m ud, kn. .Slovenski Narod* velja v Ljubljani na dom dostavljen celo leto......K 24 — pol leta........12 — četrt leta........6'— na mesec........ 2'— v upravništvu prejeman: celo leto......K 22*— pol leta......., H-— četrt leta........550 na mesec........1-90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Snaflova elica ŠL 5, (v pritličju levo), Vlada h laika pravna faliultila. Vlada hoče v vprašanju laške pravne fakultete ustvariti provizorij. Sedež laške pravne fakultete naj bo za dobo štirih let Dunaj. Po preteku te provizorične dobe preneha ipM .ure obstoj fakultete na Dunaju in treba je novega zakona, s katerim raj se ustanovi laška pravna fakulteta v kakem laškem kraju. Od rešitve tega vprašanja je odvisno življenje Bienerthove vlade. Bitmitk pa hoče živeti in z vsemi >ilami se .-Ruša obdržati pri življenju. Ker pa ve, da je to njegovo življenje odvisno < linole od nemških strank, je nasta-i il revolver. Če Nemci ne glasujejo za ta njegov provizorij, tedaj odstopi. Posledica tega pa bo nova vlada, nova večina in nov parlament. In v tem parlamentu ne bodo Nemci več trrali prve violine, temveč bodo pov 1ili-^ali te grozeče glasove, so se jim začele hlače tresti in poni/no so se izvili, da hočejo pomagati vladi. Bienerthovo, od skrbi težko srce je torej nekoliko potolaženo. Še ima upanje, da bo užival radosti življenja. lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih inserdjah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. ŠL ti. .Slovenski Narod' velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: celo leto.......K 25 — pol leta....... četrt leta....... na mesec 13-650 230 za Nemčijo: celo leto.......K 28" za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30* Za nas je pa jasno, da Biener-thova vlada ni nič drugega, nego zastopnica in glavna podpora nemške hegemonije. Dr. Hochenburger je to celo direktno priznal ter rekel, da ne dela kot justični minister, torej kot zaupnik krone, temveč kot prijat ]j nemške narodne Zveze. S tem priznanjem je pa tudi povedano, zakaj pravzaprav gre. Ne gre za kulturno vprašanje laškega naroda. Vlada noče dovoliti Lahom pravne fakultete iz kulturnih oz i rov, temveč iz tega edinega političnega vzroka, da priveze laške poslance nase in na sedanjo nemško večino in dn s tem reši •• i ekaj časa sebe in pa nemško nadvlado. In to dejstvo moramo mi Slovani v prvi vr-4i vpoŠtevati. Mi priznamo kulturno potrebo laške pravne fakultete. Strinjati se pa ne moremo s tem, da bi bila ta laška pravna fakulteta sredstvo, s pomočjo katerega naj se vzdržuje sedanjikrivični sistem in sedanja, popolnoma nenaravna nemška hegemonija. Po tem spoznanju moramo pa uravnati tudi vse svoje postopanje in ravnanje. i; Klerikalno nestrpnost na Koroškem Čudna Ciril - Metodova podružnica je v Velikovcu. Kakor znano zdržuje naša šolska družba v Št. Ru-pertu poleg Velikovca petrazredno ljudsko šolo, na kateri poučujejo i šolske sestre in učitelj A. Pesek. Šolski vodja je župnik Treiber. Velikovška podružnic h C. M. D. bi torej morala biti najdejavnejša izmed vseh koroških podružnic; morala bi imeti največ udov. A tema ni tako Gospodar in vodju te podružnice je isti župnik g. Treiber. Navidezno je on le podpredsednik, a v resnici je on vse, in zato podružnica tako lepo -— dremlje. Ima »ieer letni občni zbor. da >e pobere par kronie u dnine, da se potrdi stari odbor, a to je tudi vse. Kakor ^o v Celovcu razpustili C. M. podružnico, tako bi se zgodile tudi v Velikovcu, ako bi duhovnim gospodom ne bilo za šolske h -tre. Župnik Treiber. vodja C. M. šole in podružnice je obenem odbornik Slovenskega šolskega društva«, k? ruje zoper C. M. družbo. V Narodnem domu v Velikovcu zaman iščeš uži-galic C. M. D., pač pa so na vseh mizah klerikalne užigalice. Zastonj tn- | i i S I i I di povprašuješ po družbinih razglednicah, nar. kolkih itd. To so sicer malenkosti, ki bi C. M. D. ne obogatile, a je značilno aa mišljenje župnika Treil>erja in kanonika Do-brovca, ki sta gospodarja Narodnega doma. Učitelj Pesek se .je ponovno pritoževal osebno gg. Treiberju in Do-brovcu ter ju prosil, naj bi vsaj poleg nžigalic za obmejne Slovence bile tudi družbine užigalice na mizah, kakor je to v najl>oIj klerikalnih gostilnah. Zaman. Ali ni to značilno, da v kraju, kjer uživajo dobrote C. M. I). bojkotirajo družbi no blago? Pač pa z vnemo razširjajo časopisje, ki zlobno napada družbo. Da ti ljudje skličejo letni občni zbor C. M. podružnice ter tam naberejo pnr kron udnine, je le pesek v oči javnosti. Naloga |>odružnic ni samo, da naberejo par kron, potem pa celo leto spe. temuč je prva in najvažnejša naloga posebno koroških podružnic, da vzbujajo in krepijo narodno zavednost. Tod3 po besedah župnika Treiberja se ljudstvo ne sme zbujati, češ. da se s tem vzbuja le li-l>eralizem. In tako velikovška podružnica dremlje, dokler je ne bodo nekega dne nadomestili s podružnico »Slov. Straže« ali »Sol. društva«. Dne 8. t. m. je sklical g. Treiber ietni obč. zbor velikovške podružnice C. M. D. O 251titnem delovanju družbe je govoril g. Treiber ter rekel med drugim: »Ciril - Metodova družba je naša krušn:i mati, ki tako 'epo skrbi za koroške Slovence, posebej pa še za naš velikovški okraj,« To župnikovo izjavo si naj zapomnijo vsi tisti, ki m jejo zoper C. M. D. ler jo hočejo uničiti. Posebno si naj n zapomni Al i t z "Stalim klerikalnim časopisjem, a zapomni si naj tudi g. župnik Treiber sam. Ker je C. M. D. res krušna mati. ki tako lepo skrbi za koroške Slovence, ste Vi g. župnik nehvaležen sin te matere, ker odobravate gonjo zoper njo ter celo sodelujete pri tem ruvanju. »Slov. šol. dr.« hoče izpodriniti C. M. D. in Vi g. župnik ste kol odbornik tega društva soodgovorni za njegovo ruvanje. Klerikalno časopisje, posebno »Mir . strastno napada C. M. D. in jo hoče uničiti, a Vi g. župnik ne le storite ničesar zoper tako divjanje časopisja zoper krušno mater, temuč Vi to časopisje podpirate in protežirate, in čim huje in grje napada družbo, s tem večjo vnemo ga razžirjate. Kakšno je pravo mišljenje g. Treiberja je pokazal tudi ta občni zbor. Čeprav je bil navzoč predsed- Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka - - šL 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon »t. 85 Parlament Seja poslanske zbornice. — Prora* čunska debata. — Nujni predlogi. Na površju je zdaj vprašanje laške fakultete, pravzaprav vprašanje, kje naj stoji — zato ni za proračunsko debato skoro nobenega zanimanja. Takoj v začetku včerajšnje seje je bilo glasovanje o prvi skupini; vse točke so bile sprejete, med njimi di-spozicijski fond s 27 glasovi večine. Sledi razprava o drugi skupini: notranje, naučno, justično in domobransko ministrstvo. Govori med dr. posl. dr. German (Poljak) o izseljencih in zahteva, da vlada predloži parlamentu zakonski načrt o tem vprašanju. — Posl. Pišek predlaga resolucijo, v kateri zahteva od vlade 500.000 K za cepljenje prešičev. — Posl. \Vinarsky (nem. soc. dem.) govori o zavetiščih za mladino. Ta zavetišča so večinoma v krščansko-socialnih rokah, vendar jih vlada subvencionira. Vlada naj pove, katera mladinska zavetišča podpira, da bo parlament lahko preprečil, da ne bo dajala denarja za politično agitacijo. — Nemško - nacionalni poslanec Hofmann v. Wellenhof obžaluje, da se potiskajo v naučnem ministrstvu vedno bolj v ozadje strokovnjaki na korist juristom. Zahteva za dež. šolske svetovalce zboljšanje plače m pomožne strokovno izobražene sile. Govornik konstatira, da so avstrijske visoke šole slabo opremljene, vkljub temu se imajo ustanavljati nove visoke šole. Kar se tiče laške fakultete, jo govornik odklanja. Kar se tiče srednjih šol se govornik pritožuje, da število nemških profesorjev na zavodih na Kranjskem, Spodnjem Štajerskem in Primorskem pada. Zahteva tudi izboljšanje učiteljskih plač. Kar se tiče justice zahteva govornik reformo zakonskega prava. Nato se peča s službeno pragmatiko. Slednjič zahteva za Štajersko ravnateljstva drž. železnic v Gradcu in zahteva od vlade, da predloži zakon o lokalnih železnicah. — Češki agra-rec posl. Diirich oporeka trditvi, da so agrarei nasprotni industriji. Zahteva, da se prekliče ministerijalua naredba, s katero se prepoveduje pri-mešavati v kvas krompirjev škrob. — Posl. Grafenauer se peča z razmerami na Koroškem, posebno z dosedanjim načinom ljudskega štetja, pri katerem so Slovenci na Koroškem kar decimirani. — Razprava se nato prekine in nadaljuje debata o nujnem predlogu glede tkalcev. Govori ni k je predsedoval in vodil zborovanje g. Treiber, da pokaže svojo absolutno vlado. Tajniškega poročila nič, blagajniškega tudi ne. To je občni zbor! Seveda, ako se celo leto ni ničesar storilo, nimata tajnik in blagajnik kaj }>oročati. Potem se je pobirala udnina, a g. Treiberju se ni zdelo vredno naznaniti, koliko se je nabralo. Pri volitvi odbora je predlagal g. Treiber, naj ostane vse pri starem. G. dr. Hudelist je predlagal, naj se izvoli za tajnika g. Pesek, ker je učitelj na C. M. šoli ter bo vsled tega trotovo z vnemo deloval za podružnico. Ta predlog pa je g. Treiberja tako razdražil, da je razburjen kričal. »Če hoče g. Pesek delati, ^aj lahko dela, a tukaj smo sami krščanski možje in ne potrebujemo dru«rih!<- Potem je dal z vzklikom izvoliti stari odbor ter pristavil: »Tukaj smo sami krščanski možje razun par gospodov, ki se hočejo prepirati!