Št. 45.
V Gorici, v sredo dne 7. junija 1905.
Izhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto ob H. uri predpoldne tar stane •/. izrednimi prilogami ter s »Kažipotom« f>b novem lotu vred po poŠti pro-jcmana ali v Gorici na dom poSiljana:.
vse leto....... 13 K 20 h, ali gld. 6'00
pol leta........6 » 00  »   »    »   3-3«
Četrt'lota .......   S  » 40   »   »     >    1-70
Posamično številke stanejo 10 vin. KaroSnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici 5ti'v. 7. v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. GabrSCefc .,sak dan od S. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah ,,a o-i 8. do 12. ure. Na naročila brez doposlanc naročnine se ne oziramo.
Onlasf in poslanice se  računijo  po  petit-vrstah f &• tipkano  1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr.,  3-krat 6 kr. vsak*""' vrsti,. Večkrat po dogodbi, — Večje črke po 'prostora,
—  Fteklnmo in spisi v uredniškem dela 15 kr. vrsta
—  Za obliko in vsebino oglasov  odklanjamo vsako od« (j')v<iraost
»Vse za omiko, svobodo in napredek U   Df. K Lavrič.
Tečaj XXXV.
Uredništvo
sp nahaja v Gosposki ulici §t 7 v Gorici v L nadstr. Z ured.i&om je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludno ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 0. do 12. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7. v I. nadstr. na levo v . tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.-Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere no spadajo v delokrog uredništva, naj so pošiljajo lo upravniStvu.
»PRIMOREC«
izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 li ali gld. 1-60.
»Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v to-bakarni Sclnvarz v Šolski ulici in Jelievaitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenči f. na trgu della Casorma.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Telefon it. 83.
»Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
% Nemško izlivanje na slovenskih tleh j-   in njega posledice za - Slovence.
I            Nemcem dovoljuje vlada  vse, kar
jf hočejo, če hočejo napraviti na tistih r, slovenskih tleh kako demonstracijsko | slavnost, jim tudi dovoli, ker jim pač t dovoljuje vso. Vlada je dovolila na [ Kranjskem v Domžalah, v Cisto sloven-ski vasi, da je praznovalo dne 1. t m. j nemško nacijonalno pevsko društvo j »Andreas Hofer« razvitje društvene aa-j stave. Sicer se ni godilo to popolnoma \ javno, marveč na vrtu Antona Klein-! lGrcherja. Na kolodvor pa so hodili po '» goste s frankiurtarskimi znamenji. Se-| veda je ljudstvo radovedno gledalo to i početje; nemalo razočarano pa je bilo, j ko so videli pri nekaterih došlecih sa-i mokrese, katere so ti kazali prav osten-I tativno. Nemci so imeli torej že naprej \ namen izzvati kako demonstracijo. Ker i se ¦;« ljudstvo držalo mirno, ni bilo to po volji Nemcem. Popoldne okoli 5, uro j so začeli peti »Die Wacht am Rhein«. j To je umevno razgrelo množico, ki je i začela peti slovanske pesmi. Kamniška 1 godba je prikorakala z množico pred vrt, s slovensko trobojnico na čelu. Tu pa se je oglasil hitro vladni komisar Lazzarini ter ukazal godbi, da se odstrani, kakor tudi zastava, namreč slovenska zastava — nemške izzivalne frankfurtarice pa so smele še dalje vihrati. Ljudstvo je zahtevalo odstranitev teh zastav, župan Janežič je igral pri tem žalostno ulogo, ker je stal na strani vladnega komisarja. Lazzarini je .ukazal orožnikom, razgnati ljudstvo, in sicer da morajo postopati »mit aller Strenge«. Nemci so razumeli to po-tuho, dano jim od vladnega komisarja, ter začeli metati kamenje izza ograje med ljudstvo, grozili so s samokresi. Ker pa je bilo ljudstva vedno več, je poslal komisar po orožnike v Ljubljano. Ko so li prišli, se je začelo Še večje preganjanje Slovencev. Orožniki so z orožjem
}¦
ranili več ljudij; suvali so okoli z bajoneti, kamor je bilo. Povabljeni Nemci so so hoteli odpeljati ob 9. zvečer. V varstvu orožnikov so šli na kolodvor. Kazali so samokrese in psovali, pogum so dobili šele, ko so prišli v vagone. Tu so začeli metati kamenje na Slovence. To je ljudstvo še bolj razdražilo in hotelo je udreti na peron. Komisar je ukazal streljati. Trikrat so ustrelili orožniki. Dva nedolžna človeka sta bila obstreljena, potem pa so se zagnali orožniki med množico, Neki orožnik je sunil nekoga, ko se mu je hotel izogniti, v stegno s tako silo, da mu je stegno probodel in je bajonet na drugi strani ven pogledal. Ta mož se piše Josip Sedej ter je črkostavoc. Ko je šepai proti kolodvoru, ga je še s kopitom udaril, da je revež padel na tla ter si zlomil prebodeno nogo. Toga ranjenca so odvedli v Ljubljano najprvo v zapor, potem šele v bolnišnico. Kakor so odšli izzivači, je bilo ljudstvo seveda mirno.
To je žalostna zgodovina dejstva, ki se je izvršilo na slovenskih tleh. Ko je došel v soboto »Slov. Nar.« v Gorico ter so ljudje to čitali, so so zgražali in dajali duška svojemu ogorčenju v krepkih besedah. Slovenci smo »pa-rias* med avstrijskimi narodi, teptani in suvani in strelja se na nas, kakor na manj vreden narod, na hlapčevski narod, ki naj lepo molči in dela roboto drugim. Streljalo se je na Slovence v Domžalah na ukaz vlade, dasi za to ni bilo nikakega povoda. To je nekaj strašnega, nekaj takega, kar mora vzburiti kri v najpohlevnejšem Slovencu. — V Domžalah je par privandranih tirolskih Nemcev, ki se predrznejo prirediti izzivanje z razvitjem zastave svojega pevskega društva. Vlada to brez obotavljanja dovoli, vojaška godba, katere ni dobiti za nedolžne slovenske slav-nosti, pride v Domžale, okrajni glavar se udeleži provokatorične slavnosti, na kato»: se poje »Die Wacht am Rhein«,
vladni komisar pa ukaže streljati. Lepa idila !
Ustanovitev slovenske Sokolske zveze je vlada prepovedala, na Dunaju se je imel vršiti te dni sokolski shod dunajskih sokolskih društev, vlada ga je prepovedala — istočasno pa dovoljuje sredi Slovencev nemško provoka-torično slavnost! Tu se pač jasno vidi dvojno mero, s katero se vlada v tej srečni Avstriji! — Pričakuje se pač, da slovenski poslanci nastopijo v tej stvari energično v poslanski zbornici ter na drugih merodajnih mestih, kajti za to edino menda vendar nismo v tej Avstriji, da nas bodo streljali v miru, v vojski pa rabili za »Kanonenfutter«!
Za bisago.
V Trstu, začetkom junija 1005.
Trst jo veliko, važno trgovinsko mesto. Tukaj se bije ljut boj za napredek in obstanek med Slovenci in Italijani. In še Nemci hočejo širiti ob Adriji svoja krila! Prav bi bilo, Čo bi jim mogli reči, da vsi njihovi načrti sfrlijo nazaj v Berolin. Vsekakor pa hočemo postaviti vse svoje moči v bran proti njim.
Slovenci v Trstu napredujemo. Da, napredujemo, ne samo v besedi, ampak tudi v dejanju, in naša djanja niso tajna, ampak javna. Zakaj ? Edini smo: eden za vse, vsi za jednega! To je naše geslo. Marsikaj nam bo lehko storiti, aki držimo združene moči!
