. P. n. cenjenim naročnikom, ki so celoletno zaostali z naročnino in pa onim, ki nam dolgujejo še iz prejšnjega leta, poslali smo poštno povzele in prosimo, da blagohotno predpisane vsote plačajo domačemu c. kr. poštnemu uradu, da ne bo pomot in neprelik. Upravništvo „ Domovine “. v šmarskem okraju v IIlll§t®j §1 ^ Jurju in okoliških ® farah pozor! Patentirana in od ministrstva konce- sijonirana živinska redilna moka za svinje, govedo itd. hitro jzrediti, dobiva se edino le pri G. Fran Vuga ( 466 ) 2—1 na Grobelnem. (457) Med. univ. 3-3 V dr, Vid Cervinka c. in kr. polkovni zdravnik v rezervi, bivši sekundarij bolnic v Innomostu, na Dunaju in v Pragi ordinira kot okrožni, sodnijski in bla~ gajnicni zdravnik vsak dan v Braslovčah št. 15 §§> «yr w v»r vjv w w w «ar »ar »ar s» ver ... Učenec poštenih staršev s primerno šolsko izobrazbo sprejme se takoj v trgovini D. Hribarja v Celju. «m. >«». jito. ustk >si«k ds& ms*. jlrui Ženitna ponudba. Mladenič, star 27 let, ki ima 1000 K premoženja, doma na Spodnjem Štajarskem, Slovenec, stanuje sedaj na Westfalskem v Nemčiji, želi vzeti v zakon gospodično od 17 do 19 let staro, s primernim premoženjem. Ponudbe s sliko naj se pošiljajo na naslov: -A~ J"., Hertener Strasse Nr. 130 III. nadstropje, Lange Bochom, Westfalen, Nemčija. (462) 4—2 532 |< sezoni! Trgovina z železnino „MERKUR“ Peter Majdič Celje, Stajarsko **+ Podružnica v Kranju, Gorenjsko Zdravlje je največje bogastvo! Kapljice jVlarka. priporoča svojo veliko za¬ logo različnih poljedelskih strojev, kakor: gepeljne, mlatil¬ nice, čistilnice, slamoreznice, mline in stiskal¬ nice za grozdje in sadje, vetr¬ nice, brane za njive in seno¬ žeti, pluge itd. it* po najnižjih cenah. (398) Št. 683. (460) 2—2 Oddaja sta vibe. Odda se po minuendo-licitaciji stavba no-, vega enonadstropnega šolskega poslopja v Lučah, sodnijski okraj Gornjigrad, obstoječa iz dveh učnih sob, konferenčne sebe, obenem sobe za učila in šolsko pisarno, stanovanja za naduči telja, ene sobe s pripadki za učitelja. Licitacija se vrši v ponedeljek, dne 30. novembra 1.1. ob 10. uri dopoldne (želez čas) v šolskem po slopju v Lučah. Stavba se odda le skupnemu podjetniku. Izklicna cena znaša 35 800 K. Stavbeni operat, obsezajoč načrte, stavbeno dovoljenje, proračun in stavbene pogoje, vpogleda se lahko v šoli v Lučah pri šolskem vodji in pri okrajnem šolskem svetu (uradno poslopje c. kr. okraj, glavarstva v Celju). Vsak licitant mora, preden se dražbe ude¬ leži, položiti vadij po 3.580 K. Predsednik: APFALTRERN. Suha bukova drva so naprodaj pri grajščinskem oskrbništvu v Jurkloštru, 1 vez 10000 kg stane 110 K, 1 seženj 24 K, franko kolodvor Celje. — Naročila izvolijo naj se vposlati na podpisano grajščinsko oskrbništvo v Jurklošttu, (461) 2-2 pošta Laški trg. Gostilna hotel „Narodni dom“ (458) 3—3 -v Radečah. je vsled preselitve gostilničarja v Ljubljano za 0^** oddati P°d jako ugodnimi pogoji na račun ali v najem s 1. decembrom 1903. Več se izve pri okrajni posojilnici v Radečah. Te glasovite in nenadkriljive kapljice se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni. Učinkujejo nedosegljivo in spasc- nosno pri boleznih na želodcu, ublažujejo katar, urejujejo izmečke in odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo in prebavo, čistijo kri in čreva. Delujejo izborno proti hripavosti prehlajenju. Lečijo vse bolezni najetrih in slezih ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico. Te kapljice so naj¬ boljše sredstvo proti bolezni na maternici in modromu in raditega ne bi smele manjkati v nobeni meščanski in kmetski hiši. Naročuje se edin'- in točno le pod naslovom: MESTNA LEKARNA ZAGREB Gornji grad št. 25, poleg cerkve sv. Marka — Denar se pošilja naprej ah pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na pošto: 1 cL-u.ca.t ( IS shelsl-) - - 4: 3KI 3 ducati (36 „ - - ^ « 5 ducat- ( 60 „ - * 33 lO ducat- (ISO „ - - SS Ustanovljena leta 1360. Mestna lekarna Zagreb Markov trg št. 36. Zd.ra.vlje je zia.j večje bogastvo I Salvator-balzam (Liquor-aromatic) Najuspešnejše domače sredstvo pri trganju (migreni), zobobolu, glavobolu, pri krču in raznih želodčnih in črevnih boleznih; ozdravi maternico, krepi vid in je v vsakem pogledu univerzalno domače zdravilo prve vrste. Cena zavoju 12 stekleničic z navodilom 5 kron, če se denar naprej pošlje na spodnji naslov. KAŠELJ ozdravi hitro in temeljito že od nekdaj znano domače zdravilo trpotcev sok. - Cena stekleničici z navodilom in pošt¬ nino vred, ako se denar naprej pošlje, 2 kroni 40 vinarjev.. Naslov za naročbe: (400) 24—6 Fr. Riedl-na lekarna pri Salvatorju v Varaždinu štev. 104. JssSsi 43 43 m 43 43 m 4 * 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 !! POZOR !! Vsem, kateri bolehajo na želodcu in težki prebavi daje gotovo pomoč in pov ača zgubljeno zdravje edino prava. Germanova zdravilna življenska esenca katera je nenadkriljivo sredstvo in deluje z največjim uspehom pri vseh želodčnih boleznih, kakor: slaba prebava, pomanjkanje teka, želodčna oteklina, napihovanje, podrigovanje, zgaga, zlatenica, omotica, glavobol, krč itd. Germanova življenska esenca pomaga proti jetrnim in sleznim boleznim, proti hemeroidom, čisti pokvarjeno kri in izločuje vse nečiste sokove iz krvi Germanova življenska esenca odganja zaostale vetrove in neznosne gliste, a s tem, da povrača izgubljeni tek in voljo do jedi, donaša mnogo k okrepljenju telesa! Germanova življenska esenca je pomagala že več ljudem, kateri so jako veliko potrošili za razna zdravila brez uspeha, kateri se pomoči niti več nadejali niso. Germanova življenska esenca se pripravlja iz blagodelujočih, povsem neškodljivih rastlin¬ skih sokov, je jako prijetnega, nekoliko grenkega okusa, tako da ga lahko uživajo tudi občutljive osebe, ženske in otroci, kateri drugih zdravil ne morejo jemati. Cena steklenici l K 40 v, s pošto se ne pošilja manj nego 2 steklenici, za spremnico in odpravo 40 v več, in to samo po povzetju ali če se znesek pošlje naprej. Glavna zaloga, kamor naj se vse naročbe naslovljajo * K. GERMANA lekarna ,pri črnem orlu 4 v Belovaru, Hrvatsko. V znak pristnosti ima vsak zavitek tiskano ime tvrdke Ljekarna le „crnom orlu" IFC- Germana Belovaru. Zato zahtevaj izrecno pristno Germanovo življensko esenco; ako pa ti se ponudi d.uga, za katero bi se trdilo, da je boljša ali pa ravno tako dobra, je ne vzami, temveč jo naroči po pošti, ako je tamkaj ne dobiš. (263) 1 M' Stanje hranilnih vlog .7 milijonov K. Rezervni zaklad nad 500.000 K. Mestna hranilnica ljubljanska na Mestnem trgu zraven rotovža sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4 % ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h ka¬ pitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Posoja se na zemljišča po 4 */*•/. na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5°/ izpo¬ sojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih tedaj mora plačevati na leto 6°/ 0 izposojenega kapitala. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje. -T Www ^ w ^wwww^rwwwwwwwwww • ’w •—- -—* —>•---_ SVOJI H 5VOJIM! Narodni trgovci in obrtniki, katere priporoča slavnemu občinstvu slovensko obrtno društvo v Celju: Hočevar Josip rgovina z modnimi oblekami in tonfekcijami za gospode in dečke CELJE, Kolodvorske ulice štev. 5 priporoča za jesensko in zimsko sezono svojo bogato zalogo iz¬ gotovljenih oblek za gospode in dečke, kakor tudi športne suknje, površnike in haveloke po naj- ■ ■■■-- - ■ nižjih cenah. Bogata izber tu- in ino¬ zemskega modnega blaga. Naročila po meri se izvršujejo najelegantneje, natanko in točno. m v/ * ^^smasssassasxisb v Gaberjih pri Celju. Tovarna sa sodovico v sifonih kakor tudi z limonado in malinovcem. Kupujem maline po najvišji ceni! — Vsi izdelki tovarne se na željo postavijo p. n. strankam na dom. Izborna kakovost! Postrežba točna! Cene nizke! Martin Kolšek čevljarski mojster v Celju se priporoča sl. občinstvu v izdelovanje obuval za gospode in dečke. — Vsa naročila izvršuje točno, iz najboljšega usnja, dobro in ceno. Velika izber dežnikov in galos najboljše kakovosti za gospe P s P ode in š|gSfll5 otroke. Dalje zimske copate, čevlje dokolenice (kamašne), rokavice, nogavice, Jager-srajce, hlače kot vse druge drobnarije priporoča, po najnižjih cenah v Celju Glavni trg št. 2. P. Kostie Josip Zabukošek krojaški mojster, Celje, Glavni trg št. 18. Velika zaloga narejenih oblek od a«? priprostih do najfinejših. Vsa naro- G Čila po meri se izvršujejo dobro, točno in ceno! LASTNIK GOSTILNE NA STAREM «5» GRADU, kjer toči najboljša pristna vina in izborno pivo; okusna mrzla jedila ve^no na razpolago. Josip Koštomaj gostilničar ,pri jelenu 1 priporoča svojo dobro vpeljemo gostilno. Mrzla in topla kuhinja © © © © © © © © © vedno na razpolago! Pafael Salmič trgovina z urami, zlatnino in optičnimi predmeti v Celju v Narodnem domu. Največja zaloga zlatih, tula-, srebrnih in nikelnastih žepnih ur. Jako primerna da¬ rila v zlatu in srebru, verižice, uhani, zapest¬ nice, priveski, svetinje, amuleti itd. Žlice, noži, vilice, tabatiere, nastavki za slike, sadje, cvetlice itd. v pristnem in novem srebru. — Zaloga optičnih predmetov. — Velika izber stenskih ur, budilk itd. najnovejših in najbolj¬ ših. Vse po najnižjih konkurenčnih cenah. Vsa popravila se izvršujejo ceno in zanesljivo. Postrežba točna in solidna! Velika trgovina tu- in inozemskega manufakturnega blaga na debelo in na drobno KAROL VANIČ .Narodni dom' v Pgljii ,Pri dobrem pastirju' šari a ložefa trs? O Graška cesta. Cesarja Jožefa trg Postrežba točna! Graška cesta. Cene nizke! IVAN LIKAR glavni zastopnik banke „Slavije“ v Celju ima svojo pisarno v Kovaški ulici (Sehmiedgasse) št 5. Zavaruje poslopja in raznovrstno blago zoper požar, sprejema tudi vsakovrstna zavarovanja za človeško življenje po najugodnejših pogojih in nizkih cenah; zavaruje šipe in steklo zoper poškodovanje ter ljudi zoper nezgode ali poškodovanje na telesu, kakor tudi dragocene reči, zlatnino, srebrnino, denar in razno¬ vrstno blago zoper tatvino in vlom. IVAN REBEK stavbni in umetni ključalničar CELJE, Poljske ulice štev. 14. m © izvršuje vsa v njegovo stro¬ ko spadajoča dela, kakor železne ograje in vrata, - - - - - štedilnik-e, vodovode — - vodnjake itčL. Vse po najnižjih cenah! Edi mi narodna steklarska trgovina Fran Strupi CELJE Graška cesta št. 4 CELJE podružnica v Laškem trgu. Velika zaloga stekla, porcelana in kamenine. Vsakovrstno v steklarsko stroko spadajoče blago, kakor, svetilnice, zrcala, različni ok¬ virji za podobe, šipe za okna itd. na debelo in na drobno. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah, katera se izvršu¬ jejo po najnižjih cenah. Najlepši okraski in dekoracije, jako primerni predmeti za da¬ rila in srečolove. Sl. javne zavode in privatnike opozarjam zlasti na svojo za¬ logo higijeničnih pljuvalnikov. Postrežba točna in solidna! FERDINAND SIK0SEK SLIKARSKI IN PLESKARSKI MOJSTER Cerkveni trg št 4 * CELJE * Cerkveni trg št. 4. Izvršujem vsa v mojo stroko spadajoča dela, kakor vse cerkvene, sobne in dekoracijske slikarije, črko- slikarska dela na steklo, les itd. Prevzamem vsa stavbena in pohištvena pleskarska dela 1 W katera izvršujem vestno in po najnižjih cenah. JOSIP KREGAR stavbni in galanterijski klepar v Celju izvršuje stavbna in umetna ter sploh v to stroko spadajoča dela. — Častiti duhovščini ter cenje¬ nemu p. n. občinstvu se priporoča za pokrivanje stavb. s* Cene jako nizke! Postrežba točna! Odlikovan od vis. c. kr. trg. ministrstva. Martin Stojan mi. stavbni in umetni mizar v Teharjih pri Celju prevzame vsa v njegovo stroko spadajoča dela, katera izvrši v najkrajšem času po konkurenčnih cenah. — Priporoča se tudi v izdelovanje šolskih klopi, vsega pisarniškega pohištva, ter vseh v trgovinah potreb¬ nih mizarskih izdelkov. Anton Topolak trgovec s špecerijskim blagom ■v O e 1 J vi (nasproti Narodnemu domu.) priporoča svojo veliko zalogo vedno svežega blaga po najnižjih cenah. Nadalje priporoča iz svoje zaloge sloviti konjak grofa R. Keglevicha. Kupuje in prodaja vse deželne pridelke. Postrežba točna in solidna. Anton Kolenc -J2T- trgovec 5 špecerijskih) blagom, deželnimi pridelki, sadjen) in perutnino s = V CELJU = = V ,|\farodnem domu* in ,pri kroni* Kupuje po najvišjih cenah vse deželne pri¬ delke, kakor predivo, suhe gobe, laneno seme, de- teljno seme, malisno štupo, orehe, suhe češplje, vsakovrstno žito, sveže hruške, jabolka, fižol itd., sploh vse deželne pridelke in tudi perutnino. JOSIP LEON krojaški mojster v Celju, Gosposke ulice štev. 9 priporoča cenjenemu občinstvu svojo zalogo vsako¬ vrstnih izgotovljenih oblek. — Izvršujem tudi naročila po meri po najnižjih cenah in najnovejših vzorcih ter se najvljudneje priporočam. Hitra postrežba! Cene nizke! Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam da sem prevzel # gostilno v ,Narodnem domu 1 v Celju kjer bodem točil vedno sveže, dobro marčno pivo, pristna cena vina ter postregel z najboljšo kuhinjo po nizkih cenah. ANTON KOŠTOMAJ, gostilničar. i % ! i Hilli IIIIIIIIIIII 11111111 n 1111 n 11 1111 n im 1111 IIII lili IIII il IIII lil! il II lili 364 Vsaki gospodinji ki glede na zdravje, prihranek in dobri Ija Kathreiner-Kneippovo sladno kavo. . Pri kupovanju ne zahtevajte samo »sladne kave«, šelej ^ Kathreinerjevo — Kneippovo sladno kavo le v izvirnih zavojih, kakršnega kaže ta podobo. Cena zavoju 50 vinarjev. iimioitat I Varnostna) v polnih ziywj - Kathreinerjevetovarnerb Monakovu. Lastnina in tisk D. Hribarja v Celju. Odgovorni urednik in izdajatelj Rudolf Libenskj. V Zagorju ob Savi se odda s 1. decem¬ brom v najem dobro obiskovana ( 465 ) l # gostilna z velikim in lepim salonom, pripravnim