« G. župnik Treiber se je tako razburil, kakor da bi se šlo najmanj za izvolitev kakega ministra. Župnikov nastop je bil skrajno žaljiv. Kako more župnik kot šolski vodja tako naduto nastopiti ored starši otrok zoper učitelja \>ie šole?! Celo priprosti kmetje so obsojali župnikovo nadutost. Predaval je tudi kanonik Dobrove, ki je sicer strasten nasprotnik družbe, da niti ne trpi C. M. užipalic v »Narodnem domu«. Ali ni dovolj značilno, dn se je zborovalo pri mizah, na katerih so bile le užigalice krščanske socialne zveze? Celo na nabiralniku C. M. D. so nasprotne užigalice. Po občnem zboru so dekleta ^«rrala otroško igrico »Trmoglavka«. S takimi otroškimi igrami hočete ljudstvo probu jati I Hočete slovenstvo v Velikovcu pospeševati? Drugih iger pa župnik Treiber n^ dovoli, ker se ljudstva ne sme zbujati. Ko so slov. diletantje hoteli nedavno vprizoriti v korist šolerske kuhinje C. M. šole :srro »Mlinar in njegova hči«, ni župnik Treiber dovolil v ta namen telovadnice v Soli, a g. Dobrove je odpovedni ^Narodni (lom«. Nemci so pozimi priredili v Velikovcu par veselic za »Schulverein« in * Siidmarko« in posebej tudi še za Rosegsrerjev sklad. Kaj pa je storila velikovška podružnica C. M. D.: Koliko kamnov je že nabrala za C. M. obrambni sklad? Povsod nič. Pač pa so po »Miru« metali kamnje na C. M. D. , na krušno mater, ki tako lepo skrbi za koroške Slovence.« LISTEK. Božje some- Dvignila se je njegova božanska misel v bližino lastnih božanskih vi--in in njegovo hrepenenja j<- ustvarilo bogove. Bili so nižji od nJega, ker se misel ni mogla povzpeti v izpo-znanjn samega sebe do popolnosti, in njeni sili je omahnila perot prekmalu; stvarjenje bogov ni zadovoljilo Jupitra. Brezmejno hrepenenje po popolnosti v lastnem izpoznaeju in zadovoljstvu je vstajalo in se dvigalo vedno više in više in je ustvarilo zemljo in morje, orjaška dreve>a. velikanske krilatce in pla/ivoe. Božje oko se je vzbudilo iz Vstvarjajočega zamaknjenja in je zrlo vidno silo stvariteljevo. Obrnilo se je nezadovoljnosti od nekaterih stvari j in — ni jih bilo. Mnogo silnejša moč hrepenenja je navdala hoga, ker je hotel videti t >e svoje, še nerazodeto. Ustvaril je silnega človeka, v <^gar prsi je zaprl božjo iskro, ki naj razsvetljuje globine duha in srca. Utrujen je bog bogov usnul, a tudi v spanju je živelo hrepenenje tjo lastnem razodotin in boo- b/%tel lepote: ustvaril je ženo in sanje ljubezni. Veliki bog je hotel in se je izpre-menil v človeka in ker je hotel, je bil v njeni bližini. / Božanskokrasno telo boga človeka počiva na pesku kraj morja. Morje šumi in kipi, vstaja in pada. V ritmu njegovega gibanja gre pesem večnosti preko širne njegove prostran ost i. »Ah, on je tam«, vzdahne prvikrat prva žena v pol nezavednem hrepenenju. Noga ji zastane, roke razprostre po krasnem telesu, hreneni in umira v nerazumljivi sladkosti: bog bogov čuti v snu njene oči in hoče; nebesni svod se razprostre in na temnoinodri širjavi zagori solnce, pod njim zaori škrjanec v zmagoslavnem poletu. Njen pogled splava po zemlji in sto in sto cvetov zagori, živobojnih in opojnoduhtečih, vzcvete polno no-nižnoskritih vijolic, nežnih zvončkov sredi zelenih trav, oh vodici odpro oči spominčico, lahkokrili metulji vzlete in prevzeti od sijaja živih barv sedajo na cvete uživaje njihovo sladkost. Gozdovi pokrijejo gole skale in zašume, lipa razprostre dalečnaokrog svoje vejevje in se obleče v svatov-sko obleko. Čehelni roji m usujejo na dehteče cvetje. Glej, tam na zelenem hol mu stoji človek in njearovo krasno telo ble- šči; kakor bi bilo izklesano iz marmorja. Začutil je v srcu sladkost skrivnostnih sanj in je pritaval ka kor omamljen na višino. Razprostrl je v silnem hrepenenju roke, ko so njegove oči ugledale toliko krasoto in njo. rožo sredi cvetov. Ko je opazil lepi človek snivajo-čega tujca, so zatemnile sence njegovo čelo. In glej. izza obzorja so vstali oblaki, veduobolj so temneli in se bližali, viseč nad zemljo veličastni in grozni v krvavordečem siju bliska, ki se je rodil v črnih njihovih globinah in pretrgal za hip strašno zagri-njalo. Človek se je približal in padel pred njo na kolena v preveliki žalosti. V njenem srcu se je rodila ljubezen do lepega, silnega moža, tiho plakajočega. V njene oči so stopile solze čiste ljubezni za hip. Globočina morja je spočela biser, temina zemlje diamant. Objela je žena moža. a v njej ni hotela takoj umreti želja po tujčevem telesu, katerega je zopet objel njen pogled. Kača, v cvetju skrita, je siknila. Silno grmenje je napolnilo hipoma ozračje in se grozeče oddaljevalo. Speči je stresel s glavo, zamajala se je zemlja, streslo se je nebo. Ona se je obrnila v strahu k človeku, združil ju je tesen objem iu človeka sta doprinesla dar drug drugemu: srce in telo. Iz višine so jele prinašati kaplje toploto in rodovitnost. Razdelili so se oblaki in zlata luč se je razlila po kapljicah. Velika ljubezen je prevzela srca obeh bitij, ustna so se strnila v prvi poljub. Na nebu je zablestel sedmobojni pas, zaigrale so kapljice, viseče na travah in cvetih, morje leži pokojno; tam na obzorju izginjajo valovi s posrebrenim i penami na vrhu. Bog bogov se je zbudil iz sna. Ves prevzet od čara lastnega razodetja, je podaril človekoma cvetočo zemljo. _ A. S. Boravile In koroikl Jlovenci. Napačno bi sodil, kdor bi mislil, da Nemci na Koroškem prodirajo proti Slovencem na ta način samo, da potiskajo narodno mejo čedalje bolj proti jugu. V zadnjem desetletju ostala je na mnogih krajih meja med nemškim in slovenskim ozemljem skoro da popolnoma nepremaknjena, zato pa so se Nemci po gotovih črtah tembolj ujedti in zarili v slovensko ozemlje same* Fodklošter na zapadnem. Velikome - Železna kapla ter Pliberk a* vzhodnem delu Spodnje Koroške leže na takih črtah. Ti kraji so nekaka vedno bolj utrjujoča se središča, iz katerih se razširja odpad-ništvo in z njim nemštvo rekel bi v koncentričnih krogih po okolici. V tem bojnem načrtu pa je najvažnejša črta Celovec - Žihpolje - Borovlje-Podljubelj; četudi bi namreč Nemci v prihodnjosti povsod drugod na Spodnjem Koroškem nazadovali, dosegli pa do celega svoj namen na vsej tej črti, razdvojili bi koroške Slovence s tem v dve popolnoma ločeni ozemlji, to pa bi pomenilo konec koroških Slovencev; od tega trenutka bi se ne govorilo več o slovenskem ozemlju na Koroškem, ampak o slovenskih jezikovnih otokih. Edinole vprašanje časa pa bi bilo, kedaj da izginejo ti otoki v nemškem morju. Iz tega sledi velikanski pomen trga Borovlje v narodnem boju na Koroškem. Skratka rečemo: v Borovljah se bo odločila * usoda koroških Slovencev; niti petdeset let nam tega trenutka ne bo treba čakati. Celovec - Podljubelj zaznamujeta črto, koder je slovensko ozemlje itak že najbolj zoženo. Če vpošteva-mo vpliv, katerega ima Celovec kot glavno mesto koroško na okolico, dalje dejstvo, da so z malimi izjemami glavne občine ob imenovani črti v nemškutarskih rokah, potem moramo pritrditi, da je sedanji položaj za Nemce ondukaj kaj ugoden. posl. Sehlossnikel f(soc dem.) o raz« merah tkaloev na eev. Moravske m. Vloženih je več nujnih predlogov, med dr. za takojšnjo pomoč po-plavljencem na Štajerskem. Prihodnja seja danes dopoldne. Laika faksttsta. Nemška nacionalna zveza« je imela včeraj ob 3. popoldne sejo, v kateri se je nadaljevala debata o laški fakulteti. Na sejo je prišel mini--tr>ki predsednik z naučnim in z ju-stičnim ministrom. — Naučni minister je pojasnil kompromisni predlog glede laške fakultete; po tem predlogu hi fakulteta po štirih letih na Dunaju avtomatično prenehala, neglede na to ali se do te dobe za ti jo najde kak drug kraj ali ne. — Ministrski predsednik je izjavil, da bo primoran demisijonirati, če ne bo večine za ta kompromisni predlog. Lahke bi >e potem zgodilo, da bi njegov naslednik ustvaril protinemško večino. — Govoril je nato še minister Ho-chenburger, ki je dejal, da bi bila težka napaka Nemcev, če bi nasprotovali kompromisnemu predlogu glede laške fakultete. S tem bi prišla izprememba sistema, kar bi Nemcem zelo škodovalo. — Debata se danes nadaljnje in danes tudi najbrže pade odločitev. Bosensko - taer cegovinsk 1 deželni zbor. Včeraj dopoldne je bil otvorjen v Sarajevu prvi bosensko - hercego-vinski deželni zbor. Otvoril ga je devini šef Vare-anin s kratkim nagovorom. Predsedoval je podpredsednik Šola, keja je daue>; na dnevnem redu pred vsem volitve deželnega odbora in raznih odsekov. Atentat aa deželnega šefa Varešanina. Ko se je general Varešanin s sv ojim adjutantom vračal v vozu od otvoritve deželnega zbora, je naenkrat skočil k vozu mlad visok človek in je petkrat zaporedoma ustrelil, pa ni zadel niti Varešanina niti pobočnika. S še>to krogi jo pa je usmrtil sebe. Napadalec je 21 let >tar. piše >e Bogdan Karajič in je bil jurist na zagrebški univerzi.Imel je stike z anarhisti. Nasprotnikom Srbov bo atentat seveda dobrodošel povod, da bodo spet irovorili o »velesrbski propagandi«. Jussjiovansko enciHIc-pefflla. Poročali smo že, da je srbska vlada dala srbski akademiji znanosti v Be j gradu na razpolago 20.000 di-narjev v svrho, da izda -kupno z ju-l slovansko akademijo v Zagreba jugoslovansko enciklopedijo. O tem je belgradska akademija že oiicialno obvestila zagrebško. Z ozirom na to, se napotita v najkrajšem času predsednik jugoslovanske akademije, Tadija Srnici-klas. in tajnik, dr. Avgust M u s ič, v Belgrad. da se z belgradsko akademijo točneje dogovorita o načrtu in da se sporazumeta glede dispozicij in programa tako v celoti kakor v t>odrobnostih in glede vprašanja o uatisku te enciklopedije v latinici in in cirilici. V smislu prvotnega načrta bo enciklopedija obsegala te-le dele: J. Zemljepis jugoslovanskih zemelj. II. Antropologijo in etnologijo jugoslovanskih