Ali tukaj pri nas še je začel širiti neki smrad, neki farški smrad, da bi razgnal združeni cvet tržaških Slovencev. Prav po farško napenjajo zadnje strune in hočejo vstvariti stranko na neki novi farški podlagi. Tako se zaganjajo kakor valovi razburkanega morja z geslom : »Mi delujemo odločno za narod, ali odločno na katoliški podlagi.« Gospoda, kaj je katoliška podlaga % Za nemir ali za  mir ?  — Kako
je rekel Kristus? Mir vam dam, svoj mir vam zapustim — ti ljudje pa se-jejo le nemir in prepir, zdražbo, seveda vse na »katoliški podlagit! Tudi tukaj v Trstu vemo, da podlaga tej katoliški podlagi ima biti — bisaga. — Pravijo, da hočejo tržaškim Slovencem le dobro — ali usiljujejo razpor ter prodajajo svojo razkolno pamet po cu> njastem »Novem listu«. Samo za bisago, povsodi gleda iz vsega njihovega stremljenja le bisaga! Pred kratkim je prinesel ta listič članek: Tržaški Slovenci, odprite oči!« Ali jaz bi rekel, da tržaški Slovenci imajo dobro odprte oči ter vedo, kako se je držati nasproti luu.pariji. — Tako je, da v Trstu ni nič dobra podlaga za posvečeno salo in trebuh; je vsaki dan manj. In za tisto ta gospoda, ker vidi, da je blizu konca, prosi tržaške Slovence ter jih kliče na pomoč. Slovenski proletarijat, na katoliško podlago! Ali na tej podlagi bi iz* krvavel proletarijat. Slovenski proletarijat pa ima odprte oči, ni potreba, da bi mu jih odpirali taki ljudje, ka-koršni so oni, ki kličejo na razkol. Toda vse je zaman, ali Če gre tako naprej, utegne priti do vrhunca, da ne bodo pomagale več nobene kapljice in nobene molitvice. Potem pa bodo vpraševali, kdo je kriv ? Kdo ? Posvečene osebe, ki so postavljene za namestnike Kristusa, ali namesto da bi razlagali božjo besedo, jo teptajo z nogami ob tla. In zraven tega kričijo, da vera peša. Kdo pa je to zakrivil? Le posve-čenci in nihče drugi. Oni bodo dajali odgovor.
Kakor že rečeno, ker vidijo, da namesto da bi se nikdar sita mošnja polnila, se prazni, za to napenjajo vse strune ter kličejo na pomoč: Pomagajte nam, če ne smo izgubljeni. Za to jim je — narodnost pa jim je deveta briga! Samo da je mošnja polna, pa je vse dobro. V tako svrho hočejo napraviti tukaj nekako »katoliško« stranko; hoteli bi,   da bi stalo na  tukajšnjem
Grof Monte Cristo.
Ilapisal fllexandre Dumas.
(Dalje.)
Kaj naj storim? Lačen in zmrzujoč, brez vsa-Jif.ira oro/ja — kajti celo rešilni nož sem-vrgel *v morje, da •si'i:i l.i/jo plaval - postanem plen prvega kmeta, ki bode hotel zaMu/iu dvajset frankov, ter me izroči oblasti. Manjka mi moči, ¦i«zi:ni;i iti odločnosti. O moj Bog, moj Bog! Presodi sam, če ,m-*em u-pol žr dovolj, in stori za me to, česar ne morem storiti sam'."
^ hipu, ko se je polaščala Dantesa neke vrste blaznost,
rajoča. iz telesne in duševne utrujenosti, ter je govoril mladi
gorečo molitev,  oziraje  se plaho proti gradu Ifu, vidi,
e prikaže pri otoku Pomegue latinsko jadro,  odbijajoče
od obzorju, nalik galebu, ki leti nizko nad vodno površino;
mahi spozna, da je to indija, in z očesom pomorščaka se-pre-
r^a, da je ta ladya genueška tartana, ki zapušča marseillesko
,r»siani§če ter odhaja na visoko morje, režoč s svojim ostrim
sinjim delom srebrne valove;
( »fV vsklikne Dantes,   „v pol ure lahko  priplavam  do
• loda ali me ne spoznajo, da sem jetnik, in odplu; '"o z
lon&J nazaj v Marseille, da me izročijo oblasti? Kaj  naj  sto-
"»• Kaj naj jim rečem ? Kakšno bajko naj si izmislim, da jih
> evara"i ? Ti ljudje so vsi tihotapci, na pol  morski roparji.
1 pretvezo, da se pečajo z obrežno trgovino, ropajo. Ti me.
Je prodajo, kakor bi storili dobro delo,  od katerega  bi ne
neIi nobene koristi.
LJnož to
fckako
,, Čakajmo !                                                                      I
„Toda čakati je nemogoče! Lakote umiram, in v nekoliko j urah me zapustijo vse moči, Li jih še imam. Sicer pa se bliža tudi ura jetničarjevega obiska. — Morebiti ne spoznajo ničesar, ker še ni vzbudil njihove pozornosti strel iz topa. Izdam se za mornarja ladije, ki se je razbila to noč. Ta bajka je verjetna, in nikogar ne bode, ki bi me mogel dolžiti laži, kajti prave mornarje te ladije je pač požrlo morje. Torej naprej 1"
In s te besedami se obrne Dantes proti mestu, kjer je videl malo ladijo, ter vstrepeta. Na skalnatem robu je ležala čepica jednega izmed ponesrečenih mornarjev, in v njeni bližini je plavalo na morski gladini nekaj ostankov uničene ladije, ki jih je zaganjalo morje proti otokn.
Dantecsov sklep je bil gotov. Vnovič skoči v morje, splava po čepico, 4 jo dene na glavo, vzanie jednega izmed tramov, plavajočih na vodi, ter odjplava v smeri, ki je križala smer ladije.
,,Zdaj sem rešen," pomisli.
In to prepričanje mu vrne vse njegove moči.
Kmalu zagleda tavtano, ki se mu je nekaj Časa skrila, vnovič med gradom Ifom in Planierskim stolpom. Za trenotek se Dantes zboji, da bi ne odšla ladija, mesto da pluje ob obaHV na široko morje, kar bi storila, če je namenjena na Sardinijo ali Korziko. Toda kmalu spozna plavač pO gibanju ladije, da hoče, kakor vse ladije, ki so namenjene v Italijo, pluti med otokoma Jaros in Calaseraigne.
Med tem se približuje Dantes ladiji vedno bolj in bolj. Ladija.se mu približa enkrat že za četrt milje. Dantes se dvigne, zavihti svojo čepico, a nihčo na ladiji ga ne opazi, kajti Lsti hip se ladija okrene proti obali, Dantes hoče klicati, a spozna kmalu, da je razdalja prevelika, da bi mogli na ladiji slišati njegov glas, tem bolj, ker bi ga vdušilo šumenje morja.
Zdaj spozna Dantes, kako prav je napravil, da je vzel seboj za oporo tram razbite ladije. Utrujen kakor je bil, bi bil težko priplaval do tartane ali če bi bila odplula ta mimo njega, ne da bi ga opazila, do obali.
Dasi je vedel, kod ima iti pot ladije, vendar zasleduje s tesnim srcem vsako njeno kretnjo, dokler se ne obrne in krene proti njemu.
Dantes napne vse svoje moči; toda ko pride že čisto blizu ladije, se ta zopet okrene.
Takoj se dvigne Dantes z nadčloveškim naporom skoro stoje nad vodo, mabaje s svojo čepico in zakriči z onim žalostnim glasom, s katerim kličejo na pomoč mornarji, kadar so v nevarnosti, in ki je jednak tožbi morskega duha.
To pot ga zapazijo. Tartana prične plavati počasneje ter se obrne proti njemu; zajedno zapazi Dantes, da spuščajo v morje rešilni čoln z dvema mornarjema.
Hiti* pluje čoln proti njemu. Dantes spusti tram, misleč, da ga ne oodo več potreboval, ter plava krepko naproti svojim rešiteljem.
