Potitnina oiačana j gotovini L6tO LVII.
V LiubHanl, v torek, dne 30. julija 1929
Št. 170
St. 2 Din
Naročnina
Dnevna Izda]«
za državo SHS
mesečno 23 Din polletno ISO Din celoletno 300 Din
za inozemstvo
mesečno 40 Din nedoltslta Izdala celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo ho d
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp, petli-vrsto mali oglasi po 150 ln 2 D. veCJI oglasi nad 45 mm višine po Dln2"50, veUlcJ po 3 In 4 Din, v urednlSlcem delu vršilca po 10 din □ Pri večjem o naročilu popust
Izide ob 4 zjutraj
razen pondelJKo lr dneva po praznila'
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici »t. G1111 KoHoplsl se ne vračalo, nelranUtrana pisma se ne sprefemafo Uredništva telefon št. 20S0. upravnlštva št. 2326
Prevara ?
Rim, julija.
V	svojem nagovoru na milanske fašiste /e Mussolini odloSuo poudaril, da pripada mladina in njena vzgoja povsem fašizmu, mladina se mora vzgojiti v fašističnem duhu in mora zato pohajati v fašistične organizacije in v nobene druge.
V	Palermu je nedavno krožila okrožnica, ki prepoveduje mladini, organizirani v državnih mladinskih društvih (Balilla, Avan-guardia), vpis v društva katoliške akcije. Tudi drugod je že bila izdana ta prepoved.
Znane so zaplembe glasil katoliške akcije pod raznimi pretvezami in neki katoliški list, ki je na podlagi katekizma razlagal, da napravi sv. birma iz kristjana Kristusovega vojščaka, so državna oblastva opozorila, da vzgaja v katoliških vrslah >bojni duh«, medtem ko je vojaška vzgoja zadeva državne kompetence. Režimski tisk sistematično ustvarja katoliški akciji sovražno ozračje z vsemi mogočimi očitki; med njimi je prvi ta, da se pod plaščem katoliške akcije nanovo organizira popolarska stranka, zato »politič-novojaški jezik v katoliških akcijah, izkaznice, znaki, zastave in prapori«. Za takšne organizacije ni prostora pod fašistično totalitarno« vladavino; »gospodarstvo, šport in vzgoja — fašistični tisk namiguje na delovanje katoliških zadrug in katoliških skavtov v velikih mestih — pripadajo izključno fašizmu.«
Po vsem tem je »Osservatore Romano« prisiljen ugotoviti: »Mirno delovanje naše katoliške akcije se v resnici sumniči, ovira iu zalezuje in reči moramo, predvsem v zadnjem času po podpisu in ratifikaciji lateranske pogodbe.« Na drugem mestu: »Katoliški akciji sovražno ozračje se ustvarja v trenutku, ko bi se moral izvesti sporazum in mir. Drugje zopet vzklikne vatikansko glasilo: »Vprašajmo se odkrito, ali vse to sumničenje, ta ob-strukcija, ta fiskalnost proti katoliški akciji in katoliškemu tisku odgovarja resničnosti sprave, podpisane komaj pred nekaj tedni, resničnosti države, ki se proglaša za katoliško?«
Medtem določa člen 43. konkordata: »Priznavajo se katoliški akciji podrejene organizacije, ki so neposredno podrejene cerkvi in delajo za širjenje in uveljavljenje katoliških načel.« Določba je povsem jasna. Poleg tega ne gre samo za širjenje, temveč tudi uveljavljenje katoliških načel med italijanskim narodom, katoliška načela se morajo tudi uveljaviti v javnem življenju in katoliške organizacije so upravičene, udejstvovati se pri reševanju v gospodarskih, športnih in vzgojnih vprašanjih, in zastaviti svoje sile, da se tudi v teh panogah celokupnega narodnega življenja uveljavijo katoliška načela. Cerkev pač ni hotela zapreti svojih duhovnikov v cerkev, kjer naj bi čakali, da jim gospoda prinese kakšno patriotično pridigo ali jih pokliče na fašistično slavnost, da blagoslovijo fašistični prapor. Cerkev je hotela stopiti bližje svojim vernikom po katoliški akciji, ki je organizacija laikov v njenih rokah, in vse njihovo življenje v družini in javnosti preobraziti po Kristusovih naukih. Cerkev si je te pravice zagotovila v konkordatu, postavila je konkordat sam kot predpogoj druge lateranske pogodbe, s katero se je odpovedala posvetni državi in priznala Italijo, in je torej upravičena boriti se za spoštovanje teh pravic z vsemi razpoložljivimi sredstvi in se ue more ozirati na to, ali gre njen nauk v račune fašističnega osvojevalnega duha ali ne.
»Osservatore Romano« opozarja na jasne besede sv. očeta o lateranskih pogodbah v pismu kardinalu Gaspariju dan pred ratifikacijo: »Simul stabunt, simul cadent.« Če ne bo fašistična vlada spoštovala konkordata, pade tudi lateranska pogodba sama. Za fašistično vlado odgovarja »Tribuna« brezobzirno: »Trditev ,simul cadent' je nesmiselna.« Po mnenju tega lista je lateranska pogodba strogo političnega značaja in ni v bistveni zvezi s konkordatom; odpovedati pogodbo radi konkordata ni mogoče, pač pa odpovedati ali izpremeniti konkordat zase. To ni samo mneje »Tribune«, temveč fašističnih krogov sploh. Saj so nekateri fašistični poslanci po podpisu lateranske pogodbe in konkordata dejali v zbornici: Pogodbo lahko pred svetom registriramo kot enega izmed največjih uspehov fašizma, konkordat, glede katerega smo bili po mnenju kritikov preveč popustljivi, bo vedno čas preklicati; pogodba pa ostane za večne čase in z njo priznanje Italije. Potem bi se uresničile besede nekega rimskega dostojanstvenika, češ, da ravnajo fašisti kakor sicilijanski kmetje, ki obljubijo Materi božji srečo, da bi jim izprosila milost, ko pa milost prejmejo, shranijo zase še svečo.
Učinek, ki ga je napravilo na Vatikan izvajanje vladne »Tribune«, se kaže v ostrem polemičnem tonu vatikanskega glasila, ki poudarja, da je konkordat »conditio sine qua non*; to jfi razvidno iz lateranske pogodbe same, ki je jo konkordat »potrebno dopolnilo«, o tem je bilo govora tudi med pogajanji, to je odločno poudaril tudi sv. oče. Kako naj sv. oče razbije lateransko pogodbo, vprašuje
Informativen lisi za slovenski narod
Povraieh predsednika vlade
Belgrad, 29. jul. (Tel. »Slov.«) Danes se je vrnil iz Mataruške banje v Belgrad predsednik vlade, general Peter Živkovič, za jutri pa se pričakuje prihod zun. ministra dr. Ma-rinkoviča, ki je bil danes v Topoli, kjer ga je Nj. V. kralj sprejel v avdienci. Ministrski predsednik bo sklical ta teden odbor mini-
strov, ki bo razpravljal o našem stališču napram nemškim reparacijam ter o politiki napram Bolgariji. Zvedeli smo, da odpotuje na konferenco držav v Haag naš zun. minister Marinkovič, ki bo na konferenci branil jugoslovansko stališče glede nemških reparacij.
Anketa o rudarskem zakonu odgodena
Belgrad, 29. jul. (Tel. Slov.) Pri glavnem rudniškem ravnateljstvu se je vršila danes anketa o načrtu rudarskega zakona. Udeležili so se je delegati vseh industrijskih in delavskih zbornic, predstavniki rudarskih podjetij iz cele države, ter predstavniki trgovinskega in industrijskega ter socialno-političnega ministrstva. Vsega skupaj je bilo prisotnih čez 30 delegatov. Med drugimi se je ankete udeležil tudi gozdarski in rudarski minister Radivojevič s strokovnjaki iz glavnega rudarskega ravnateljstva. Anketo je vodil ravnatelj Viktor Kostič.
Pozdravljajoč delegate, je Kostič izrazil zadovoljstvo, da so se zainteresirani organi in ustanove odzvali pozivu za sodelovanje pri tako važnem zakonu. Kot cilj ankete je navajal Kostič željo ministra, da se podajo na anketi samo načelna mnenja in predlogi ter da se določi smer dela za rudarski zakon. Ministrstvo se bo trudilo, da s tem zakonom uredi v prvi vrsti odnošaje med rudarskimi delavci in poslodavci, tako da bosta obe stranki zadovoljni. Iskreno sodelovanje obeh strank bo koristila tako rudarjem kakor podjetjem.
Nato so delegati industrijske zbornice iz Zagreba in Splita izjavili, da niso dobili v roke zakonskega načrta ter ga zato tudi niso mogli preštudirati. Zastopnik splitske industrijske zbornice je zato predlagal, da se anketa za nekaj časa preloži, ter se med tem izdelani zakonski načrt pošlje vsem zainteresiranim stanovom v proučevanje. Gozdarski in rudarski minister Ra-divojevič je s tem mnenjem soglašal ter predložil, da se anketa odloži za mesec dni, da dobe zainteresirane ustanove časa za proučevanje zakona ter bi bila tako dana možnost, da se slišijo želje in mnenja vseh, ter bi se pri izdelavi zakona vsa mnenja vpoštevala.
Predsednik belgrajske delavske zbornice Tcpalovič je poudaril, da so delavci napeli vse svoje sile, da se izdela zakon, ki bo garantiral zdravo razmerje med rudarji in podjetji. Ministrstvu delavska zbornica ne nameravati delati nikakih ovir pri delu za rudarski zakon, prosi pa, da se pri tem ozira na mnenje delavskih zastopnikov. Anketa je nato sprejela predlog ministra Radivojeviča, da se anketa po enem mesecu zopet skliče. Šele na tej anketi se bo začela razprava o zakonskem načrtu samem.
Pogajanja med Jugoslavijo in Bolgarijo
se obnove?
Sofija, 29. jul. (Tel. »Slov.«) Bolgarska agencija javlja, da se bo po vrnitvi bolgarskega zunanjega ministra Burova iz inozemstva sestal ministrski svet, da zasliši poročilo o rezultatih misije, ki je bila poverjena zunanjemu ministru. Glavna njegova naloga je bila, da intervenira pri francoski vladi za ureditev gotovih vprašanj med Bolgarijo in Jugoslavijo, ki so se po pirotski konferenci še bolj komplicirala.
Sofija, 29. jul. (Tel. »Slov.«) Predsednik bolgarske vlade Ljapčev je odpotoval v Čam-kurijo, kjer bo imel sestanek s Cankovim. Govorila bosta o jugoslovansko-bolgarskih
22 odstotna poravnava
Zagreb, 29. jul. (Tel. Slov.) Danes je upniški cdbor Slavenske banke sprejel 22odstoino poravnavo. Za predlog je glasovalo 105,182.502 Din, proti 11,000.885 Din vloženega kapitala.
Sporazum na kongresu akademikov
Sarajevo, 29. jul. (Tel. »Slov.«) Danes sc je tu zaključil kongres akademikov ljubljanske, zagrebške in belgrajske univerze. Sprejeta je bila resolucija, v kateri se ugotavlja, da so bili na kongresu slušatelji vseh treh univerz enakopravno zastopani in da je bil v vseh točkah dosežen sporazum. Novemu glavnemu odboru sestavlja za dolžnost, da se
odnošajih.
Sofija, 29. jul. (Tel. »Slov.«) Ob povratku bolgarskega zunanjega ministra iz inozemstva pravi list »Zname«, da je misija Burova doživela neuspeh ter da je pot za ureditev bolgar-sko-jugoslovanskih odnošajev, ki ga je pokazala Francija, neposreden sporazum med obema vladama, in to v vseh vprašanjih, ne glede na poslednje razgovore v Pirotu. Pri takem stanju stvari, pravi list, je verjetno, da stojimo pred neposrednimi pogajanji med Jugoslavijo in Bolgarijo, na katerih se bodo obravnavala vsa vprašanja, ki jih bosta postavili obe stranki.
briga za zgraditev dijaških domov, menz, sa-natorijev in letovišč, ter za izposlovanje raznih olajšav pri potovanju. Izrekla se je želja, naj akademiki sodelujejo pri vseh dijaških fondih in ustanovah, zlasti pa pri zdravstveni zaščiti akademikov.
Kongres Jugoslov.češkoslov. lige
Sarajevo, 29. jul. (Tel. Slov.) Kongres jugo-slcvansko-češkoslovaške lige, ki je bil včeraj otvorjen, se je danes nadaljeval. Ni se pa vršilo delo v odsekih, kakor je bilo predvideno, temveč so bila predavanja prečitana pred plenu-mom. Med drugimi so imeli predavanja dr. Ne-deljkovič, upravnik poštne hranilnice, ter načelnik belgrajskega osrednjega tiskovnega urada Marjanovič. Jutri pride na vrsto predavanje o tujskem prometu in anketa o tem vprašanju.
Uprava /e vKopltarfevl ul.št.d — Čekovni račun: Cfublfana štev. 10.6 SO ln 10.349 xa Inserale, Sarufevošt.7563, Zagreb št. 39.011. Vraga ln Dunal št. 24.797
Po zagrebških slavnostih
Zagreb, 29. jul. (Tel. Slov.) Po končani proslavi zlatomašniškega jubileja zagrebškega nadškofa se bo vršila v Zagrebu škofijska konferenca. V Zagrebu so ostali vsi škofje, ki so se udeležili proslave, edino ljubljanski in mariborski pomožni škof Rožman in Tomažič sta odpotovala domov. Popoldne so si škofje ogledali novo osrednje bogoslovje zagrebške jn djakov-ske škofije. Jutri ob 9 pa se začne v nadškofijskem dvorcu škofovska konferenca. Trajala bo samo malo časa ter se bodo pretresale samo najbolj aktualne stvari, ker se bo v slučaju potrebe vršila jeseni še ena konferenca. Prvim sejam škofovske konference bo prisostvoval tudi belgrajski apostolski nuncij Pellegrinetti, ki pa bo že jutri ozir. pojutrišnjem odpotoval na odmor v Italijo.
Razen čestitk, ki so jih nadškofu Bauerju pri včerajšnji proslavi izrazila zagrebška kulturna, socialna, gospodarska in humana društva ter zastopnik cerkvenih in državnih oblasti, jc prejel jubilant tudi veliko število brzojavnih in pismenih čestitk. Alcd ostalimi mu je poslal predsednik vlade, general Peter Živkovič sledečo čestiko: »Počaščen z Vašim ljubeznivim vabilom na proslavo zlatega duhovniškega jubileja, izkoriščam to prilko, da izkažem Vaši Prc-vzvišenosti čustva radosti ob tem Vašem redkem veselju. Ob jubileju Vaše Prevzvišenosti proslavljam rezultate Vašega dolgoletnega, v vseh smereh plemenitega delovanja za Cerkev in šolo ter Vaše humanitarno in karitativno delo, ki ste se mu posvetili že v Vaših zgodnjih letih. Ob priliki te slavnosti sprejmite moje naj-prisrčnejše čestike in izraze mojega trajnega spoštovanja.«
Tudi prometni minister dr. Korošec jc po slal nadškofu Bauerju iz Vrnjačke banje zelo prisrčne čestitke. V imenu sv. arhijerejskega sinoda je poslal čestitke timoški škof Emilijan. Mesto Split je ob priliki svoje čestitke povabil nadškofa Bauerja, da se udeleži odkritja spomenika Gregorju Ninskemu.
Drobne vesti
Belgrad, 29. jul. (Tel. »Slov.«) Komisar privilegirane Agrarne banke Gjuričič še ni mogel ugotoviti končne vrednosti delnic, vpisanih v to banko, ker še manjkajo podatki 47 zavodov. Dosedaj je ugotovljena vrednost vpisanih delnic na 571 milj. Din. Ker je med zavodi, ki še niso poslali poročila, tudi nekaj večjih, od katerih so nekateri podpisali po 17.000 delnic, se računa, da bo končna vrednost vpisanih delnic dosegla G00 milj. Din.
Belgrad, 29. jul. (Tel. »Slov.«) To službeni statistiki znaša število invalidov v Srbiji 16.221, v Črni gori 1721, v Dalmaciji 2888, v Bosni in Hercegovini 6960, v Sloveniji 6412, v Hrvatski in Slavoniji 14.435, v Sremu 4671. Skupno torej 53.308. 100 odstof. invalidov je v celi državi 2337.
Split, 29. jul. (Tel. Slov. V Splitu se bo vr šila 3. avgusta anketa o izseljeniškem vprašanju, za katero se vrše velike priprave. Na konferenco pride minster za socialno politiko Drinkovič, strokovnjaki ministrstev, zastopnik notranjega ministra ter izseljeniškega urada v Zagrebu.
Belgrad, 29. julija. (Tel. »Slov.«) Nj. Vel kralj jc podpisal ukaz, s katerim je vpokojen dosedanji ravnatelj železnic v Zagrebu ing. Milojko T r e b i n j a c.
Belgrad, 29. julija. (Tel. »Slov.«) Katastrska dela v celi Srbiji, južni Srbiji in Črni gori so končana. V vseh občinah, po številu 5345, so vsa zemljišča zmerjena.
vladni list. »Ne papež, odgovarja Osservatore', temveč tisti, ki bodo uničili konkordat, bodo uničili tudi pogodbo.« Ali je verjetna odpoved lateranske pogodbe? »Tako verjetna, da je sv. oče jasno dejal: »Četudi bi moralo vsled tega pasti vatikansko mesto s svojo državo, kar nas zadeva: impavidum ferient ruinae. Toda si mora »Tribuna« res misliti, nadaljuje »Osservatore Romano«, da bi sv. stolica skrčila svoje zahteve glede pravnih in materialnih jamstev ua minimum tako, da dobi v zameno začasen konkordat, medtem ko pričakuje učinkovitih in trajnih jamstev za obnovo verskega življenja vsega italijanskega naroda? Ali si mora misliti, da bi si Vatikan dobrohotno nalagal nepreklieljive odpovedi v zameno za preklicijive ugodnosti?« Mussolini je dejal, da je papeža priznal samo za vatikansko ozemlje, ki ga je itak že posedoval in ki bi mu ga nobena sila na zemlji ne mogla vzeti. »Torej samo to, kar je že obstojalo in česar ni nikdo papežu oporekal, naj ostane za vedno, drugo pa, kar dosega (konkordat) naj bi se lahko vzelo? Čo bi bilo temu tako, bi imela leza »izigravanje pape-
ža«, ki jo postavljajo nekateri zlobni pisatelji onstran Alp, nekaj podlage...«
»Svobodna cerkev v suvereni državi« je bilo Cavourjevo geslo, »Suverena država v kraljestvu Italije« je Mussolinijeva označba razmerja med cerkvijo in državo. Postopanje proti katoliški akciji in očividno inspirirana polemika »Tribune« razkrivata fašistični načrt potisniti cerkev v njene politične meje, v Vatikansko niesto. Zato naletiš v fašističnem tisku vselej na poudarek o političnem značaju lateranskega sporazuma, ki naj bi z vatikanskim obzidjem strogo ločil področje cerkve in države. »lateranska pogodba je ustvarila novo državo izven mej italijanskega kraljestva in ne morda suvereno sogospostvo« v mejah italijanske države.«
Če se »Osservatore Romano« poteguje za katoliške liste in za katoliško akcijo, je to »vmešavanje v notranje zadeve Italije«. Če se katoliški listi ali katoliška mladina poklonijo papežu kot njenemu duhovnemu glavarju, ie to že »preziranje državnih oblasti na-ra\ nost uoprnost, če ne izdajstvo. Papeževa zastava je zastava . tuje države«, ki se v Ita-
liji sme razobesiti le na tujih poslopjih. Fašisti nočejo ločili duhovne oblasti cerkve od politične, povsod vidijo politiko, za katoliško akcijo strašijo popolari. V vodilnih krogih je to gledanje proračunjeno, inasa sama pa še danes meša pojme, ker je še tako blizu čas, ko je papež imel lastno državo.
Cerkev ni sklicala lateranske pogodbe radi politike same, morda samo zato, da se prizna suverenost tudi njeni državi, ki jo je pred svetom do jure in v današnjih mejah tudi de facto že imela, temveč cerkev si je v lateranski pogodbi zagotovila »absolutno 'neodvisnost v svrho izvrševanja svojega visokega poslanstva v svetu.« Cerkvi je bila late-uanska pogodba samo pot do konkordata, ki naj ji zajamči svobodo v Italiji. Cerkvi je bila politika, lateranska pogodba le sredstvo do ugolj duhovnega verskega smotra, do konkordata, fašistom pa je bil konkordat sredstvo do lateranske pogodbe. Cerkev dela politiko — če jo že dela — radi vere, fašisti pa bi radi vero izrabili v politične namene. Ali je potem istinit sporazum med cerkvijo in fašistično Italijo sploh uiogoč?
Latimca na Ruskem
Sovjetski prosvetni komisar A. Lunačar-ski je priobčil v »Beri. Tagblattu« sledečo razpravo o bodoči uvedbi latinice na Ruskem:
»■Delavska vlada se dobro zaveda težkoč, katere ji nalagajo zgodovinski predsodki in izredno pestro prebivalstvo. A vpeljali smo kljub vsem zaprekam meterska merila in gre-gorijanski koledar, pa bomo tudi nadomestili napolgrško azbuko z latinico. Seveda ne moremo čez noč odpraviti cirilice. Prvotno se bomo omejili na pouk v srednji šoli, sicer bi bili naraščaju nepristopni vsi naši kulturni zakladi. Vpoštevati moramo tudi milijone prebivalcev, ki se poslužujejo arabske abecede. Več turških in finskih narodov dozdaj sploh ni imelo lastne abecede. Rabili so tu in tam zgolj rusko azbuko, in seveda je ta transkripcija brez vrednosti. Akademija znanosti bo poprej izdelala splošna načela za vse posamezne jezikovne skupine. Ni dvoma, da opusti v do-glednem času tudi Nemčija gotsko pisavo. Za ta korak je bolj pripravljena kakor ini, ker že tiska dosti knjig v latinici. Tudi pri Francozih in Angležih so ohranjene gotske črke samo v redkih slučajih, n. pr v imenih dnevnikov: Times, Matin in si. Naša reforma bo imela dalekosežne posledice, ker približa kulturnemu svetu vso Azijo. Ni dvoma, da more samo latinica biti pisava vseh naprednih narodov. A vsled navedenih vzrokov poteče najbrž več desetletij, preden se bomo popolnoma poslovili od azbuke.«
Ruska emigracija
Mednarodni Urad za varstvo emigracije v Ženevi je objavil sledeče številke, ki veljajo za stanje z dne 1. junija lanskega leta. Največ ruskih beguncev živi na Francoskem, nad 400 tisoč. Nato sledijo (v tisočih): Nemčija 100, Poljska 100, Kitaj 89, Romunska 70, Jugoslavija 27, Češkoslovaška 25, Bolgarska 25, Grška 2%, baltijske države 70 (in siccr: Latvija 30, Estonija 17, Finska 14, I.itva 8). Veliko manj beguncev biva po drugih državah. V Italiji jih je 1100, na Španskem 500, v Iraku 200, v Palestini 30. Skupno število znaša torej nekako 900 tisoč, a z Avsralijo in posebno Južno Ameriko vred nedvomno presega 1 milijon.