zemelj. III. Statistiko jugoslovanskih zemelj. IV. Narodno življenje jugoslovanskih zemelj. V. Politično zgodovino jugoslovanskih zemelj. VI. Cerkev in cerkvena zgodovina jugoslovanskih pokrajin. VII. Jugoslovanski jeziki in na-11'ja. VIII. Književnost jugoslovanskih narodov. IX. Sredstva prosvete med jugoslovanskimi narodi. X. Šolstvo med jugoslovanskimi narodi. XI. .Jugoslovansko narodno pravo. XII. Pred zgodo vinska arheologija jugoslovanskih zemelj. XIII. Jugoslovanska numizmatika. XIV. Jugoslovanska umetnost. XV. Narodna in umetna glasba med jugoslovanskimi narodi. Za redakcijo vseh prinosov za prvo točko je določen vseučiliški profesor v Zagrebu, dr. Milan Senoa. Za redakcijo II. oddelka je predlagan sam predsednik jugoslovanske akademije, Tade Smičikias. Za III. oddelek se nasvetuje kot urednik vodja statističnega urada, Milovan Zoričie. Za IV. oddelek, ki ima obsegati narodno življenje jugoslovanskih na- rdoov, je določen kot edini Mita*!, dr. Dragatia Bereale, ki urejuje »Zbornik am naredni eivot i običaje južnih Slavena«, ki ga izdaja jugoslovanska akademija. Politična zgodovina, to je V. najvažnejši in najobseaaejši oddelek enciklopedije* J* poverjena redakciji predsednika, ladije HanlMklasa Ta oddelek ho obsegal 11 skupin. Vsaka skupina bo delo samostojno izvedla in bo imela svojega posebnega urednika. Jugoslovanska akademija predlaga izjemoma za urednika politične zgodovine Dubrovnika, vseučiliškega profesorja dr. Konstantina Jirečka, za kulturno zgodovino Dubrovnika pa vseučiliškega profesorja, dr. Milana Rešeta rja. Poglavje VI., tičoče se cerkve in vere med Jugoslovani, je takisto poverjeno redakciji predsednika, Tadi-je Smičiklasa. — Pri tem poglavju je nasvetovano, da lahko vsaka konfesija popolnoma svobodno deluje za-se. Za ureditev prispevkov glede mohamedanske skupine je določen dr. Safvet beg Bašagić. Kot glavni urednik VIL, VIJI., IX. in X. poglavja je nasvetovan dr. Branko Drechsler. Kot urednika jezikovne skupine n as vet u je jo dr.Vatroslava Jagic-a, za urednika skupine, tičoče se jugoslovanskih narečij pa dr. Milana viteza Rešeta rja. Pri VIII. poglavju »Književnost priporoča jugoslovanska akademija, da bi prvo poglavje »Pregled jugoslovanske književnosti« napisal Slovenec, vseučiliški profisor v Gradcu, dr. Matija Murko. Kar se tiče drugega poglavja »Hrvatski lati-nizmi«, priporoča akademija, da ga napiše vseučiliški i profesor tir. Gju-ro Korbier. Za glavnega urednika XI. poglavja »Jugoslovansko narodno pravo« želi akademija vseučiliškega profesorja dr. I. Struhala. Za redaktorja XII., XIII., XIV. in XV. poglavja »Arheologija, ju-i: slovanska, numizmatika, umetnost in glasba« je določen profesor dr. .Josip Brunšmid. Mtionsii! sonolsKl zlet v Sofiji. Vsem bratom, kateri se nameravajo udeležiti tega zleta dne 10., 11. !n 12. julija naznanjamo, da so po srbskem kakor tudi po bolgarskem ozemlju znižane vozne cene za 75rr, in sicer stane vožnja od Bel grada do Caribroda (na bolgarski meji) tja in nazaj: I. razred: Fr. 19*05; II. razred: Fr. 13.85; III. razred: 865. Od Caribroda do Sofije s povratkom: I. razred: Fr. 4 40; II. razred: Fr. :>20; III. razred: Fr. 2—. Da ugodi željam posameznikov, kateri si nameravajo pri tej priliki ogledati Carigrad, obrnilo se je Zvezno predsedstvo do ravnateljstva orientske železnice v Carigradu s prošnjo za znižanje voznih cen. Prošnji se je v toliko ugodilo, da se vozne cene znižajo le tedaj, ako se izleta v Carigrad udeleži najmanj 20 Sokolov. Vožnja stala bi v tem slučaju od Mustafa-Paša (bolgarsko-turšk* meje) le toliko: I. razred tja in nazaj Fr. 1*00; II. razred tja in nazaj Fr. 33 45; in III. razred tja in nazaj Fr. 21 M; po isti progi samo tja, kar velja za one izletnike, ki nameravajo potovanje nadaljevati do Odese ali čez »Sredozemsko morje v Trst pa: I. razred Fr. 27'—; II. razred Fr. 1 00; III. razred Fr. 1185. Zvezno predsedstvo se je obrnilo nadalje v svrho znižanja voznih cen tudi na ravnateljstvo državnih železnic v Za grelni, od koder pa doslej še ni prejelo odgovora. Vožnja prekine se v Belgradu ter se bode slovenskim Sokolom nudila prilika seznaniti se bližje z našimi krvnimi brati srbskimi Sokoli, kateri prirede istočasno v Belgradu svojo javno in tekmovalno telovadilo. Od tam se f»dpeljemo slovenski Sokoli skupno s srbskimi Sokoli v Sofijo. V Belgradu bodo slovenskim izletnikom na razpolago srbski Sokoli, kateri jim bodo razkazovali zanimivosti srbske prestolice. Od predsedstva bolgarskih »Junakov« se man poroča, da bodo prenočišča za Sokole brezplačna. Omenjeno predsedstvo je nas naprosilo, da mu čim preje naznanimo število udeležencev, vsled česar poživljamo vse one brate, kateri se nameravajo udeležiti tega izleta, da se čimpreje javijo ustmeno ali pismeno pri zveznem predsedstvu; sleherni udeležnik tega izleta naj blagovoli naznaniti, da li po izletu v Sofijo poseti tudi Carigrad. Potovalo se bode v civilni opravi, sokolski kroj naj ponese vsakdo seboj v kovčegu. Cas odhoda (6. ali 7. julija) objavljen bo nrihodni teden po čaeo- ansis^iiffi i aasn ih ■ ar nisi; ▼ passkau ■■■jilmija t~ števila aa ga udeleži češko in hrvatsko Sokol stvo. Poaivljaflso vas tedaj, da sa ade-ležite te velepeaseaiaae flekolake manifestacije na slovanskem jugu i vi v čim večjem številu. Deputacijo vadi zvezni starosta brat dr. Ivan Oraasn Na adar! Predsedstvo KloioaaU sokolske Ml Dnevne vesti. + Ubogi papež! Sv. oče Pij X. nima sreče. Kar ukrene in kar stori, vse izteče zanj in za cerkev slabo. Na vseh koncih in krajih ima velike in težke boje, a v vseh teh vojnah do* živi same poraze. Eno bitko za drugo izgubi. Začel je boj s Francozi, a bil je premagan. Francozi so zaprli samostane, razgnali redove, konfiscirali premoženje mrtve roke in vstavili škofom in drugim duhovnikom plače, ki so jih dobivali iz državnih blagajn. Papež se je vojskoval za to kar je smatral za svojo pravico in če je tudi podlegel, ponižal se takrat ni. Tudi drugih bojev ima dovolj, saj je naravno, da se hočejo države osvoboditi cerkvenega jerobstva. Z Roo-seveltom se je papež spustil v borbo, zdaj ima vojno s Špansko, ali kaj je vse to protistrahovitcmu,brezprimer. nemu porazu,k i ga je ueakal ta teden. Odkar je cesar Napoleon I. rimskega papeža v ječo vrgel, ni katoliška cerkev doživela takega poraza. Papež je pred kratkim povodom jubileja sv. Karla Boromeja, ki je bil kot kardinal velik preganjalec reformacije izdal posebno t m -ikliko, torej vsem vernikom na svetu namenjeno slovesno razglasilo in navodilo. To encikli-ko je izdal papež v svoji lastnosti kot nezmotljivi naslednik Kristusov in je v njej novic označil stališče rimske cerkve napram protestantom. Ko bi bil papež samo to storil, bi mu tega ne bil nihče zameril, saj je naposled umljivo, da se poglavar katoliške cerkve ne more sprijazniti s protestantizmom. Toda papež je v svoji encikliki žaljivo govoril o provzroči-teljih reformacije in o vladarjih, ki so jih podpirali, sramotil je protestante in njih vero in to je provzro-čilo vihar na Nemškem. Luteranci so se dvignili na obrambo svoje vere. In niso bili sami. Tudi mnogi katoličani so stopili na njihovo stran, med njimi strogokatoliški saksonski krali. Rimski kardinali so se začeli zvijati in se poskušali z zvijačnim tolmačenjem papeževe enciklike in z drugimi jezuvitskimi sredstvi rešiti iz stiske. Toda vihar je naraščal. Pruska vla-<:a je posegla vmes in s trdo roko prijela papeža. In katoliški papež se je takoj udal, ko ga je prijela, luteranska Prusija. Katoliški papež je vse preklical, kar je bil v svoji encikliki zapisal proti luteranom. Katoliški napež je prosil luterane odpuščanja, da je žalil njih prednike in njih vero, in je odredil, da se njegova enciklika na Nemškem ne ho brala na prižnicah in se ne bo razglasila v škofijskih listih. Večje zmage luteranci sploh niso mogli doseči. Bili so časi, ko so se vladarji ponižali pred papežem in mu poljubljali nogo. A ti vladarji so bili katoličani in so se več ali manj prostovoljno ponižali pred papežem. Sedaj pa se je moral ponižati katoliški papež in je moral luteranstvu poljubiti nogo. Tega svet še ni doživel, da bi bil rimski papež preklical encikliko, ki jo je izdal v svoji lastnosti kot nezmotljivi vladar cerkve. Nezmotljivi papež je s tem priznal, da je storil zmoto. Kaj hujšega si ni mogoče misliti. Poraz je strahovit, a papežu ni ostala odprta nobena druga pot. Saj še katoličanov ni imel na svoji strani. Moral se je udati. Ce bi se ne bil udal, bi bila enciklika rodila nedoglednih posledic za katoliško cerkev na Nemškem. Nov kulturni boj bi se bil začel, in še strašnejši. kakor je bil katerikoli dosedanjih. Temu se papež ni hotel izpostaviti saj je napravil na Francoskem dovolj bridkih izkušenj, in zato je šel v kanoso in poljubil nogo luteranstvu. Ubogi papež! + K članka »Odvetniški izpiti pri višjem deželnem sodišča v Grad. eo« nam je poslal odvetnik g. dr. L j. Stiker še sledeče pojasnilo: Ker se je vkl juh dvakratnemu pozivu od strani nad sodišča graška odvetniška zbornica trdovratno branila poslati eksa-minatorja k slovenskemu izpitu, obrnilo se je nadsodišče na ju stično ministrstvo s vprašanjem, kaj naj v stvari nkrene. Justično ministrstvo je nadsodišču naročilo, da se ima izpit vršiti deloma v slovenskem jeziku in da ima predsednik izpraševalne komisije slovenščine nezmožnemu edvetniku prestaviti slovenska vprašanja in odgovore v nemščino. Predsednik nad sodišča je na to odredil, da se ima izpit vršiti deloma v slovanskem jeziku in js za eksa minatorjs imenoval sodnike, ki