Vendar spozna kinalu, koliko bi mu mogel pomagati tram, ki ga je prekmalu sunil od sebe in je bil zdaj že kakih sto korakov za njim, kajti njegove moči so bile izčrpane popolnoma. Roke in noge mu otrpnejo, prsi mu prično hropsti.
Edmond silno zakriči, brodarja pospešita svoje veslanje, in jedeh izmed njih mu zakliče v italijanskem jeziku:
„Pogum!a
Ta klic mu pride na uho baš v hipu, ko ni imel več močir da bi premagal val, ki se razlije čez njegovo, glavo in ga pokrije s uenami.
Zopet se prikaže na površini z negotovimi kretnjami človeka, ki ima vtoniti, zakriči tretjič in začuti, kako se potaplja, kakor da ima na nogah krogljo, ki ga ima potegniti na dno morja.
>N^«ineliidcwau« zapisano »Katoliški Dgmi^r želyp,jia bi se Sli klanjat SkofiTl — Upamo,pa. da iz tega ne bo niS, ker tržaški Slovenci že vemo, kaj nam je storiti. Svetovali bi Se končno tisti gospodi, naj pogleda malce bližje okrog sebe; tam bodo videli,cele kupe gnoja. In tistega naj skidajo, m9sto da zalezujejo druge ljudi s hinavščino in lažmi.
Plemenita*! v matrikah Vojvodine Kranjske.
(Dalje)
Avtor opozarja Se na nekatere priimke, ki zvenijo več ali manj nemSko, ki pa so le slovenskega izvira.
, Tako n. pr.: Kuschland - KuSlan; Wanizher — Vaničar (pač ni dvoma o slovenskem izviru!); Utschan — Vol-čjan; Wolwiz — Volovec - Volvič; Zotsohker — Žičkar; Wagathay — Bogataj ; Laschan, Luschin, Luschan; Ben-zoni — BenCaii; FJacbenfeld — Vlah; JenkoLsfeld — Jenko; Shussl — Kisel; Coronini — Koren; Lachenheimb — Lah; Marenzi - Marenfiič; Wolken-sperg — Oblak; Pettenegg Petek (?); Wutz -- Ujc; Raigersfeld — Rakove^ Terzi — Terčič; Zhuber — Cu-bar; \Vallensperg — ValiČ; Buchbaum — Bukovec; Saitzenberg — Zajec; Wazenberg — Vajec; Nagelheim — Na-glost; Oaprivi — Kopriva; WicUten-stein - Vihtelič.
Kdor pozna pretvarjanje slovenskih priimkov po nemški in laški šegi, se pač ne more čuditi gori izraženemu mnenju; priobčimo pa Se druge priimke, o katerih tudi sodi zgodovinar, da so izšli iz slovenskih.
Naj navedemo danes le Se nekaj navadnejših priimkov, kakor n. pr.: Kremenik, Bežeč (Beshezh) Cadež; pl. Weinizer — Viničar; pl. Gladič, pl. Lastovic, pl. Hranilovič, Kamnika r, Go-rjup, Grošelj, Martinec, Jugovic, (Jugo-veo — Jugovič), Rožanec, Pakiž, Radič, Mihelic, Pezdirec, Posavec, Zorn, Gr-mek, Juric, Kopejnik, Javornik, Jerin itd. (Pride še.)
DOPISI.
iZ Olite dOlhie. — (Dober n a s v e t.) Veliko se čita po .raznih časopisih o duhovnikih, hi ti se branijo na vse načine — živijo pa lepo naprej svoje življenje. Kričati: Vera pega! ne pomaga nič. Tudi ne klicati hudiča na pomoč proti »liberalcem". Jaz vem za neko aftigo sredstvo, po katerem naj se ravnajo, pa ne ho vera pešala, in ugled bodo uživali ter ne bo treba, hraniti se po listih z lažjo! — Naj lepo živijo tako, kakor se spodobi. Naj veko, da so ljudje, kakor mi drugi. — Pred
vsem pa naj kažejo po krčmah, da je treba piti .le toliko, da se žeja pogasi. Dobre izglede naj dajejo. Kadar pa so nv rož^ah", naj ostanejo lepo doma pri kuharicah ter naj ne hodijo v,cerkev, drugače vsem vernim dušicam zaupanje vzamejo. Te zlate nauke naj si vstkdo ohrani, pa bo veliko boljši.
Nekdo.
Iz BrnlGit, 3. jun. — Dan vnebohoda je pri nas navaditi cerkveni praznik. Pa čeprav je mastna duhovniška služba, smo že dlje časa brez svojega duhovnika. Nadomestuje pa ga nam štanjelski karat Štrancar, ki včasih v svojih pridigah strese malo svojega katoliškega žolča na nas liberalce. Pa da se ne bo hudoval, mu prepuščamo radi to veselje.
Kakor napovedano, je priredilo pevsko in bralno društvo „Kraški Vrh" iz Avberja izlet k nam. Sedež je imelo v gostilni pri Žvoklju, kjer se je občinstva kar trlo krog njih, zlasti ker so ugajale vsem njih lepo ubrane in milo doneče pesmi mešanega zbora. Lepo smo se zabavali pozno v noč z vso za-dovoljnostjo, in konečno smo se razšli želefc si: na svidanje v Branici! - - B r a n i č a r.
Iz VrtOJik ~~ Priporočal bi odboru novoustanovljenega (Še ne potrjenega) „pevskega in bralnega društva" v Vrtojbi, da bi blagovolil zaprositi tiste člane „pevskega društva", ki so bili iz Čitalnice izključeni, in ki hodijo sedaj z izzivalnim namenom po občini, pevaje italijanske pesmi, naj bi že enkrat nehali delati sramoto sami sebi in občini. Ako je bil namen ustanoviteljev tega novega društva koristiti dobri stvari z novim društvom, upam, da se odbor potrudi, da prepreči nadaljevanje takega rjovenja. Ako je pa med tistimi izzivalci tudi kak odbornik (ni mi namreč znano, kdo so odborniki, ker oni, o katerih se je slišalo govoriti, da so voljeni v odbor, nočejo tega priznati) bi prosil pa slavno županstvo, naj poseže vmes ter prepove vsako tako izzivalno tulenje po občini.       Občinar.
Karanje. — Približno sem izračuni], da bi vsako društvo potrosilo samo 50 K za vese-lično opravo, in s tem bi bila preskrbljena za dolgo časa vsa društva celega ajdovskega okraja. To bi bila oprava za ples, tombolo, oder, platno za strehe itd. Napraviti skupno to, bi bilo prav praktično, in trošek, katerega se daje sedaj sproti, bi ostal dobiček. Veselice pa bi se lahko vršile v vsakem vremenu. Radi tega se obračam do odborov društev ajdovskega okraja, če hočejo poslati odposlance 12. t. m. k Iiebku ob 2. uri pop., kjer se lahko o tem pomenimo ter ukrenemo kaj v skupno dobro naših društev.
Anton Vodopivec, načelnik veter. dr.
Domače in razne nouice.
Porote. — Danes se je poročil gospod Fran Vidmar, c. kr. sodni avskidtant vRo-vinju, z gospodično Ilndolfo F o no v o iz znane rodoljubne rodbine na Solkanski cesti. Naše čestitke 1
Poziv mit zavestnim slovenktm občinam ob novi
iftiftznici. Sv. Lucija, 5. junija 1905. — Težko smo pričakovali gradnje železnice. Mnogo se je upalo od nje. Ljudje, katere je trla gmotna skrb, so upali, da si z novo železnico opomorejo. Mnogo jih je bilo prisiljenih iti v tujino s trebuhom za kruhom. Gradnja nove proge pa je dala v^m up, da bodo lahko služili doma pošten kruh. Toda prevaral se je marsikdo. Zaslužili so le krčmarji in trgovci, delavec se je pa Varal. Ne zdi se mi o tem umestno dalje govoriti, ker se je o krivicah, katere so se od strani podjetništva godile našincem, mnogo pisalo. Toda ni jim bilo tega dovolj, sedaj hočejo Še sle *nsko zemljo blatiti r. nemškimi in laškimi spakami. Čisto slove.; ;ki zemlji hočejo dati tu) značaj. To je škandal, katerega zaveden narod ne more in tudi ne sme prenesti.