Diplomatsko potovanje Vemzelosa
0|1 Atene, 29. jul. (Tel. »Slov.«) Ministrski predsednik Venizelos se je danes popoldne z grško delegacijo za reparacijsko konferenco bdpeljal v Rim, kjer bo ostal dva dni, da obišče Mussolinija. Nato pa bo obiskal tudi Pariz m London, kjer bo protestiral proti krivicam, ki jih namerava prizadejati Youngov načrt Grčiji. Po reparacijski konferenci v Haagu bo Venizelos obiskal tudi Berlin, Budimpešto, Prago, Dunaj, Varšavo, Bukarešt in Belgrad.
Velik upor kaznjencev
Newyork, 29. julija. (Tel. »Slov.«) V državni jetnišnici Auburne v državi Newyork se je v nedeljo uprlo 1700 kaznjencev in se je 12 kaznjencem res posrečilo zbežati. V boju sta bila ubita dva kaznjenca in dva paznika, več pa je bilo ranjenih. Kaznjenci so si izbrali za svoje obupno dejanje čas v nedeljo opoldne po južini. Med sprehodom na dvorišču jetnišnice sta dva kaznjenca napadla dva paznika, jima vrgla v oči amonijak, ju zvezala in odvzela ključe. Vodstvo jetnišnice tega ni opazilo, nakar so se osvobodili vsi kaznjenci. Del kaznjencev je zažgal vsa poslopja, drugi so prerezali telefonske zveze in začel se je boj za glavna vrata. Do večera je trajal boj s strojnimi pištolami in puškami. Sicer se je posrečilo, največji del kaznjencev pognati nazaj k celicam, kjer pa radi požara niso mogli ostati in so se branili s puškami. Ko je vodstvo jetnišnice odbilo prvi naval, je alarmiralo policijo, nakar je kmalu prišla pomoč 75 policistov in 150 narodnih gardistov, ki pa navzlic temu niso mogli preprečiti, da ne bi ušlo 12 kaznjencev. Jetnišnica je ena najstarejših v Newyorku. Zgrajena je bila leta 1819. in so jo mislili prihodnje leto opustiti. V njej je bilo mnogo kaznjencev, obsojenih na dosmrtno ječo.
Mandzursko vprašanje
Borlin, 29. jul. (Tel. »Slov.«) Med ruskim in kitajskim poslaništvom v Berlinu se je z neoficfjelne sirani napravil poskus, da bi Rusijo in Kitajsko pripravili do pogajanj za rešitev niandžurskega vprašanja. Tako posredovanje je poskusil danes neki nemški časnikar, ki dobro pozna razmere na daljnem vzhodu in je v dobrih odnošajih s pripadniki obeh strank. Šlo je samo za to, da bi pripravil zastopnike obeh strank do skupnega sestanka.
Rusko - angleška
pogajanja
Briand
v«
dosedanji kabinet
Pariz, 29. jul. (Tel. »Slov.«) Briand se je danes odločil, da obdrži nespremenjen dosedanji kabinet, seveda brez Poincareja. To je 12. kabinet pod predsedstvom Brianda. Kot neposredni vzrok Briandovega sklepa se smatra sklep radikalne socialistične stranke, s katerim je odklonila Briandovo ponudbo za 2 ali 3 ministrska mesta brez portfelja. Za levičarske kroge je veliko razočaranje, da Briand ni odklonil nekatere skrajni desnici pripadajoče člane zadnjega kabineta in z zamenjavo z radikalno socialističnimi politiki sestavil na zunaj in znotraj utrjenega kabineta. Radikalna socialistična frakcija je izjavila, da je iz osebnih simpatij za Brianda pripravljena, podpirati njegov novi kabinet do konca haaške konference in si pridržati končno odločitev o svojem stališču do zaključka velikih mednarodnih pogajanj. Briand sain je prepričan, da je njegov novi kabinet samo prehoden, čegar naloge bodo končane z zaključkom velike mednarodne konference v Haagu.
Pariz, 29. jul. (Tel. »Slov.«) Preden je Briand odšel v Elizej, da poroča predsedniku republike Doumergue-u o sestavi svojega kabineta, je dal zastopnikom tiska kratko pro-gramatično izjavo, v kateri pravi: »Imel sem namen, razširiti kabinet, ga pa vendar v glavnem pustiti nespremenjenega, ker dosedaj v
parlamentu ni bil poražen. Upa se namreč, da bom sprejel v vladno večino zopet one elemente, katerih odsotnost se je čutila pre-jasno. To misel sem hotel uresničiti s tem, da bi imenoval Herriota in Daladiera za ministra brez portfelja, nekatere njihove prijatelje pa za državne podtajnike. Daladier in Herriot pa sta mi izjavila, da brez pristanka svoje stranke ne moreta storiti ničesar. Stranka pa je izjavila, da ne more vstopiti v že trdno sklenjen kabinet samo kot zunanji član. Radikali so zato sklenili, da izostanejo iz vlade, zagotavljajo ji pa popolne simpatije in podporo brez pridržka. S tem se je moja naloga bistveno poenostavila. Obžalujem, da svojega kabineta nisem mogel razširiti, upam pa, da sem razširil vsaj njegovo večino. Novi kabinet je samo stari Poincarejev kabinet, seveda brez njegovega voditelja, mojega prijatelja Poincareja.«
Pariz, 29. jul. (Tel. Slov.) Nova vlada je imela že danes popoldne ob 18.30 prvo sejo ped predsedstvom predsednika republike Dou-mergue-a. Pri tem je Briand po starem običaju predstavil Doumergue-u nove ministre. Imenovanje se bo v torek objavilo v »Journal officiel«. Poslanska zbornica in senat sta sklicana za sredo ob 15 popoldne na sejo, na kateri se bo objavila vladna izjava. Po ministrski seji je izjavil Briand, da bo zasedanje parlamenta kolikor mogoče kratko.
Velik mezdni spor v Angliji
London, 29. jul. (Tel. »Slov.«) Ker so se poskusi za poravnavo izjalovili, je bilo danes dopoldne v tekstilni industriji v Lancashireju izprtih 500.000 delavcev in delavk. Samo 10 tisoč delavcev dela pri nekaterih dobro organiziranih delodajalcih. Danes opoldne je izjavilo angleško delovno ministrstvo, da vlada ne more ničesar več ukreniti in da pušča dogodkom svobodno pot.
London, 29. jul. (Tel. »Slov.«) Ker je danes stopilo v veljavo izprtje v angleški tekstilni industriji, počiva danes delo v 18.000 tkalnicah in predilnicah z več kot 512.000 delavci. To je po znani rudarski stavki največji in naj-
težji mezdni konflikt v Angliji po vojni. Sindi-kus zveze delodajalcev je izjavil, da počiva 95 odstotkov produkcije v zvezi, samo v manjših podjetjih, v katerih so delavci že sprejeli zmanjšanje mezd za 12.5 odstot., se delo nadaljuje. Znana tvrdka Tootaal v Mancbestru ..voiili 5000 delavcev ni izprla in je izstopila iz zveze delodajalcev, ker je ravnateljstvo tvrdke mnenja, da zmanjšanje mezd ne more sanirati angleške tekstilne industrije. Delodajalci so imeli popoldne sejo, po kateri so izjavili, da so s svoje strani pripravljeni, obnoviti pogajanja takoj, ko se jih udeležijo delavci.
Podrobnosti o spopada med policijo in 3 komumsti v Samobora
Zagreb, 29. jul. (Tel. »Slov.«) O spopadu med komunisti in policijo, ki se je bil izvršil dne 27. t. m. v mestecu Samoboru, prinašajo današnji zagrebški listi sledeče podrobnosti: Policija je bila že nekaj dni sem zasledila, da* se v nekem malem prenočišču v Samoboru nahajajo tri sumljive osebe. Poleg njih se je nahajala tudi neka ženska, baje poročena z enim izmed njih. Policija, ki je prišla iz Zagreba, je omenjeni lokal cernirala okoli 4 zjutraj. Trije stražniki so skušali vdreti v hišo. Ker so pa oblegani komunisti začeli besno streljati, so se umaknili. Komunisti so začeli streljati nato z oken na policiste, ki so hišo oblegali, in se je začel ogenj, ki je trajal nekako pol ure. Med tem so obleganci prosili policijo, naj puste žensko iz hiše. Policija je nehala streljati in mlada ženska je stopila iz hiše, pa bila takoj aretirana. Nato se je streljanje zopet otvorilo. Nato so si stražniki izmislili zvijačo. Opozorili so oblegance, da bodo hišo naskočili tako, da bodo poslali naprej žensko. Nato so obleganci oddali še par strelov, nato pa utihnili.
Ko je policija stopila v hišo, je našla v sobi tri mrtvece. Smatra se, da je eden izmed njih
bil ustreljen od policijske krogle, ostala dva pa, da sta se saina ustrelila, videč, da je vsak odpor zastonj in boječ se, da ne bi od njunega ognja padla ženska. Ubiti komunisti so prišli v Sa-mobor pred tremi meseci ter so izjavili, da so medicinci. Lastnik hiše je izpovedal, da so večkrat pisali in delali načrte. Bili so stari od 20 do 25 let. Policija je našla v sobi materijal, ki je dal povoda, da je aretirala nadaljnjih 16 oseb. Iz spiskov, ki so jih našli pri ubitih, je razvidno, da so mesečno porabili okoli 50—60.000 Din za komunistično propagando. Aretirana ženska je vršila kurirsko službo med Samoborom in Zagrebom, kjer se po vsej priliki nahaja centrala komunistične propagande. Policija je zaplenila tudi motorno kolo, ki je služilo za kurirsko službo
Dubrovnik, 29. jul. (Tel. Slov.) Kljub naj-
vestnejši preiskavi policiji še ni uspelo izslediti komunističnega agitatorja Čelana, ki je v Gružu ustrelil dva orožnika. Policija sklepa na podlagi nekih podatkov, ki jih je dobila, da se ubijalec sploh ne piše Čelan, vendar pa njegovega dragega imena radi interesa preiskave ne objavlja.
Začetek obravnave proti dr. Taki
Bratislava, 29. julija. (Tel. »Slov.«) Danes se je začela pred tukajšnjim sodiščem več-tedenska razprava proti poslancu Slovaške ljudske stranke vseučiliškemu profesorju dr. Beli Tuka, proti Aleksandru Machu in Antonu Shaczkeniu radi veleizdaje in vojaškega vo-j hunstva. Otvoritveni razpravi je prisostvovalo S mnogo politikov, poslancev in pred vsem časnikarjev. Še pred oficielno otvoritvijo so zagovorniki odklonili predsednika višjega de-želnosodnega svetnika dr. Terebessyja radi njegove pristranosti. Ko je bil ta predlog odklonjen, so zagovorniki uveljavljali nepristojnost senata, razširjenje ukinjenja imunitete dr. Tuke na vse delikte in dvomili o nepristra-nosti vseh vojaških izvedencev. Sodišče je odklonilo vse predloge, nakar se je prečitala obtožnica, ki obtožuje dr. Tuko veleizdaje, vohunstva in zarote proti češkoslovaški republiki. Nato se je začelo zasliševanje dr. Tuke. Dr. Tuka, ki je v zaporih osivel, je izjavil, da ni kriv. Obtožnica se čita kakor kak zgodovinski roman in deluje s fantazijami.i Posebno se brani proti temu, da ga obtožnica označuje za Madjara. Njegova rodbina je stara slovaška ! rodbina, ki je bila ne samo na Slovaškem, ! temveč v 13. stoletju razširjena tudi na Češkem in Moravskem. On je lOOodstotni Slovak. Leta 1910. je izdal v stari Ogrski spis proti raznarodovalnim tendencam ogrske vlade, aktivno pa se v stari Ogrski ni udeleževal političnega življenja. Po prevratu je hotel posvetiti svoje življenje vzgoji slovaške mladine.
London, 29. jul. (Tel. *Slov.«) Danes po- Sedaj pa ga obtožnica predstavlja vsej Ev-
poJdne oh H se ie začel v Foreign Office-u prvi razgovor med angleškim zun. ministrom Hen-dersonom in ruskim poslanikom v Parizu Dov-Ralevskim.
ropi za največjega tepca. v obrambo svoje j časti kot resen znanstvenik je primoran, najostreje odklanjati obdolžitve obtožnice. 1 Praga, 29. jul. (Tel. Slov.) Popoldne jc dr.
Tuka nadaljeval svoj zagovor. Navajal je, da so mu po prevratu češke oblasti ponujale mesto sekcijskega šefa v prosvetnem ministrstvu, da pa je odločitev prepustil Hlinki, ki ga je pozval, naj to mesto pusti in se posveti slovaški politiki. Slovaška avtonomija ostane nadalje rana češkoslovaške države. Skliceval se je na obljube Masaryka, ki jih je dal med vojno voditeljem Slovakov v Ameriki. Obljubil jim je avtonomijo, lastno vlado, lasten parlament in sodišča. Ta zgodovinski program se mora enkrat izpolniti. Priznal je, da je zbudil v narodu rtlisel avtono mije, ki je imela uspeh, da je Slovaška ljudska stranka pri zadnjih volitvah dobila pol milijona glasov. Po volitvah je nastopil za kompromis s Prago, ker se more doseči uspeh za slovaški narod samo v sodelovanju s Prago. Tragikomično je, da on kot oče tega sodelovanja sedi na zatožni klopi, dočim so njegovi slovaški to variši ministri. Omenjal je potem svoje delovanje za poravnavo z Vatikanom. Njegova stranka, ki stoji na katoliškem stališču, ga je trikrat poslala v Rim. Zahteva zase priznanje zaslug, da je bistveno pripomogel k sklenitvi modusa vivendi med Češkoslovaško in Vatikanom. Nesmiselno je, očitati mu, da bi bil deloval za priključitev Slovaške k Madjarski. Smatra za nemogoče, da bi Madjarska sploh še kdaj mogla s silo pridobiti zopet Slovaško. Češkoslovaška je v novi konstelaciji Evrope naravna potreba in bi jc bilo treba ustvariti, če bi je ne bilo. Ker je bil v zaporih, mu ni bilo mogoče, v redu pripraviti svoj zagovor. Z največjim ogorčenjem odklanja očitek, da je deloval radi denarnega dobička. Ni potepuh, temveč je lahko pričakoval visoko kariero, politično ali poklicno, ter je deloval samo iz prepričanja za interese slovaškega naroda.
Proti moskovskim
rovarjem
Dunaj, 29. jul. (Tel. »Slov.«) Na včerajšnjem sestanku rdečega tiska komunistične stranke na Dunaju je komunistični poslanec praškega parlamenta Anton Schmerda iz ino-ravskega Šenberga izjavil v nagovoru, da mora dunajsko delavstvo kljub policijski prepovedi izvršiti 1. avgusta nameravane demostra-cije. Ko je Schmerda takoj nato hotel zapustiti avstrijska tla, je bil aretiran in izročen dunajskemu deželnemu sodišču.
Sofija, 29. jul. (Tel. »Slov.«) Bolgarska agencija javlja: Z ozironi na manifestacije, ki jih nameravajo prirediti komunisti 1. avgusta, je policija aretirala vodje bolgarskega komunističnega pokreta in zaplenila v prostorih zveze bolgarskih sindikatov mnogo proglasov in brošur. Aretiranih je bilo 33 oseb. List »Ra-botičesko delo«, glasilo nezavisne delavske stranke, je ustavljeno.
Praga, 29. jul. (Tel. Slov.) Policija še nadalje zasleduje komunistično stranko in je v zadnjih dneh tudi po deželi aretirala več oseb.
V	Brnu je sedaj aretiranih 22 komunistov. V so boto je bil aretiran poslanec Hruška, ker se je na nekem javnem zborovanju v šlezijski Ostrovi uprl policiji.
Zasedanje rom, parlamenta zaključeno
Bukarešt, 29. jul. (Tel. Slov.) Ministrski predsednik Maniu je danes slovesno zaključil zasedanje poslanske zbornice in senata.
Italijanski prestolonaslednik
pride v Gorico
Gorica, 29. julija. (Tel. »Slov.«) V četrtek, 8. avgusta, na obletnico zavzetja Gorice po Italijanih, se bo vršila v Gorici velika slovesnost, spojena z odkritjem spomenika padlim vojakom iz Gorice. Slavnosti se bo udeležil tudi italijanski prestolonaslednik Umberto. Pri tej priliki bo italijanski prestolonaslednik prvič obiskal nove pokrajine ter se z ozironi na to vrše za slavnost velike priprave. V Gorici tudi po vsem Primorskem jc policija ukrenila vse potrebno za prestolonaslednikov* varnost.
K engres sfctcrskifi umetni kov
Varšava, 29. jul. (Tel. »Slov.«) Prihodnji mesec se bo vršil v Poznanju kongres slovanskih umetnikov, ki ga bo posetil edini še živeči sin slavnega poljskega pisatelja Adama Mickiewicza, ki živi v inozemstvu, ter je izrazil željo, da bi rad videl svobodno Poljsko. Pripravljalni odbor za kongres slovanskih umetnikov vrši v poljskem tisku veliko propagando za ta kongres in naglašuje njegov kulturnozgodovinski pomen. Otvoritev se bo vršila 2. avgusta. Odbor računa, da se bo kongresa udeležilo veliko število umetnikov. Poljsko železniško ministrstvo je obiskovalcem kongresa dovolilo 50 odstot. popust na poljskih železnicah. Vsa pojasnila daje glavno tajništvo kongresa, Varšava, Smolna ulica 38.
Važna kulturnozgodovinska pošiljka
Varšava, 29. julija. (Tel. »Slov.«) Sem je prispel te dni iz Ljeningrada transport arhivske in kulturnozgodovinske imovine, ki jo je Poljski vrnila sovjetska vlada na podlagi dogovora v Rigi. Med važnimi kulturnozgodovinskimi redkostmi tega transporta se nahaja portret kralja Stanislava Avgusta od slikarja Pacarelija, nadalje kip Koscjuška v klečečem položaju ter kip kneza Josipa Ponjatovskega
Zeppelin se odpravi
zopet v Amerika
Friedriehshafen, 29. jul. (Tel. »Slov.«) Kei je 12 urna poskusna vožnja zrakoplova »Zep-pelina« potekla popolnoma zadovoljivo, so se takoj začele priprave za polet v Ameriko. Ni še gotovo, ali bo start v sredo ali v četrtek. Na vsak način pa hočejo odpotovati čimprej.
V	Ameriki hoče zrakoplov ostati le malo časa in okoli 15. avgusta iz Friedrichshafna nastopiti pot okoli sveta. Ameriški udeleženci poleta okoli sveta se bodo že pri tem povrat-ku peljali z zrakoplovom v Friedriehshafen.
Nesreča na morju
Atene, 29. jul. (Tel. SI.) V Egejskem morju se je pripetila velika katastrofa, ko sta trčila skupaj osebni in neki tovorni parnik. Osebni parnik je preklalo na dvoje in se je potopil v petih minutah. Dosedaj so potegnili iz vode 7 utopljencev. Smatra se, da se bo število mrtvih zvišalo na 15.
General Dabič težko obolel
Belgrad, 29. jul. (Tel. Slov.) Divizijski general Ljuba Dabič je težko zbolel ter se je moral podvreči težki operaciji. General je znan kol osebni prijatelj Nj. Vel. kralja.
Novosadska vremenska napoved. Prevladovalo bo oblačno vreme z zmernimi vetrovi spremenljive smeri. Mestoma bo nekoliko dežja.
Dnnajska vremenska napoved. Sev. Alpe:
V	splošnem spremenljivo vreme in začasno lahno zboljšanje. Temperatura se bo nekoliko zvišala. Južne Alpe: Nobene spremembe dosedanjega vremena.
J^a
/ /
aj/e novega
Koledar
Torek, 30. julija: Abdon in S en en, mučen-ca; Julita, mučenica.
f Dr. Julij Dereani
Kamnik, 29. julija.
Danes je umrl zdravnik dr. Julij Dereani, v starosti 68 let. 42 let je pokojnik vršil s čudovito požrtvovalnostjo zdravniško službo. Ni bilo ure, da bi dr. Dereani ne hitel h kakemu bolniku, kamor je bil klican. Doma v mestu je po mnogoštevilnih ordinacijah hitel obiskavat težko bolne, ki so bili njegovi pacijenti. Za vsakega je imel prijazno in sočutno besedo. V občevanju zelo prijazen in domač, si je pridobil na prvi mah zaupanje vsakega bolnika in sploh vsakega, s katerim je občeval. Zaradi svoje neumorne delavnosti in ljubeznivosti je bil splošno priljubljen, kot vseskozi praktičen in izurjen zdravnik visoko cenjen in spoštovan.
Poleg svoje službe je posegel tudi v javno življenje. Bil je okrog 10 let mestni župan kamniške mestne občine v dobi pred in po vojni, torej v najtežjem času. V tem kritičnem času se jc pokazal kot spreten javni delavec za splošni blagor kamniškega meščanstva. Politično je bil pokojnik zvest somišljenik bivše SLS. In to tudi v najtežavnejšem času.