so val bili slovenščine zmoani. Ko je dobila odvetniška zborniea ta ukrep aadaodišea v roke, je kreikoe*ek> izjavila, da M peJUe anaaminatorja k skušnji. Pred-sedeik nadsodišča je bil zaradi tega aeposredao pred izpitom primoran preklicati svoj sklep ter odrediti, da se ima izpit vršiti v nemškem jezika. Is tega pojasnila sledi, da je pred vsem graška odvetniška zbornica kriva, da se nam kratijo postavno zajamčene in od justične uprave izrecno priznane pravice. Krivo je pa tudi nadsodišče, ker bi lahko poklicalo iz ljubljanske odvetniške zbornice slovenščine zmožne eksa m i na tor je, kakor to stori pri notarskih izpitih. + Kako si Nemci predstavljajo narodni mir? Z ozirom na stremljenje slovenskih odvetniških kandidatov, da lahko napravijo odvetniški izpit pred graškim nadsodišče m tudi v slovenskem jeziku, katera zahteva je tudi popolnoma utemeljena, saj določa ministerialni ukaz z dne 10. oktobra 1854. št. 262 izrecno, da sinejo odvetniški kandidatje v sodnih okrožjih, v katerih je razen nemščine še kak drugi v deželi navaden jezik, položiti izpit tudi v tem jeziku, piše današnja »Tagespost«: »Pametneje bi bilo, da bi kandidatje polagali izpit v nemškem jeziku, ker morajo tega jezika itak biti vešči in ker mesta pravosodstva niso zato, da bi služila za torišča Slovencev v njihovih jezikovnih stremljenjih. Če je kandidat Slovenec po rojstvu, mu vendar ni potreba, da bi moral dati znanje slovenskega jezika potrditi pred tem forumom, kar sicer tudi ni potrebno, zakaj v nobenem predpisu ni pisano, da bi odvetnik, ki se nastani na Spodnjem Štajerskem, moral biti vešč slovenskega jezika. Preje, predno so se pričele ostudne jezikovne gonje, se je često zgodilo, da je sredi slovenskega prebivalstva posloval odvetnik, ki ni razumel niti besedice slovenskega. Toda takrat kmetski prebivalci še niso bili nahujskani, takrat je še skoraj vsakdo znal nemški in zato je vladal lep mir. Danes pa so Slovenci napravili iz najneznatnejših stvari -— politiku m«. Tako si misli tetka »Tagespost« narodni mir med Slovenci in Nemci. Slovenci bi naj od prvega do zadnjega vsi govorili nemški, vrhu tega pa bi še naj mirno trpeli, da bi jih gulili in na njih stroške pasli svoje trebuhe nemški odvetniki, ki bi ne razumeli niti trohice slovenskega jezika. Potem bi seveda vladal mir, a ta mir bi bil mir groba in narodnega pogina za Slovence. -f- Utrakvistične šole. Nemci vedno in povsod naglasa jo, da nočejo germanizirati in da jim gre edinole za ohranitev nemškega življa. Včasih se pa zgodi, da kak zgovornež pove kaj izza kulis ter tako izda prave namene naših Nemcev, katere mi sicer že zdavnaj poznamo. Nekateri Nemci trdijo, da so n. pr. utrakvistične šole »volkiaeh vollkommen \vertIos«. Zdaj pa nekdo odkriva v »Grazer Tagblattu« pravi namen utrakvističnih šol. Da more taka utrakvistična šola delovati v pro-speh nemško-nacionalnega stremljenja, je predvsem treba nemških učiteljev na teh šolah. Tak učitelj potem doseza najlepše uspehe. Otroci mlačnih Slovencev so najboljši material. In učitelj, ki se stvari dobro poprime, more in mora učence nase potegniti. Velik del teh otrok pride v nemške kraje. Tam dobe svoj kruh. tam se popolnoma utope v Nem-štvu. Tisti pa, ki ostanejo doma, postanejo v drugi generaciji popolni Nemci. In ta pisatelj direktno priznava, da more imenoma našteti veliko število trdih slovenskih otrok, ki so se v utrakvističnih šolah naučili nemško in ki so postali Nemci. Ali ni to lepo priznanje? Mi Slovenci pa naj mirno gledamo, kako izginja naša slovenska deca v žrelu nikdar sitega nemškega zmaja. Proč z utra-kvističnimi šolami! V slovenskem ozemlju zahtevamo samo slovenskih šol. Plačujmo pa tudi enako z enakim. Na Kranjskem imajo klerikalci v rokah našo šolsko upravo. In mi poživljamo te klerikalce, da pošiljajo na Kočevsko itd. slovenske učitelje, ki naj delujejo v istem zmislu kakor nemški učitelji na utrakvističnih šolah. Naš glas je seveda glas vpijočega v puščavi. Naši klerikalci pošiljajo namreč celo v slovenske obmejne kraje nemške učitelje. + Dr. Rybar in Bukvajev okvir, ni jezikovni zakonski načrt. V »Ven-kovn« je napisal dr. Rybaf uvodni članek, v katerem se bavi z Bukva-jevim okvirnim jezikovnim zakonskim načrtom. Dr. Rybaf popisuje najprvo vzajemnost Cehov in Slovencev, zgodovinska prava češka, potem pa žalostno naše stališče. Slovenci ne moremo biti za deželno avtonomijo. Vsako razširjanje kompetence deželnih zborov pomenja ojačenje tujega gospodstva. Slovenci morejo doseči zboljšanje svojih razmer edinole z narodno avtonomije. In da se jim izpolni ta zahteva, so prisiljeni iskati pomoči v centralnem parlamentu, kajti le tam jim morejo avstrijski Slovani pomagati. Tako je razumljivo, da so Slovenci pozdravili Bukva-jev načrt. Samo v osrednjem parlamentu as morejo Nemci prisiliti, da kakor večina n. pr. v alpskih deželah ali na Šlezkem, aagotove Slovanom to, kar zahtevajo sami za se na Češkem in Moravskem. Le ena točka ne ugaja dr. Rvbaru. Načrt namreč pravi, da se naj kak jezik le takrat prizna kot v deželi navadni, če je v dotični deželi vsaj 20% dotične narodnosti. Dr.Rybafu se zdi to statuiranjo procentov, in posebno pa tako visokih, nekoliko nevarno. To bi bilo omejevanje § 19. osn. zak., po katerem enakopravnost ni odvisna od ni-kakih procentov. To vprašanje ima posebno za Slovence velik pomen, ker so ze zdaj vsled znane prakse pri ljudskem štetju stlačeni pod 20% v nekaterih okrajih, v katerih pa v resnici izkazujejo mnogo čilejše narodno, politično in gospodarsko življenje. Temeljna misel, na kateri temelji Bukvajev načrt, je tako pravična in to ne samo v avstrijskem smislu, temveč prav posebno tudi v slovanskem smislu, da mora prej ali slej zmagati. 4- Pesnik Medved in klerikalni »Čuki«. V »Mladosti« je bila natisnjena »Pesem Orlov«, katero da je zložil pred kratkim umrli župnik Medved. »Soča« meni, da je ta pesem Medvedu podtaknjena. O tem ni nobenega dvoma. Medved ni bil samo duhovnik, bil je tudi spodoben človek, v »Mladosti« natisnjena pesem je pa taka, da bi je spodoben človek in pravi pesnik sploh ne zložil. To pesem je morda zložil »Bolta t u Pepe s Kudeluga«, ta tipični reprezen-tant klerikalnih inteligentov, nikdar pa Medved. Pesem je surova, trivijalna in bedasta in če bi bil hotel Medved zložiti »Pesem Orlov« bi jo bil vse bolje napravil, kakor je ta. Ta pesem tudi čisto nič ne odgovarja Medvedovemu značaju in mišljenju, saj ve vsakdo, ki je z Medvedom občeval, da je bil Medved sicer veren duhovnik, a vse prej kakor klerikalec. Čukarji so to v »Mladosti« priobčeno pesem Medvedu podtaknili, kakor so povodom Medvedove smrti falsificirali njega parte-list in falsificirali izjavo njegove so-rodnice. So pač klerikalci! -f- Naši klerikalci in nemški šulferajn. Včerajšnji »Slovenec« imenuje šulferajnsko šolo v Šiški delo plemenite grofice Auersperške. Javna tajnost je, da vzdržuje to šolo nemški šulferajn. In to ponemčeval-no delovanje nemškega šulferajna nazivlje »Slovenec« plemenito delo. Če je kdo do zdaj dvomil, da so klerikalci dobro plačani sužnji nemške misli, mora priti zdaj do prepričanja, da so naši klerikalci celo pospeševa-telji in zagovorniki nemškega šulferajna. Sicer jih zdaj podpira Kranjska hranilnica — zdaj pa vidimo, da so naši klerikalci celo v prijateljskih odnošajih z nemškim šulferaj-nom. In ti ljudje naj vzamejo v zakup naše obrambeno delo. To bi se reklo, spustiti volka v ovčji hlev. -j- Ljubljanski protestanti protestirajo zoper papeževo encikliko. V ljubljanski kazini so imeli protestanti shod, na katerem so protestirali zoper znano boromejsko encikliko. Glavni govornik je bil Hege-mann. Sprejeli so tozadevno resolucijo. -r Dopolnilna državnozhorska volitev v Gorici. Laški liberalci, ki gospodujejo na magistratu v Gorici, so napisali v volilni imenik za dopolnilno državnozborsko volitev v Gorici, ki bo dne 26. t. m., vsepolno ljudi, ki po volilnem zakonu nimajo volilne pravice. Izpustili so na stotine Slovencev, morda tudi kakega socialnega demokrata in laškega klerikalca; sploh so hoteli sestaviti imenik, po katerem naj bi pokazala laška liberalna stranka svojo velike moč v Gorici. Magistrat pa je hotel razdeliti tudi volilne legitimacije tako, kakor bi njemu ugajalo. Vsa stvar je bila končno tirana tako daleč, da je poseglo vmes tržaško na-mestništvo, katero je naložilo okraj« nemu glavarstvu v Gorici, da ono razdeli legitimacije ter reši došle reklamacije. Hud poper za Gregorčičeve zaveznike na goriškem magistratu! Dopolnilne volitve se udeleže laški liberalci, laški klerikalci in socialni demokratje. + Goriški deželni odbornik dr. Štepančič je dobil dopust kot dežel -nosodni svetnik, da bo mogel vršiti svoje dolžnosti kot deželni odbornik. Tako poročajo klerikalci. Sliši se to prav lepo, ali kdor pozna Štepančiča in kdor ve, kdo gospodari v goriški deželni hiši, temu je jasno, da je tak dopust popolnoma nepotreben; Štepančič bo živel lepo komodno, kajti v goriškem deželnem odboru ne pre-obkladajo z delom slovenskih odbornikov in deželni svetnik, dr. Petta-rin tudi ne da vpogleda v vse stvari, ki se sicer tičejo deželnih odbornikov, marveč jim daje tako kot kakim pisarjem nekaj opravila, da jim ni ravno preveč dolgčas. Na goriških sodiščih manjka slovenskih svetnikov; sedaj pa imata dopust še kar dva: Fon in Štepančič. Ali kaj takega, to je ono, kar vleče ljudi v klerikalni tabor! + Tolik ■■■lfaatMilJrtl škod v Trota. Za soboto vete sklicuje poli- .veliko dvorano tamošnjega »Narodnega doma« velik manifest arijski shod, kjer bo govora o