Slovenske o b č i n e, k j e s t e 'i Ali Vam to Še ni znano? Ali se vam ne krči srce ou jeze nad takim žaljenjem slovenskega naroda "t Županstva, pokažite, da ne spite, da čnjete, da ste narodna! Vložite protest na železniško m i n i s t e r s t v o! Zahtevajte, da so vsi napisi na prvem mestu SlSVSRSki!!!
Ob enem poživljamo še enkrat vse slovenske poslance, da tudi o n i storijo svojo dolžnost!
Čevljarska razstava v Mirim.   • Pfcejo nam:
V Mirim bode te binkoštne praznike čevljarska razstava, ki bode po izjavi priznanih veščakov velezanimiva. Razstavljena bodo vsa dela strokovnega tečaja, ki se vrši že Šesti teden pod spretnim vodstvom veščega strokovnega učitelja g. Jakoba Hulka, kateri je prideljen zavodu za pospeševanje obrti pri c. kr. kupčijskem niinisterstvu na Dunaju. Ta priznan strokovnjak v čevljarskem rokodelstvu je imel že nebroj takih tečajev po vseh obrtnih krajih našega cesarstva in je povsod pri-rejeval velezanimive razstave, ki so zelo dvignile Čevljarsko obrt v dotičnih krajih. V mirenskem tečaju jo trideset marljivih čevljarskih mojstrov ter ukažcljnili mladih čevljarskih pomočnikov iz Mirna, .'3 iz Orehovelj, 2 iz Itupe in 1 iz Bil j. Vsi ti slušatelji so izdelali več modernih čevljarskih uzoreov, napravili so polno risanj svoje stroke, izdelali so vsak po več pavov modernih čevljev, modelirali so iz gipsa razne normalne in nenormalne noge, sestavih nekaj zelo lepih nad-platov itd., sploh so se poučili o vsem, kar spada v čevljarsko rokodelstvo.
Strokovemu državnemu učitelju pomaga pri tem delu Franc A s p e c k, delovodja in strojevodja vseh modernih čevljarskih strojev. Ti stroji so lastnina c. kr. kupčijskega mini-sterstva in bodo tudi razstavljeni, da si jih lahko vsakdo ogleda.
Razstavljeni'bodo tudi razni izdelki mi-renskih strojarskih tovarn, ki bodo ogledoval -cem dokazovale tudi našo strojarsko poleg cvetoče   čevljarske   obrti.   Tvrdka   I. Dru-
fovka v Gorici pa razstavi izbrano zbirko Čevljarskega orodja.
Razstava bode v novi veliki' dvorani ih njenih predsobah velikega lepega in popolnoma novega poslopja g. Jožefa Mar m olj a.
Stroške, ki so združeni s čevljarskim strokovnim tečajem in 3 to razstavo, pokrije c. kr. kupčijsko ministerstvo, kupčijska in obrtnijska zbornica, zavod za pospeševanje obrti v Gorici in mirensko županstvo.
V velikem pomenu strokovnih tečajev in sličnih rokodelskih razstav nam ni treba zgubljati več besed, ker je to pač vsakemu jaseii, ki ima le količkaj pogleda v razvoj naših obrti.
Priporočamo prav toplo vsem našim meščanom in okoličanom, da pobite za binkoštne praznike v Miren in si ogledajo to razstavo, s katero se postavi trden temeljni kamen modernemu   Jvljarstvu te obrtne občine.
Slovesr i otvoritev razstave bode v nedeljo dne J. •. t. m. točno ob 11. uri. Torej ponovno: .7.ai Binkošti vsi v Miren1' kjer se bode skrbelo od strani domačih društev tudi za duševno razvedrilo in zabavo vseh obiskovalcev mirenske zanimive razstave.
Imenovana Sta za davčna pristava vežbencu gg. Viktor K a v č i č in Milan S u b i c.
Župan CjiIsKI, dr. K. Veiiuti, je nevarno bolan. Bolezen ga muči sicer že več let, ali sedaj je v nevarnosti za življenje.
Občinske volitve v Gorici. ~ Sredi t. m. se
bodo vršile dopolnilne volitve v goriški mestni svet. Kakor vse kaže, se bodo vršile te vo litve, kakor zadnja leta, ob jako majhni ude ležh'. Sestavil se je sicer neki odbor iz srede goriških ^liberalcev", o drugih volilnih odbo rih pa ni čuti še nič. čakajo pač zadnjega dne. Takrat se utegnejo oglasiti s kakim praz nobesednim lepakom kaki „neodvisni volilci". - „pjivtitl popolari" spijo, in tako gre vso lepo naprej po • .i navadi vedno bolj in bolj nizdol...
Oddelek veteranov v Kamnjah priredi dne (V>.
t. m. javno tombolo in ples. Tombola ob stoji iz 12 dobitkov: 10 cink vin in 2 tomboli, in sicer: 1. činkvina: obleka moška, snmo blago; 2. činkvina: obleka ženska, samo blago; !i. Činkvina : peča platna; 4. činkvina: stroj za žvepljauje trt; 5. činkvina: škropilnica; (>. činkvina: J. ura budilka ; 7. činkvina : svetilka, luč za na stroji; 8. činkrina: 1 gnat,; 1>. činkvina: 10 velikm bntilk najfinejšega domačega vina; 10. činkvina : pisalna miza. T o m b o 1 a: 1. tombola: za 12, oseb namizne oprave; 2. toni bola: oralo.   - - '/a danes se objavlja toliko.
Prva veselica pevskega In bralnega društva M
Prapor" I Pevml. Tako lepe veselice še nismo kmalu doživeli v goriški okolici, kakor je bila v nedeljo v Pevini. Nastopilo je prvikrat pevsko in bralno društvo „Naš prapor" ter doseglo s prireditvijo popoln uspeh. Na visokih' drogih so vihrale daleč  vidne lepe slovenske
(Dalje u prilogi.)
Voda se razlije čez njegovo glavo in skozi vodo vidi nebo osivelo, posejano s črnimi pegami.
Še enkrat se dvigne s silnim naporom na površino, začuti, kako ga zgrabi nekdo za lase, in nato ne vidi ne sliši ničesar več.
Ko zopet odpre svoje oči, je bil na krovu tartane, ki je nadaljevala svojo pot. Njegov prvi pogled je hotel videti, v kateri smeri pluje; oddaljeval se je od gradu Ifa.
Dantes je bil tako utrujen, da je bil njegov vsklik veselja jednak vskliku bolesti.
Kakor sino že omenili, je ležal na krovu. Jeden izmed mornarjev mu je drgnil otrple ude s kosom volnenega blaga. Drugi, v katerem spozna onega, ki mu jfe zaklical: „Pogum I", mu je držal k ustom steklenico; tretji, star pomorščak, ki je hO krmar in zajemno patron, ga je opazoval z izrazom sebičnega, sočutja, katero Čutijo ljudje navadno v slučaju nesreče, kateri so pravkar ubežali sami, in katera ji', i-, prekmalu lahko zadene.
Nekaj kapljic ruma okrepča oslabele moči mladega moža, dočim vrne flrgnenje, katero je nadaljeval mornar kleče poleg njega, njegovim udom gibčnost.
»Kito ste?" vpraSa patron v slabi francoščini.
BSfaIteski pbin&rSčak sem," odvrne Dantes v slabi italijanščini; Bprišli smo iz Sirakuze in imeli na ladij! vino in sadje. Vimir pretekle "noči nas je zasačil pri rtu Morgion in nas tre-'&il ob škafe, ki jih Vidite tu le doli."