Tako je bil pokojni dr. Dereani markatna osebnost. Z njim izgubi ljudstvo priljubljenega zdravnika, pravega človekoljuba, javnega delavca, prijatelji pa zvestega in odkritega tovariša.
Prošnja g. železniškemu ministru
Gotovo si, dragi čitatelj, v vrsti tistih, ki bi se rad seznanil z domačo in svetovno leposlovno literaturo. Kar se tiče slovenske literature, jo boš našel v Ljubljani pač na izbiro. Morda si pa bolj širokega srca, rad bi se seznanil še s hrvatsko, srbsko, zlasti pa nemško knijgo. Vse to se že tudi dobi v Ljubljani, toda iz njih veje tako »svoboden« duh. Gotovo si iz vrst tistih, ki berejo »vse od kraja« in jim še na misel ne pride, da bi se dali vezati po kaki verski ali moralni ideji.
Ti si torej univerzalen človek, hrepeniš in si želiš širokega obzorja. Pojdi torej z menoj na križišče raznih kultur! Kulture se pa križajo tam, kjer se križajo železnice; to se godi tudi v Ljubljani, toda pustiva to mračno Ljubljano in zdrčiva na Zidani most. Zdaj pa, literat, globoko dihnil Dobro poglej na peron, kjer se prodaja svetovna literatura. Zdaj je konec spon! •
»Nachtschatten« in »Liebesschiff« te popeljeta v višave, »das Strumpfband der Fiirstin« je gotovo svetovnega pomena; iz raznih težkih problemov se skoplješ, če kupiš in bereš (saj to kar samo teče) »Ideale Nackheit«. Gotovo boš vzljubil knjigo »Tajna njene košuljice, če si pa malo bolj talentiran, tedaj se pa moreš spraviti tudi nad »Pariške skrivnosti«. Dragi moj, s tem pa še ni vsega konec; ne da se povedati, koliko lepote in čiste umetnosti je še tu nagromadene. Vse to pa pojasnjujejo lepe slike, če seveda nisi vezan po kaki morali.
Poglej, dragec, cel svet ima priliko spoznati, da naš slovenski narod ni zaostal, ampak hiti naprej in se oplojuje z najboljšim šundom, domačim in tujim. Pripeljal sem te do tu, zdaj pa, kakor veš in znaš!
V knjigi »Cerkev« na str. 69. berem sledečo misel A. Baudrillart-a: »Sedaj se nam čudno zdi, da so se tako strogo kaznovali začetniki in razšir-jevalci družabnemu redu nevarnih zmot (take so bile srednjeveške herezije). V moderni dobi se kaznujejo prestopki in zločini, a dovoljujejo in celo hvalijo se pisatelji, filozofi, socialni in politični teoretiki, ki s o s prevratnimi ali nemoralnimi načeli zapeljali zločinca. Kaznujejo se posledice, ne pa načela in prvi povzročitelji. V srednjem veku so nastopali nasprotno. Katero postopanje je pravičnejše?«
Morda bi se dalo pri železniškem ministrstvu doseči, da bi se ta šund pregnal vsaj iz železniških lokalov. To bi bilo za zdrav rod v državi koristno. Ce se bo pa branje takih stvari dovoljevalo še naprej, potem se je pa bati, da nam bo mladina, po tem šundu popolnoma izkvarjena, zrastla še bolj čez glavo kakor je že.
Med »občinskimi" otroci v Velesovem
Ljubljana, 24. julija.
Mestna občina je velika mama, zakaj prav mnogo otrok ima in za mnoge mora skrbeti. Skrbi so težke, zakaj otrok ima prav mnogo, le denarja je tako prebito malo. No, tudi letos je premagala vse težave in preskrbela nekaterim prav prijetne počitnice. Zal, prav kratke so bile, ali vseeno prijetne!
Letovišče ljubljanskih »občinskih' otrok je letos v Velesovem. Miren gorenjski kraj, precej daleč od avtomobilske ceste in tovarniških strojev, do zelenja in drevja nimaš daleč, ker ti je pred nosom, svežega zraka na preostajanje, pa recite, da Velesovo ni primeren kraj za počitnice naših malčkov.
Najprej je bilo v Velesovem na počitnicah 40 ljubljanskih dečkov kratkohlačnikov. Tri tedne so bili tam, od 2. do 23. julija. Stanovali so v dveh šolskih sobah v bivšem velesovskem samostanu. Prav hitro so se dečki udomačili tam, tako prijazno se jim je zdelo, da jim je bilo kar hudo, ko so morali 23. julija odriniti nazaj v Ljubljano in napraviti prostor deklicam. To je bilo petja, pa tudi joka, ko so se poslavljali od Velesovega in počitniškega nadzorstva. Zelo radi so imeli otroci nadzorovalne učiteljice in kako hudo jim je bilo, ko so se morali ločiti od njih. Bilo je od sile pozdravljanja, ko jih je naložil velik mestni avtobus in jih odpeljal iz Velesovega
Sedaj so v Velesovem deklice. Tudi te so se hitro vživele. Prvi večer so se malo jokale: »Oh, domov!«, drugega dne pa so se že znašle in se že zavedle, da vendar njihove mamice ne morejo ž njimi na počitnice. Zato so se jih pa spomnile in popisale kupe razglednic domov, kako jim je dobro v Velesovem, kako so zadovoljne in kako dobro imajo za jesti.
Otroci spe na slamnjačah. Čez dan se natekifjo in nakriče in se zvečer še spomnijo ne, da so slam-njače za spoznanje trde. Zvečer zaspe, kot bi mignil in že par minut kasneje, ko se vležejo, je v sobah popolnoma tiho.
Priliko za krasne izlete v okolici Velesovega otroci namreč kar nič ne zanemarjajo. Hodiijo na Štefanjo goro, v krasne sprehode grada Strmolja, v Cerklje in še kam drugam. Spotoma nabirajo po gozdu jagode — teh je sedaj v gozdovih vse črno in kako dobre so! Otroci so včasih čuda črni okoli ustec..
Vsak dan napravijo otroci kak večji izlet. Pri izletu je glavna južina in ker otroci ne hodijo v gostilne, vzamejo južino s seboj. Počitnic ni brez kopanja. Velesovski otroci se hodijo kopat v bližino Cerkelj ali v Kokro na Visoko. Voda je za kopanje prav pripravna, še bolj pa za nekaj, kar je mnogo bolj prijetno kot kopanje, za brozganje namreč. Nevarnosti ni nobene, voda je premajhna. Kadar zvedo da se gredo kopat, so vsi polni navdušenja. Če pa so doma, se pa igrajo in koliko iger vedo. Če se ne morejo igrati in žogati na prostem, se pa ob slabem vremenu zabavajo z dominami in s tombolo. Čas jim tako prav hitro poteka.
Otroci so pod stalnim nadzorstvom gg. učiteljic Vide Bezeljakove, Ivanke Travnove in Pepce Vrhovnikovc. Gospodične se skupno z otroci udeležujejo iger, izletov, kopanja, spe z njimi, ni čuda, da jih imajo otroci tako radi. So sicer zelo stroge radi reda, kar pa nič ne de. Prav prijetna pa njihova služba ni: večne sitnosti imajo z otroci, podnevi in tudi ponoči.
Ko je g. dr. Mis, mestni zdravnik in zdravstveni nadzornik teh otrok, izbiral slabotne otroke za počitnice, je presneto dobro izbral. Otroci so zelo bledikavi, toda sedaj so se že zelo popravili in dobivajo čim dalje lepša lica. Spočetka je bilo mnogim pogosto slabo, sedaj pa je to prenehalo. Učiteljice pa ne godrnjajo temveč so z otroci zelo potrpežljive.
Hrana je izvrstna in obilna. Za njo skrbita dve sestri iz ljubljanske ubožnice. Zaslužita obe javno pohvalo za svojo skrb za otroke, ki niso lačni. V mali kuhinjici gospodarita v toki vročini, da sta obe ves dan premočeni. Pa tudi ti dve ne godrnjata. Otroci dobe ob 7 zjutraj ali kavo, čaj,
kakao ali mleko ter velik kos kruha, ob 10 kos kruha, namazan z medom, marmelado ali maslom, opoldne pa sledi dobro kosilo. Jedi so prav tečne: juha, kaša, strožji fižol, ješprenj, grah, riž, krompir, solata, pesa, koleraba, špinača itd. Razen govejega mesa je na jedilnem listu včasih tudi košček pečene teletine, dalje pecivo in cvrtje iz testa. Ob 4 je južina kot dopoldne, razen tega pa še večkrat sladko ali kislo mleko, sir itd. Zvečer je zopet dobra večerja in otroci jo pridno pospravijo, kajti poprej se dobro nahodijo iu naletajo. Po večerji še malo ponore in se naskačejo. Ni dobro iti s polnimi želodčki spat. Kruha imajo otroci, kolikor hočejo.
Za otroke je poskrbljeno tudi v verskem oziru. Molijo skupno pred in po jedi, zjutraj, opoldne in zvečer. Ob nedeljah pa gredo lepo v parih v cerkev k pridigi in sv. maši. Vedejo se prav vzorno in domačini nimajo proti ljubljanskim otrokom nobenih pritožb. Tako je prav.
Smrtna nesreča orožnika
Ljubljana, 29. julija.
Popoldne so se po mestu že razširile vesti o grozni smrtni nesreči, ki je doletela mladega orožnika v hiši orožniškega polka na Blei\veisovi cesti.
Nesreča se je pripetila ob 15.10. v uradni sobi v pritličju je čistil 261etni orožniški kaplar Janez Jug svojo službeno puško. Morda ni vedel, da je nabita, morda je pa vedel, pa je vkljub temu nadaljeval s čiščenjem. Bil pa je v sobi sam. Njegovi tovariši in predstojniki v sosednjih sobah so naenkrat zaslišali strel. Prihiteli so v sobo, kjer je bil Jug, našli pa so tega na tleh, vsega oblitega s krvjo. Krogla, ki jo je po nesreči sprožil, držeč puško-manliherco na kolenih, mu je predrla glavo. Šla mu je med očmi in skozi možgane ter je izstopila zadaj, dva, tri centimetre nad tilnikom ter se odbila ob stenskem stropu. Strel je bil smrten in je bil Jug mrtev že v prvem trenutku, ne da bi kaj vzkliknil ali zaječal.
Na lice mesta je prišla uradna komisija: po-bočnik orožniškega poveljnika kapetan I. razreda Djordjevič, vojaški zdravnik Špirovič in zastopnik policije okr. nadz. Matko Močnik kot priča. Komisija je ugotovila, da gre izključno le za smrtno nesrečo, nikakor pa ne za samoumor. Jug je namreč še držal v roki čistilno cunjico, na mizi pa je še tlela njegova cigareta. Truplo Juga so prepeljali na odredbo komisije v mrtvašnico vojaške bolnice.
Pokojni Jug je bil po pripovedovanju tovarišev vesel in veder človek ter splošno priljubljen radi svoje marljivosti tudi pri predstojnikih. Pri orožništvu je služboval četrto leto.
Smrfi ga je rešil
Zadnjo nedeljo se je kopal 17 letni pekovski pomočnik Ivan Kocmut v Dravi pred Schmieder-jevim posestvom v Mariboru. Nehote je zašel v vrtinec, ki ga je potegnil navzdol. Med kopajo-čimi se je bil Ivan Stumberger, dimnikarski pomočnik pri g. Ludviku Puclju, ki je imel toliko poguma, da je skočil v Dravo iu rešil potapljajo-čega se, pri čemer je bil Stumberger sam v veliki nevarnosti. Ko ga je privlekel na kraj, je pa |>ostal še slabši kakor Kocmut. 29. t. m. zjutraj mu je njegov mojster odredil delo na Meljski cesti. Stumberger, vesten in marljiv dimnikarski pomočnik, je šel drage volje na delo, čeravno mu je bilo še od prejšnjega dne jako slabo Peljal se je s kolesom, toda pred Scherbaumovo palačo mu je postalo tako slabo, da je padel raz kolo in se na obrazu poškodoval. Tudi ta nezgoda ga ni motila, temveč je šel naprej na delo, in sicer peš, vodeč kolo seboj.
Plavajoča ženska glava
V nedeljo 28. t. m. se je po Mariboru razširila govorica, da so v soboto 27 t m. popoldne blizu tovarne Hutter v Melju kopajoči se mladeniči potegnili iz vode odrezano žensko glavo; bili so mnenja, da je bila dotična ženska stara kakih 22 od 25 let. Fantje, ki nimajo pojma, kakšne velike važnosti bi bila ta glava za uradne poizvedbe, so glavo kratkomalo vrgli nazaj v Dravo in valovi so jo odnesli dalje. Ker v Mariboru sedaj nikogar ne pogrešajo, mislijo, da je glavo prinesla Drava iz Avstrije. — O tej stvari se je naš poročevalec informiral na policiji, kjer so izjavili, da se vršijo zaslišanja. Do sedaj se še ni ugotovilo, ali odgovarja vest o najdeni ženski glavi resnici ali ne.
Mišja nadloga
Št. Jernej na Dolenjskem, 29. jul.
Velikansko škodo so naredile letos miši po nekaterih poljih. Zlasti je močno prizadeto polje vasi Javorovice, najvišje ležeče vasi pod Gorjanci. Uradno precenjena škoda znaša 65.000 Din. Nekaterim posestnikom je žito popolnoma uničeno, drugim deloma. Nekateri pšenice niti za seme ne-bodo imeli. Morali so še zeleno pšenico pokositi. In ta mišja nadloga se je preselila, potem ko je Javorsko polje popolnoma uničila v nižje ležeče vasi pod Gorjanci. Zlasti je ogrožena vas Vratno. Vas Javorovica, ki je že itak revna, je nujno potrebna podpore s strani oblasti.
Nesrečna hiša
Slovenska Krajina, 28. jul.
Pred enim tednom smo na tem mestu poročali, da je pri Šomenovih v Brezovici umrla mati, ki je v veliki bedi zapustila šestero nedorasle decc. Komaj pa so ubogo mater pokopali, je hišo zadela nova nesreča, ki se bo najbrž tudi končala s smrtjo. Po materini smrti je začel gospodinjiti 16-letni sin. Moral je tudi molsti. Pri tem ga je davi zadela velika nesreča. Sedel se je h kravi, da bi jo pomol-zel. Krava ga najbrž ni spoznala. Komaj se je vse-del in dvakrat ali trikrat potegnil, je krava dvignila nogo in ga s tako silo brcnila, da je v trenolku obležal na tleh. Zadela ga je ravno v trebuh in sicer tako nesrečno, da mu je predrla kožo in mu zadala globoko rano. Zelo so poškodovane tudi kosti. Sploh je dobil fant močne notranje poškodbe, katerih najbrž vkljub zdravnikovemu prizadevanju ne bo mogel preboleti, zlasti ker je prišla zdravniška pomoč precej pozno.
Osebne vesti
•k Promocija. Na graški univerzi je dne 26. julija t. 1. promoviral g. Stane Strnad iz Ljubljane za doktorja vsega zdravilstva. Ča-stitamo!
if Poroka. V soboto, dne 27. t. m., se je poročil v Krefeldu g. dipl. inž. Herman Klinar ? gospodično Edith Stockhausen.
-^T Iz vojaške službe. Imenovani so za poveljnika 2. pionirskega bataljonu inženjerski major Vladimir Celestina; za poveljnika I2t zrakoplovne skupine zrakoplovu i major Teodor Uzelac; za poveljnika torpiljarke »T 1< kapetan korvete Miroslav Štumnerger; za poveljnika torpiljarke »T 4« kapetan korvete Aleksander Uhlik; za poveljnika broda »Silnica« kapetan korvote Ciril Vilfan; za poveljnika broda »Silni« poročnik bojnega broda I. razr. Aleksander Griccn; za vršilca dolžnosti šefu vojnega odseka pri direkciji rečnega prometa poročnik bojnega broda I. razr. Vladimir Kostanjeve. Razrešeni so sedanje dolžnosti topniško-tehnični polkovnik Vladimir Lukič, kapetan fregate Nikolaj Šlajnfl, poročnik bojnega broda I. razr. Ivan l eveč in ekonomski kapetan I. razr. v mornarici Franc Dernič ter stavljeni na razpoloženje ministrstvu vojske in mornarice. Po službeni Iztrebi so odrejeni za vršilca dolžnosti poveljnika 61 eskadrile zrakoplovni kapetan II. razr. llinko Ilubl; za poveljniku 28t eskadrile zrak. kap. 1. razr. Ferdo Gradišnik; za vršilca dolžnosti poveljnika 282 eskadrile zrak. kap. II. razr. Franjo Pire; za vršilca dolžnosti poveljnika 431 eskadrile zrak. kap. II. razr. Vladimir Lorin; na službo v inženjerski oddelek poveljstva osješke div. oblasti inž. kap. II. razr. Ljuboniir Pokorni in za vodnika v I. polku trdnjavskega topništva inž. podporočnik Verner Vrbie.
ic V naše državljanstvo je sprejet Ferdinand Bartl z Viča.
Iz železniške službe.
Premeščeni so: Ukazni uradniki If. kategorije: Kuster Ivan, komercijelni uradnik, ekspozitura kontrole dohodkov G. I), v Mariboru k prometnemu komercijelnemu odeljenju direkcije Ljubljana; Šeme Avgust, komercijelni uradnik, ekspozitura odeljenja kontrole dohodkov G. D. v Ljubljani k prometnemu komercijelnemu odeljenju direkcije Ljubljana; III. kategorije: Kajžer Franc, admin. uradnik, ekspozitura kontrole dohodkov G. D. v Mariboru k prometnemu komercijelnemu odeljenju direkcije Ljubljana; Perše Karel, admin. uradnik, ekspozitura kontrole dohodkov G. I). v Mariboru, k prometnemu komercijelnemu odeljenju direkcije Ljubljana; zvaničniki I. kategorije: Vanda Anton, prometni zvaničnik, Škofljica, v odeljenje kontrole dohodkov G. D. Belgrad; Šajher Vekoslav, prometni zvaničnik Kraljevec Prelog, v odeljenje kontrole dohodkov G. D. Belgrad; Berglez Ferdinand, spre-
Likovič Joža:
Kadar klasje zori...
Paški zvonovi drobijo v beli dan: bim, bim, bom, bim, bim, bom... Srebrni zvoki se v razposajenih vrtincih kotalijo skozi ozke line, se bratijo z žgolečim škrjancem na ve-gastem slemenu, dramijo zaspanega Pristav-ca, odskakljajo na Breg ter se zavrte okoli Kabeja, ki zadovoljno dromlja za podom. Na Zadušencah se srebrni bratci razpustijo; naj-pogumnejši gredo med gmajnske v Veselj-ski vasi in se vtihotapijo pod divje trtovje, drugi potrkajo na kamrico dekleta, ki si prepleta svetle lase in misli na fanta, ki jo čaka pri znamenju nad vasjo. Nekateri dvignejo berača, polnega slin in nadloge, nekateri pa teko za vetrom na Žalostno goro in k sv. Vidu... To nedeljsko pritrkavanje, polno blagoslova in kipeče radosti. Božja milost se vozi na zlatih perotih...
Pri Mrkunu pojo nedeljski pivci in vlečejo star napev: »Megla, megla iz jezera...« Pred gostilno stojijo kmetje v širokih, črnih klobukih in se sramežljivo prestopajo od vogala do vogala. Ne morejo se odločiti, ali bi stopili v pivnico, da bi malo pozabili težave in črno, barsko zemljo, ki težko rodi. Rdeče zagrnjena gostilniška okna vabijo, medeno rezni vonj politega vina je prijeten.
Med razori pa hodita Matevž in Cila, hlapec in dekla, dvoje ljudi, ki šteje srečo po krvavih žuljih in notočenih solzah. Za roke se vodita" in srečo "iščeta. Med krtinami, pod gosto jelšo, ob zapuščenih jaških in pustih brežinah, kjer se sonči gadja zalega. Razposajeni vrabci kričijo v prosu in nagajajo:
»Ljubezen ha-ha! Ljubezen ha-ha!« V ščavju pa se dere ptič s kavkastim glasom: »Počak! Počak!« Leščevje se skrivnostno pregibi je, nevšečen škrat išče sladko ljubavno zel...
Matevž hlapčuje pri Mrkunu, Cila je kra-varica pri Figarčku. Oba sta prišla iz Kotov v dolino. Pozabljen kraj, kamor še smrt komaj zaide, da reši starce nadlog in burje! Vsako nedeljo se poiščeta na samotni stezi pri gosto obraščeni jami, kjer žgejo glino. Gospodarji ne vidijo radi, da se shajajo njihovi hlapci in dekle. Zavistni ponos velikih mora ločiti tudi njihove hlapce in dekle. Mrkunov hlapec je več kot Figarčkova dekla, on nosi črn klobuk, celo na semenj se vozi.. Bog varuj, da bi ju kdo zasačil. Zato naj ostane ljubezen skrita za jaški...
Žita šumijo, veter vrtinci klasje in vije rdečo makovo perjanico. Prelestna ubranost je razlita vsepovsod, tu ni velikih in malih. Samo Bog je velik, gore ležijo pri njegovih nogah, polja so ozka, žita pa drobna in zlata. Le človeška srca hlepijo ...
»Ali bova shajala?« skrbi Cilka in vrže pisano ruto v travo. Roj kobilic se spusti nanjo.
»Bova, bova!« misli trdno Matevž in gleda žulje na dlani. Krvavi so in peko. Včasih ga bolijo, kakor da poganjajo svoje zbada-joče korenine prav do srca.
»Mrkuna pocukam, morda primakne kak desetak, potem pa napraviva,« sili hlapec in pomakne klobuk na oči.
»Misliš, da pojde?« stisne Cila Matež-ževo roko.
»Pojde, lepo bo nama, angeli bodo hodili k nama v vas in peli.. .< postaja hlapec nežen ter se oddalnn.
Bežen smehljaj se ujame na razsušenih ustnicah, lica zagorijo, roki se najdeti. Dvoje duš se strne v vdani nesebičnosti in neskaljeni zaupljivosti. Kdo ju razume, morda samo zlata in sladka žita, morda le ptiček s skromno pesmico ... Svetle in mikavne slike vstajajo pred očmi Cile in Matevža. Hišica ob veliki cesti, nova in prijazna! Kako se bodo blestele bele stene s tremi okni, z vabljivimi, prostornimi vrati, z rožmarinom in tiho srečo. A za okni zdrava, rdeča ličeca ter i ljubke oči!