italijanskem vseučiliščnem vprašanju in kjer se bo zopet ponovila zahteva po ugoditvi Slovencem na šolskem polju. Ker je ta shod ravno v sedanjem t rt* not-kn velikega pomena, smo gotovi, da se ga udeleži veliko število prebujenega tržaškega Slovenstva. — Kdor danes neprenehoma ne zahteva svojih kračenih pravic, ta ne doseže ničesar, je od merodajnih faktorjev ignoriran. — To velja še posebno za nas Slovence. Zato naj pa tržaški Slovenci v soboto zopet energično povedo svojo zahtevo na šolskem polju in ohenem glasno zakli-čejo svojim narodnim nasprotnikom v Trstu, da dokler oni ne bodo privoščili Slovencem ljudskih šol, toliko časa Slovenci ne njim — uaiverae. Tudi svete slovenske potrpežljivosti naj bo enkrat — konec! -f- Povsod delajo zgago. Z večino sedanjih duhovnikov že tudi naj-vernejši ljudje ne morejo več izhajati, tako so ti gospodje nestrpni, nasilni in oblastni. Pri tera postopajo dostikrat celo tako, da sami sebe osramote. »Oni gospodje, ki ne morejo videti palcev na nogah, ne da bi se priklonili — so vsi slabi«, je rekel star preprost mož iz Podkraja pri Vipavi o svojem dušnem pastirju in ravnanje tega mašnika je res tako, da je zaslužilo to obsodbo. Še mrličem ne prizanaša ta župnik. Ker ie nekaj študiral, bi človek mislil, da ima vsaj toliko pijetete in stanovske samozavesti, tla bo vender mrtvega stanovskega tovariša v miru pustil. Pa ne! Neštetokrat ga je :e javno na prižnici in sicer imenoma žalil ter ga opravljal po gostilnah. Dne 5. junija je zopet oznanil, da je pokojni župnik — odiral ljudi. Saj je mogoče, da je tako delal, a dostojno gotovo ni. da stanovski tovariš umrlega prednika tako javno iz roča zaničevanju. Pri tem je župnik žalil tudi g. nadučitelja, ki je kakor obsebi umevno ko j med mašo popustil orglanje in s svojo soprogo odšel iz cerkve. Stvar se bo obravnavala in zaključila drugje. Dalje je župnik imenoma poživljal ljudi, naj plačajo nekaj zaostalega denarja. Ali je to ojostojno! S kako pravico pa žali ta župnik spodobne župijane. Dne 12. junija je župnik razglasil na prižnici, da pridejo usmiljeni bratje iz Kaudije pobirat milodare in poživljal je navzočne vernike, naj gotovo nihče ničesar ne da, čes. mi ne porabljamo bomice v Kandiji. Mislimo, da je veliko koristneje, če dajo Vipavci milodare za bolnico usmiljenih bratov, kjer iščejo pomoči rodni bratje, kakor pa da darujejo denar za misijone in zamorčke, za maše in očenaše, za nepotrebne cerkve in vsakovrstna duhovniška podjetja. Ker je upati, da se bo podkrajski župnik poboljšal, naj to za danes zadostuje in bomo drugo gradivo, ki ga imamo, porabili, če bi se našo upanje ne izpolnilo. '-f- Profesorska služba na ljubljanskem učiteljišču je razpisana s to-le zagonetko: »An der k. k. Leh-rerbildungsanstalt mit deutscher nnd slovenischer Unterrichtssprache • ine provisorisehe Lehrstelle fiir Padagogik und Deutsch.« — Za koga je to razpisano? Prav zares za Peerzevega naslednika? '+ Iz justične službe. Deželno-VH-Inemu svetniku in predstojniku • »krajne sodnije v Krškem, Pavlu .1 u v a n č i č u. se je podelil naslov in značaj višjega deželnosodnega svetnika. — Profesor Mijo Vamberger, naš štajerski rojak in urednik »Hrvatskega Stenografa«, prideljen v službovanje zemaljski vladi v Zagrebu, biva nekaj dni sem v Ljubljani na dopustu. — Slovenskim časnikarjem, ki se udeleže vseslovanskega časnikarskega shoda in ki so svojo udeležbo tudi pravočasno prijavili, sporočamo, da dobe brezplačne vozne listke T. razreda na progi Ljubljana - Dunaj - Marcheg (avstrijsko - ogrska meja). V Marchegu se pridružijo • -♦•škim tovarišem in s*» peljejo nato preko Budimpešte v Bel grad in Sofijo. »Osrednja zveza slovanskih časnikarjev« bo najbrže izposlovala hrezplačno vožnjo tudi po ogrskih železnicah. Na srbskih in bolgarskih železnicah imajo časnikarji brezplačne vozne listke. Toliko v vednost in ravnanje! — Razstava na učiteljišču v Ljubljani. V nedeljo in v ponedeljek dne 19. junija priredi c. kr. učiteljišče v risalnici razstavo risarskih izdelkov svojih učencev in gojencev. Otvoritev v nedeljo ob 10. dopoldne s predavanjem o »Bistvu risarske metode in njenem razmerju z občno oedagogiko.« — Simon Gregorčičeva javna ljudska čitalnica in knjižnica se preseli s 1. avgustom v Wolfovo ulico št. 10, kjer je že najeto za ljudsko izobraževalne namene celo stanovanje v I. nadstropju. S tem zadobi ta prepotreben zavod lokal, kakršnega je ie eel eae boval. Wolfova uliea laki kar aaj-bolj centralno, dohod je aajpriprav-nejši, stanovanje pa je tako urejeno, da se v njem lahko aastaaits ter širita čitalnica in k^j^y^ Umrl je na Glineak it. 214 pri Ljubljani g. Fran Linder, aaduči-telj v pokoju. Pogreb bo v soboto ob 6. zvečer na pokopališče na Viču. Blagemu mošu bodi prijazen spomin! Priznanje. Rudarjema, Ivanu Pavšiču in Franu Kavčiču III. v Idriji, se je priznala za njuno zvesto 401etno službovanje častna svetinja. Domača iznajdba. Znano je, da se pri mlatilnicah, kakršne so zdaj v rabi, primerjajo pogostokrat nezgode. Roke in prsti pri mlatilnicah poslu jočega osebja so vedno v nevarnosti. Zdaj sta dva rojaka, gg. Zamuda in Vivoda v Celju izumila in si dala patentirati pripravo, ki onemogoči take nezgode. Izdelovanje teh priprav je prevzel znani ključavničarski mojster v Celju g. Rebek. Železniška nesreča. Včeraj ponoči ob pol 1. je brzovlak povozil kolodvorskega portirja, I. M i k 1 o ž i -n o, blizu mariborskega glavnega kolodvora. Mikložina je bil ves razmesarjen, odtrgana mu je bila tudi roka. Ker je imel vlak zamudo, se je Mikložina vračal iz službe po železniški progi proti Pobrežju, gotovo misleč, da vlaka še ne bo. Potres na Spodnjem Štajerskem. Iz Kozjega nam poroča prijatelj našega lista: Danes zjutraj ob 4. je bil tu precej moča u potres in sicer v smeri z juga. Postajenačelnik južne železnice v Trstu je postal sedanji prvi namestnik i>ost a je načelnika, gosp. Andrej 2, b o n a. Zagoneten slučaj. Dno lo. junija je pri vedel Anton Kazinann iz neke vasi pri Kopru v tržaško bolnišnico dva kmeta, in sicer Antona Santiča in Josipa Kocjančiča. Kmeta sta imela vsak po eno kroglo v nogi. — Razmann je pripovedoval, da ju je neki Josip Busaj obstrelil po nesreči. Zdravnikom se pa to ni zdelo verjetno ter so stvar naznanili državnemu pravdništvu. Izpraznjeno učiteljsko mesto s pravicami in dolžnostmi vadniškega učitelja je razpisano na državni ljudski in meščanski šoli v Trstu. — Prednost imajo prosilci z usposoblje-nostnim izpitom za meščanske šole I. skupina. Prošnje je vložiti do 5. julija na namestništvo v Trstu. Okrožno sodišče v Pulju. Dne 14. junija so se sešli v Pulju vsi župani iz južne Istre, da se posvetujejo o nadaljnih korakih, ki jih je treba storiti, da se doseže v Pulju okrožno sodišče. Sklenili so resolucijo, v kateri pozivljejo deželnega glavarja, da skliče takoj deželni zbor, ko bo vlada predložila tozadevni zakonski načrt deželnemu odboru. Veseli časi za mladino so že tukaj. Češenj je v obilici, rdeče jagode, a tudi borovnice in prve hruške so že dospele na trg. Tedaj je potreba le še polne žepe drobiža in imeli bodo malčki in prodajalci sadja — dober semenj. Oblastva zasledujejo 271etnega potnika, Evgena Gottlieba, ker v škodo tvrdke za ročna dela, Akacija Hrvata v Budimpešti, po raznih samostanih in župniščih v tostranski državni polovici goljufa. Gottlieb je rdečelas, židovskega pokoljenja ter govori ogrsko, laško, slabo nemško in več slovanskih jezikov. Torej, pozor pred Židom. V tihotapec. V soboto ponoči se je v neko prenočišče v Kolodvorski ulici čez vrtno ograjo in v sobo vtihotapil nek nočni element in ukradel mizarskemu pomočniku, Jožefu Kranjcu, nov suknjič, hlače in čevlje na zadrgo in črna očala z etuijem v skupni vrednosti 68 K 60 vin. Tat je pustil svoje cunje in »škarpe« v sobi, z boljšo obleko je pa izginil v temno noč. Neki laški delavec, ki tudi tam prenočuje, je nepoklicanega prenočevalea videl pod posteljo skritega, a »brihtna« glava ga je pustila nemotenega. Nevarnost za konje. Na Marijinem trgu se češče dogajajo slučaji, da konji, ki pridejo na tračnice, padajo in se poškodujejo na nogah, odnosno se jim tudi potrgajo podkve. Ker je ob tražnicah električne železnice, kakor tudi drugod, kjer ta železnica teče, nevarnost za konje, naj bodo tedaj vozniki v lastnem interesu previdni. Nepreviden kolesar. Sinoči je po hodni poti ob Dunajski cesti delavec Alojzij Sever proti mitnici tako naglo in neprevidno vozil, da je e kolesom zadel tam službujočega mit-niškega paznika, Ivana Markoviča, in njegovega štiriletnega sina, Jožefa, podrl na tla, ter oba znatno telesno poškodoval. Nesreča. Ko se je včeraj popoldne v Sodnijski ulici aa oknu I. nadstropja 81etna trgovčeva hčerka K. P. igrala, je izgubila ravnotežje ter padla aa dvorišče. Poškodovala se je r a ee je zaorati b rajal-prepeljati v Leoaiiče. Jbe gtaaajs Včeraj se je z kolodvora odpeljalo v Ameriko 25 Makedoncev in 3 Hrvatje. Izgubil je potnik, gosp. Jurij Kliaar, zavitek, v katerem je imel 14 ovratnikov in 6 parov manšet. NefflNlM ItafUtls Za velike Ciril-Metoaovo veselico dae 3. julija v Ljubljani se kaže hvalevredno tekmovanje med podružnicami, pa tudi med mnogobrojni m i prijateljicami družbe.Za sodelovanje se je prijavilo že toliko skupin, da je ves veselični prostor oddan šotorom. Veselični odsek torej prosi vse podružnice in prijatejiee, ki bi rade imele lastne šotore, naj mesto stroškov za šotore nabirajo v svojem okraju darove ter prinesejo se-bolj jubilejni dar družbi. Vse cenjene dame, ki imajo blago voljo za sodelovanje, se pri prihodu