„0*d/koa prihajate?« .^ '»Z^bne skale, katere sem se oklenil, dočim si je naš vrli kapitan razbil >b;hji svojo glavo, mi trije mornarji smo plavali. Menim, da sem ostal sam pri življenja; zapazil sem vašo ladijo, in boje se; da bom moral ostati več časa ha tem pustem 'sMalčffjtt, sem si vzel tram naše razbite ladije, da bi dosegel z njegovo pomočjo Vas. Hvala vami«5 nadaljuje Dantes. »Vi ste/mi rešili življenje. BaS bi bil nezavesten utonil, ko me Je jedeh tm^oriftev pdgHtil fca lfca."
„To sem bil jaz," pravi mornar s prostodušnim, odkritosrčnim obrazom, ki so ga obdajali črni zalizci. „In bil je zadnji čes, kajti že ste se potapljali."
nDa," prav: Dantes in mu poda roko, „da, prijatelj, in še enkrat se vara zahvaljujem.1'
rl'ri moji duši," pravi mornar, „skoro sera si pomišljal. „Vaša šest palcev dolga brada in vaši čevelj dolgi lasje so dali prej sklepali, da ste razbojnik, kakor pa pošten človek."
Dantes se zdaj spomni, da je bil na gradu ifu prisiljen pustiti si rasti brado in lase.
„Da," pravi, ^zaobljubil sem se naši ljubi Gospej del Pie de la Grotta v trenotkn velike nevarnosti, da si dam rasti brado in lase deset let. Baš danes je poteklo deset let, in tega važnega dne sem skoro vtonil."
rKaj naj zdaj storimo z vami?" vpraša patron.
„Ah," odvrne Dantes, „kar hočete! Ladije, na kateri sem služil, ni več, moj kapitan je mrtev. Kakor vidite, sem nbežal z veliko silo isti usodi, toda čisto nag. K sreči sem dober pomorščak; izkrcajte me v prvem pristanišču, v katerem obsto-nete, in tam si že najdem mesto na kaki trgovinski ladiji."
„Ali poznate Sredozemsko morje?"
„Po njem se vozim izza svojega detinstva."
„ Ali poznate mesta, na katerih se je najboljše vsidratiV*
„Ma!o je pristanišč, v katera in iz katerih bi si ne upal priti z zavezanimi očmi."
nTorej," pravi mornar, ki je bodril Dantesa, ko se je ta potapljaL »povejte, patron, če govori mož resnico, zakaj naj bi ne ostal pri nas?"
„Da, če govori resnico," pravi patron nekoliko dvomljivo. rToda v položaju, v kakoršnem je ta ubogi vrag, obtfubi človek vse, a izpolni le toliko, kolikor more."
„Jaz izpolnim več, kakor sem objubil," pravi Dantes."
„0, o," pravi patron smejtS, „to bodemo videli/   .
„Kadar hočete," pravi Dantes in se dvigne. „Kam plovete ?B
„V Livorno."                                                                  |
„Zakaj torej izgubljate toliko Časa s tem, da plovete o!1! obali V                                     *                                              I
„Ker bi prišli sicer naravnost proti otbku IUonu."          1
„Ne, ampak lahko plovete okoli njega v razdalji dvijs*' | tih sežnjev."                                                                            |
„Torej sedite h krmilu in pokažite, kaj znate!'' "vvs>: l patron.                                                                                    «
Mladi mož sede h krmilu, se prepriča z lahkim pritiskom tj da nm ladija sledi, in videč, da se mu ne upira, dasi krmi!. jj ni najfinejše, pravi:
rVsak na svoje mesto!"
Štirje mornarji ubogajo  in patron molče opazuje Danr«*
Dantes ukazuje, in n^rnarji ubogajo, in mala b'»J krene, mesto*da bi plula ob obali, proti otoku Rionu, katereg*. objadra, kakor je rekel Dantes, v razdalji dvajsetih sežnjev.
„Hravo !J pravi patron.
„I!ravo!u ponovijo mornarji.
In vsi se ozro v moža, katerega oko je vnovič dobilo I' strost in pazljivost, in katerega telo je postalo vnovič moče« kakor je bilo nekdaj, dasi njegova zunanjost ni izdajala toc
„Vidite," pravi Dantes, zapustivši krmilo, „da bi vLj mogel nekoliko koristiti, če ne datfe, vsaj tekom te vožnji me v Livornn ne marate več, pa dobro; tam me izkrcate, i" s svojim prvim zaslužkom vam plačam brano, ki mi jo uV' in obleko, katero mi posodite."
„Prnv, prav," pravi pwon. r0e bodete pametni, ^'j domeniva."
„Daste mi pač toliko, kolikor dajete tovarišem/' P1"*1] Dantes, „iu s tem je stvar končana.
„To ni pravično," pravi mornar, ki je potegnil Dairt* iz morja, »kajti vi znate več kakor mi."
„Vraga, kaj   pa  to  tebe briga, Jacopo V" pravi patro*| BVsah!o   si  sme   svobodn  določitio   vsoto,  za   katero  u°m služiti."
Priloga ..Žofte" It. 45. t dne 7. junija 1805.
zastave ter vabile na okusno prirejeni vese-lični prostor, prepuščen drage volje od g. Al. Fogarja. Poleg teh zastav so vihrale tudi z Yeč hiš v Pevmi slovenske zastave, znamenje, da se je vsa Pevma zavedala velepo-membnega dne. In ljudstva je prihitelo od vseh stranij v prav ogromnem številu, kljnbu temu, da je nagajivi dež tik pred pričetkom še marsikoga zadržal doma. J^istopano je bilo, častno meščanstvo, pa tudi iz goriške okolice iz Št. Andreža, Vrtojbe, iz Brd in drugodi je bila udeležba prav izdatna, le Podgorcev je bilo premalo. Vspored je bil izbran prav srečno : Vojaška godba, 3 nastopi pevcev, veseloigra in ples. Vojaška godba je igrala Parmove n5fia'de vojake", Stratissov valjček „Vino, žensk" m petje", Smetanov sekstet iz opere »Izdana nevesta", IpavČevo ,,Bodi zdrava domovina*—raMajcenov ^Slovenski svet".
Godba je igrala dobri ter so slovanski komadi na sploh ugajali občinstvu. Vsa pozornost pa je bila ohranjena petju, vse je bilo radovedno, kak bo moški zbor in kak mešan zbor novega društva v Pevmi, kjer dosedaj ni bilo uikake take veselice. Nastopili so pod vodstvom g. K. Ko mola ter zapeli Vilhar-jeve »Hajd juuaci-... Ko so skoučali, w> bili poslušalci na jasnem, da sme biti Pevma ponosna na te svoje pe\i'<yjkj so izšli iz društva ,,Xaš prapor", ter da so dani pogoji, da bo moglo društvo vspevati ter držati dober pevski zbor. f'o drugi pesmi 1-orjančičevi „Oj slov. žemljica- so zapeli pevci in pevke (24 pevcev, 1<> pevk) krasen Komelov „ Venec narodnih pesinij", ki je napravil na občinstvo^] najugodnejši utis. To je zbirka lepili naših domačih narodnih pesinij, kaW ».le šla meglica z jezera'-, »Ta jutranja zarja?, prikupljiv venec, pesmij, ki na sploh ugaja, ki pa še ni natisneii ter znan širši javnosti. Petje je pokazalo, kaj ume napraviti vešč učitelj v kratkem času, kako zn^., "brati glasove ter vstva-riti imponitjoč zbor. \\sii .ust v tem pogledu g. K. Komelu, ki naj nadaljuje na tej poti. [•spehi so lepi, kajti društva pod spretnim vodstvom morajo le uspevati in ne propadati! Kaj takega nismo pričakovali v Pevmi, tako lepega petja, tako impozautnega zbora. Igra ,,Hutec ima omikance za norca" je vzbudila mnogo smela, pa je bila tudi dobro na-študirana ter se je vršila gladko. Igralci: pl. Kimovič (g. Poškili), pl. Kimovič. soproga (g.čna K. Koršič), Doricn (g.čna Primožič), Srečko (g. 11. Sošol), stotnik pl. Kimovič (F. Sošol), Vida i g.čna T. Fiegli, Želj ko ig. Do-miniko), varuh i.I. Sošol) - vsi so se potrudili, da je igra uspela v splošno zadovoljnost občinstva. Poduk igre je bil vsekakor v dobrih rokah. Po končanem vsporedu je začel živahen ples, občinstvo pa se je razšlo po dvoriščih gostiln ter se  veselo zabavalo.           Posebej
moramo omeniti Še vrlo pevsko in bralno društvo iz Št. Andreža, ki se je udeležilo veselice korporativno ter tudi pozneje na dvorišču K. zapelo par pesmij. To je vrlo narodno društvo, jedna družina, ki ne zamudi nikake prilike, pokazati   čutstvovanje   in razum za naš
splošni napredek. Poživljeno kolesarsko društvo iz Gorice se je tudi udeležilo veselice v lepem številu. — Na sploh pa sme biti Pevma ponosna na dan 4. t. m., in vrli odbor „ Našega Prapora" s sv jim vrlim predsednikom naj bo prepričan, da je storil dobro narodno delo s prireditvijo te veselice. Uspeh je tudi v gmotnem oziru nepričakovano povojen —: vse na je podlaga za nadaljevanje zapričetega' dela. Ifrnštvo naj Iše^rTfzvija ter bodi vedno v čast naši prijazni slovenski Pevmi!!