Žita so zajeta v ognjen sijaj, zlato se topi med klasjem. Prepelice poletavajo nad polnimi razori, murn se je zganil v mehki travi. Kdo ne bi sanjaril o sreči in lepem življenju? Vsaj še gruda kipi ter hoče kvišku!...
Za leščevjem se razhajata Matevž in Cila, polna sanj in blagodejnega upanja. Večerno razpoloženje je lagodno in vabljivo. Plašen golob kroži nad Mrkunovim vrtom, iz hlevov je čuti konje, ki drobijo sladko seno. Kos lušči semena, bori se skrivnostno pregibajo ... Za razori hite dekleta v ozkih predpasnikih, na glavah neso zvrhane škafe zrelih, ina-ščobnlh malin.
Zrak postaja malce grenkoben; pastirji kurijo na faškarski gmajni. Okoli dimastega ognja skačejo in kričijo: »Paški mežnar — s trto zvezan--v vodo skočil — čopek zmočil --« Matevž in Cila vsega tega ne slišita,
komaj da občutita žulje na rokah... Pa kaj j žulji, kaj moreča skrb! Vsaj je srce polno i zdravja, sladkosti in ljubezni! Vsaj se jima I smehlja od vsepovsod ljuba sreča.
Svečana tišina je razlita pod belim nebom. Boir gleda na zemljo in v človeška srca.
Dr. Joža Glonar:
Tajinstvena knjižnica Ivana Groznega
Zadnja leta se od časa do časa po listili pojavljajo članki o tajinstveni knjižnici Ivana Groznega, ki mora biti zazidana nekje jiod Kremljem, in ki hrani neprecenljive zaklade. Pri tem se zgodovinska resnica meša z legendami; čim več se piše o kaki stvari, ki je sama po sebi v resnici skrivnostna, tem bolj skrivnostna postaja, kar je s človeškega stališča popolnoma umljivo. Tako stoji 11. pr. v »Slovencu« z dne 23. julija t. 1., v članku o »Tajnah Kremlja«, da je nemški pastor Wot-termann, ki je to knjižnico videl, rekel, da bi »žrtvoval celo svoje otroke, če bi mogel te zaklade nakloniti kaki nemški univerzi«. Zapomnimo si, da se >svoje lastne otroke« po nemško pravi »seine eigenen Kinder«, in poglejmo, kaj govorijo o loj knjižnici zgodovinski dokumenti, ki jih je v letniku 1925 »Zeit-sehrift fiir Biicherfreunde« sestavil A. Ruest.
Najstarejša vest o tej knjižnici se nahaja v rokopisnem življenjepisu grškega meniha Maksima, ki ga je car Vasilij IV. 1518 poklical iz Atosa, da bi grške knjige, ki jih je car našel med zakladi svojih prednikov, in ki jih v takratni Rusiji nihče ni razumel, preve del. Ob pogledu na to knjižnico jo, pravi življenjepis, Maksim zaklical: »Gospod! Vsa Grčija danes ne premore več takih zakladov, tudi ne Italija, kjer je mnogo naših teoloških zakladov, ki so jih moji rojaki rešili pred Mohamedovimi barbari. Dokončal rimski fanatizem!«
vodnik-vlakovodja, Sisak, na Pragersko; II. kategorijo: Benčina Ivan, progov;i) Suvaj, progov. sekcija Novo mesto, k progov. sekciji Ituj; Savei-nik Anton. j>rogovni čuvaj, progov. sekcija Novo mesto, k progov. sekciji Maribor, glavna proga; dnevni-čnrja: Avbelj Ivan, Kamanje, v Črnomelj, in Zakot-nik Albin, Ormož, na Savo.
Pre uvrščeni so v zvaničnikc I. kategorije: dosedaj zvaničniki II. kategorije: Miklavčič Jurij, sprevodnik, Ljubljana gl. kol., Tscharre Peter, sprevodnik, Ljubljana glav. kol.; Korošec Alojzij, administrativni zvaničnik, Maribor glav. kol.; Klanjšček Leopold, sprevodnik-vlakovodja, Jesenice; Tomšič Mihael, sprevodnik-vlakovodja, Ljubljana glav. kol.; Brajnik Andrej, postajni paznik, Tržič; Koštomaj Miroslav, pregledovalec ve. kuril. II., Ljubljana gor. kol; Čebohin Andrej, strokov-nik, kuril. II. Ljubljana gor. kol.; Podržaj Anton, postajni zvaničnik, Rakek; Schlag Srečko, kurjač-obrtnik. kuril. Maribor;; Mandelj Anton, obrtnik, kuril. I. Ljubljana glav. kol.; Polovič Franc, kur-jač-obrtnik, kuril. Maribor; Završnik Maks, kurjač-obrtnik, kuril. I. Ljubljana glav. kol.; Šli bar Anton, obrtnik kuril. I. Ljubljana glav. kol.; Mar Franc, sprevodnik, Ljubljana glav. kol.; za zvanitnika II. kategorije dosedaj služitelj: Toniine Simon, pisarniški sluga, prometno-komercijelno odelenje direkcije.
Stalnost je podeljena uradniku III. kategorije, 4. skupine: Mokorel Josip, prometnik, Lesce-Bled; zvnničniku II. kategorije, 3. skupine: Mttller Viktor, nakladnik, Maribor glav. kol.
Postavljena sta: za zvaničnika II. kategorije, 3. skupine: Polalc Hinko, sprevodnik tovornih vlakov, Zidani most; Donik Ivan, sprevodnik tovornih vlakov, Maribor glav. kol.
Za dnevničarje so sprejeti: Bernik Josip, Novo mesto; Mozetič Marija, Ljubljana glav. kol.; Pokom Elza, Ljubljana dol. kol.; šlegel Marija, Ljubljana dol. koi.; Poženel Emilija, Ljubljana gor. kol.; Pollak Hermina, Grosuplje.
Druge vesti
it Ob priliki proslave 10 letnice osvoboje-nja Slov. Krajine je dovoljena polovična vožnja po vseh državnih železnicah. Kdor se hoče udeležiti te proslave, naj se javi pri vodilnem odboru za proslavo v Črensovcili najpozneje do 4. avgusta, da bomo mogli poskrbeti poseben vlak.
it Hrvatje gredo na Češkoslovaško. Že na svetovaclavskih orlovskih dneh v Pragi ie bila udeležba Hrvatov odlična in številna. Hrvatje pa bodo letos še enkrat poromali na Češko. V septembru bodo namreč Čehi uradno slavili 1000 letnioo smrti sv. Vaclava, češkega kral ja. Te spominske slovesnosti bo priredila češkoslovaška vlada. Sodelovali bodo vsi državni uradi in vse večje ustanove in korporacije. Teh slovesnosti se bodo tedaj udeležili tudi Hrvatje. V to svrho je potoval po Češki te dni dr. Andrič iz Zagreba, ki je organziiral in pripravil vse potrebno na to romanje. Program pota je določen tako, da bodo Hrvati odšli iz Zagreba 20. septembra, vrnili pa bi se 1. oktobra. Tri dni bi ostali v Pragi in sicer od 26. do 29. septembra, < ostalih dneh pa bi spotoma obiskali Bratislavo, Trnavo, Velegrad, Olomouc in Plzenj. Ob priliki tega potovanja bo v Trnavi na Slovaškem slovesno odkritje spominske plošče zagrebškemu nadškofu in kardinalu Hauliku. Kardinal Haulik je bil namreč Slovak, rojen v Trnavi. Za hrvatsko kulturo ima odlične zasluge. — Za potovanje se je treba prijaviti pripravljalnemu odboru v Zagrebu, trg kralja Toinislava 20.
ic Zahvala. Povodom srebrnega mašniškega jubileja sem prejel od blizu in daleč toliko čestitk, brzojavnih in pisemskih, da mi ni mogoče vsakemu posebej se zahvaliti. Zato si dovoljujem tem potom izreči vsem dragim prijateljem prav prisrčno zahvalo, Bog povrni! Naj bi se iskrene želje, ki ste jih izrazili meni, izpolnile v obilni meri tudi nad Vami! Živeli! — V Leskovcu pri Krškem, dne 28. julija 1929. — Dekan Alojzij Kurent.
ic če oklevate, kam bi — na Ježico jo mahnite! Po Dunajski cesti naravnost skozi lipov drevored, pa ste tam! Po senci, tam zadaj planine, lepšega sprehoda iz Ljubljane ven sploh ni Na Ježici bo namreč v nedeljo 11. avgusta orlovska prireditev. Tamkajšnja orlovska družina obhaja 20 letnico svojega rojstva in uspešnega delovanja. Ob tej priliki priredi ljubljansko okoliško orlovsko okrožje svoj nastop na Ježici. Vabimo vas, pridite!
it Nosečim ženam in mladim materam
pripomore naravna »Franz-Josefc-grenčica do urejenega delovanja želodca in črev. Glavni zastopniki novodobnega ženskega zdravilstva so preizkusili »Frani-Josef«-vodo v premnogih slučajih kot brezizjemno naglo, zanesljivo in brez bolečin učinkujoče sredstvo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	8823
it Nove zndruge. Pri Sv. R u p e r t u v Slov. gorica!' g© ;e i stanovda 11 ranil niča in posojilnica. Aa p.'\cgc predsednika jo bil izvoljen ugleden posestnik m trgovec g. Ivan Lorber. — Živinorejska zadruga se je ustauovila v Konjicah za ves konjiški okraj. Zadrugi nače-luje priznan gospodarski strokovnjak ravnatelj inž. g. Rado Sturm. — V M a k o 1 ah pa so ustanovili vodovodno zadrugo. Predsednik je domači župan g. 1. Bogi na.
it Kmetijska razstava v Ljutomeru. Od 11. do 18. avgusta t. 1. se bo vršila v Ljutomeru v zvezi z obrtno in industrijsko razstavo tudi kme-tijsku razstava, ki bo obsegala poleg razstave konj in goved tudi razstavo različnih kmetijskih pridelkov, strojev, umetnih gnojil, krmil in semen. Razstavnega prostora je precej na razpolago ni sicer zaprtega, pa tudi na prostem. Kmetijska pozdružnica v Ljutomeru vabi tvrdke in posameznike, ki izdelujejo in prodajajo gori omenjene predmete, da se s temi udeleže razstave in to takoj javijo na naslov podružnice. Razstavni predmeti naj bodo do 8. avgusta t. 1. v Ljutomeru.
it Gospodarsko-socialni tečaj. V Slivnici pri Mariboru se je vršil 28. julija enodnevni go-spodarsko-socialni tečaj. Zanimivih predavanj se je udeležilo izredno veliko število poslušalcev. Predavali so bivša poslanca Falež in Vesenjak ter inž. Muri.
itr Privatni izpiti padlih učencev. Ministrstvo prosvete jeukinilo svoj lanski odlok, po katerem so mogli na srednjih šolah neuspeli redni učenci delati privatni izpit v jesenskem roku.
it Zanimive okamenine v dolini Triglavskih jezer. Pri naših Triglavskih jezerih je lansko leto g. prof. Fr. Kapus našel nekaj nad kočo pri Triglavsklii jezerih zanimive okamenine amonitov. Te okamenine izhajajo iz gor. jurske tvorbe. So precej številne in se nahaja na onem mestu okoli 30 takih okamenin. Posamezni amo-niti so precej veliki in imajo večji izmed njih v premieru ca 25 cm. Okamenine se nahajajo
blizu poti, ki vodi na Triglav in bo Slovensko plannisko društvo preskrbelo primerno markacijo do istih.
it Pri Sv. Jakobu v Slov. goricah so se v neki gostilni fantje stepli. Pri tem sta bila poškodovana celo orožnika.
it Napad. V soboto, 27. julija zvečer okoli 9 je uu cesti pri Spodnjem Dupleku napadel neki K. 41 letnega posestnika Vinka Potočnika iz Žikurc pri Sv. Barbari. Z nožem ga je zadel v podpljucnico in ga je smrtnonevarno ranil. Poškodoval ga jo tudi na glavi. — Mariborski samaritani — člani rešilnega oddelka so ga prepeljali v Maribor, ali je uialo upanja, da bi okreval.
it Oproščeni bankirji. Vso Bosno je dolgo časa razburjala afera radi velikega poloma Muslimanske trgovske in obrtniške Danke, ka-tere pasiva so znašula 20 milijonov dinarjev. Samo vakufska uprava — muslimanska cerkvena oblast — je izgubila pri polomu 9 milijonov dinarjev svojega kapitala. V soboto je sarajevsko okrožno sodišče izreklo obsodbo, s katero so bili bivši bančni ravnatelj Otnanovič ter člani ravnateljstva, bivši ravnatelj Valenfa Mail-begovič, dr. Alečkovič, Alič in drugi rešeni krivde in odgovornosti. Sodišče je izreklo to razsodbo radi pomanjkanja dokazov. Privatni toži-tclji in upniki so bili zavrnjeni na pot redne civilne pravde.
it Album slovenskih narodnih pesmi za srednji glas s spremljevanjem klavirja priredil Zorko P r e 1 o v e c , izdala jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena izvodu 30 Din. 8 izbranih po besedilu in melodiji zanimivih naših narodnih pesmi, ki jih je prireditelj opremil s priprosto, a vendar učinkovito v nekaterih pesmih (n. pr. Bom šel na planince, Ti si urco zamudila) zelo samostojno in prijetno, narodni pesmi primerno klavirsko spremljavo. Ljubitelji narodne pesmi, naši solisti in soli-stinje bodo te zbirke brez dvoma veseli, da bo na-I šla pot v vsako hišo, kjer se goji glasba.
Lmhljatta
Nočna služba lekarn.
Nočno službo imajo drevi: Dr. Piccoli, Dunajska cesta 6 in Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9.
0 Bevšičevo truplo najdeno. Kot smo že poročali, je 24. t. m. zvečer utoni! pri plavanju na i »Špici« sluga Aloma Co. Albin Bevšič. Njegovega trupla pet dni niso našli. Včeraj ob pol dveh popoldne pa so Otroci, ki so se igrali blizu Opekarskega mostu, opazili, da plava po Ljubljanici moško truplo, oblečeno le v plavalne hlačke. Otroci so zagnali j krik; prihiteli so starejši ljudje in potegnili truplo h kraju. Ker na Ljubljanici ni zadnje čase nihče ■ drugi utonil, so ljudje takoj uganili, da more biti 1 to le truplo Albina Bevšiča. Prišla je policijska ; komisija, ki sta jo tvorila dr. Avramovič in okrajni ' nadzornik Podreberšek. Ugotovila sta, da je to res i truplo Albina Bevšiča. Na podlagi ogleda je komisija odredila, da se truplo prepelje v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Da se truplo lako dolgo časa ni pojavilo in da je šele v petih dneh priplavalo od »Špice« do Opekarskega mostu, je vzrok najbrže v tem, da so ga zadržale kake korenine v vodi ali pa grmovje.
© Še o požaru na Barju. Ko je dne 27, t. m. nastal požar v hiši ge. Selanove v črni vasi. so mogli gasilci pričeti uspešno z gašenjem šele potem, ko so izpeljali nad 800 m cevi do najbližjega potoka, iz katerega je bilo mogoče dobiti potrebno vodo za gašenje. To delo pa je bilo zelo zamudno in otežkočeno, ker so cevi vsled vodnega pritiska pokale in so jih morali ponovno izmenjavati, tako da je, preclno se je dobil vodni curek, pogorela hiša že r!o tal in se je predvsem zahvaliti le brez-veternemu vremenu, da niso bila tudi ostala gospodarska poslopja in sosedna posestva žrtev ognjenih zubljev ter so mogli požrtvovalni gasilci požar lokalizirati. Ta požar jezopet resni opomin mero-dajnim faktorjem pri mestni občini, da naše že opetovane prošnje upoštevajo ter ukrenejo, da se čimpreje izpelje potreben vodovod v Črno vas. — Barjan.
© Pes zna prositi. O lepem slučaju pasje inteligence si pripovedujejo sedaj ljudje v Mostah. Ko je pred dnevi gorelo v Mostah pri Tomazičevih, je domači sin ing. Tomažič hotel nekaj rešiti iz sosednjega gospodarskega poslopja. Skočil je preko dvorišča, kar se naenkrat dvigne pred njim iz svoje hišice domači pes. Pes je bil zelo udan domačim ljudem, ni pa marai drugih in jim je rad pokazal svoje ostre zobe. Toda, sedaj, ko je krog in krog gorelo, se je pokazal upornega tudi proti domačemu sinu. Temu se je mudilo, komu se ne bi, ko gori domača hiša, ali pes ga ni pusti! naprej. Povzpel se je pred njim in mu položil prednje šape na prsa. Mlademu Tomažiču se je to čudno zdelo, vendar se je hotel v naglici izogniti upornemu psu. Pes pa ga ni pustil nikamor naprej, temveč mu je ves čas
držal šape na prsih, kot da ga nekaj prosi, kajti napravil mu ni nič hudega. Šele sedaj je ing. Tomažič opazil, da je :es priklenjen. V spremstvu psa je stopil k uti in ooklcml verigo. Pes je bil oproščen, v istem hipu se je ukrotil. S svojo upornostjo in s tem, da je znal tako lepo prositi, se je pa le rešil ognjene nevarnosti, ki mu je grozila.
© Iz policijske torbe. Ker v nedeljo ni bilo običajnega velikega odtoka mestnega prebivalstva v okolico, so se zvečer zelo napolnile ljubljanske gostilne. Posledica je bila razmeroma visoka številka ovadenih razgrajačev in vinskih bratcev. Aretiranih je bilo šest razgrajačev, ki so na Viču napadli stražnika Dornika s kamenjem in mu prizadejali občutno rano na čelu. Radi javnega nasilstva bodo imeli sitnost s odiščem. Desei drugih pijancev je bilo ovadenih radi razgrajanja in drugih neumnosti, ki jih uganjajo ljudje v dobrem razpoloženju. Delavec J. Ž. je bil ovaden, ker je do krvi pretepel svojo ljubico M. N. Vzrok — ljubosmunost. — Aretirana je bila neka ženska, ker je svoji prijateljici poneverila plašč, vreden 700 Din. Dalje sla bili aretirani še dve prostitutki. Franc Briceij z Dobrove je preveč zaupal Ljubljačanoin. Ustregel je prošnji ]x>jx>lnoma neznanega mu človeka in mu jx>sodil svoj ročni voziček. S težavo in po dolgem letanju je zvedel polem njegovo ime in se zalekej na policijo, naj ta posreduje ter mu preskrbi voziček nazaj.
Maribor
SKLEP ŠOLSKEGA LETA NA OBLASTNI VINARSKI IN SADJARSKI ŠOLI V MARIBORU.
Maribor, 29. julija.
V soboto, 27. t. m., je zaključila obl. vinarska in sadjarska šola šolsko leto 1928-29, ki je 57.. odkar zavod obstoji, vsa okrašena v zastavah cvetju in zelenju. In kot v predigro lepi svečanosti je zaj»el na predvečer slavnostnega dne tam nekje za Kolvarijo — prvič letos — klopotec, ta verni drug vinogradnikov naših slovenskih goric in sim!x>l jeseni, odnosno zorenja.
Sklepna svečanost se je pričela s službo božjo, katero je celebriral kotehet vinarske in sadjarske šole,, g. Petelinšek, v mariborski stolnici. Sodeloval je iz prijaznosti oktet pevskega društva »Mariborc. Službi božji so prisostvovali vsi gojenci in praktikanti, profesorski zbor z ravnateljem in vsi nameščenci zavoda. Oficiel-nemit delu šolskega sklepa, ki se je pričel ob 9 predpoldne v slavnostni dvorani šole, sta prisostvovala med drugimi komisar dr. Jos. Le-skovar kot predstavitelj oblastne samouprave mariborske oblasti in ing. Jos. Zidanšek, obl. kmetijski referent. Iz poročila, ki ga je podal ravnatelj zavoda, g. Jos. Priol, sam nekdanji absolvent tega zavoda, je bilo posneti, da je pričelo šolsko leto 1928-29 z 58 gojenci obeh letnikov, končalo pa je z 52 gojenci, od katerih je 24 absolventov. Sledili so — prvikrat po 15 le-
Dočim so ti podatki mogoče nekoliko ten-denciozno pobarvani, vsekakor pa, kakor je pri takih življenjepisih naravno, retorično ko-lorirand, zveni sledeče poročilo mnogo bolj trezno. Zapisal ga je Fr. Nyenstedt, ki je umrl ;1622 kot župan v Rigi. V tem zapisku pripoveduje Nyenstedt, kaj mu je o tej knjižnici pripovedoval njegov starejši prijatelj, pastor J. Wettermann, ki je bil 1565 v Moskvi in tam knjižnico videl. Njemu jo je dal pokazati Ivan IV. Wettermann je videl hebrejske, grške in latinske rokopise, ko so mu jih označili kot darove carigrajskih patriarhov. Knjižnica je bila stoletja zazidana v dveh kleteh zraven stanovanja velikega kneza, ki pa so jih takrat odprli, in sam veliki kancler kneza je iz knjižnice jemal razne knjige in jih dajal Wet-tennannu v roke, v navzočnosti treh prič, Nemcev, ki jih je Wettermann po imenu navedel. Wettermann je dejal ua splošno, da je lam imel v rokah spise raznih pisateljev, ki so na zapadu samo še po imenu znani, njih dela sama pa v nobeni knjižnici niso več ohranjena, o knjižnici pa je rekel, da bi, dasi je ubog, dal vse, »kar ima, celo vse svoje obleke (»alle seine Kleider«), če bi ta knjižnica lahko prišla v kako evangeličansko univerzo«.
Tudi tretje poročilo je ohranjeno v rokopisu, dragoceno pa je med vsemi najbolj zaradi tega, ker podaja konkretne podatke o vsebini te knjižnice, namreč naslove petnajstih grških in trinajstih latinskih rokopisov, ki jih je pisec, neimenovan pastor iz Jurjeva, imel v rokah. V celoti pravi, ie kakih 800 rokopisov, ki jih je car deloma dobil v dar, deloma nakupil, nekateri med njimi imajo celo zlate platnioe. Tudi od tega pastorja je car
želel, naj bi mu to ali ono prevedel, pa se prevoda grških jurističnih rokopisov ni upal lotili, pač pa je prevedel Livija in Svetonija.
