rMiMrT**** iiitut« nUjt (a »«»J» » •,tr» kr". puiilj»»J» n» 4l)M i>tu lit« »»I - k. M p«l l*U . . 4 „ - ,. t Ut» . t .. *• i Po poili u »•• i»t» »o l>< - *. ,« ,j MM • i u t«ut i»u * .. M .. VrBJai«wiuuVt*Tniitto ,» t go*|>o»k'» »n«l l>Lrr«»I»*"»> "' 7x naVftiiDii 4t«pui »rit., »p [.U^uji i. kr . .•» si< natun« I krat. r. kr. .c if Mika Skrit 4 kr. f» -p tl.k« Itfit- i. i l| ,.„k.. M tla I JPJH |)l |.|...| ,|U /.» ><»k ti«pk j« .lafet kolek (-1.....pnlji || 3u k Koknpisi Me up vruaju. cliipm naj s« tiUgutuljni friuiknjpjn. £t. 30. V IMariboru II. m ar o a 1H<>0. Tedaj II. Nekoliko o založnicah. Do zdaj smo Slovenci največ na dušnem polji delali za svoj napredek; »a naprej bode treba, tudi v oziru na telesne naše potrebe kaj začeti. Kakor je telesu duše treba, da živi, tako nasproti duša potrebuje trdne podlage, t. j. trdnega telesa. Za telesne potrebe se najbolj skrbi s pomnoženjem pripomočkov k življenju. Najvažnejše sredstvo takih pripomočkov si pridobiti pa je — denar. Z denarjem si vsakoršnib unanjib pripomočkov k življenju najlože priskrbimo, ker se za denar vse da zamenjati. Ali ravno za denar se našim kmetovalcem trda godi. Kdor hoče denašnji dan denarja na posodo, temu je treba okoli laziti, prositi, pripogibati se, iu pri vsem tem še za milost, da kaj dohode _ visoke procente plačevati. Za sto goldinarjev mora denašnji dan kmet od Poncija do Pilata hoditi in nazadnje še posojevalca dobro poma/.ati. „To ni res!" poreče mi morda kak kmet; „v hranilnici (šparkasi) je denarja na cente!" — Moj ljubi! res je. da je denarja tam na kupe, ali pod kterimi pogodbami! — Ako imaš posestvo vseh dolgov čisto, kar je denašnji dan že redka prikazen na kmetih, tedaj že še gre. S pismi raznih vrst pod pazuho dosežeš, kar želiš, da dobodeš svoj zaželeni denar; ali joj tebi! ako tvoje posestvo dolgov ni čisto! Tedaj moraš vse prejšnje dolge pred iz gruntnih knjig izbrisati dati, k čemur tedaj že naprej denarja potrebuješ, potem šole dobodeš po cenitvi tvojega posestva in po dolgih potih, ako ao ti gospodje milostni, svoje posojilo; pa tudi vselej svoje posestvo z novim uknjiženjem (intabulacijo) obložiš. Zdaj pa te vprašam: kaj misliš storiti, če ti kak upnik kakih dolžnih petsto napove, da mu jih moraš v dveh tednih ali še preje plačati? — Ali pa če potrebuješ za davek ali pa za kupčijo ali drug strošek hitre do-narne pomoči? Ali za kakih sto ali še menj goldinarjev misliš stalno posestvo zadolžiti in v hranilnico teči? Ali so utegne, ko bi to res storiti hotel, cenitev, prošnja itd., tako hitro in gotovo rešiti? Mislim, da tedaj si prisiljen, od praga do praga za denar prositi in se priklanjati, nko nimaš kredita drugače pri znancih in prijateljih. — In vidiš, ravno za hitro in nesramotno izposojevanjo naglo potrebnega denarja, temu služijo založnice ali posojilnice. Tu na leto plačuješ po štiri goldinarje in 80 kr. denarja, ki pa ostane tvoja lastnina in kterega lehko vselej nazaj potirjaš, kteri de nar ti tudi pet procentov na leto nese, in skoz to dobodeš pravico, ne milost, da si smeš izposojevati iz založnice denar. Zato se ravno založnica pravi, ker nekaj denarja založiš, da si potem smeš izposoditi, kolikor po trebuješ. Stroški in poguba časa pri izposojevanju iz založnic so prav mali v primeri k hranilnicam in k drugotnemu na posodo prošenju. Najpreje tirja založnica od dolžnika, da je zaupanja vredna oseba in da ima kako delo, s kterim se moro živiti. Drugo, kar tirja, je, da s seboj privodi poroka, ki za njega dober stoji, in ko bi dolžnik platiti ne mogel, da bi na