Za Ugled S — Postrežba v nedeljo povodom veselice v Pevmi je bila vse hvale vredna. Cene so ostale navadne, gostje pa so bili postrežem v občo zadovoljnost. To se je mnogo poudarjalo. — Navajamo to za vzgled drugim krajem, ker se le preradol pripeti, da se tuin-tam i z k o r i š č a jo take prilike ter se stavijo pretirane cene, in vrhu tega je še slaba postrežba. To je napačno, to odtujuje ljudi le solidno s t vzdržuje goste zadovoljne tajili vabi!       To za vzgled !
Narodne veselice in klerikalci.       Veselice,
katere prirejajo bralna in pevska društva po naši okolici, so velikega, zlasti eminentno narodnega pomena. Ali klerikalci se za vse take reči ne brigajo. V včerajšnji ,,Gorici" so nakopičili marsikaj nepotrebnega, ali za potrebno niso imeli prostora. Niti besedice se ne najde o prekrasno uspeli veselici društva „Naš prapor" v bližnji tako eksponirani Pevmi. Velikanskega narodnega pomena so tako slovesnosti - - toda klerikalcem ni mar za pravo narodno delo, ni jim mar za vzbujo narodne zavesti, sploh za narodne boje jim ni mar! Oni so broznarodni to se kaže najgrše na Goriškem. O vseh drugih rečeh pišejo, o narodni probuji pa molčijo, za dviganje slovenskega imena v naši okolici se brigajo toliko kakor za lanski sneg. Kakšne zanikerne in ničvredne „Marijine hčere" še najdejo zavetišče v „Gorici" lepo narodno slavnost pa vsako prezro. Se pač vidi, kako nevaren element so klerikalci v narodnem pogledu.
Zavedna narodna društva pa naj vedo, kaj jim je storiti s takim listom !
Rrzovlak! z Dunaja v Italijo po novi železnici
pojdejo bržčas po črti (VIovec-Goricn, in sicer 1). ji1 črta Trbiž-Pontebn večkrat in za ;ilje časa v nevarnosti radi povodnji, kar pač sili brzovlake na črto (Vlovec-Gorica v Mestre; 2). črta Glandorf-lleljak-Pontoba-Mostre je dolga :>OS km, čez Gorico v Mestre iz Glan-dorfa pa 2HS km, toiej 20 km manj; .'}).črta Glandorl'-(>lovec-Gorica-Tržič je dolga KJJ) km, Glandorf-Deljak-Ponteba 112 km, to se pravi: če tečejo brzovlaki po črti Celovec,-Gorica, tečejo iu km več po avstrijski zemlji nego po črti Glandorf-Beljak-Ponteba.
Prah po cestah in ulicah v Gorici je neznosen, če je le nekaj časa lepo ter če popiha mal vetrič. Ali na našem magistratu vladajo brihtne glave, da preskrbujejo meščane s prahom, kar ga ni že tako preveč. V soboto zvečer n. pr.   je  bilo videti v Gosposki
ulici mestnega pometača, ki je kadil, da je' bilo groza. Vse polno ljudij je na ulici, med njimi pa pometač — in kadi se, da je škandal. Kaj takega je mogoče le v Gorici, katere uprava je v tako imenitnih rokah, da si ni želeti boljših! — Povsodi se dandanašnji gleda po mestih, da se dosti škropi ter se odpravlja prah ob takem času, da ne stojijo meščani sredi oblakov prahu na cesti,— h? v naši Gorici je tako zanemarjeno vse v tem oziru, da slabše  ne  more  biti v zadnji vasi.
—  Dandanašnji" se toliko piše o nevarnosti pred bakcili, kar le mogoče se dela proti je-tiki, ali v Gorici se dela pa očitno za jetiko. Takih pospeševateljev jetike, kakor so na našem magistratu, ni na svetu. V Gorici je tudi jetika tista bolezen, ki terja vsako leto največ žrtev, aH kljubu temiLse praši po ulicah ter zganja bakcile po zraku, kakor bi šlo za stavo.
—  Velikokrat smo že grajali tudi to, da se v jutro okolf 7. ure in še pozneje pometa iz raznih prodajalnic prah na cesto, in pasantje imajo lepo priliko najesti se za zajutrek škodljivega prahu. - Kdaj vendar sreča našo slavno mestno upravo malo pameti, da odpravi take škandalozne, zdravju meščanov skrajno nevarne razmere V!
Shod goriškega otL ^ »Zveze avstrijskih industrijalcev" V Ajdovščini 1. t. m. smo omenili v zadnji številki. Sedaj se nam poroča iz Ajdovščine glede udeležbe- še, da se je udeležilo omenjenega shoda precejšnje, število odličnih industrijalcev iz Ajdovščine, Oerviujana, (Jerice, Gradišča ob Soči, Krmina, Lokavca, Tržiča in Sežane. Podoči shod bo dne 2. julija t. 1. v Corvinjanu.
Zakaj izpuščajo Vipavsko železnice? - v Ljubljani izdajajo vsako leto razne vozne rede, v katerih so navedene železnice, ki tečejo po slovenskih tleh. V voznem redu, ki je bil pred kratkim priložen „Slov. Xai\", ne nahajamo Vipavske železnice. Tudi lani smo jo pogrešali v nekem takem voznem redu. Prav bi bilo, da se navaja tudi ta naša železnica, ker je brez dvoma večjega pomena nego n. pr. ona iz Poljčan v Konjice na štajerskem.
Podaljšanje Vipavske železnice,     rpravnemu
svetu Vipavske železnice se je dovolilo za dobo enega leta, da sine pričeti s tehničnimi napravami za ozkotirno železnico od Ajdovščine čez Vipavo v &t. Vid.
Tržaški namestnik princ HJienloho obišče, kakor čujemo, onVijelno našo deželo v tekočimi letu.
Vipavska železnica. — Koliko truda je bilo, prodno smo prišli do Vipavske železnice, dasi se je vedelo lahko že naprej, da bo dobro uspevala. Drugi občni zbor je pokazal dohodkov za leto 1904. K 148.7(JO, troškov pa 122.218 K. Altroche furlanska železuica, za katero pa se je tako mudilo!