To so tri zanesljive priče, ki trdno izpričujejo, da se je ta biblioteka v Kremlju res ' nahajala in da je bila v resnici dragocena. Preostane nam vprašanje, ali se tam še nahaja — in kje?
Prvič je o tej knjižnici pisal Clossius, profesor v Jurjevu, v ruskem in nemškem jeziku (1834). Iskal pa je to knjižnico E. Thramer, profesor v Strassburgu, ki je — z dovoljenjem ruske vlade — dal v Kremlju celo razkopavati temelje in kleti, ter je o tem svojem iskanju izdal celo posebno knjigo (1892). Njegovo iskanje je ostalo brez uspeha, ker se razko-pavanje, kakor pravi sani, ni začelo na pravem mestu.
Ruski učenjaki sami za knjižnico niso pokazali toliko zanimanja. Snegirev je menil, da je mogoče prešla po posameznih kosih v druge cesarske zbirke, ali-pa da je pogorela v enem onih mnogih požarov, ki so Kremelj zadeli.Thriimer je zato iskal po vseh arhivih v Moskvi in Petrogradu, pa v nobenem ni našel ne enega rokopisa, o katerem bi se lahko reklo, da je iz Kremlja. Preostala mu je zato samo še ena pot: zasledovati zgodovino zgradbe Kremlja in požarov, ki so Kremelj zadeli. Pri tem mu je pomagal ruski specialist, histo-rik Kremlja, Zabelin, ki pa je bil enako skeptičen kakor Snegirev. Pokazalo se je, da noben požar, kar jih je Kremelj zadelo, ni bil tako strašen, kakor oni iz leta 1571., ki pa knjižnici ni prav nič škodil, ker je po njem bil v njej oni nemški pastor, ki nam je rešil vsaj naslove osemindvajsetih rokopisov. Po-
kazalo pa se je obenem tudi, da je najbolj verjetno, da se nahaja ta knjižnica kje v bližini cerkve sv. Lazarja, ki je očividno eden najstarejših delov Kremlja, in ki so jo šele leta 1897. tako rekoč odkrili, ker je bila dotlej zasuta. Upanje, da se bo knjižnica kdaj res našla, Thramerja ni zapustilo do njegove smrti (1917).	S
Po prvem neuspehu Thramer je vega iskanja je v Rusiji pojenjalo zanimanje za to knjižnico. Razkopavanje so ustavili, češ, da je nevarnost, da se sicer temelji zrušijo, toda očitno je obenem pač tudi, da je takrat, proti koncu prejšnjega stoletja, Rusija imela druge, nujnejše skrbi. Novi režim je stvar vzel zopet v roke: 1925 se je ustanovila posebna komi-i sija, ki naj preišče »tajne Kremlja«. Poročila o delu te komisije pa kažejo, da je komisija, posebe kar zadeva knjižnico, premalo poučena o dotedanjem delu ljudi, ki so to knjižnico že iskali. Zato se na mestu imen znanstvenikov, ki so o knjižnici pisali in njene rok opise imeli v rokah, pojavljajo po časopisju imena raznih legendarnih Osipovih in Makarjevih, o katerih edini avtentični viri ne vedo nič povedati.
KINO LJUBLJANSKI DVOR
Vesela Igral
BARBARA
Ronaid Coiman Ob 4., '/, na 7., '/s 8., 9 uri.
Srajce za gospode
c e f i r z 2 ovratnikoma od 58 Din naprej; fini modni cefir od 70 Din naprej; najfinejši svileni poplin od 110 Din naprej; bele najfinejše Sifon od 68 Din naprej; panama, odprte od 68 Din naprej spalne najboljše vrste od 85 Din naprej;
spodnje hlače, fine, gradi od 35 Din naprej. Lastni izdelek!	Prvovrstno blago!
F. L GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta it. 29. »»>»IM»»»M>»«<»tMt»t»M<t>«»W««»»»»»»»«
tih — javni izpiti iz računstva in geometrije poljedelstva, kmetijskega prirodopisa, vinarstva in kletarstva ter iz sadjarstva z uporabo sadja. Eksaminirali so: ing. Itauter, prof. ing. Simonič, dipl. agr. Šiftar, prof. Vojsk in ravna-natelj Priol. Ti izpiti so pokazali povprečno odlične uspehe; pokazali pa so tudi, da je pro-šla predavana učna snov ne morda v mehanično, časno, ampak v trajno duševno last gojencev, ki se bo še — upamo in želimo — bogato kapitalizirala. Cela prireditev, dasi letos bolj domačega, intimnega značaja, je |>otekla izredno svečano, a vendar harmonično in toplo pri srčno.
Komisar obl. samouprave, g. dr. Jos. Leskova r, vidno zadovoljen, je izrazil svoje priznanje zavodu, posebno pa še g. ravnatelju na doseženem, vsesplošno zadovoljivem uspehu, čegar najboljši dokaz je znanje učencev. Odhajajočim absolventom, med njimi trem odličnjakom (Potočnik, Šilec in Jelen), ki so bili v viden znak priznanja njih napredka v teoriji in praksi jxtsebej obdarovani, je g. komisar ob razdelitvi spričeval in darov čestital, poudarjal pa je, du ni spričevalo edino merodajno potrdilo napredka, odnosno sposobnosti in |jorabnosti. Marsikdo, ki morda formelno ni odličnjak, je tudi odličnjnk, ako ima zavest, da je storil v danih prilikah, po svojih močeh in talentu, vedno iu povsod svojo dolžnost, ln takih mož — predvsem takih — rabi naša kmetijska stroka, rabi življenje, ki itak izenačuje in izravnava, kar kvari skladnost v življenskem krogotoku.
Tople so bile tudi besede vzpodbude, ki sta jih gg. oblastni komisar in ravnatelj zavoda položila na srce poslavljajočim se absolventom na pot v praktično življenje.
Po zahvalnem nagovoru absolventa Potočnika na naslov ravnatelja, profesorjev in inštruktorjev ter po oclpetju nekaj narodnih pesmi po pevskem zboru gojencev pod taktirko prof. Druzoviča, je bila svečanost, ki bo ostala vsem udeležencem, posebno pa gojencem brez-
dvomno v najlepšem sfiominu, zaključena. — *
□	Zbor donskih kozakov »Platov« konceT-tira v Mariboru v sredo, 31. t. m. ob 20 v dvorani »Union«. Ta znameniti ruski moški zbor, pod vodstvom gosp. Nikole Kostukova, je isto svetovno znan kakor Jarofov zbor donskih kozakov in ne zaostaja v umetniškem oziru niti najmanje za Jarofovim zborom o čemur nas prepričajo tozadevne svetovne kritike. Spored koncerta je zelo zanimiv in bo vsak obiskovalec tega koncerta imel zopet priliko, navžiti se prekrasnega petja tega sijajnega ruskega moškega zbora. — Piedprodnju vstopnic pri tvrdkah Brišnik, oziroma Hofer.
□	Mariborčani in mariborska okolica. Naj ne jx>zabi nihče najugodnejšega dneva 4. avgusta 1929. Ta dan priredijo naši pridni poštarj. veliko dobrodelno tombolo, v kateri nudjio veliko lepih dobitkov, in sicer 10 tombol, 15 dese-tink, 25 petink, 50 četvork, 100 tem in 200 amb. Dobitki so kakor navadno vsako leto pri tomboli poštarjev krasni, da bo marsikateri šel prav vesel domov. Da ima tombola toliko lepih dobitkov, gre hvala našim gosjxxlom trgovcem in tovarnarjem, kateri so podarili večino dobitkov. Mariborska skupina pismonošev je izdala od zadnje tombole lanskega leta do danes 9500 Din redne podpore in 19148 Din izredne podpore ubogim bolnim tovarišem in njih družinam, vdovam in sirotam po umrlih tovariših. Za to lepo vsoto se v imenu vseh, kateri so bili deležni teh podfior, odbor osrednjega društva nižjih poštnih uslužbencev prav prisrčno zahvaljuje in se prijjoroča, da bi občinstvo še v na-
Crej podpiralo humanitarno delo poštnih tisluž-cncev in pridno kupovalo srečke, katere prodajajo vsi pismonoše in trafike. Srečka stane samo 2.50 Din. Glavni dobitki so v izložbi v Gosposki ulici pri tvrdki Martine od srede 31. julija 1929 naprej v ogled.
□	Obrti in trgovine v Mariboru. Katarina Herman v Krekovi ulici je dobila obrtni list za trgovino z mešanim blagom. — Ivana Cvilak, Samostanska ulica 11 je dobila dovoljenje za trgovino s cvetlicami in za opremanje grobov. -— Kalond, družba z o. z. na Aleksandrovi cesti je dobila obrtni list za trgovino z barvami, laki in firneži. — Keanindustrija »Kari Golež« prenese svojo trgovino iz Melja na Aleksandrovo cesto št. 44. — Božidar Guštin v Cankarjevi ulici je dobil obrtni list za trgovsko agenturo in komisijo.
□	Nezgode. Dne 27. julija si je poškodoval pri delu pri Schellu na Koroški cesti uslužbeni ključavničar Oskar Gruden prste na desni roki m je iskal pomoči pri rešilnem oddelku. — Isti dan popoldne so prepeljali 36 letno v Betnavski ulici stanujočo Terezijo Novakovo radi živčne bolezni v Ljubljano. — Zvečer pa je dobil pri delu 30 letni v Krčevini stanujoči zidar Martin Kollman rane na levi roki in je iskal pomoči na rešilni postaji. — Dne 28. julija ob 1 ponoči je bil napaden v Mesarski ulici 29 letni kurjač £os,lJ? "ontič in je dobil rane na levem očesu. Rešilni oddelek mu je nudil prvo pomoč. — Ob 8 zjutraj pa se je zastrupil 23 letni Štefan Ma-sluk z alkoholom. Rešilni oddelek ga je prepeljal v bolnico.
□	Ukradeno kolo. Ivan Gašpur, pomaguČ P" napidovih športnih prostorih, je bil 28. t. m. v Bohovi pri Mariboru in sicer v Grašičevi gostilni. Pred gostilno je postavil svoje kolo, katero mu je naenkrat zginilo. Zanimivo je pri tem dejstvo, da je Ivan Gašpur to kolo komaj pau ur poprej kupil, radi česar si ni zapomnil niti številke niti tipa kolesa. Kolo je vredno 1000 Din in se je oškodovanec odločil plačati 200 dinarjev dotičnemu, ki dobi tatu
□	Zasačeni tatovi sadjn. 19 letni v Račju št. 40 stanujoči posestniški sin Ivan Greif je v nedeljo 28. julija zvečer čuval sadovnik svojega očeta. Čakal je, da pridejo tatje in v resnici so bili točno ob 22 v sadovniku. Greifu se je posrečilo prepodili jih. Nato je mirno čuval sedeč na svoje mestu. In glej! Naenkrat so gu obkolili fantje in čuvaj sadovnika svojega očeta je dobil več zbodljnjcv z nožem v leva stran prs. Obveščeni rešilni oddelek ga je prepeljal v oblastno bolnico v Maribor.
□	Pretep. Dne 29. julija ob 2 po noči je n«stal v Pekrah pri Mariboru med kmečkimi fanti pretep, pri čemur je zndobil 25 letni v Ih.dovanju št. 7 stanujoči delavec zbodljaj v čelo in je moral iskati pomoči uri rešilni postaji v Mariboru,
□	Borza deln v Mariboru. Od 21. do 27. juliju je iskalo dela 136 oseb in sicer 82 moških lil 54 ženskih; službenih mest je bilo 113 prostih, delo je dobilo 47 moških in 35 ženskih, tedaj 82 oseb; odpotovalo jih je 20, odpadlo pa 21, koncem tedna pa jiih je ostalo še 876 v evidenci. Od 1. januarja do 27. julija pa je iskalo dela 3480 moških in 1771 ženskih; 2829 službenih mest je bilo prostih, delo je dobilo 1124 moških in 1123 ženskih, odpotovalo jih je 752, odpadio pa 1376.
□	Pri borzi dela v Mariboru dobijo delo; 20 hlapcev, 1 klepar (starejši), 3 mizarji, 2 ko-lurja, 2 čevljarja, I usnjar, I natakar, t pod-kovski kovač, 2 zidarja, 1 tapetnik, več vajencev (kleparske, ključavničarske, kolarske, pekovske in usnjarske obrti ter trgovske stroke), kakor tudi 20 kmečkih dekel, t kmečka gospodinja, 3 poljske delavke, 7 kuharic, 26 služkinj, 3 sobarice, 2 varuški, 3 vzgojiteljice, t otroška vrtnarica, 2 fotografinji, 2 štepariei za gornje dele čevljev, 2 šivilji za obleko, 2 plačilni natakarici, 2 podnatakurici, 1 perfektna korespon-dentinja za slovensko in nemško korespondenco, 2 boljši gospodinji, 2 postrežnici, 4 šiviljske vajenke, t trgovska vaienka, 2 gostilničnrski kuharici, 20 kuharic, služkinj in sobaric za Švcio.
□	Pri mariborski borzi dela se je uvedla ob nedeljah in praznikih od 9 do 11 dopoldne dežurna služba.
Celie
& Starešine celjskcga Orla so uljudno vabljeni, da se udeleže okrožne prireditve dne 4. avgusta t. 1, v Trbovljah v kroju. Odhod v Trbovlje v nedeljo zjutraj ob četrt na 8. Po prihodu vlaka v Trbovlje je na kolodvoru sprejem, nato pa sprevod v župno cerkev po sporedu, kakor ga je prinesel »Slovenec« v nedeljo. Po sv. maši bo kratka skušnja za popoldanski nastop, popoldne ob 3 pa ob Društvenem domu javna telovadba.
-0" »Mogočen« šoier. Nek šofer je vozil skozi Gaberje z nedovoljeno brzino. Pa ga je ustavil stražnik in zahteval od njega legitimacijo. »Tam je številka na avtomobilu! Že dvakrat preje sem bil tukaj ovaden, sedaj se bom pa pritožil na višjo oblast!« se je odrezal in jo z isto brzino mahnil dalje po Gaberju. Ker pa ima avto res številko in imajo pri oblasti pod to številko zapisanega tudi grešnika, bo seveda šofer vseeno kaznovan. Pri tej priliki bi poudarili, da bi naj policija še poostrila svojo pozornost na šoferje, ki zlasti po predmestnih ulicah vozijo z brezobzirnostjo do pešcev in ostalih vozil. Prijemala pa naj ne bi samo poklicnih šoferjev, ki v največ slučajih predstavljajo zelo pohlevno sorto šoferjev, temveč razne lastnike avtomobilov, zlasti celjske, ki menijo, da je z avtomobilom tudi celo Celje njihovo. In še to bi pripomnili, da spada v policijski rajon tudi Zavodna, kjer je videti podnevi stražnika skoro čudež in imajo zato avtomobilisti še posebno veselje dirjati. Končno naj bi okoliška občina v predmestjih oskrbela vidna znamenja, ker se sedaj neredko šoferji izgovarjajo, da niso vedeli, s koliko brzino smejo voziti.
& Pozabljiva gospodična je Valčka K. V Celje je prišla in imela pri sebi kovček z lepo zbirko obleke in za njo pomembnih dokumentov. Hotela se je iti poslovit v Gaberje od družine, pri kateri je svoj čas služila. Težak je bil kovček in ga je pustila v neki mestni gostilni. Ko pa se je vrnila iz Gaberja, ni več vedela za gostilno, v kateri je pustila kovček. Zatekla se je na policijo, kjer ji pa seveda tudi niso znali pomagati. Morda bo gostilničar čital te-le vrstice in izročil najdeni kovček policiji.
-©■ Dragoceno zaponko je izgubil g. dr. Stein-felser. Je to zaponka za samoveznico. Ima v platino vložen briljant in je vredna okoli 3000 Din. Najditelj naj jo izroči policiji.
jgr Lep prijatelj je neki Gustl P., pri eni tukajšnjih steklarskih delavnic uslužben. Z Nacetom G. je v nedeljo popival in sta se s še enim znancem vračala v precej dobrem razpoloženju iz Po-lul proti mestu. Pri tej ekspediciji na in iz Polul je prišel Gustl ob uro, kar je takoj naznanil policiji, obenem pa tam povedal, da mu jo je najbrž sunil prijatelj Nace. Povprašali so Načeta, ki seveda o uri ni ničesar vedel in je njegova čast v obče lepa stvar. Ko je tako policija že v vsej svoji veličastnosti začela uradovati radi suma tatvine, se je pa javila Milka K. z Brega in prinesla uro, ki jo je na Bregu našla. Bila je Gustlova in Gustl ima sedaj dolžnost, da Načeta lepo poprosi odpuščanja.
Dopisi
Kamnik
Vreme. V zadnjih dneh je bilo nekaj močnih nalivov. Pretile so tudi hude nevihte, pa so se k sreči zdivjale v planinah, tako da v ravnini niso povzročile škode.
Letina. Deževje zadnjih dni je osvežilo vso naravo. Kakor lansko leto tako je tudi letos pretila nevarnost, da ne bo fižola, ne otave, malo krompirja in malo drugih sadežev. Radi osvežujočega deževja je upati, da se bo vse rastlinstvo opomoglo ter doneslo potrebnih sadežev za ljudi in živali. — Po vrtovih pa se zelo poznajo sledovi hude zime. Mnogo drevja se je posušilo, posebno jablan. Zato bo jabolk vkljub velikim in dobro gojenim vrtovom razmeroma malo, pač pa se obeta veliko češpelj.
Letovišžarstvo. Tekom meseca julija se je naselilo v Kamniku nekaj nad 100 letoviščarjev skupno z družinami, ki bivajo deloma v zapriški graščini, deloma pa v mestu po gostilnah in privatnih hišah. Pač je Kamnik prikupljivo mesto za leto-viščarje radi svoje lepe okolice, tihih gozdov, ki nudijo možnost za razvedrilne sprehode. Manjka pa mestu stanovanj, da bi sprejelo še več tujcev. Potrebno bi bilo tudi moderno urejeno kopališče, kajti zdi se, da kopališče usmiljenih bratov ne more sprejeti vseh posetnikov.
Šport. Kamniška mladina goji pridno razne panoge športa. Na prostoru za sejmiščem je zelo živahno vrvenje. Žal, da je lep telovadni prostor za telovadnico pri »Krištofu« tako skrivnostno tih in prazen. Kdaj pride junak, ki bo zdramil kralj Matjaževo vojsko iz dolgega spanja? Težko ga čakamo.
Kočevje
Kanalizacija. Gradbeno podjetje inž. Dedek in dr. iz Ljubljane je začelo s kanalizacijo, ki jo misli izvesti za Hauffov drevored, ki je bil dosedaj ob vsakem daljšem deževju stalno pod vodo. Kanali bodo speljani v Rinžo. Poleg tega bo isto podjetje končno kanaliziralo tudi svet od stare tekstila rne in s tem od vodil o tok umazane, z vsemi kemikalijami napolnjene vode. To bo značilo precejšen napredek za mesto. Pri delu je zaposlen močan motor. Id vrta zemljo in jo tudi odstranjuje.
Skrajna predrznost. Poročali smo že, da so kolesarji v našem mestu skrajno predrzni in da vozijo brez ozira na policijske predpise po trotoarjih in ostalih pešpotih. Zadnjič bi se bila kmalu zgo-
V radostnem pričakovanju
veselega dogodka si pripravlja gospa Mica vse potrebno. Povoji, pleničke, čepice, vse je že pripravljeno za novorojenčka, kar je duhteče in snežnobelo opral
dila težka nesreča. Od Marijinega doma proti kolodvoru je šel neki gospod, kateri je vodil pred seboj dvoje otrok, izmed katerih je bil eden še čisto majhen. Hipoma pridrvi izza vogla od zadaj kolesar, ne da bi pozvonil. Zavpil je le, da naj se umaknejo. Gospod je hitro potegnil otroka k sebi, toda premalo. Malček se je malo nerodno umaknil, tako da ga je kolo obrnilo in prevrnilo. Kolesar ni na klic prestrašenega očeta niti ustavil, marveč zapodil v največji hitrici po cesti proti Stari cerkvi. Občinstvo naj samo energično nastopi proti kolesarjem, ker varnostna oblast radi maloštevilnega osebja sama ne zmore.
Vprašanje mestne klavnice. Mesto raste na prebivalstvu in s tem konzum mesa. Mi imamo sedaj v mestu sedem mesarjev, ki koljejo in pobijajo živino po svojih »marofih«. Počasi bo treba občini misliti na svojo mestno klavnico, ki bo zadoščala potrebam higijene in ustrezala mesarjem. Taka stvar ne bi veliko stala, je pa v interesu vsega prebivalstva in mesta samega.
Metlika
Vročina je bila tedni kar neznosna, saj je bilo na solncu 62 stop. C. To je prav puščavska vročina. Celo v lanski suši ni bilo takih dni. No pa sedaj je malo potihnila in lep dežek v soboto nam je ohladil naša tla. Najlepši dnevi so pač bili za žetev, ki je letos že malo bolj obilna kakor po navadi in moramo biti prav zadovoljni.
Prva žrtev Kulpe je postal neki 16 letni hlapčič iz Čuril 14. Deček, ki je služil, je bil doma iz Ra-dovice. Šel je izpirat vole v četrtek [»opoldne, in ko je vole okopal, se je še sam malo kopal. Najbrže ni znal plavati, se podal pregloboko in ostal v vodi. Rešil ga je s čolnom nek Hrvat, pa ker ljudje ne znajo nič o umetnem dihanju, mu ni mogel pomagati, dasi pravijo, da mu je srce še bilo.
Šport
NEDELJSKI ŠPORTNI DOGODKI.
