solska kronika 2018 3 splosna.indd

214 Jubileji 1.25 Drugi članki in sestavki Lik gimnazijske profesorice Ob jubileju razredničarke in dramske mentorice Bogomire Kure, prof. – 70 Vloga učiteljev in profesorjev v šolstvu se je skozi čas spreminjala skladno z razvojem šolstva, šolske zakonodaje, gmotnih razmer in ob širšem družbeno-kul- turnem vplivu. Bistvo učiteljevega poslanstva pa ves čas ostaja nespremenjeno. Vsak učitelj, profesor, profesorica, lahko pusti pomembno sled v izobraževanju svojih učencev in še posebej izrazito v osebnostnem razvoju posameznika. Pomembne sledi je v razvoju svojih dijakinj in dijakov pustila Bogomira Kure, profesorica na Gimnaziji Črnomelj. V zborniku črnomaljske gimnazije, 1 ki je izšel ob petdesetletnici gimnazi- je, najdemo Bogomiro Kure, najprej še z dekliškim priimkom Jerman, v šolskem letu 1966/67 kot maturantko 4.a razreda, 16. generacije Gimnazije Črnomelj; razredničarka ji je bila Zlata Bižal, profesorica slovenskega in nemškega jezika, kasnejša kolegica. 2 Čez pet let, v šolskem letu 1971/72, je bila že na drugi strani katedra kot članica izpitnega odbora 21. generacije zadnjega letnika črnomaljskih gimnazijcev, 3 v šolskem letu 1973/74 ob prof. Heleni Turkovič že sorazredničarka 23. generaciji črnomaljskih maturantov, 4 1977/78 razredničarka 4.a razreda 27. generacije. V septembru 1978 pa je postala »naša« razredničarka, razredničarka 1.c razreda gimnazije oziroma čez štiri leta enotnega, 34-članskega razreda (na- stalega iz prejšnjih dveh razredov) – 31. generacije maturantov oziroma dijakinj in dijakov Gimnazije Črnomelj, ki je opravljala 23. zaključni izpit. 5 Novo šolsko leto septembra 1978 je pedagoški list Prosvetni delavec na prvi strani začel z dvema prispevkoma. Pedagog in publicist Boris Lipužič je pod naslovom Vztrajajmo k boljšemu pisal o pregledu dela in načrtih »preobrazbe našega vzgojnoizobraževalnega dela«, ki bo namenjalo »še posebno skrb idejno- sti pouka ter vzgojnim nalogam osnovne šole in srednjih šol, da bi ustvarili novo kakovost sodobnega pedagoškega načina dela in utrdili samoupravni položaj 1 Gimnazija v Črnomlju: 50 let od ustanovitve: 1944–1994 (ur.: Milka Rauh), Črnomelj: Srednja šola, 1995. 2 Gimnazija v Črnomlju , str. 42, in Arhivsko gradivo Gimnazije Črnomelj, seznami matur in ma- turantov (pripravila Štefka Fortun, 2005). 3 Arhivsko gradivo Gimnazije Črnomelj, 1971/72. 4 Gimnazija v Črnomlju, str. 49. 5 Nav. d ., str. 68 in Arhivsko gradivo 1981/82.