Južna železnica je razposlala povodom bin-koštnih praznikov lepake za obisk postojnske jame tudi po Gorici, pa le laške in nemške; po slovenskih   krčmah  je   videti  le nemške.
Nam so poslali slovenski lepak. — Krčmarji naj v bodoče zahtevajo, da jim dajo stov. lepak 1 Saj storijo oni uslugo južni železnici — pač mora ta upoštevati naš jezik, kakor pritiče!
Papež In slovansko bogoslužje. — Da papež
Sarto ni naklonjen slovanskemu bogoslužju, to je stara reč. Med zborovanjem škofov v Rimu je posegel vmes prav na teroristični način. Poprej si je dal vsak večer predložiti protokole o posvetovanjih, v torek 30. pr. m. pa je prišel osebno popolnoma nepričakovano na zborovanje, se vsedel na predsednikov sedež ter prečkal škofom opomin, da morajo v interesu cerkve žrtvovati koristi naroda i — Škofje bi se bili torej smeli po takem ukazu posvetovati le o^predloženih^vprašanjih, nanašajočih se ha znane dekrete iz leta 1898. in 1900. Kaj in kako se končno ukrene, to pa pove papeževa odločba. Papež s svojimi kardinali sam odloči — kako naj se nastavi molilni nož na slovansko bogoslužje, da ga bo prej konec, da bo sveta in nezmotljiva katoliška cerkev potem toliko lažje paitalijanče-vala Slovane, kjer so v dotiki z Lahi, in po-nemčevahi, kjer so v dotiki z Nemci I
Ljudska veselica. Narodno slavlje na Vrhovlju, -
V okrožnicah, odposlanih na različna društva, se je pomotoma izpustilo, oziroma bo ni precizno izražalo prošnjo, da bo društva vabljena k nastopu. — Do društev se terej obračamo, naj biagovole smatrati omenjeno okrožnico kot vabilo za nastop, in v kratkem času javiti pevsko točko, s katero mislijo posamezna društva nastopiti, »Goriškemu Sokolu", da se še pravočasno uredi vspored, kateri bode objavljen v „Soči". Toliko v pojasnilo netočnih okrožnic. Izletniki iz mesta, goriške okolici* »n tostran Soče. ki se mislijo udeležiti narodnega slavlja na Vrhovlju, naj biagovole to naznaniti bratu Z a d e 1 u, ki preskrbi potem za priglašene osebe vozove. Voznimi stane do Plavij in naznj 80 kr t. j. v novi kronski veljavi MIO K.,Kar se tiče poti i/. Plavij na Vrhovlje, ki trnja slabo uro (sistem Itoskopf!), bo treba rabiti noge, kor nismo mogli dohiti še vodljivega zrakoplova. diodo češenj vzdržujemo 6e vedno vse prijetne vesti, in bojimo se le, da bo moral marsikateri koš poln romati nazaj k radodarnemu gospodarju. Pri ljudski veselici lil nobene V8t0p-nlne, Polj po ceni se pač no more prirejati tako obsežnega siavlja Kolesarsko goriško društvo je že prijavilo svojo udeležbo in sicer korporativno. Zraven navadnih koltu se udeleži izleta tudi pet motocikeljev (kolesa na bencin, gre kot sam vragi) in sicer pojdejo kolesarji čez Si. Ferjan. Ako postane med potjo lepo število uetikretnih piščancev in okornih kur žrtev liltrih motocikljev, se napravi na vese-ličneni prostoru izletnikom splošen in gratis rižot. Govori se tudi o tržaških izletnikih, ki si hočejo ogledati morje od daleč. Dal Bog da se vresniči ta vest!
Preblizu ognja je prišel v Voglarjih 2 letni Kr. Cej, ko je bil sani  s 4 letno1 sestrico v
„Res je," pravi Jacopo; ..napravil sem kar tako majhno opazko."
„Dobro; a storil bi boljše, da prineseš temu vrlemu mladeniču, ki je Či&io «sg, hlače in jopič, m < da če jih imaš."
„Ne," pravi Jacopo, „imam pa hlače in srajco."
„To je vse, kar potrebujem," pravi Dantes. „Hvala, prijatelj !"
Jacopo izgine pod krov ter se kmalu vrne s hlačami in srajco; ki jih obleče Dantes z nepopisnim veseljem.
„Ali potrebujete zdaj še česa V" vpraša patron,
„ Košček kruha in fe požirek tega izvrstnega ruma, ki sem p» pokusil prej, kajti precej dolgo je že, odkar nisem ničesar vžil."
Res je bilo tega že skoro štirideset ur.
Takoj prineso Dantesu kruha, in Jacopo mu ponudi svojo čutaro.
Dantes hoče dvigniti čutaro k ustom, pa ustavi roko na pol pota.
„Glejte," pravi patron, „kaj pa se je zgodilo na gradu Ifu V"
Ob južni bastiji gradu Ifa se je res dvignil majhen, bel oblaček, ki je vzbudil Dantesovo pozornost, da je ustavil svojo roko na potu k ustom. Trenotek nato začujejo na krovu tar-'ane pok daljne eksplozije.
„Kaj naj to pomeni ?' vpraša patron.
.Gotovo je ubežal to noč kak jetnik, in sprožili so top, da opozorijo na to vso okolico."
Patron se ozre v mladega moža, ki nagne po teh bese.' dah Čutaro mirno na svoje ustnice in prične požirati mm s tako slastjo, da mora takoj izginiti vsaka slutnja, ki se je morebiti porodila.
„Ta mm je vražje močan," pravi Dantes, otiraje si z rokavom pot, ki mu je oblil čelo,
„V vsakem slučaju," zamrmra patron, oziraje so vanj, »fie je to on, tem boljše, kajti pridobil sem si izvrstnega moža."
Pod pretvezo, da je truden, sede Dantes h krmilu. Vesel.! da je prost, so ozre dosedanji krmar vprašuje v patrona, kij mu dovoli, da prepusti krmilo novemu tovarišu.                       |
Dantes se na ta način lahko obrne proti Marseilleu in posveti svojo pozornost mestu.
„Kateri dan pa imamo V" vpraša Dantes Jacopa, ki je sedel poleg njega in ni več gledal na grad If.
„28. februarja," odvrne ta.
„Katerega leta V" vpraša Dantes naprej.
»Kako, katerega leta? Vi vprašate, katerega leta?"
„I)a," odvrne mladi mož, „vprašam vas, katerega leta."
,,Vi ste pozabili leto, v katerem smo V
„Kaj hočete! To noč sem prestal toliko strahu,/ pravi Dantes smehljaje, „da bi pač lahko zblaznel, in moj* spomin še vedno ni, kakor bi moral biti. Vprašam vas torej, katerega leta 28. dan februarja imamo."
„Leta 1829.," pravi Jacopo.
Danes je bilo torej Štirinajst let, odkar so Dantesa zaprli.
Devetnajst let mu je bilo, ko je prišel na grad If, in triintrideset, ko ga je zapuščal.
Bolesten smehljaj zaigra na njegovih ustnicah. Vpraša se, kaj se je ta čas, ko so ga smatrali za mrtvega, pač zgodil Mercedo.
Nato se posveti v njegovih očeh blisk sovraštva napram onim trem možem, ki so mu provzročili tako dolgo in mučno jetništvo.
In na tihem ponovi prisego, katero je prisegel v ječi, namreč prisego, da se neizprosno maščuje nad Danglarsom, Fernandom in Villefortom.
In ta prisegi ni bila več prazna grožnja, kajti ta hip bi že najhitrejša jadernica Sredozemskega morja ne bila več mogla doiti malo tartano, ki je plula z razpetimi jadri proti Livornu, KONEC PRVEGA DELA.
Drugi del.
i. Tihotapci.