Plavalno prvenstvo Slovenije si je po sedmih letih osvojila Ilirija. V predtekih, ki so se vršili v soboto, se je računalo na zmago Ilirije, toda največji optimisti niso pričakovali zmage z diferenco 129 točk. Nedeljske tekme so v rezultatih pokazale velik napredek plavalnega športa. Tekmovanj sta se udeležila le Ilirija in Primorje, ne razumemo pa, zakaj je LSK odstopil kljub temu, da je prijavil precejšnje število tekmovalcev. Zbor je bil dober, samo pri sodnikih za skoke smo opazili veliko neskladnost, pokazala se je nujna potreba, da se vzgoji dober sodniški zbor tudi v plavalnem športu. Istočasno se je vršilo tudi plavalno prvenstvo Hrvatske na Sušaku. Postavljen je bil nov jugoslovanski rekord in sicer seniorji na 100 m hrbtno Marčeta od Viktorije v času 1:21:2. Prvak zagrebške podzveze je sušaška Viktorija. Sodelovala sta še Karlovsko športno združenje in Karlovski športni klub.
Peto kolo prvenstva je prineslo precejšnjo senzacijo. Hašk premaga BSK s 3:1. Hašk je enkrat zopet zaigral prav dobro, vendar po poteku igre tako visoke zmage ni zaslužil. BSK je igral zelo nervozno in z veliko smolo. Dvakrat je zastreljal v prazna vrata. Hajduk je pa gladko odpravil Gradjanskega s 4:1, in mu s tem odvzel vse izglede, da bi si osvojil državno prvenstvo.
WATERPOLO TEKME.
Primorje LIlirija II 4:0 (2:0). Včeraj so se tekme za prvenstvo Slovenije z Waterpolo tekmami nadaljevale. Primorje I je odneslo zmago. Druga garnitura Ilirije je podala dobro igro, vendar vsled ostre igre obrambe Primorja ni uspela. Primorje je igralo slabše kot v nedeljo proti Iliriji I.
Ilirija I:Primorje II 3:0 (2:0). V tej igra je Primorje II podalo veliko bolj požrtvovalno igro kot Primorje I. Zelo dober je bil ing. Medved in Jontes v golil, ki je držal veliko težkih strelov. Od Ilirije je bil najboljši napadalec Sever. Njegovi streli so kolosalni in je sam zabil vse tri gole. Peče je lepo branil ostro streljano 4-metrovko. Tekmo je vodil dobro dr. ing. Kramaršič. Bil je, kar je glavno, objektiven. Vsled pozne ure je tekmama prisostvovalo maloštevilno, a za to tem glasnejše občinstvo. S tem je plavalno prvenstvo Slovenije zaključeno, natančen placement še ni znan.
Juniorske pokalne tekme. (Službena objava M. o.) — Seja medklubskega odbora za izvedbo junior-skih tekem za prehodni pokal SK Ilirije bo v sredo, 31. t. m. ob 18.30 na vrtu restavracije hotela Štrukelj. -
SK Ilirija, nogometna sekcija. — Igralci I. in II. skupine se pozivajo, da se sestanejo danes, v torek ob 19 na igrišču, da se poslovijo od tovariša g. Miodraga Dramičanina, ki odhaja te dni na drugo službeno mesto. — Neglede na to je danes ob 18 redni trening skupine I. — Načelnik.
OGRSKA SODBA O EGIPČANIH.
Kot smo poročali, so zgubili Egipčani igro v Budimpešti 1:3. »Nemzeti Spori« piše o njih: Gosti,
K
i, izmučeni po dolgi turneji, so pokazali iri svojem nastopu mnogo omembe vrednih dobrih lastnosti. Igrajo hitro, samoraslo in se posvetijo igri z največjo vdanostjo. Ne pustijo niti za trenutek, da bi se nasprotnik oddahnil, sami se vidijo neutrudljivi. Nekakšna pramoč vtisne igri teh rjavih puščavskih sinov poseben znak, ki fascinira. Njih kite so iz jekla, "njih narava naivna in poštena. Nikdar se ni nikdo namenoma pregrešil proti redu. Veliki oiroci so to, ki samo igrajo in nogomei ljubijo. V taktičnem oziru se bodo morali pač še veliko naučiti. Dober trener bi mogel iz hitrosti Egipčanov iumjih tehnične nadarjenosti mnogo napraviti.
gospodarstvo
Naše pošinohranilnične terjatve na Dunaju
Ko je, Poljska kot zadnja državo pristopila dne 10. junija rimski konvenciji z 1. 1922. in dopolnilni pogodbi iz 1925, je ta konvencija stopila v veljavo in pričakovati je v kratkem likvidacije naših terjatev pri dunajski poštni hranilnici. Glede Budimpešte pa še ni Poljska podpisala konvencije.
Jugoslovanske terjetve pri dunajski poštni hranilnici znašajo: hranilne vloge 9 milj. n o. kron, imetja na poštnočekovnih računhi 24 milj. kron in rentni depoji 16 milj. kron.
Dunajska poštna hranilnica v likvidaciji nudi za kritje teh terjatev: terjatve poštne hranilnice napram poštam iz predvojne dobe, predvojnih rent za 8 milj. kron (2 milj. Din), iombardne terjatve napram našim državljanom:
5	milj. kron, terjatve napram sarajevski poštni hranilnici 1.5 mlij. kron in znesek 0.96 milj. Din.
Jugoslovanske terjatve bodo najbrže likvidirane po ključu: krona = t dinar in se bo likvidacija najbrže začela že koncem septembra t. I.
Sedaj poživlja Poštna hranilnica, podružnica Ljubljana, da prijavijo interesenti svoje terjatve do t. septembra t. 1. Priložiti ie hranilno knjižico in domovinski list, ter dokazati, da so živeli 19. 3. 1919 na našem teritoriju, oziroma zadnje izvlečke računov, oziroma rentne knjižice.
Onim interesentom, ki so se javili že v maju, oz. juniju lani Poštni hranilnici, se ni treba več javiti.
Naš uvoz v juniju
V mesecu juniju t. 1. je znašal naš uvoz 162.7lt ton za 614.5 milj. ton, skupno v prvih
6	mes. t. 1. 733.001 tono za 3.678.6 milj. ton napram 712.648 tonam za 3.801.9 milj. Din v prvi polovici lani.
Na eni strani opažamo padanje uvoza, dočim na drugi strani v še večji meri izvoz narašča. Zato se je pasivnost naše zunanje trgovine v prvi polovici letos napram lani zmanjšala od 1.115 na 690 milj. Din.
Največ smo v juniju t. 1. uvažali naslednjih predmetov (v oklepajih podatki za maj; vse v milj. Din): sirov bombaž 18.7 (18.9), predivo 29.1 (34.5), tkanine 43.0 (58.6, volna 8.7 (12.2), predivo 7.4 (9.0), tkanine 14.5 (19.1), svilene tkanine 10.t (8.9), nepredelano železo 12.7 (12.4), tračnice, žel. material 15.6 (12.9), razni izdelki 29.0 (35.3), bencin 18.5 (3.9), kože 13.3 (23.1), kava 18.6 (18.4), premog 23.1 (21.3), stroji in aparati 79.9 (63.4), elektrotehnični predmeti
11.3 (19.8), prevozna sredstva 16.5 (18.9). *
Revizija carinske tarife. Kakor poročajo iz Belgrada. se bo te dni začela v finančnem ministrstvu generalna revizija naše carinske tarife, s katero večina gospodarjev v državi ni zadovoljna. Začeli so že s tehničnim delom, od trgovinskega ministrstva pa se pričakuje konkretnih predlogov.
Občni zbor P. A. B. »Službene Novine« prinašajo poziv za občni zbor Agrarne banke, ki se bo vršil 15. avgusta 1929 ob 9 v dvorani nove univerze Belgrad. Na dnevnem redu je predlog o povečanju začetnega kapitala in volitev upravnega in nadzorstvenega sveta. Delnice (začasna potrdila) se imajo deix>nirati do zaključno 7. avgusta in sicer pri Narodni banki, Drž. hipotekami banki, Poštni hranilnici in podružnicah.
Indeks cen »Privrednega pregleda«, Belgrad je bil v prvi polovici t. 1. naslednji:
januar
februar
marec
april
maj
junij
1929 1519 1545 1552 1549 1501 1478
1928 1616 1613 1600 1609 1620 1521
Borza
DENAR
29. jrrfijn 1929.
Podatki nam kažejo stalno napredovanje cen v 1. četrtletju, ki pa je naredilo v 2. četrtletju prostor nazadovanju. Cene so se v 1. četrtletju dvignile radi mraza, pa tudi sezije kakor je zaradi sezije njih nazadovanje v 2. četrtletju naravno. Po posameznih skupinah se indeks deli sledeče (v oklepajih podatki za januar 1029): poljedelski proizvodi 1438 (1849), živina in proizvodi 1741 (1650), sadje in izdelki 1083 (1055), stavbni materija! 1624 (1550), kolonialno blago 1247 (1322), industrijski proizvodi 1739 (1689). Edino kolonialno blago in kmet. proizvodi so v ceni nazadovali, čemur je pripisovati tudi splošni padec indeksa.
Novi carinski predpisi. »Službene Novine« objavljajo uaredbe glede carinskega postopka z oljem in mastmi za industrijsko potrebo, nadalje o priznanju zunanjega zavoja vreč i/, bombažne tkanine, iTjpremombo razpisa C. št. 20.390 od 14. maja t. 1. in osvoboditev od uvozne carine prepararata, tilantina, grafita in srebra.
Nemške reparacijo. Po nemških podatkih *o znašale v 1. četrtletju t. 1. nemške rcparacij-ske dobave Jugoslaviji 9.5 milj. mark napram 12.1 milj. mark v i. četrtletju inni. Največ smo na račun reparacij dobavili slrojev (brez električnih) z« 3.1 (3.3) milj. mnrk in železnih produktov za 3 (5.3) milj. mark.
Danes so se devizni tečaji naiprami zadnjemu borznemu sestanku učvrstili. Promet je bil znaten, zlasti v devizi London, katerega je bik) zaključenega 1.1 milj. Din, in Curih za 0.7 milj. V vseli zaključenih devizah je Narodna banka krila povpraševanje.
Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji). Amsterdam 2284.50 1)1.. Berlin 1356.50—1359.50 (1358), Bruselj 791.78 bi., Budimpešta 993.31 bl„ Curih 1094.40—1097.40 (1095.90), Dunaj 801.02— 804.02 (S02.52), lx)iidon 276.03—276.83 (276.43). Newyork 56.74—56.94 (56.84), Pariz 223.34 bi.. Praga 168.20—169 (168.60), Trst 297.92 bi.
Zagreb. Amsterdam 2284.50 bl„ Berlin 1356.50—13.59.50, Budimpešta 991.81—994.81, Curih 1094.40—1047.40, Dunaj 801.02—804.02, London 276.04—276.84, Newyork 56.74—56.94, Pariz. 222.34—224.34, Praga 168.20—169, Trst 296.85— 298.85.
Belgrad. Amsterdam 2281.5—2287.5, Berlin 1316.50—1319.50, Bruselj 795.28—793.28, Budimpešta 994.19—994.81, Dunaj 801.02—804.02, London 276.03—276.84, Newyork 56.74—56.94, Pariz 222.34 224.34, Praga 168.20—169, Trst 296.92—298.92.
Curih. Belgrad 9.1275, Berlin 123.90, Budim-peštu 90.60, Bukarest 3.08, Dunaj 73.23, London 25.22, Madrid 75.80, Nevvvork 519.70, Pariz 20.38, Praga 15.38, Sofija 3.75, Trst 27.18, Varšava 58.275.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Zaradi ponovne intervencije se je tečaj državnih papirjev dvignil. Vojna škoda se je učvrstila od 403—404 na 405, za ultimo avgusta na 412. Tudi 7 odstotno invest. pos. se je učvrstilo Med bančnimi papirji je Praštediona popustila od 855 na 852.50, industrijski papirji pa so se učvrstili.
Ljubljana. Celjska 170 den., Ljublj. kreditna 123 dcn„ Praštediona 850 den., Kred. zavrni 170 den., Vevče 125 den., Ruše 275 do 285, Stavbna 50 den., šešir 105 den.
Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 404.50— 407 (405), k asa 403.50- 406.50, termini: 8. 408.50— 409.50, 12. 119-422, 7% inv. pos. 85—86.50 (86), agrari 50—51.50. Bančni pap.: Hipo 202 den., Poljo 16—16.50 (16), Kred. 83 d., Jugo 80.75-81 (80.75), Lj. kr. 123 d., Medjun. 56 d., Nar. 8100—8200 (8150), Srpska 152 d., Zem. 127—130, Etno 164— 180. Ind. pap.: Guttmann 205—206 (205), Slavonia 145 bi., Slavex 96—100, Danica 118 d., Drava 400 bi., Šečerana 425—435, fsis 17 bi., Ragusea 480— 500, Trbovlje 457—462 (460), Vevče 128 d., Nar. šum. 46—51, Piv. Sar. 210—240, Oceania 195 d., Jadr. plov. 575 bL, Split. zem. 650 bi.
Belgrad. Narodna banka 8200, 7% inv. pos 86, agrari 50—51.50, vojna škoda 405—407.
Dunaj. Podon.-savska- jadran. 83.45, VViener Bankverein 22.05, Bodencredit 100.20, Creditanstalt 52.80, Escompteges. 21.50, Živno 111.60, Aussiger Chomische 268, Guttmann 24.90, Alpine 40.45, Trboveljska 56.60, Kranj. ind. 30.10, Prager Eieon 488, Leykam 7, Rima Murany 114.75.
Les
Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: 2 vagona bukovih plohov, 2 vagona brzojavnih drogov, 1 vagon bukovih drv. Tendenca neiz-premenjena.
Žito
Položaj na žitnem trgu se je tako na svetovnih tržiščih, kakor tudi pri nas za vse predmete učvrstil. Zlasti je pri nas položaj dosti napet, ker se je naš izvoz pšenice silno pojačil. V juniju in juliju cenijo naš izvoz v relaciji Braila na 2—3 milijone kvintalov. Vse razpoložljivo blago se utovarja v slepe in domači interesenti imajo zelo malo ponudb na razpolago. Pšenica gornjebačka na boljših postajah velja 225, koruza 212.50—215 nakladalna postaja. Pšenična moka srednjebačke znamke notira 322.50—325.
V Ljubljani so notacije neizpremenjene.
Nori Sad. Pšenica bač. nova 217.50—220. avg. 220—225, sr. in ban. 215—220, oves bač., sr. 180— 185, ban. 177.50—182.50, koruza bač. 205—220, ječmen bač. 155—160, moka št. 2 297.50 -307.50, št 5 277.50-287.50, št. 6 260—270, št. 7 230—240, otrobi 120—125. Promet: 48 vag. pšenice, 1 ovsa, 5 koruze, 9 ječmena, 11 moke, skupaj 74 vng.
Budimpešta. Tendenca oslabljena. Pšenica dec. 26—25.64, zaklj. 25.69—25.70, marec 28.10— 27.82, zaklj. 27.82—27.83, rž sept. 20.40—20.20, zaključek 20.22—20.24, marec 22.40—22,36, zaklj. 22.34—22.36, koruz-a maj 20.10—20.20, zaklj. 20 16 -20.10.
Živina
V Milann notirajo: voli 1. 4.50—5, II. 3.90 do 4.40, III. 2.90—3.80. krave L 4.40—4.70. 11. 3.50 do 4.30, 111. 2.90—3.80, biki I. 4.10—4.50, II. 3.30 do 4; nadalje je bilo pretekli teden prodano 96 jugoslovanskih zaklanih telet po 6.50—6.75 lire za kilogram.
Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Edv. Saborsky & Co., Dunaj.) Prignanih je bilo 2971 glav. in sicer 1884 volov, 684 bikov. 397 krav in 6 bivolov. Iz Jugoslavije 294 glav. Cene: voli najboljši 2.10—2.15, I. 1.70-1.90, II. 1.30—1.50, III. i—1.25, krave I. 1.25—1.85, II. 1—1.20. biki najboljši 1.60, normalno 1.30 1.50, klavna živina O.fiO —0.80. Tendenca medla Za prvovrstno blago je padla cena za 5, za ostalo pa za U) grofov
Tajne hipnotizma
jel od hipnotizerja pol dolarja, češ da je stavo dobil; nato je odšel — toda zelo neodločen. Ni se mogel iznebiti učinka pohipnotične sugestije in šest ur nato, proti večeru ni mogel več strpeti. Vzel je karte, potegnil i/, njih pikov as in ga nesel hipnotizerju; obenem mu je vrnil pol dolarja in dodal še svojega pol ter priznal, da je stavo izgubil.
Hipnotizirane osebe prenesejo mnogo večji napor inišic in njihov spomin na davno minole dogodke se čudovito osveži.
Najvažnejša je danes
uporaba hipnoze v medicini.
Nekatere živčne bolezni se dajo s hipnozo zdraviti. Tudi pri zdravljenju pijanstva in morfinizma hipnoza dobro služi. Če se izkaže bolnik kot dober medij, mu reče hipnotizer, da bo prihodnjič, čim bo zopet okusil alkohol ali prijel za morfijevo brizgalko, bljuval. — Na kliniki v Heidelbergu uporabljajo hipnozo zelo uspešno pri porodih.
Tu utegne kdo vprašati: »Zakaj se pa potem hipnoza ne uporablja splošno pri operacijah namesto kloroforma in etra?« Na to je treba odgovoriti: Prvič zato ne, ker je mogoče samo pri eni petini ljudi doseči najglobljo stopnjo hipnoze. In le v taki hipnozi je z gotovostjo računati z brezčutnostjo. Drugič pa se more tudi tak hipnotiziranec brez vidnega vzroka nenadoma prebuditi. Take slučaje je gotovo doživel vsak hipnotizer. Kaj bi bilo, ako bi se hipnotizirani bolnik sredi operacije nenadoma prebudil!
Ce bi bila svetovna vojna še dalje trajala, bi bili začeli hipnotizirati ujetnike, da bi od njih zvedeli podrobnosti o sovražnikovih postojankah, pripravah itd. Znano je, da se je bila ena izmed vojujočih se držav že lotila tega poizkusa.
Sedaj še vprašanje: Ali je mogoče človeka hipnotizirati proti njegovi volji? To je odvisno od raznih okoliščin. Takoimenovane »mesečne« je mogočo hipnotizirati proti njihovi volji. Kdor je bil že kdaj hipnotiziran, drugič hipnozi mnogo lažje podleže. Vendar so pa strokovnjaki mnenja, da človka proti njegovi volji ni mogoče hipnotizirali.
Sidney Webb, znameniti narodni gospodar, ki se imenuje kot naslednik lorda Lloyda v Egiptu. \Veb je pred kratkim dobil plemstvo pod imenom lord Pasfield ter je postal član gosposke zbornice.
Strašen boj z levom
Bivšemu pivovarnarju v Dar es Salamu (v bivši nemški Vzhodni Afriki) Scholzu je bila angleška vlada po vojni nakazala velik kos sveta v tamkajšnjem pragozdu, da bi ga izpremenil v polje. Letošnjo pomlad so prišli Scholzu naznanit, da njegove črede mesarijo divje zveri; en lev in ena levinja pa da sta se ujela v železno past. Ker Nemcem ni dovoljeno imeti pušk, se je Scholz oborožil z revolverjem in vzel s seboj več črncev, ki so bili oboroženi s sabljami in sulicami. Spremljal ga je tudi neki prijatelj. Ljudje so se takoj lotili ujetega leva, da bi ga živega spravili v zaboj. Scholz pa je šel do ujete levinje. Nenadoma se je v neposredni bližini zaslišalo strašno rjovenje in predno je mogel kdo misliti na obrambo, je orjaški lev napadel Schol-za in mu s šapo strgal vse meso do kosti od rame do bokov. Kljub strašni poškodbi se je
Mete
ve/d ihmhb vrvema
' Človeka hipnotizirati se pravi, spravili ga v tako stanje, da prevlada nad njegovim telesom nezavestnost in da je podvržen nadzorstvu hipnotizerja. Zgled, kaj je hipnoza, nam dajejo ljudje, ki v spanju govore in hodijo okolu. Pri njih nezavestnost gospoduje nad telesom. Ko se zbude, se ne spominjajo, kaj so v spanju delali. V nekaterih slučajih moremo takega »mesečnega« ogovoriti in nam bo tudi odgovoril. Moremo mu veleti, da naj izvrši to in ono in bo storil. Tak človek je v prav takem hipnotičnem stanju kakor tisti, ki ga je uspaval kak spreten hipnotizer.
Hipnotično stanje
ne nastopi naenkrat, marveč se razvija od stopnje do stopnje. Zanimivo je opazovati, kako hipnotizer polagoma dobiva oblast nad hipnotizirancem. Le-ta sedi udobno v naslonjaču in hipnotizer začne s tem, da poizkusni osebi sugerira ali nekako podtakne zaspanost. Reče ji, da ne more več odpreti oči in dejansko tega ne more več, dasi je še pri polni zavesti. Nato nadvlada hipnotizer tudi večje skupine mišic; poizkusna oseba, dasi še pri zavesti, ne more več upogniti roke ali jo položiti na naslonjač, ako jo je bila dvignila ali stegnila. Sedaj nastopi stanje, v katerem more hipnotizer pri poizkusni osebi doseči »avtomatično« gibanje, dasi je tudi sedaj še pri zavesti. Šele v naslednjem stadiju začenja izginjati zavest.
Treba je pa povdariti, da je sprejemljiv
za
najtežjo stopnjo hipnoze
— somnambulizem — samo približno peti del vseh ljudi na zemlji; pri ostalih štirih petinah pa je mogoče doseči le eno izmed preje opisanih stopenj.
Najbolj značilna posebnost hipnoze je menda velika sprejemljivost za tuje vplive. Hipnotiziranec je nagnjen k temu, da vse verjame, kar mu rečemo. Če n. pr. rečeni somnambulu, ki ni v zavestnem stanju in se navidez nahaja v enakem položaju kakor mesečni — da je na mizi strupena kača, se bo v strahu odmaknil. Če mu dam kos mila in mu pravim, da je kolač, ga bo z največjim tekom pojedel. Če mu rečem, da mu je roka trda kakor kos lesa, potem ga moreni zbadati v roko s šivanko, ne da bi ga bolelo, Vsakega izmed peterih čutov je mogoče v hipnozi pre-variti.