za predstave, pekarijo in gospodarskimi poslo¬ pji. Podrobnosti in pogoji se zvedo pod šifro „B poste restante Kamnik (Kranjsko)". Prodajo se do cela nova godala za celi orkester po ugodnih pogojih. Vprašanja posreduje ( 464 ) 2 —i upravništvo „Domovine‘‘. zimo nfiiif | bode treba kupiti Jo 1 J Torej kje? Le v narodni trgovini z železnino ^ „MERKUp“ Peter JVlajdič, Celje ki ima najlepšo izbero po naj nižjih cenah. Naznanilo! Ugodna prilika! Iz konkurzne mase Josipa Vokača na Jami pri Žužemberku na Dolenjskem se odda ponudbenim potom manufakturna in špecerijska zaloga, popisana v inventuri pod redno številko 107 do 655 in 559 do 622 v cenilni vrednosti 9808 K 47 v in hiša številka 34 na Jami s hlevom in nekaj ze¬ mlje vred, katera je pod vložno številko 143 katastr. občine Stavčavas, sodni okraj Žu¬ žemberk, s prodajalniško opravo vred cenjeno vse skupaj na 4726 K. Kupne ponudbe in 10% varščine v gotovini se morajo najkas¬ neje položiti do dne 1. decembra 1903 opol¬ dne pri oskrbniku konkurzne mase g. Ivanu Gregorčiču, c kr. notarju v Žužemberku, j Kupne ponudbe se lahko glase ali na omenjeno prodajalniško blago in hišo skupaj, ali samo na prodajalniško blago. Upniški odbor si pridržuje odobritev ali zavrnitev podanih ponudb, katere se bodo odprle dne 2 . decembra j 903 popoldne ob 4. uri pri odborniku g. Henriku Kendi, trgovcu v Ljubljani. Potrditev ponudbe se dotičniku takoj naznani in druge ponudbe se vrnejo z var¬ ščino vred takoj ponudnikom. Prodajalniško blago se proda na pod¬ lagi inventure, ki se lahko upogleda pri konkurznem oskrbniku, ter pri odborniku g. Henriku Kendi, trgovcu v Ljubljani na Dolenjskem. Blago se proda povprek in brez vsakega jamstva konkurzne mase. Kupnino se mora plačati čisto brez vsa¬ kega odbitka predno se blago prevzame; najkasneje pa dne 5. decembra 1903 ob na¬ vadnih pisarničnih urah v roke oskrbnika konkurzne mase; ravno isti prodajalni pogoji veljajo tudi glede hiše s pripadki, ter trpi kupec vse pogodbene, prepisne in druge stroške, kakor tudi prenosnino. Če se kupi blago brez hiše, mora kupec blago najkasneje do dne 8. decembra 1903, do tl ure zvečer na lastne stroške iz pro¬ dajalne in drugih prostorov spraviti, ker bi bilo sicer konkurzno oskrbništvo opravičeno, da spravi blago na stroške in nevarnost zamudnega kupca iz omenjenih prostorov. Opozarja se, da je hiša v prav dobrem stanu, enonadstropna, s čednim stanovanjem, s prostorno prodajalno, 2 skladiščema in prostorno kletjo, stoječa ob okrajni cesti, vodeči iz Novega mesta v Kočevje, na jako ugodnem prostoru za trgovino, katera se izvršuje tam že mnogo let. Natančneja po¬ jasnila da oskrbnik konkurzne mase. ( 463 ) 2 —i Oskrbništvo konkurzne mase. Izplačujoče se postransko opravilo brez posebnega truda in izgube Časa najdejo spoštovane osebe vsakega stanu in povsod s prevzetjem zastopa avstrij¬ ske družbe prve vrste, ki sprejema „zavarovanja proti požaru, steklu, proti škodi pri prevažanju, proti tatvini po vlomu in življenja 11 . — Ponudbe pod „1798“, Gradec, poste restante C aEECOTegBcaaiiraisBOibafcjMcaiMi § 13-11 ( 269 ) Cena vžigalic: 1. orig. zaboj s 500 zavitki (normal) K 48 — franko Ljubljana, 2% popusta. VŽIGALICE družbe &v Cirila in Metoda Zaloga pri Jv. Perdanu v Ljubljani g&5°NA Q iL?$ --—' TevžigaTTce sov prid družbi sv. Cirila in Metoda v LJUBLJANI. 1. orig zaboj s 500 zavitki (Fiaming) K 52 — franko Ljubljana, 2% popusta.