Dantes ni prebil na krovu še niti celega dneva, a je že spoznal, s kom ima opravka. Ne da bi bil učenec abbeja Farie, je znal častitljivi patron „MIade Amelije" — tako se je zvala genueška tartana — večinoma vse jezike, ki se govorijo okoli velikega jezera, katero imenujemo Sredozemsko morje, od arabskega do provenoalskega. Ker mu vsled tega ni bilo treba rabiti tolmačev, ki so vedno zelo nadležni in večkrat indi-skretni, mu je nudilo to znanje jezikov velike koristi, olajšuje" mu občevanje z ladijami na morju in barkami ob obrežju ali končno z ljudmi brez imena, stanu in domovine, kateri živijo na nasipih po pristaniščih v toliki množici in od tako skrivnostnih sredstev, da bi človek mislil, da jih redi božja dobrot-Ijivost, Čitatelj je pač že spoznal, da je bil Dantes na krovu tihotapske ladije.
Tudi patron je sprejel Dantesa v pričetku z neko" nezaupljivostjo : ker je bil zelo dobro znan obrežnim carinskim uradom in je tekmoval z njimi^ kdo da prekosi drugega v zvijačnosti, je mislil v pričetku, da je Dantes odposlanec carinskega urada, ki hoče vporabiti to sredstvo, da izvohuni nekatere njegovih skrivnostrj; toda Dantes je prebil preskušajo tako sijajno, da je bil takoj prost vsakega sumničenja. Ko je videl patron, kako je ustal nad gradom Ifom oblak dima nalik perjanici, in je začul strel, je mislil za trenotek, da je vzel na krov človeka, kateremu je imelo veljati to izkazovanje časti, a to ga je vznemirjalo manj kakor slutnja, da je novodošlec carinski uradnik; toda popolni pomorščakov mir je pregnal to drugo slutnjo prav tako hitro kakor prvo.
Vse občuduje
i)iztye cei)e izpostavila blaga
w*mmm[y trgovini 99 •* •* •*
J. MEDVED Gorica
Z   Corso fliuseppe Derdi šteu. 38.   Z
40 kron
stane *
1 čedna  volnena obleka 1 bela srajca s svilenimi
prsi 3 spodnjih hlač 1 klobuk iz lodna 6 nogavic 6 žepnih robcev 1 satenast pas 1 dežnik 6 ovratnikov 1 kravata 1 par rokavic 1 ogledalo.
Št 1494/i>.
Oklic.
Na prošnjo Tomaža Mrevljo pokojnega Tomaža, veleposestnika v Križu, (okraj Ajdovščina) se je dovolila uvedba amortizacijskega postopanja gledt? terjatve, v korist Franceta, Ivana in Antona Seu Josipovih, dedičev pokojnega Ivana Josipa Sen v znesku gld. 1200 vpisane sub pres. 26. 10. 1837 št. 8806 na težo prvega telesa vložka 161 katastralne občine Miren. '
Poživlja se vsakega, ki ima pravico do navedene terjatve, isto do 25. rožnika 1906 pri spodaj podpisani sodniji v sobi Št. 8 naznaniti, ker bi se v nasprotnem slučaju, dovolilo, na prošnjo predlagatelja amortizacijo vknjižbe zastavne pravice ?a navedeno terjatev ter izbris zastavne pravice.
C. kr. okrajna stihija III. oddelek
. Gorica, dne 26. maja 1905. Dr. MAttioni.
DAKOBŠUlsIGOJ
v Gorici Gosposka nI. 2.
¦•*• Gostilna
v lepem kraju, obkoljena z gozdom, ob drž. cesti med Gorico in Tolminom. Hiša ima dva parterja, je 27 m dolga in 12 m široka, 14 sob, kuhinja, klet, veliki hlevi; v bližini je po3lopje s 4 prostori. Vse je trdno zidano in v dobrem stanu. Hiša je na samem in pripravna za letovišče ter
se proda
radi družinskih razmer za 8000 gld.; plačati je takoj polovico, druga polovica se obrestuje po &%. Fotografijo hiše se pošlje na zahtevo. Ponudbe sprejema Anton Šila, posestnik v Podselu štev. 5 pošta Volče na Primorskem. Hiša je pripravna tudi za tovarno ker je v bližini dovolj vodne gonilne sile. Gozd in sadni vrt, obsežen 4 orale, daje dovo\j krme za 2 govedni.
Čedno meblirana
soba
separaten uhod I. nadstr. s hrano.
naslov pouč uprauništuo.
gaFcl JDi»aščilfr
pekovski   mojster in sladčičar v Gorici na Kornu št. 3.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte itd.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mro-ogbrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah.
Ako hočete zares
kupiti, vedno solidno in lepo blago po primerno nizkih cenah in se ne pustiti samo radi nizkih cen slepiti, Vam morem s prepričanjem zagotoviti, da se blagovolite obrniti zaupno, v Vašo popolno zadovoljnost, ob vsaki potrebi do domače tvrdke
J. ZORNIK --.Gorica
sedaj  Gosposka  ulica  štv. 10.
ki nudi največjo zalogo vedno zadnjih novosti krasnih okraskov za obleke, perila in ovratnice za gospode, solnčnikov, dežnikov, svil, modercev, predpasnikov, pasov itd.
—-   Zaloga vseh potrebščin za g. šivilje in krojače.   —
Gorica # Gorica
Hčtel
ji zlatei jelenu"
v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — Izborna kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pilzensko »prazdroj»-pivo.
j\nfon 3vanoY "pečenko - Gorica
TEKALI&ČE JOSIPA VERDIJA *t. 26.
Velika zaloga
pristnih betih in črnih vin U lastnih in drugih prignanih vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od 56 1 naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Zaloga piva
tovarne G. Jtuerjevih dedičev v Ljubljani in plienjskega piva »prazdroj* iz sloveče Ceske »Meščanske pivovarne^............
Zaloga leda,  karerega se oddaja le na debele od 100 kg naprej.
Cena šmarna. Postraiba poštena In tafina.
A. vd. Berini - Gorica
Šolska ulica št. 12
vela žiga olj&iiga olja
prve vrste
nijliljsik tvrdk iz Istre, Dalmacije, Malfetle, Bari in Niče
s prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: K - -64, —-72, —-80, —-88, — -M,
112, 1-20, 1-3G, 1-44, 1(50, 1'80, 2-   .
——    Na debelo cene ugodne.-------
PoSUJa poStnlne proato na dom. Posodo ie puMa kupcu do popolne frpontbe olj«; po vporabi se »pet camani ¦ poino
Pravi vtnskl kis In utvtdeo. Zaloga mila In ivec. Ceno smerne.
Tr^oVjko-obrtna reLi5tfoVaqa zadruga
z neomejenim jamstvom v Gorici.
V svojem   »Trgovskem  Domu."
TELEFON ŠT. 80.
Hranilna vlog« obrestuje po 4*/iL, — večje, stalno naložene najmanj na jedno leto, po dogovoru - Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez fas gube obresti. — Rentni davek plačuje zadruga sama.
Pnsoliia daje na poroStvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, -   proti vknjižbi varščine tudi na 10-letno odplača vanje
ZmirmtnUri vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t j. 260 kron v petih . letih. Po zaključku petletja znaSa vrednost deleža 300 kron.
Stanje 31. decembra 1904:
D •!•*!: a) podpisani.........K  1,053.400-
b) vplačani......        . »     319.684'—
Daa* ¦•solila       ........>   1.90 ».302 —
Vlaaa.................  1 991 340-—
„narodni kolek" |
koleke, poštne znamke in vse
poštne vrednostniee prodaja
knjigarna
A. Gabršček.
Ceulji gld. 130.
Samo radi velike zaloge i par modernih čevljev za gospode, 1 par za dame, 1 par za deklice in t par za otroke, lahke za nositi lepe oblike za vsaki letni čas. Tri 4 pari za nli 130. Vsled največjega založništva. Razpošilja po poštnem povzetju vino- in tuzemlje jEb*'SOii, Dunaj, VI. Kal se rs tia ase 96/ II.