Raport je drug zanimiv pojav hipnotizma. Tako se pokori oseba, ki sem jo jaz uspaval, samo mojemu glasu. Kdo drug more še tako kričati nad njo — ne sliši ga.
Najzanimivejše pa so morda
sugestij«,
ki jih poizkusna oseba izvede že v prebuje-
nem: »Jutri popoldne ob petih Vam bo desna roka nenadoma ohromela.« Ko se bo prebudil. se ne bo ničesar spominjal, toda naj na-
Viljemovo mobilizacijsko povelje. (>S tem določam: Nemška vojska in cesarska mornarica naj se v zmislu mobilizacijskega načrta pripravita za vojno. — Kot prvi dan mobilizacije
se določa 2. avgust 1914.«)
Smešnice
V potujočem muzeju. »Ta velika lobanja je glava Julija Cezarja.«
»In komu je pripadala mala lobanja poleg?«
»Tudi Juliju Cezarju, ko je bil še mlad.« •
Sodnik : Torej, ko ste vlomili v banko, ste si najprej prisvojili peresnik, vreden dva dinarja. S kakšnim namenom ste potem skušali vlomiti v blagajno?«
Toženec: »Hotel sem položiti vanjt
dva dinarja za peresnik.«
•
»Kakšen hrup pa je bil včeraj v važen, stanovanju?«
»Oh, moji ženi sem enkrat pošteno povedal svoje mnenje.«
»Pa sem mislil, da je tvoja žena odpotovala?«
»Ravno zato!«
slednji dan ob določeni uri dela kar koli — roka mu bo odpovedala.
Spominjam se nekega poizkusa — piše G. H. Estabrook, docent za psihologijo na univerzi Colgate v Združenih državah — ki sem ga napravil z nekim poklicnim tovarišem, ki je istotako psiholog. V hipnozi sem mu velel, naj, čim se zbudi, vzame z okenske police igralne karte, potegne iz njih pikov as in mi ga prinese. Ko se je profesor prebudil, je takoj odšel proti oknu, na katerem so ležale karte. Nenadoma pa mu je šinila misel, da bi utegnilo biti to, kar namerava storiti,
pohipnotična sugestija.
Zato se je ustavil in rekel hipnotizerju:
>Mislim, da ste mi to v hipnotičnem stanju sugerirali.«
»Kaj pa nameravate?«
»Iz onih-le kart bi Vam hotel dati pikov
as.«
»Prav imate, to je pohipnotična sugestija. Kaj mislite storiti?«
»Tega ne bom izvršil.«
»Stavim pol dolarja, da bodete.«
»Stavo sprejmem.«
V isti sobi smo se nato še dve uri pogovarjali in bilo je zanimivo opazovati, kako je hotel profesor vedno zopet poseči po kartah, a se je v zadnjem hipu premagal. Ves ta čas se o poizkusu ni nič govorilo in navzoči so se delali, kakor da se sploh ni nič posebnega zgodilo. Ko je družba odšla, je profesor spre-
Kralj Viktor Emanuel II. — Prestolonaslednik Umberto. — Princ Amudcj vojvoda Apulski.
Snraiem izenanih ruskih upraviteljev mandžurske železnice v Moskvi. Generalni uDravnik
tmčanov je na sliki zaznamovan s križcem.
Boljševiški agenti v ruskih visokih krogih
Ruski begunec Burcev, ki se peča z razkrinkavanjem boljševiških agentov, piše v pariški »Ilustrovani Rusiji«, da se giblje med rusko aristokratično družbo v Parizu in drugod vse polno boljševiških agentov obojega spola. Posebno važno vlogo igrajo pri tem mlade lepotice. Burcev piše: Dame, katerih preteklost je neoporečna in daje navidezno zadostno jamstvo za njihovo nasprotnost proti boljševikom, se mude sedaj v Parizu in Berlinu in delajo v interesu sovjelov. Ena izmed njih je gledališka igralka N. A. Raševska, po možu Kolčinova. Ona ima zveze na eni strani z najvišjimi ruskimi emigrantskimi krogi, na drugi pa z vodilnimi osebnostmi boljševiške vohunske družbe. Raševska je sestra žene velikega kneza Borisa Vladimiroviča in ima že zato dostop v najvišje ruske plemiške družine. Burcev ponovno svari pred Raševsko.
Scholz pri novem naskoku s sabljo ubraDil levu, mu z revolverjem dvakrat ustrelil v žrelo in ga slednjič z železno roko zgrabil za grlo. Pritekli Scholzovi ljudje so leva ubili. Scholza so nato takoj odpeljali v Dar es Salam, kjer pa je čez osem dni podlegel ranam.
Legenda o „Sotnčnem mestu"
V zadnji dobi so se po celi Sovjetski Rusiji širile vesti, da se zgradi v Sibiriji za »pobožne ljudi« posebno mesto, ki se bo imenovalo »Solnčno mesto« ali »Evangelsk«. List »Zveza evangelskih kristjanov« je pisal, da se pripravlja posebna ekspedicija, ki naj v Sibiriji izbere za mesto primeren kraj. Mesto da bo urejeno popolnoma po krščanskih načelih ter ne bo tamkaj ne gledišč ne barov; šole bodo vodili verni ljudje, otroci se bodo vzgajali v evangelskem duhu itd. Slednjič pa se je izkazalo, da je »Solnčno mesto« zgolj legenda, ki so jo pa izkoristili pustolovci v svojo korist. Nabirali so namreč ljudi, ki bi se hoteli nastaniti v bodočem mestu, a od vsake take osebe so pri vpisu zahtevali 20 do 30 rubljev. Na ta način so si mnogi prisle-parili cela premoženja. Sovjetske oblasti so sedaj legendo o »Solnčnem mestu« razkrinkale in proti sleparjem uvedle preiskavo.
Za duha in srce
Prvi veliki pisateljski uspeh Ivana Cankarja je bila povest »Na klancu«. S tem romanom je Ivan Cankar postavil večen spomenik slovenski materi, slovenski
ženi. Dr. Ivan Robida je leta 1903. sodil o nji: »Cankarjevo delo »Na klancu« je umotvor, kakor jih imamo Slovenci malo, kakor se jih ne najde bogvekoliko tudi med drugimi večjimi srečnejšimi narodi. Tu je vse dovršeno, vse imenitno, tu samo čutiš, strmiš in uživaš, tako, kakor se uživa z drhtečim srcem in s solzami v očeh.« — Vsakdo si mora prečitati to najčistejše delo Ivana Cankarja v V. zvezku »Zbranih spisov« (izdala Nova Založba v Ljubljani).
Muzej sodobne umetnosti
Doma in v svetu priznane umetnike imamo, nimamo pa v zadostni meri primernih razstavišč, umetniških galerij, paviljonov, čisto umetnosti posvečenih muzejev, nimamo dovolj informativno-reklamnih sredstev: umetniških revij in časopisov, posameznih monografij niti celotne umetnostne zgodovine. In Belgrad je bil do nedavna v tem pogledu na posebno nizki stopnji. Pa ga dvigajo. Lani pod zimo je dobil »Umetniški paviljon« na Malem Kalimegdanu, kjer sta bili poleg razstav posameznikov prirejeni tudi dve velikopotezni reviji naše najmlajše umetnosti: jesenska in spomladanska, ki se bosta leto za letom ponavljali. Predvčerajšnjim pa so za javnost odprli »Muzej savremene umetnosti«, katerega inicijator je nj, vis. knez Pavle, upravnik pa znani književnik in umetnostni historik dr. Milan Kašanin. Pod sa-borno cerkvijo v starinskem konaku kneza Miloša je princ Pavle našel pripravno mesto za vstvari-tcv svoje davne ideje. Sicer prostori ne odgovarjajo povsem potrebam razstavne dvorane, vendar zaenkrat primernejših ni bilo mogoče najti. Na drugi strani bo pa ta način arhaični, v karakterističnem balkanskem slogu z vzhodnimi primesmi zidan dvorec ohranjen zanamcem.
Najmočnejši vtis dajo Meštrovičeve skulpture v marmorju, gipsu, bronu in lesu, ki so razložene na osrednjih, najbolj izpostavljenih mestih v pritličju in prvem nadstropju. Vseh skupaj je čez štirideset. Precejšen del znanega Meštrovičevega ci-klusnega dela »Kosovski hram« je tu zbran: dvanajst karijatid, Kraljevič Marko s herkulskimi mišicami na konju šarcu, Miloš Obilič, Udovice, Se-čanje, Umetnik naroda moga, Srda Zlopogleda, Rob in toliko drugega v nadnaturni velikosti in miniaturi, v celotni kompoziciji in detalju. Poleg teh je tudi več manjših reliefov v bakru, Meštrovičeve nadnaturne, v stran naklonjene figure z izredno masivnimi, širokoplečimi telesi in dolgimi glavami, z večno boljo na ustnicah, z iz'azi borbe in groze v obrazu dajo vtis prave, iz srbskohrvat-ske narodne pesmi vzete umetnosti najjužnejšega dela Slovanov. Nazadnje smo vendar dobili precejšnje število Meštrovičevih skulptur zbranih na enem, vsakomur pristopnem mestu in se je Belgrad vsaj malo oddolžil temu največjemu plastičnemu umetniku Jugoslovanov.
V pritličju so sploh samo dela srbskih, ozir. hrvatskih umetnikov. Od starejših so zastopani I
Todorovič, Aleksič, Krstič, Jovanovič, Bukovac (klasično olje: Dedal i Ikar), Stefanovič, Vukano-vičeva itd. Od mlajših omenim najizrazitejše: moderni Sava Šumanovič, novi plohasti Živorad Na-stasijevič (prikupna freska), Branko Popovič, Velj-ko Stanojevič, Vasa Pomorišac, Jovan Bjelič z zadetim bosenskim pejzažem, nametani Dalmati-nec Marin Tartaglia, Milivoje Uzelac itd. Občuten je v hrast vrezani Stojanovičev relief: Devojka sa cvetom.
Posebno sobo zavzemajo impresijonisti, kjer je največ Slovencev; prijetna Sternenova: Deklica s knjigo, svetla Groharjeva: V polju s karakterističnim gorenjskim kozolcem, meglena Tratnikova: Suzana, sončna Vavpotičeva pokrajina: V gozdu, barvni Jakopičev: Predel, Veselovo: Dekle z ma-joliko. Od Srbov so tu: Milanovič, Miličevič, Be-cič, Nadežda Petrovič in še nekateri. Jasno je videti, da smo Slovenci v impresionizmu najmočnejši.
V dvoranah v prvem nadstropju so v glavnem izložene zbirke angleških, francoskih in italijanskih del. Ugajajo trije Walkerjevi akvareli. Tudi par tihožitij je dobrih (Wood, Manson, (Actonj. Rožna je pokrajina Georgesa Scotta. To pot so menda prvič pri nas razstavljena dela mladih Romunov, Popesca in Severina. Od Rusov, ki so zastopani, se posebno odlikuje Kuznjecov,
Muzej ostane stalno odprt. Želeti je, da bi se izpopolnjeval kot zasluži. Zanimanje zanj je zelo veliko. To priča visoko število obiskovavcev, ki dnevno šteje par sto.
Belgrad, 28. julija 1929.
Tone Potokar.
„Družina"
Mesečnik »Družina«, ki izhaja v Gorici kot edina oblastno dovoljena slovenska revija v Julijski Benečiji, ima kaj raznovrstne naloge, ki jih skuša vse kar najbolje izvršiti. List nima ne strogo umetniških, ne strogo gospodarskih, poučnih, praktičnih ali zabavnih ambicij, vendar kar najbolje ustreza vsem tem potrebam slovenskega ljudstva onkraj meje. Leposlovni del, v katerem srečamo imena naših najboljših pripovednikov, na čelu jim Ivana Preglja in Jožo Lovrenčiča, prinaša poleg izvirnih spisov tudi izvrstne prevode iz svetovnega slovstva ter pesniške poizkuse novincev in ima vseskozi tako skrbno izbrano gradivo, da nudi najpreprostejšemu čitatelju enako velik užitek kakor izobražencu. V oddelku »Zanimivo in po-učljivo« najdemo aktualne in bogato ilustrirane poučne spise. Prijetni zabavi služi kotiček »V nedeljo popoldne«, a gospodarstvu, praktičnemu znanju ter splošni naobrazbi ustrezata presenetljivo dobro kotička »Za hišo in dom« ter »Pisano polje«. Priznani naš ugankar Peter Butkovič-Domen, župnik v Zgoniku, urejuje priljubljeni kotiček »Uganke«. Oprema lista je skrbna, naslovna slika in preproste, a zelo smiselne vinjete so delo akad. slikarja in kiparja Toneta Kralja. Priporočamo najtopleje ta skrbno urejeni list vsem družinam, ki si žele res dobrega in lahko umljivega čtiva. Naroča se v upravi, Gorizia, Via Mameli 5.
Stoletni ca velikega hrvatskega kulturnega delavca
Dne 26. julija 1829 se je rodil v Karlovcu Abel Lukšič, sin bogatega trgovca. Lukšič je bil najpreje prostovoljec v Jelačičevi vojski, potem pa se je lotil književnega izdajateljskega dela. Osnoval je 1. 1861. v Karlovcu tednik »Glasonoša«, okoli keterega je zbral Trnskcga, Preradoviča, Sundečiča, Evgena Tomica, Kvaternika in Šenoo, I torej največja imena hrvatske literature in poli-
tičnega dela one dobe. V letu 1864. je odšel Lukšič na Dunaj, kjer je začel izdajati znamenite »S 1 a -v i s c h e B HM t e r«, pri katerih je sodeloval tudi naš Miklošič. »Slavische Blatter« so bili ogromnega pomena tako za vseslovanski kakor posebe za jugoslovanski kulturni preporod in dvig in so Lukšiča ovekovečili, Lukšič pe je kmalu prišel v velike gmotne težave in začel bloditi po vsem svetu: bil je v Aziji m Afriki, urejeval službene novine kneza Battenberga v Sofiji, bil v Rusiji odliko van itd., dokler ni od vseh pozabljen 16. avgusta 1. 1901. umrl na Reki.
Književne novosti iz Belgrada
Dr. Vinko Vitezica, ki na belgrajski univerzi predava zgodovino književnosti, je lani izdal »Pregled svetske književnosti«, letos pa »Poetiko«. — »Priloži za književnost, jezik, istoriju i folklor«, ki izhajajo v Belgradu, pa so v zadnji številki prinesli obsežno in za Vitezico porazno kritiko teh »dveh neznanstvenih znanstvenih knjig« iz peresa Bog-dana Popoviča, »Pravda« je cel teden v karakterističnih odlomkih prinašala ostra in dokumentarna Popovičeva izvajanja.
Jakša Kušan iz skupine GSK je izdal dramsko delo »Smrt mladosti« in ga nazval burlesko. Igrali so jo v Sarajevu.
Zadnja dvojna številka »Nove literature« je posvečena sodobni nemški književnosti. Posebno zanimiva sta članka S. Weifikopfa in G. Pochla. Heinz Luedecke piše o socialni vrednosti nemškega ekspresionizma. Številka prinaša tudi nekaj posnetkov slikarskih del Georga Scholza, Maxa Beckmanna in Katti Kolwitz.
Mažuraničeva »Smrt Smail age čendiča« je doživela tretji nemški prepev. Oskrbel ga je Črnogorec Stevo Čuturilo. Kritika ga hvali.
Enaindvajseta knjiga »Zabavnika« Srb. Knj. Zadruge prinaša prevode Marka Cara in Petra Buciča iz mlajše italijanske novelistike, Prevajani so Pirandello, Bracco, Cucolli, Brochi, Ghulielmi-netti. Nadaljnji zvezek bo obsegal mlajše. M. Car
je napisal knjigi nezanimiv predgovor.
*
Jugoslovanske narodne pesmi o Kristusovem trpljenju. V nemškem časopisu »D e r G r a a 1« je
priobčil H. Aebel razpravo o Kristusovem trpljenju v jugoslovanskih pesmih.
Italijani o Cankarju. Rivista di Letterature Slave, Rim, je prinesla razpravo Umberto Urbani: Ivan Cankar. Avtor uvršča Cankarja med največje slovanske duhove, ki so branili ponižane in izražali strah pred ttapim življenjem. Primerja ga z Dostojevskim, L. Andrejevim, M. Gorjkim,
Przybyszewskim in Strindbergom.
»
Conan Doyle. Nedavno je slavil Conan Doyle, oče detektivskega romana, svoj sedemdeseti rojstni dan. V mnogih listih so izšli pri tej priliki simpatični članki o tem bizarnem, za pustolovščine navdušenem pripovedniku, ki je ustvaril širom sveta znanega Sherlocka Holmesa. V poznejših letih se je vnel za okultizem ter postal eden voditeljev spiritističnega pokreta, kar še bolj potrjuje njegovo fantastiki popolnoma vdano naravo. Pri nas je znan po svojem odločno najboljšem romanu »Zgodbe Napoleonovega huzarja« (Kleinmayr & Bamberg) ter po povesti »V libijski puščavi« (tiskarna sv. Cirila v Mariboru). Po najnovejših vesteh namerava izdati Doyle jeseni novo zbirko novel, v katerih bo zaživela na novo tradicija Sherlocka Holrffesa v vrsti pomorskih pustolovščin pod naslovom »The Maracot Deep«. Spi-ritizem, kateremu se je avtor v poslednjem času posvetil, v teh spisih ne bo igral nobene vloge.
Radio
l igrami Radio-Ljubljana j
Torek, 80. julija: 12.80 Reproducirana glasba. 13.00 Časovna napoved, borzna poročila, reproduc. glasba. 13.80 Iz današnjih dnevnikov. 18.00 Koncert Radio-orkestra: U. Lange: Ljubim te Melanie, Kro-me: če pogledaš v srce lepe gospe, Weber: Divji lovec, Beethowen: Tempo di Minuetto, Doetal: Mi šepetamo. 20.00 Slovenska liter, zgodovina, prof. dr. Grafenauer. 20.30 Reproducirana gla-sba. 21.00 Paul Linckejev večer. Apollo marš — Gospa Luna — Kukohamn Estapo — Podoknica za rojstni dan — V carstvu ludre — Amina — Ob Bosporu — Pu-pica iz porcelana — Berlinski zrak — Bil je sen — Wantins-intermezzo — Asta — Parada siamefike straže — Kresničiee. 22.00 časovna napoved in poročila.
Drugi programi:
Torek, 80. julija.
Belgrad: 12.45 Plošče — 13.30 Dnevne vesti
—	17.30 D. Djordjevič, V starem uiškem dvorcu — 17.55 Radijski kvartet — 20.35 Srbski narod, na pevi (ciganska godba) — 21.35 čas. Dnevne vest)
—	21.45 Radijski kvartet. Operna ura — 22.50 Branje novel. E. A. Poe, Črni maček. — Zagreb: 18.45 Ploščo — 20.30 Radio kvartet. — Varšava: 12.0u Plošče — 18.00 Solistični koncerti. — Dunaj: 11.00 Dopoldanska glasba — 16.00 Popoldanski koncert
—	18.05 Klavirske in' pevske točke — 19.05 Fragmenti iz oper — Nato večerni koncert. — Brno: 12.20 Iz Bratislave: Koncert — 19.05 Radijski orkester. — Berlin: 17.30 Zabavana glasba — 18.40 Knjižna ura — 20.00 Koncert — 21.00 Koncert. — Katovice: 17.00 Plošče — 18.00 Ljudski konwrt i/, Warszawe — 10.50 Prenos iz poznanjske opere. -Toulouse: 12.45 .Solističen koncert — 18.00 Španske pesmi — 13.15 Orkester — 20.30 Koncert (harmonika) — 20.45 Simfon. orkester — 21.16 Operni fragmenti — 21.45 Godba za ples. — Stuttsart: 16.15 Popoldanski koncert — 20.15 Igra v gradu. Fr. Molnar — 21.30 Mlajši avstr. skladatelji 22.16 Doba potovanj. Kramljanje. — Praga: 12.20 Iz Bratislave: Koncert — 17.30 Za ženske: Stiki z .lupo slavijo — 19.05 Iz Brna: Orkestralni koncert — 21.00 Violinski koncert Hitty Červenkova — 21.90 Klavirske kompozicije — 22.20 Plesna godba. — Rim: 13.15 Trio — 17.30 Koncert — 21.00 Opera.
—	Milan; 11.15 Plošče — 16.30 Otroška glasba — 20.30 Lahka glasba. — Budimpešta: 9.15 Plošče — 11.00 (iodba na pihala — 17.15 Plesna glasba — 18.30 Koncert (orkester) — 19.50 Plošče — 22.00 Cignnska godba.
Orel
Št. Jurij ob juž. žel. Telovadni odsek Orel t
Št Juriju ob juž. žel. praznuje v nedeljo, dne 18. avgusta, 20letnico svojega obstanka. Pri tei priliki se bo razvil in blagoslovil novi prapor. Slovesnosti v cerkvi sledi telovadni nastop Orlov in Orlic, združen z ljudsko veselico pri Katol. domu. Na orlovski dan v Št. Juriju ob juž. žel. vabftno orlovske odseke celjskega okrožja. Bog živi!
Cerkveni vestnih
Bratovščina sv. Rešnjega Telesa bo imela
svojo mesečno pobožnost v četrtek, dne 1. avgusta, v uršulinski cerkvi. Ob 5. uri zjutraj bo prva sv maša, ob pol 6. uri govor v čast sv. Rešnjemu Telesu in ob 6. uri sv. maša z blagoslovom za živtJ in rajne ude bratovščine. Vabimo vse častilce sv. Rešnjega Telesa, da se v obilnem številu udele^fi evharistične pobožnosti.



Potrti brezmejne žalosti javljamo prijateljem in znancem tužno vest, da je gospa
Marija Bregant
vdov. lorbek roj. Senfca
danes ob 6 zvečer po kratki in mučni bolezni umrla.
Pogreb naše predrage rajnke bo v torek 30. julija ob 4 popoldne iz mrtvašnice celjske javne bolnice na celjsko okoliško pokopališče.
Celje - Stožice, dne 28. julija 1929.
MIHA BREGANT, šol. uprav, v pok., soprog. - MILAN LORBEK, sin. - Rodbine: SENICA, NATEK, KOCJAN.