v Ljubljano pridele obstoječim šotorom, kamor same žele. Obleka poljubna, iz-prehodna. Narodne noše dobro došle! Vse prijateljice in vsi prijatelji dru-žbe pa so naprošeni, naj agitirajo v svojih okrajih za čim večjo udeležbo. Dne 3. julija je narodni praznik vseh Slovencev, skrbimo, da nastopimo v imponujočem številu! Prijateljice in prijatelji družbe sv. Cirila in Metoda, to je vse Slovenke in vsi idealno navdušeni Slovenci, delujte neumorno v svojem kraju, da bodo vse slovenske pokrajine častno zastopane pri jubilejni slavnosti dne 3. julija v Ljubljani. Posebno so naprošeni podružnični odbori, da skrbe za častno zastopstvo v svojem okoli šu. Morda se najdejo premožnejši rodoljubi, ki bi plačali voznino potrebnim, toda idealnim mladim ljudem, ki bodo vedeli še otrokom in vnukom pripovedovati o nenavadno krasnem slavlju. Poznamo koroškega rodoljuba, ki ni baš premožen, a na slične narodne veselice privede vselej celo vrsto mladine na svoje stroške, ker ve iz lastne skušnje, da ni lepše prilike za narodno probujo in za trajno rodoljubje, kakor so take narodne slavnosti. Jubilejne slavnosti družbe sv. Cirila in Metoda bodo po tem-le redu: Dne 1. in 2. julija priredi »Adri-ja« obrambni tečaj z važnimi referati o naših ogroženih krajih. V nedeljo, dne 3. julija, 1k> dopoludne slavnostna velika skupščina, popoln-dne pa velika ljudska veselica v Tivoliju (Švicarija). Veselica bo resnično nekaj nenavadnega. Vse planote s sosednimi gozdiči se spremene v pravo orijentalsko sejmišče z raznovrstnimi šotori. Točilo se bo vino iz vseh slovenskih pokrajin, stregle bodo naše mile sestrice Štajerke, Tr-žačanke, Goričanke, Gorenjke, a največ pozornosti bodo brez dvoma zbujale brhke Ziljanke v slikoviti narodni noši. Svirale bodo razne godbe, sploh bo razvedrila in bučnega življa na vseh koncih in krajih. Tržaški Slovenci s posebnim vlakom v Ljubljano. O priliki 25let-nice Ciril - Metodove družbe, dne 3. julija t. 1. prirede tržaški Slovenci poseben vlak na slavnost v Ljubljano. Kakor čujemo, vlada v Trstu za ta izlet veliko zanimanje in je že danes gotovo, da poleti v Ljubljano veliko število Tržačanov. Tržaške Slovenke bodo imele na slavnostnem prostoru poseben prostor,za katerega že sedaj pridno nabirajo. Društveno naznanilo. Ljubljanska sokolska župa priredi v nedeljo, dne 19. junija 1910 v Ljubljani na dirkališču pod Tivoli I. župni zlet po sledečem sporedu: I. Dopoldne ob 7. tekmovalna telovadba obrtnega in trgovskega naraščaja in izkušnje za popoldansko javno telovadbo. — Sprevod po mestu ob pol 12. II. Popoldne ob pol 5.: javna telovadba župnih društev. (Sokol v Domžalah, na Igu, Žensko telovadno društvo v Ljubljani, Sokol v Ljubljani, v Šiški, na Viču z odsekom v Notranjih goricah in Sokol na Vrhniki) po sledečem sporedu: 1. Proste vaje članstva (vsa župna društva). 2. Vaje Ženskega telovadnega društva: a) s kiji, b) na mizi. 3. Vaje s praporci župnega obrtnega in trgovskega naraščaja. 4. Proste vaje naraščaja Šišenskega Sokola. 5. Skupine obrtnega in trgovskega naraščaja Ljubljanskega Sokola. 6. Telovadba župnih društev na orodju. 7. Skupine Ljubljanskega Sokola na lestvah. 8. Hkratne vaje vediteljekega zbora Ljubljanskega Sokola v trojicah in šestoricah aa treh bradljah. 9. Zaključna skupina. III. Zvečer ob pol 8. je velika krcana veselica, ki jo priredi Ljubljanski Sokol. Godba (slavna Slovenska Filharmonija), kras in kresni govor, vaje s gorečimi kiji, marmornati klal, velikanski umetelni ogenj* i H iljak, vino, pivo, kava, jestvine, sleeeiee v Pod gonpa in goap«ličea-Vstopnina: 90 v, otroci plačajo po 20 v; sedež pri javni telovadbi posebej: I. vrsta 80 v, ostali sedeži po 40 v. Preplačila se hvaležno sprejemajo. Kresna veselica. Z jutrajšnjim dnem prične se s pripravami za kresno veselico na veseličnem prostoru — dirkališču. Z veseljem je konstatirati, da se je odzvalo vabilu vese-ličnega odseka lepo število bratov, ki so postavili radovoljno svoje moči na razpolago Sokolu, tako, da bo mogoče vsa dela zvršiti v lastni režiji. Montažo acetilenske razsvetljave, ?.si katero je potrebne kotle radovoljno posodil g. Josip Arko, izdelovalec acetilenskih naprav v Ribnici, je prevzela tukajšnja plinarna. Za šotore in vse potrebno je preskrbljeno. Edino skrb in težavo povzroča Sokolu le skrajno nagajivo in prečudno obnašanje Jupitra Pluviusa ter neredno funkcijoniranje nebeških deževnih zatvornic. ki kakor tvrdki Czeczoviezki, poplavijo in odplavijo ves dosedanji trud in stavljene nade. Še nobeno leto ni dež tolikanj naga-ial raznim prireditvam, kakor ravno letos. Vendar še ni popolnoma obu-oati in želeti je, da bi nedelja pozdravila I. župni zlet Ljubljanske sokolske župe v svoji najsi ja ine jši opremi. Telovadnemu društvu Sokolu v Ljubljani podaril je g. Hinko Sutt-ner. trgovec z zlatnino, srebrn ino in urami v Ljubljani, Mestni trg, znatni znesek 50 K, za kar mu društvo izreka svojo najprisrčnejšo zahvalo. Naj bi gospod darovalec našel mnogo posnemovalcev. Na zdar! Zveza slovenskih zadrug v Ljub-liani ima v četrtek, dne 23. junija v dvorani Mestnesra doma v Ljubljani svoj TTT. občni zbor. Ceškosl o venski klub. Ustanovni občni zbor Češkoslovenskoera kluba bo — kakor smo že poročali — v soboto 18. t. m. ob 6. nopoldm* v mal! dvorani Mestnega doma. Člani se snrejemajo neposredno pred občnim zborom. — S Čcškoslovenskim klubom bo izpolniena znatna vrzel v češkoslovenskih stikih, ki so bili sicer že doslej prav živahni in pripre ni, pa premalo organizirani. Kot član je dobrodošel vsak napredni Slovenec in Čeh. ki simpatizira s čcškoslovenskim zbliža njem in si tu želi resnega ter globokega dela. Ljudska predavanja »Zveze slov. izobraževalnih društev« v Ljubljani. Koncem pretečenega leta se je osnovala v Ljubljani »Zveza slov. izobraževalnih društev«, koje namen je osredotočiti vse ljudsko-izobrazeval-no delo na Kranjskem. Tekom prvega pol leta svojega delovanja je skušala Zveza ustvariti podlago za smot-reno in sestavno prirejanje ljudskih predavanj. Največja zapreka, da se pri nas ljudsko-izobraževalno delo ni moglo dosedaj tako razviti kot drugod, je bilo pomanjkanje predavateljev. Zveza je to zapreko odstranila s tem. da je pritegnila v svoj delokrog 23 predavateljev, ki so se z veliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo lotili začetnega dela na tem polju. — Tudi poslušalcev je bilo treba šele pridobiti in začeti vzgajati za ljudska predavanja. Velikokrat smatrajo ljudje predavanja le za priredbo, s katero naj se včasih zamaši za spremembo spored raznih veselic. Le polagoma prodira nazor, da morajo biti ljudska predavanja nadaljevanje šolske izobrazbe, nekaka narodna visoka šola. Zveza je skušala radi tega uveljaviti v posameznih krajih cele serije predavanj, drugod pripraviti zanje tla. Obrnila se je na najrazličnejše že obstoječe izobraževalne korporacije v raznih krajih in jih skušala pridobiti za predavanja. Mnogo krajev je odpadlo radi komodnosti in brezbrižnosti krajevnih faktorjev, na več krajev se ni moglo ozirati radi oddaljenosti in pomanjkanja gmotnih sredstev — predavatelji so morali skoraj povsod sami kriti predavateljske stroške — vzlic temu se je izvršilo v 18 različnih krajih 73 predavanj, ki so tamkaj kjer se je vršilo več predavanj, pritegnila nase stalno poslušalstvo in to ponajveč iz nižjih slojev, katerim so v prvi vrsti ta predavanja namenjena. Vseh poslušalcev je bilo nad 7000. Najbolje obiskovano je bilo predavanje s 300. najslabeje s 14 poslušalci. Največ predavanj je bilo v Škof ji Loki (17), Zabnici (11), Št. Vidu (10), Mostah (6), Šiški in Kranju po (5), ter Kamniku (4). Predavanja so se vršila brez časopisne reklame in le s pomočjo krajevne agitacije deloma pod firmo Zveze, deloma pod firmo lokalnih organizacij. Od 23 predavateljev je bilo 17 članov ljubljanskega izobraževalnega kluba, ki so imeli skupaj 63 predavanj. Poleg tega sta imela dva člana I. K. od 12. nov. do 1. maja tedenske kurze za nemščino os. računstvo, katerih se je udeleževalo od 34—40 ljubljanskih železničarjev. Snov predavanjem je bila iz naslednjih strok: zgodovina, drža-voznanstvo, narodno irospodarstvo, kazensko pravo, slov. literatura, fizika, geologija, astronomija, tehnika, zdravstvo, vsgojeelovje in obrambno delo. itti je daroval g. dr. Fran Novak, odvetnik v Ljubljani zneeeC 20 K. Hvala! Da bi dobil mnogo posnemovalcev! Narodna čitalnica v Dravljah priredi v nedeljo 19. t. m. pomladno vrtno veselico na vrtu Sojerjeve gostilne v Dravljah. Na sporedu je petje si. Žirovnikovega zbora, godba, srečolov in ples. Čisti dobiček se porabi za nakup novih knjig, da tako mladina pride cenim potom do lepega čtiva. Vstopnina je prosta. Prijatelji in podpiratelji narodnih društev udeležite se v obilnem številu te veselice. Koncert v Ribnici. Piše se namt Naše pevsko in glasbeno društvo priredilo je 5. junija svoj pomladanski koncert. Smelo trdim, da bi bii vspeh koncerta še bolj popolen, če bi bila večja harmonija med občinstvom in pevskim zborom. Pevovodja vedel bi marsikaj potožiti, pa tudi pevski zbor. Gosp. Grčar jo kot pevovodja že eden pot omahnil dobesedno: padel je že pod butaro tega bremena, a je zopet vstal in zdaj stoji trdnejše. Pevski materijal imamo razmeroma dober, nedostaja edino še občnega pojmovanja o glasbi, največ seveda s strani občinstva. Jenkova velepre-prosta koračnica je občinstvo kar fascinirala, medtem ko so Devove idealno lepo harmonizovane, v skladateljevem duhu tudi pevane narodne pesmi učinkovale na poslušalce — uspavalno. Dr. Schwabov valček: »Dobro