Obiščite
in oblastno gospodarsko razstavo
. jesenski
veiesejem v Osijeku
od 31. avgusta do 8. septembra 1929.
Zastopana bo industrija, obrt, domača industrija, narodne nošnje, poljedelstvo, vinogradništvo, živinoreja, ribarstvo in lov,
mlekarstvo, čebelarstvo itd. Razstava konj, govede, drobnice, perutnine.
Upniške dirke
Potovanje po železnici in parobrodih za polovično ceno. — Legitimacije se iiobe pri zastopstvih, denarnih zavodih, občinah. Kjer jih ni se naroče naravnost od uprave Velesejma v Osijeku.


7 2S lilija P a Ko nas je za vedno zapustila naša *sdVIVQ*CI nadvse ljubljena žena, zlata mama, sestra in stara mama, gospa
Pavla S?mec roj. ^ouh
smo prejeli od vseh strani tako mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja, da nam ni mogoče zahvaliti se vsakemu posameznemu. Vsled tega bodi na tem mestu izražena naša najtoplejša zahvala vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih trpke žalosti s svojim sočutjem lajšali našo neizmerno bol. Hvala vsem, ki so predrago rajnko tolažili ob času njene mučne bolezni in ki so jo spremljali na njeni poslednji poti, posebna hvala pa še darovalcem mnogoštevilnih vencev in šopkov, kakor tudi domačemu pevskemu zboru za pretresljive žalo-stinke. Nadalje se iskreno zahvaljujemo za izkazano požrtvovalnost zdravnikom: gg, primarju dr. Steinfelserju iz Celja,
dr. Jankoviču iz Mariboru in dr. Mikužu iz Vojnika. _ V
najvišji meri pa smo dolžni zahvalo preč. duhovščini, domačim, kakor tudi gospodom iz sosednih župnij, ki so pokoj-nico v tako lepem številu spremili do groba, predvsem pa preč. g. kanoniku Pavlu Žagarju, ki je rajnki v dneh njenega trpljenja tako ljudomilo blažil muke. Prekrasni govor preč. g vikarja I. Lebiča iz Maribora pa nas je ganil nadvse
Bog plačaj vsem!
Nova cerkev pri Celju, dne 25. julija 1929.
Rodbine SAMEC, POUH, VREČKO.
I
d " »J
S S 3 h d
vi 'd jI ~a > dtf _o
5Na S J" 3
3 ™ « o t» I N	Q
Bd "ao0 oQ d «Hj <»
5O S?*- .Odi ■p 2 00 ;> B »i — cmO-S
Jž dz ' N"
aQ-»aJe-3
> rvi •— d) b-r
oP?>P5|Q
u .
»ui
O-
Zjiri oga
.g
' r\, ! ^ "
|
.HosO— ^ <OC Q v
»uSujco-i; M
■Huj -S-O 41
c <>: jt ■
0£
C
N
•S
412 *
t-) J3 r- - oo
* 31 f/) tu Č5
Francis Jammes:	10
Rožni venec v solnctt
Kaj ne da, draga Mati, dala mi boš prepričanje, da moram sprejeti častno usodo, ki mi je določena. Blažena je usoda močne žene v krogu njene družine, o kateri stoji pisano, da njena luč ne ugasne ponoči, da odpira usta s pametjo in da ne je svojega kruha v brezdelju.
In molitev Dominike se je končala s pogledom na to bodoče zemeljsko življenje: senčnat vrt, poln cvetlic, na klopi sedi ona, mogočna mati, obdana od številnih otrok, podobna veliki zvezdi sredi majhnih. Njen soprog in ona pa v tišini zahvaljujeta Boga za ljubezen.
Naenkrat nekdo potrka na vrata. Služkinja ji prinese sledečo brzojavko:
Bordeaux.
Štefan Durand danes umrl. Prejel zakramente.
Aneta.
Materinsko srce Dominike je zatrepetalo, nanj je leglo breme sirote.
Darovanje.
Naslednji dan je usmerila svoje misli na ubogega mrtveca ter je molila zanj, misleč na skrivnost darovanja našega Gospoda v templju. Njeno molitev so vedno oživljale slike in prispodobe. Kot solnčni žarek, ki se počasi premika, je šla Dominikina duša iz templja jeruzalemskega, kjer je Devica darovala svojega Sinu, in stopala proti revni hiši, kjer je bil umrl Štefan Durand.
Kot je javljala brzojavka, je umrl previden. In
v svoji domišljiji je Dominika videla polno angelov, zakaj enako kot so nekateri ljudje obsedeni od hudobnih duhov, se je zdelo, kot bi pobožno mlado dekle posečali dobri duhovi.
Predstavljala si je v duhu revno stanovanje v ulici Tarride: mizo, na kateri so ležale tu in tam krušne drobtine, v kotu je bila polovica limone in par stekleničk z zdravili; petrolejsko pečico in na njej zakajen lonec; modro čutaro, na kateri je bila naslikana lurška Mati božja; polico s tremi pari čevljev; dva stola, na katerih je bila skoraj vsa obleka teh revežev; metlo v kotu in križ nad posteljama.
Vrata so se odprla pred duhovnikom, ki je prinašal sv. poslednje olje. Brezdvomno je bila Aneta razpostavila po mizi križ, svečnike, posodo z blagoslovljeno vodo, bombaž, kruh in krožnik,« s katerili se oče in sin nista vedno nasitila. Mali Peterček je klečal in jokal. In njegov angel varih ga je zavijal s svojimi velikimi perutmi, v katere so bile nvezene prave zvezde. Očetov angel pa je stal vzravnano in njegove peruti so se stresle vsakokrat, kadar je bil eden čutov umirajočega očiščen po maziljenju.
Slednjič se je začela dvigati duša tega delavca proti Bogu in angel, ki je imel nalogo jo vzeti seboj, je dal znak, kot da bi hotel odstraniti zadnje zapreke. Dominika si je predstavljala ta mirni vnebohod, zdelo se ji je, da je kot dolga palma, ki je pač oblika nebeškega bitja, kadar se dviga z zaprtimi perutmi. Duša in angel sla letela vedno više v blaženo večnost in pri vhodu v nebeški Jeruzalem ju je pričakovala delavčeva žena. Mož je jokal od veselja, ko je spet videl na roki svoje žene prstan, kjer ga je bil pustil Bor kot spomin na skupno delo in revščino.
Takoj nato se je spomnila Dominika angela, ki je ostal na zemlji kot varih male sirote.
Sicer pa ni imela prikazni in tudi si ni predstavljala, da bi jih imela. Bila je prepametna, da bi mislila da je obdarjena s tako izredno milostjo, in preveč razumna, da bi imela halucinacije. To je bil enostavno pesniški način molitve, in nič več, toda vreden način.
Predstavljala si je angela zapuščenega otroka. Sedaj, ko je oče umrl, je ta angel plaval nad mestom kot ptica, ki je v skrbeli za svoje mladiče. Vendar ni bilo citati skrbi na njegovem obličju, zakaj nebeška bitja ne poznajo tuge. Angel je s svojim gorečim in nežnim pogledom iskal dušo, ki bi se žrtvovala za tega otroka, ki ga je varoval. Dominika si je predstavljala, da obletava visoki stolp cerkve sv. Mihaela, da nato leta čisto nizko nad zemljo kot lastovica pred nevihto, da pa potem vzleti više mimo oken revne ulice Tarride. Potem pa je hitreje kot luč odletel preko gora in dolin in že od daleč pozdravljal z razsvetljenimi rokami Našo ljubo Gospo na marsejski stolnici! Od njegovega hitrega leta sa zažvenketale šipe na oknih sobe, kjer je Dominika molila, kot da bi bil zavel pomladni vihar. Pustila je, da se je njeno srce kadilo proti božjemu služabniku kot puhti studenec prrrti solncu. Ona notranja pesem, ki je bila utihnila prejšnji dan v njej, je znova zadonela. Vstala je. Veter je zavel preko njenega srca ter jo je očistil in okrepil. Ni pozabila na skrbi, toda navdajala jo je neizrekljiva želja pe požrtvovalnosti, iz katere je izhajalo neko višjo veselje. Stegnila je svoje roke proti Brezmadežni, kot da sprejme nalog, ki ji je bil dan. Čutila je, da jo vso preveva svežosl, ki ji je vstala v srcu in tiho je dejala: »Uviila si bom roke med nedolžnimi.«
Vsaka beseda 50par ali projtor drobne vrstice 1'50Din. Najmanjši znesek 5 Din.Oglasi nad 9 vrstic se računajo visje.Za oglase strogo tt-govskega in reklamnega značaja vsaka vrstica 20i'tt.
Najmanjši znesek 10Din.Pristojbina za šifro 2Din.Vjakogla> treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le.čejepriloiena znamka.Ček.račun Ljubljana 10.3Welšt23-28
M	m		i
Boljša gospodinja
perfektna v vseh gospodinjskih delih, vajena voditi tudi večje gospodinjstvo, želi mesta k boljšemu gospodu ali župniku; gre tudi izven mestn Cenj. ponudbe pod »Gospodinja« št. 8141 upravi.
Trgovec
z večletno preksa, dobra moč, vsestransko zanesljiv, išče službe trg. potnika, sotrudnika, knjigovodja ali skladiščnika v mestu ali na deželi. Nastop s 1. septembrom. -Ponudbe pod »Izgnanec« štev. 8046.
tli LiJ
Potniki
in potnice za zelo ugoden predmet z 20% provizijo, se sprejmejo za vse kraje v državi. Gaj-ret, Zemun, Pašičev trg 5.
Agilni agenti (-ce)
se iščejo za prodajo zelo dobro idočih predmetov. Zaslužek 3 do 4000 Din mesečno. Dopise z označbo točne adrese je poslati Banki »Agrarija«, Beograd, Obiličev venac št 25.
Kraj. zastopnike
stalne (potnike) s stalno mesečno plačo poleg provizije, iščemo za lukra-tiven predmet za celo državo. Cenj. ponudbe na upravo lista pod »Do-(Ii." bra provizija«.
Mladenič
priden in pošten za pomožna dela v delavnici z vso oskrbo dobi takoj trajno mesto pri Erman & Arharju, mizarstvo, Št. Vid nad Ljublj,
Pletiljo
veščo, starejšo delavko, iščem. Mesto stalno, stanovanje in hrana v naravi. Ponudbe z zahtevo plače naj se pošljejo na: Danica Herljevič, Ravna gora, Hrvatska.
Mizar, vajenca
krepkega sprejme tvor-nica pohištva I. Repše, Ljubljana, Dvorni trg 1.
Pomočnika
za fina dela, velike kose, pridnega, sprejmem takoj. Istotam se sprejme gospodinja, ki bi delala vse. Biti mora poštena, pridna, starejša moč. — Anton Vrhovec, krojač.
Išče se ženska
za takojšnji nastop službe v župnišču, krščanska, zdrava, vajena kuhe in drugih del v hiši in na vrtu. Plača po dogovoru. - Kje, pove uprava »Slovenca« pod št. 8165.
Krepkega učenca
iz boljše hiše, kateri ima res veselje do trgovine, sprejme Štefan Šerbak, trg. z mešanim blagom, Pameče, p. Slovenjgradec.
Prodamo
Wertheim blagajna
poceni naprodaj. Wolfo-va ulica 1 (vogal Marijin trg št. 8).
Za izredno rentabilno industrijsko komercijelno podjetje
iščemo kompatijona
s 600.000 do 800.000 dinarjev gotovine. Ponudbe * pod št. 23 na upravo lista.
Puhasto perje
kg po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Potem čisti beli puh kg po 300 Din. L. Brozovič, ke-mička čistiona perja. Zagreb, Ilica 82.
Pozor poljedelci in zadrugar ji!
Prodam 1500—2000 kg
semena divje višnje
zajamčeno zdravo, čisto in oprano. Zahtevajte vzorec, pa se boste uve-rili o prima svežem letošnjem semenu. IVO PALINIČ, SPLIT.
Klavir
znamke Pokorny, poceni prodam. Naslov v upravi pod št. 8091.
Prodam
2 ventilatorja 150 Volt % KS, 1 motor 220 volt 2Va KS, vrtilni tok, 1 motor 300 volt 1 KS. — F. Perčinlič, elektro-me-hanično podjetje, Gospo-svetska 16.
Stroj za brušenje žag
(avtomat. Sagescharfma-schine), nova iznajdba z ventilatorjem na 6 krog-ljičnih ležajev, jako praktičen, prodam. F. Lončar, Celovška c. št. 90, Ljubljana VII.
Pisalne mize
ameriške, trgovske stela-že, dve peči (Dauerbrand-ofen.) poceni prodam v lokalu Wolfova 1 (vogal Marijin trg 8).
Kupimo
Kupim
hrastove hlode. - J. Pogačnik. Ljubljana. Kralja Petra trg 8.
Bukova drva
ponudite družbi »Ilirija«, Ljubljana, Vilharjeva c.
Stanovanja
Odda se soba
eni ali dvema gospodičnama ali se sprejme sostanovalka. Istenič, Dunajska cesta 23.
Oddam za november
dvosobno, parketirano
stanovanje
s pritiklinami in delom vrta v I. nadstr, nove hiše, ob Dunajski cesti (km 2.2). - Ponudbe na upravo Slov. pod »700 Din mesečno«.
Šoferska šola
prva oblastv. koncesijon., Čamcrnik, Ljubljana (Ju-goavto), Dunajska cesta 36. Telef. 2236. Strokov-njaški teoretični pouk in praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih, s pričetkom vsakega prvega-
Šoferska šola
I Gaberščik, oblastveno koncesijonirana, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleiweisova c. št. 52. Praktični in teoretični pouk na podlagi najmodernejših pripomočkov. Prihodnji redni tečaj prične 1. avgusta. Podu-čujem tudi privatno.
Frida Dereani roj. Kurzthaler sporoča v svojem in svojega sina Alfreda imenu, da je njen dobri, nepozabni soprog oziroma oče, gospod
Dereani
okrožni zdravnik
danes ob 4 zjutraj, previden s tolažili sv. vere, po kratki, težki bolezni, mirno zaspal.
Truplo dragega pokojnika se bo prepeljalo iz hiše žalosti v Kamniku po blagoslovljenju v župni cerkvi, na pokopališče v Mengšu, kjer se bo položilo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku.
Sv. maša zadušnica se bo brala v dekanijski cerkvi na Šutni. Prosi se tihega sožalja. Kamnik, dne 29. julija 1929.
EBFSF^
Gostilno oddam
na račun. Kavcije zmožni imajo prednost. Vprašati na upravo »Slov.« pod štev, »8040«.
Kot poslov, prostore
vzamem v najem: eno veliko risalnico in tri pisarniške sobe na svetlem dvorišču ob prometni ul. v Ljubljani. Eventuelno adaptiram prikladno poslopje na lastne stroške. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Vselitev v jeseni«.
Razno
Fotografski atelje
cjvo otvorien, najmodernejši aparati, najnovejše svetlobne naprave. Foto Meyer, Maribor, Gosposka 39.
Lanene iroplne
in draga krmilu
nudi najcnneti*
A VOIK. UH0LJAN/I
Rcsljeva ccsta 24.
olntrito vinu /.ita in mlev škili izdelkov
Zimnice
po 35 Din predelujem. Vsa druga tapetniška dela po najnižjih cenah. -Slavič Franc, tapetnik, Emonska cesta 10, Pred Prulami 23. - Pridem delati tudi na dom.
Žičnate ViOŽhe
in vzmeti za postelje, žimo, morske trave in železne posteljnake dobite najceneje v železnini Fr. Stupica v Ljubljani, Go-sposvetska cesta.
Vsakovrstno
zlato fenonie
po naivišjib cenah. ČERNE. iuvelir. Lfablfana. WotIova ulica St 3.
Čajno maslo
Iščem dobavitelje za večjo množino tedensko, neoblikovano v bloku. Ponudbe na upravo lista pod »Dobro čajno maslo« št. 90.
»Sarolea«
svetovno znani motocikli. Generalno zastopstvo za Jugoslavijo Lampret in drug, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 1.
Fotograf, potrebščine
in vsakovrstne aparate, tudi na obroke, kupi pri strokovnjaku. Izdelovanje pokrajinskih razglednic. Fotografsko specijalno podjetje: Meyer, Maribor, Gosposka ulica štev. 39.
Gostilničarji, pozor!
Pristne domače in ogrske salame, kakor tudi najfinejši polemendolski sil nudi delikatesna trgovina
I. BUZZOLINI, Ljubljana, Lingarjeva ul.
(za škofijo). Na drobnol Na debelo)
Špecijalna delavnica
za previjanje električnih motorjev in popravljanje vseh električnih aparatov. F. Perčinlič, elektro-mehanično podjetje, Go-sposvetska 16 (restavracija pri Levu).
!E
Preklic!
Podpisani Ludvik Plevelj, drž. uradnik, preklicujem s tem žaljivko, katere sem dne 16. julija izrekel nasproti Jožefu Stock-lingerju, strojevodji drž. železnic, in se mu zahvaljujem, da ni proti meni sodno nastopil. - Ludvik Plevelj, državni uradnik, Ljubljana VII,
2999 m2 sadnega vrta
JD1
ca. 60 dreves in stavijo brez ostrešja v bližini Vrhnike in Verda zaradi bolezni takoj prodam. Letošnje sadje na razpolago. Cena i4.000 dinarjev. Ugodni plačilni pogoji. -Pismene ponudbe upravi »Slov.« pod šifro »Lepa priložnost« št. 8181.
Da uničite
molje, muhe, stenice, komarje, in ostali mrčes ter njihova jajca uporabljajte
Fly-Tox
Siguren učinek! Prijeten duh i Ne maže obleke in ne perila !
Dobiva se v lekarnah in drogerijah
Zahtevajte izvirni višnjevi zavoj s francoskim napisom
Zastopstvo za Slovenijo
Dr. H. KHMSKY
kemična tovarna Ljubljana
Gledališka ulica
Umrla nam je naša nad vse ljubljena hčerka, sestra, svakinja, teta, gospodična
RKR CVETKO
po kratki in težki bolezni.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, dne 30. t. m. ob 10 iz hiše žalosti na pokopališče Sv. Trojica, Slov. Gorice. Pokojni ohranimo trajen in blag spomin! Podčetrtek-Sv. Trojica, Slov. Gorice, 29. julija 1929.
Žalujoči ostali.
za oblaganje zidov in štedilnikov dobavlja in polaga
Material d. z o. z., Ljubljana
Dunajska cesta 36 — Telefon 27-16
Direkcija državnega rudnika Velenje nabavi na dan 8. avgusta 1929:
7.000 kg pšenične moke št. 0 »g« 3.000 kg pšenične moke št. 0 »gg« 5,000 kg pšenične moke št. 6 10.000 kg pšenične moke št. »4«
Ponudbe je kolkovati s 5 Din in predložiti tudi vzorec. Natančnejši pogoji se dobe pri podpisani. — Iz pisarne Direkcije državnega rudnika Velenje, št. 7150/11._
HOTEL MIKLIČ potrebuje od 10. avgusta še uslužbence:
1 sobarico, 1 perico m 1 dečka
za službo pri dvigalu (Liftpurš).
LUTZ in MONOLIT peči
ŠAMOTEŽ, najcenejša, prvovrstna samota za peči in štedilnike. —■ Elektromotorji CON Z Altona Bahrenfeld. Ing. Gutsselj, Ljubljana Vil
Telefon 3252 Jernefevac.5 Telefon 3252
Preselitev trgovine.
franc Erjavec — Ljubljana
»Pri zlati lopati"
vljudno naznanjam, da sem preselil svojo trgovino z žclezniuo
V ivolfovo ulico SI. 12.
(preje Sever & Co.)
Zahvaljujem sc p. n. občinstvu zu doslej izkazano mi zaupanje ter prosim, da mi isto še nadalje ohrani.
'!. odličnim spoštovanjem
Ljubljana, 27. vil 1929. Franc Er|avec.
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je najina srčno ljubljena hčerka - edinka, gospodična
SLAVICA
po dolgotrajnem bolehanju za vedno zapustila. — Pogreb naše drage pokojnice bo v torek 30. julija ob 5 popoldne izpred glavnega kolodvora v Ljubljani na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 29. julija 1929.
Žalujoča FRANC in MARIJA DESCHMANN, starši.
Pogrebni zavod I. Gajšek, Vodmat - Ljubljana.
Zahvala
ob priliki nenadomestljive izgube našega ljubljenega
Vaneta dr. Radela
ganili so nas neštevilni izrazi iskrenega sočutja ter nam lajšali našo bolest. Zahvaljujemo se vsem in vsakemu posebej, ki so nas tolažili v tej globoki tugi in ki so v tako mnogo-brojnem številu spremili nepozabnega nam pokojnika na njegovi zadnji poti.
Predvsem se iskreno in globoko zahvaljujemo spoštovani obitelji dr. Buličevi, g. ravnatelju Pogačarju in g. dr. Kova-čiču, vsi v Splitu, ugledni rodbini Ivo Čatarjevi v Celju, ki so nam v teh najtežjih dneh tako iskreno in prijateljsko stali ob strani in požrtvovalno prožili svojo pomoč. Zahvaljujemo se nadalje za častno spremstvo častiti duhovščini ter predstavi-teljem visoke vojaške in civilne oblasti, slavnemu pevskemu zboru za v srcu segajoče žalostinke, gg. zastopnikom Češko-jugoslovanske lige in Trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani ter Udruženju rezervnih oficirjev v Celju, g. svetniku dr. Vičarju za ganljive poslovilne besede, g. dr. A. Schwabu v Celju za njegovo pomoč, vsem darovalcem krasnega cvetja, ter zlasti tudi vsem bivšim pokojnikovim šolskim tovarišem in prijateljem, ki so se tako spontano in mnogobrojno zbrali ob krsti tudi njim dragega prijatelja, ter vsem in vsakomur, ki so na katerikoli način izkazali zadnjo čast in ljubav našemu nepozabnemu Vanetu.
Celje, dne 28. julija 1929.
Žalujoče rodbine: RADEJ, PREŠEREN, NOVAK.
Inseržraite v ..Slovencu T