jutro« vzadovoljiti je pač moral vse. Kot gost zapela je gdč. Hrastova iz Ljubljane Louis Denze: »Si me li ljubila t«, Evgen Hilda-chovo: »Pomlad je prišla« in na občno zahtevan je kot dodatek še Grie-govo večnolepo: »Jaz jubim te«. Kdo ni cul, razumel vsaj v prvi pesmi bolestnih vsklikov, jok očitajoč prevarane ljubezni, ki zveni iz zadnjih akordov: Ne, ti ne ljubiš me? Gdč. Hrastova ima obsežen, izšolaji. zvonek in svež glas; njen nastop je siguren in simpatičen. Bodi ji javna zahvala za nenavadni umetniški užitek. Zaključek koncerta tvorila je opereta enodejanka: »Presenečenje«. Gdč. Virkova je kot Zora igrala in pela izborno. Hvaležno vlogo imel je g. Peterlin F. S svojo igro, a še bolj s petjem presenetil nas je vse. Samo-obsebi je umljivo, da je prepeval tudi g. Grčar prav lepo. Bas in alt sta pripomogla, da je bil tudi običajni »tremo« na svojem mestu. Temeljem celega večera imenovati moramo naši dve neumorni interpretistinji, gdč. Vido Pickovo in gospo Hermi-no Ančikovo. Občinstvo je lahke uvidelo, da gojimo resno petje in da se ne strašimo ne truda in nikakorš-nih žrtev, da bi vzbudili resnično zanimanje za glasbo. č. Združene c. kr. meščanske garde v Novem mestu, Krškem in Kostanjevici prirede dne 19. junija v Kostanjevici skupno slavnost in veselico. Iz Begunj na Gorenjskem. Tu- kajšnje gasilno društvo je priredilo v teku tega leta že več gledaliških predstav s petjem in ljudstvo mu je zato prav hvaležno, da ima tako vsaj nekoliko zabave in razvedrila. Saj pa nastopajo igralci diletantje prav izborno in kažejo veliko spretnosti, kar se je videlo v veseloigrah »Dragocena ovratnica« in »Brat Sokol« pa tudi v »Pes in mačka« in tridejanki »V Ljubljano jo dajmo«, ki sta bili uprizorjeni preteklo nedeljo ter sta prav ugoden utis napravili na poslušalce. Koliko je bilo smeha! Gledalci so bili polni hvale. Tudi petje je prav ugajalo in kaže na dobro izvežbanost pevk in pevcev. Glasovi so bili čisti in prijetni. Le še večkrat kaj in vstrajno naprej. Vsa čast društvu in njega voditeljem. Tamburaško društvo »Strel« iz Borovelj priredi dne 2. julija zvečer na vrtu hotela Maver v Kranju koncert v prid boroveljskemu Sokolu. »Strel« in pevski zbor boroveljskega Sokola bosta dne 3. julija sodelovala pri veliki ljudski veselici povodom 25. letnice naše Družbe. I. zlet Primorske sokolske župe« V nedeljo se vrši I. zlet Primorske sokolske župe v Št. Petru pri Gorici. Ta sokolska slavnost obeta biti nekaj izvanrednega, kajti prihiteli bodo ta dan Sokoli iz vsega Primorja v Gorico in udeležbo so naznanila tudi nekatera izvenprimorska sokolska društva. Tako se n. pr. udeleži te slavnosti idrijska župa polnoštevil-no. Tržaški Sokoli prirede ta dan poseben vlak v Gorico. Kakor se po občem zanimanju sodi, bo prihitelo tega dne najmanj 6—700 Sokolov v kroju in na tisoče narodnega občinstva na kraj slavlja. Ta I. zlet Primorske sokolske župe bo pa tudi dokazal, kako rapidno se razvija in napreduje Sokolska ideja v prekrasnem našem Primorju. Prasneta. m. javna produkcija »Glasbene Matice«, Id se je vrnila včeraj popoldne ob &, je stala mestoma kar na koncertni višini. Predstavila se nam je elita »Matičinih« gojenk in gojencev. KUvirake točke ja proizvaja. lb desi gojencev šole gdfe. Freleenifco* ve. — Ode, Tekavčičeva je svirale Chopinov valček fino in precizno. 6. J. Đezeljak nam je podal prav lepo Jensenovo »V gostilni«. Gdč. V. La-pajnetova je pokazala v Chopinovem nokturnu in valčku priznanja vredno tehniko in fino prednasanje. V Sukovi težavni suiti je dokazala gdč. D. Bergmanova prav visoko stopnjo klavirske izobrazbe. Z Grie-govo »Erotiko« in »Svatbo na Trold-hangenu« nas je gdč. J. Jelačinova kar naravnost očarala. In slednjič v Lisztovi »Ogrski rapsodiji« smo občudovali dovršeno tehniko in brezhibno prednasanje. Kot virtuoz — ni pretirana ta beseda — se nam je predstavil v prvom stavku Mendelssohnovega violinskega koncerta v e-molu gosp. Iv. Trost iz šole gosp. Vedra ia. To že ni več učenec, to je samostojen umetnik, ki zna vdihniti re produ e i ranemu glasbenemu stavku svojo lastno dušo. Da je tudi lok v tehničnem ozi-ru v roki gosp. Trosta funkcioniral brez napake in da so bili toni vseskozi čisti — to se mi zdi odveč poudarjati. Gosp. Trost kaže, da ima -posobnosit in voljo, stopiti v vrste priznanih violinskih virtuozov. V solo vem petju smo slišali eno gospodično in dva gospoda. Gdč. P. Holetova je nastopila dvakrat: vpr-vič v ariji Margarete iz Gonnodove-ga >nFausta« in v Taubersovi pesmi Ptiček v gozdu«, (ilas gospodične IJoletove je sicer šil>ek. zato pa tembolj simpatičen, in že prav lepo izšolan. V ariji Mnrgarete ni prišel do popolne veljave; zato pa je _ -i dična tembolj briljirala v Taubersovi pesmi. Kar naravnost očarala nas je. V drugič je zapela gospodična *tiri pesmice domaČih ^klndate-Ijjev (Dev: Ptička, Sajovic: Kaj bi le gledal, Pavčič: Pasta rica, Krek: Tam zunaj je sneg), v katerih je iznova pokazala svoje velike pevske vrline. Gospodična je iz Hnbadove šole: istotako gosp. L. Kovač, ki je /.apel Prohazkovo Zvezde žarijou, (\«včičevo :>Pred durmi« in iz Prodane neveste« Jankovo arijo »Kdo naj verjame.« Gosp. Kovač ima vse predpogoje, da postane prav izlioren liričen tenorist. Njegov glas je mehak in gibčen, v višinah in nižinah dovolj močan in simpatičen. Izgovarjava je točna, vokalizacija brez napak. Ni dvoma, da čaka gosp. Kovača — če se morda namerava posvetiti pevski karijeri — prav lepa prihodnost. — Iz šole gosp. Gerbiča je nastopil gosp. K. Trošt v ariji iz Verdijeve opere »Ernani« in v Press-lovi »Ob Vezeri«. Gosp. Trošta smo -dišali že večkrat in konstatiramo z odkritim veseljem, da prav lepo na- 0 redu je. Njegov sonorni bariton je mogočen in čist v vseh legali. Verdijevo arijo je go>p. Trošt zapel z zanosom in je v njo položi! tudi mnn-go dramatične sile. Z ravno tako lepim uspehom je zapel Presslovo pečeni. Izgovarjava je vseskozi razločna in tudi vokalizaciji. ki je svoje čase bila jmmanjkljiva. nimamo več mnogo oporekati. S tem so letošnje produkcije • Glasbene Matice« končane. Pokazale so nam. da imamo dovolj vzrokov, biti Ti;* prvi naš glasne u j zavod po-nosni. tako kar se tiče učiteljstva. 1 akor tudi kar se tiče gojeucev. Naša Ghssbena Matica« naj 1k» prepričana, da bodo Slovenci nje zasluge \ edno vedeli visoko ceniti. V poročilu o II. produkciji sem nehote pozabil omeniti, da je g. R. ^tojc (flavta) iz šole g. Breznika. Iz te -Hjle je nastopil pri I. produkciji tudi g. Kollaritseh. V. M. Z. Slovanski lug. Stoletnica Stanka Vraza bo v soboto, dne 18. junija obhajala čitalnica v Pazinu s posebno svečanostjo. l>ijaški zbor poje > Naprej zastava Slavec in »Slovenec i Hrvat«, gospa pi. Doroghv pa poje solo »Ce na poljane rosa pade . . .« Slavnostni go-\ ur bo govoril prof. dr. IJešič. Kadi narodnih zastav. Kakor j< znano, je sarajevski župan Esad • ■ledi Kulovič odstopil. Njegove l»osle opravlja sedaj podžupan Hrvat dr. Nikola M a n d i č. Med podžupanom dr. Mandičem in bosansko vlado je nastal včeraj povodom otvoritve bosanskega deželnega zbora oster konflikt. Vlada je namreč ukazala ]x>džupanu dr. Mandiču, naj na mestnih poslopjih v proslavo otvoritve prvega bosanskega sabora razol>esi te-le zastave: avstrijsko, n madžarsko, cesarsko in bosansko. Dr. Mandič se temu škandaloznemu ukazu ni pokoril, marveč je dal na občinskih poslopjih razobesiti hrvatske, srbske, mohamedanske, bosanske in cesarske zastave. Ta podžupanova odredba je v V6i javnosti napravila najboljši vtisk in izzvala splošno odobravanje* vlada pa piha od jeze, da se je podžupan dr. Mandič drznil upreti se njenim poveljem. Govori pa, da namerava vlada nastopiti z vso strogostjo proti dr. Mandiču in ga eaeaeasUraii kei aeaaaaaaa. NaJ stori vlada karkoli, eno je gotovo, 4* nima sredstva, s katerim hi mogla preprečiti, da bi se tudi v Bosni mogočno ne razvila narodna ideja* — Nov šupaa v Varaždinu. Včeraj je imel v Varaždinu svojo prvo sejo novoizvoljeni mestni občinski svet. Edina točka dnevnega reda je bila volitev novega župana. Oddanih je bilo 27 glasovnic, med temi je bila ena prazna. Vseh 26 glasov je dobil poslanec dr. Pero Magdić, podpredsednik hrvatskega sabora. Galerija, ki je bila natlačena rodoljubnega občinstva, je pozdravila izvolitev dr. Magdiča z navdušenimi živio-klici in ploskanjem. Po končani seji se je ves občinski svet z novim županom na čelu dal fotografirati v spomin veselega dogodka, da je občinski svet po dolgih letih zopet prišel v narodne roke. Novo izvoljeni odbornik Ve-koslav Leitner je radi preobloženosti z drugim poslom odložil svoj mandat, a je zato položil v roke novega župana dr. Magdiča 1000 K kot prispevek za olepšanje mesta. Dr. Mag-diču. iskrenemu prijatelju Slovencev, dobremu prijatelju našega lista, za katerega je že zastavil tudi svoje pero, naše presrčne čestitke! Izpred sofltfii. Med inštalacijo župnika. Dne 1. maja t. 1. so inštalirali na Polenšaku na Štajerskem novega župnika Poplat nika. Ob takih prilikah je ze na-\ ada, da je ljudstvo bolj navdušeno. V takem navdušenju je prišlo v neki gostilni do pretepa, v katerem je Horvat zabodel Vilčnika z nožem. Vilčnik je izkrvavel in umrl. Pred mariborskim porotnim sodiščem je bil Horvat obsojen na tri leta težke ječe. ti'Jlttni morilec žene. Pred gra- ško poroto je stal 14. t. m. pleskar (>31ctni Emil la Croix de Vachine. Bil je sin majorja. Ko je bil 12 let star mu je umrla mati. Oče se je zopet oženil, sina pa prepustil usodi. Tako je postal iz ni«ga postopač, ki je radi raznih hudodelstev in pre-stopkov presedel do svojega 49 leta ol let ječe. Zadnjih 14 let pa se je popolnoma spremenil in se je kot mestni pleskar p no preživljal. L. 1903 ^ je oženil z neko 5 let starejšo žensko, ki je bila huda pijanka in je radi tejia prišlo med njima večkrat do prepira. V nekem takem prepiru jo je na letošnjo velikonočno nedeljo ubil. Obsojen je bil na deset let ječe. Razne stvari. * Cigarete iz čaja. V Londonu so prišle med imenitnejšim ženstvom v navado cigarete iz čaja. Znane londonske pisateljice in časnikariee po-kade vsak dan 20 do 30 takih cigaret- V salonih londonskih dam pridejo po obedu že splošno čajeve cigarete na mizo. Gledališke igralke in pisateljice prirejajo sestanke v t-vrho kajenja najmodernejših«. V Kensingtonu se u- n s: a nov i 1 . Klub kadilk čaja«. * Nemška justica. Pred višjim vojnim sodiščem v \Vurzburgu je bil te dni obsojen neki topničar na dve leti ječe. Človek bi mislil, da se je mož kdove kako pregrešil, ampak -tvar je čisto malenkostna. Topničar ,ie bil malo pijan, pa se je spri v nekim podčastnikom. Seveda bi bilo to po vojaških postavah že pre« išnje hudodelstvo«, ako bi bil namro« topničar vedel, da ima opravka s podčastnikom. Tega pa ni mogel .deti, ker je bil podčastnik oblečen -\ civilno obleko, topničar pa je bil »ijan. Sodišče pa je podprlo svojo drako-nično razsodbo s tem-le razlogom: Vsak častnik, vsak podčastnik, četudi je civilno oblečen, se natančno razločuje od civilne pakaže po — strumnem držanju. Med tisoči civilno oblečenih ljudi mora vojak takoj spoznati svojega predstojnika, če tudi je — pijan. To so argumenti, ki tudi — drže. Telefonska in brzojavna poročila. Poslanska zbornica. Dunaj, 13. junija. Poslanska zbornica je danes nadaljevala proračunsko debato. Prvi je govoril slovenski klerikalni poslanec dr. Korošec. Obžalujoč v svojem govoru včeraj poskuse ni atentat na bosanskega deželnega šefa, generala infanterije barona Varešanina, je izrekel nado, da bo kmalu prišel čas, ko bodo vsi Jugoslovani avstro - ogrske monarhije v skupni postavodajalni korporaciji odločevali o svoji usodi. Nato je govoril o italijanski pravni fakulteti ter naglasa], da se glede tega vprašanja popolnoma strinja z izvajanji poslanca dr. Rvhara. Poslanec Dn jest renski j je razpravljal vprašanje o ljudskem štetju, ter zahteval* naj se ljudsko štetje letos vrši po narodnosti, ne pa po občeval nem jeziku. Med govorom poslanca Czajkow-skega je prišlo do konflikta med Poljaki in Malorusi. Majoru* dr. Budi- povzročilo nepopisno ogorčenje. — Predsednik je Bndinovskega poklical k redu. Sedaj govori češki narodno - socialni poslanec Fresl. Govoril ho tri ure. — Prihodnja seja bo jutri. Nemci ia italijanska prave« fakulteta. Dunaj, 16. junija. Danes dopoldne je imela nemška parlamentarna zveza »Deutschnationaler Verband« sejo, na kateri se vrši debata o laškem vseučiliškem vprašanju. Razpravo so prekinili in jo bodo nadaljevali popoldne ob 4. Razkol med Nemci. Radikalci izstopijo iz skupne parlamentarne zveze. Dunaj, 16. junija. V poslanski zbornici se govori, da izstopijo radikalci iz skupnega nemškonacional-nega kluba in da bodo vobče glasovali proti ustanovitvi italijanske pravne fakultete. Iz kluba baje prav gotovo izstopita dr. Hoffmaun-Wel-lenhof in \Vastian. Dunaj, 16. junija. »N. \Viener Tagblatt« javlja, da je imel cesar Viljem nevarni tvor na nogi ?e ob asu pogreba kralja Edvarda v Lon-lonu, a da je njegova okolica to prikrivala javnosti. Za uvoz mesa Iz inozemstva. Dunaj, 16. junija. Danes je bila ori ministrih Poppu in \Veiskirch-nerju deputacija mest Lvov in Krakov in jih prosila, da bi dovolila vlada prodajo romunskega govejega mesa na stajališčih po velikih mestih. Minister dr. \Veisskirehner se je izrazil, da bo preje ali sle je itak treba otvoriti meje za uvoz mesa. Požar papirnice na Reki. Reka, 16. junija. Snoči ob 8. je izbruhuil požar v skladišču papirnice tvrdke Smith & Mevnier. Ogenj se je tako hitro širil, da je skladišče Inlo v najkrajšem času uničeno do tal. Vkljub temu, da so številni i'gnjegasci požrtvovalno vršili svoj posel, vendar niso mogli zabraniti, da bi se požar ne razširil še na sosedno skladišče. V kratkem je bilo v plamenu tudi to. Papirnica stoji v bližini Orehoviee, kamor je z Reke valovala vso noč nepregledna množica. Tisoč in tisoč ljudi je prihitelo opazovat grandiozni požar v Oreho-vico, ali pa so stali na Lujzini cesti, odkoder je bil krasen razgled na pogorišče. Takoj, ko je izbruhnil ogenj, prihiteli na lice nesreče susaški, pristaniški in drugi gasilci. Vkljub napornemu delu skladišč niso mogli rešiti, pač pa se jim je posrečilo, požar omejiti. Skladišči sta goreli še zjutraj, a požar še sedaj ni popolnoma pogašen. Pogorišče straži jo gasilci in vojaki. Škode je nad 200.000 kron, ki pa je skoro vsa pokrita z zavarovalnino. Seja hrvatsko - srbske koalicije. Zagreb, 16. junija. Izvrševalni odbor hrvatsko - srbske koalicije je imel včeraj pozno v noč sejo, katere sta se udeležila tudi podban Chav-vrak in oddelni predstojnik, dr. Am-ruš. Koalicija je razpravljala o stališču in taktiki hrvatske delegacije v peštanskem parlamentu. Definitiv-nega se ni sklenilo ničesar, marveč so se definitivni sklepi odložili do prihodnje plenarne seje, ki bo v nedeljo. K atentatu na barona Varešanina. Sarajevo, 16. junija. Atentator na barona Varešanina je baje imel sokrivca, ki pa je utekel. Njegovo ime ni znano. Zdi se, da bi se atentat imel izvršiti že ob času bivanja vladarjevega v Bosni, a so ga preprečile stroge varnostne odredbe. Atentator je baje lani bival na Dunaju, kjer je v krogu svojih tovarišev veljal za velikega fantasta. Nemški cesar obolel. Berolin, 16. junija. Cesar Viljem je zopet obolel in je vsled tega moral opustiti svoje potovanje v Hamburg in Hanover. Na kolenu desne noge se mu je baje napravil nevaren tvor. Izdajatelj ia odgovorni urednik: _Rasto Pnstoslessšek._ Žitne cone v Budimpešti. Dne 15. junija 1910. Tirala Pšenica za oktober 1910. . za 50 kg 9-49 Rž za oktober 1910 . . . za 50 kg 697 Koruza za juli 1910 ... za 50 kg 533 Oves za oktober 1910 . . za 50 kg 7 14 Efektiv. 5 vin. višje. In s numoi na znanstveni podlagi je zares najboljša metoda za jačenje lasišča ia čvrstenje las Cena steklenice K 250. usnnjt a nt mesecev. Umrli so v Ljubljani: Dne 13. junija: Fran Ambrožič, delavec, 63 let, Radeckega cesta 11. — Silva Jesih, delavkina hči, 7 mesecev, Streliška ulica 15. Dne 14. junija: Versika Logar, dalavčeva hči, 9 dni, Opekarska cesta 14. V deželni b o 1 n ic i: Dne 12. junija: Amalija Pipan, delavčeva žena, 35 let. Dne 13. junija: Marija Stražišar, užitka-rica 43 let. Meteorologlčno poradio. Vitina cad Borjem 306-2. irednii zračni tl*k7M-« mm j junij. Cas opazovanja SUnje barometra v mm Tempera- j tura v C" Vetrovi Nebo 15. 2. pop. 7336 22 2 si. jvzhod del. jasno m 9. zv. 7355 179 si. szahod dež 16. 7 zj 736 0 15 « brezvetr. oblačno Srednja včerajšnja temperatura 18 5", norm. 17 8 . Padavina v 24 urah 37 mm. Solidnega 2089 zidarskega polirla takol sprejme Robert SnMovAy, stavbenik v Ljubljani. Sprejme se am-<— 2100 učenec iz boljše rodbine v trgovini špecerij skega blaga L Perdan v Ljubljani. --•"NaaaBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaanmn^~ Velikanski še popolnoma nov, se avtomatično sproži, ako vržemo v odprtino 10 vinarjev, z mnogimi ploščami, nabavilni stroški 400 K, se zaradi odpotovanja prOtfa ia VSakO Cono. Vprašanja pod hM«T kUTZe Zeit" Ljubljana, poste restante. 2104 cr o&lckc, plahčč, |xotitnc tyui\c in £rixic<&, čevtje, (tlacc in vx dzuyc po-modna turovi na Ljubljana, Mm m wm »nuj a lizu ran pna Natančno se poizve pri Fr. Igliču, Ljubljana, Mestni trg 11. 2099 C* s 1 ali 2 sobama ia pritiklinami se odda takoj ali za avgust v Rožni dolini 239, pošta Yit Proda so iz proste roko 210:^ hiša s trgovino z mešanim blagom, gostilno, tobakarno in zganjamo. Hiša je v dobrem stanju, leži ob državni cesti in je dobro obiskovana. Le pet minut je oddaljena od železniške postaje na Tolminskem. Cena po dogovoru. — Ponudbe na H. Skodnika, Vin Bianca 362, Gorica. lahko zaslužijo osebe vsakršnega stanu, z razpečavanjem novega predmeta, ki je potreben za vsako hišo. — Pošljite svoj na slovna: Josipa Batiča, I dri j 9 ito*. 262. 2103 Oddasta se 2101 dua lokala pripravna za manufakturno trgovino na najboljšem prostoru, kjer je največji promet. Natančnejša pojasnila se dobe iz prijaznosti v trgovini Pred Škofijo 3. Zanesljivega zmožnega povsem slovenščine, nemščine) in eventualno drugih jezikov, spieine wKanrii» tiskarna"» UbUkuu. Ponudbe do 25. junija 11. .*. na upravo tiskarne. .*. Pod ugodnimi pogoji se proda l z velikim krogom odjemalcev, z obširnimi kletmi, prostora za 2500 hektolitrov, dalje hlev, voda v hiši, nekaj zemljišča, travnik in pa velika množina 2092 praznih sodov. Več pove tati. trgovina z vinu v Zagorju ob Savi. Krojač za aalonako delo, samo spretna moč najine vrste, se za stalno sprejme v odlično obrt v Spljetu. Začetna plača 36 K na teden. Ponudbe če mogoče v nemškem jeziku. s prepisi na 2093 Karta Lednoger. Spljut, Dalmacija. t Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prcžalostno vest, da je na$ iskreno ljubljeni soprog, skrben in požrtvovalen oče, stari oče, brat, gospod 2107 Fran I^under ■odanu v pokola danes 16. junija ob */i 8. zjutraj po kratki bolezni, previden, s sv. sakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega rajnika se vrli v soboto, 18. junija ob 6. uri zvečer iz hiše žalosti na GMncah št 214. Maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi na Viču. ialuieai eataH.