njegovem mestu dolg poravnal. Obema tema, to je dolžniku in poroku, je treba menjico (vekselj) podpisati, za kterega, kakor jo to menjična postava, potem oba podpisovalca dobra stojita. Brez vse varščine, to si lahko vsakdo misli, založnica kakor družtvo, ktero denar tudi samo v zajem jemlje, ne more (denarja izdajati in izposojevati. Kes je, vekselj ali menjica ni posebno priljubljena zaveza, ali poštenemu tudi ona ni strašilo, Ali ni tudi dolžno pismo ravno tako neprijetna reč ali pa še le uknižeuje (intabulacija) dolgov? Vsaka zaveza, ktera dolžnika k plačevanju sili, je dolžniku sitna; ali brez te sit-nobe tudi ne smo pomoči iskati Dosti bolje pa je za dolžnika, pri kakem po postavali delajočem družtvu dolžnik biti, kakor pa kakemu Židovu ali pa oderuhu skrivni v kremplje priti. Društva delajo po postavali in očito, gosposka se lehko vsak dan prepriča, kako društvo dola in gospodari, kdo pa oderuhu v kvarte vidi, ki skrivaj prede in ravna? Na dalje je treba dolžniku, kteri iz založnice denar prejme, šest od sto plačati in pa dva procenta za delo (provizije). Ta znesek se naprej od-rajtuje pri prejemanji denarja. Pri denašnji stiski za gotovi denar pač šest procentov ni mnogo, iu provizija ali plačilo dveh procentov je za stroške, ktere društvo ima, gotovo malo. Tako postavim plača ta, ki si iz založnice sto goldinarjev izposodi, za pol leta tri goldinarji; procentov in dva goldinarja provizije, tedaj vkupno pet goldinarjev, in pa kolek (štempelj) za menjico. Naj zdaj tisti, ki je že kdaj iz hranilnice v zajem jemal, zrajta, koliko dela in plačila bi ou tam bil imel! —- Ko bi se pa primerilo, da bi denar po boljšem kupu postal, kakor je zdaj , tedaj, to so ve, bode pa založnica tudi boljši kup dajala, t. j. procente znižala. Morebiti še kdo utegne reči: „Denar res ni v založnici tako drag, kakor drugod; ali poroka, ki dober za me stoji, iskati, to bode gotovo težavno". Na to jaz odgovorim: Poroka vsaki človek lehko najde, kdor si prizadeva pošteno delati, zmerno živeti in svoje dolge pošteno plačevati. To je res, da vsakemu, ki le pride za poroštvo prosit, se ne bodo duri koj odprle; ali ravno to naj bode spodbudilo vsakemu človeku; pošteno in pametno živeti in marljivo delati, da, če pride v nezaslužene in nezakrivljene stiske, potem ve, kje potrkati in za poroštvo prositi. Kakor so najbolj v denarnih rečeh na svetu kaže, poštenost res že tu vživa svojo plačilo. Zakaj v denarnih stvareh, v celi kupčiji iu pri vsem, kar se denarja in svetnega blaga tiče, povsod vidimo, daje poštenost edina podlaga vsom početjem, in kjer V deželi in med ljudmi poštenosti ni več, tam tudi ni več kredita; tam jjboštvo vlada in pa siromaštvo. Naj si ti, ki zoper menjice in poroštva ali ft|obrostojiiike kriče, to resnico dobro preudarijo in naj reko, ali je to res ali ne; naj vprašajo kupce in trgovce, kterim bi brez kredita ne bilo mogoče živeti, ali je rečeno resnica ali ne! (Konec nasl.) Ozir na zadnje rase slov. politike. I Dalju. I Naj oportuusko politiko slovenskih poslancev hvali kdor hoče, naj jo previdno, modro, praktično, politično zrelo imenuje, komur drago, pravi Slovenec, pravi Slovan, ki ni slep na duši in telesu, tega žalibog storiti ne more, naj jo obrača, in ogleduje, kolikor hoče. On rad prizanese ubogemu, nevednemu, priprostomu in kratkovidnemu kmetu, kteri pri volitvah stanoviten no oitane, iu se svojim najvećim nasprotnikom zapeljati da; ali najboljim rodoljubom slovenskim, kteri kakor piv pravijo brez vse sebičnosti Listek Poslednji boianeki kralj. Zgodovintko-roniantićeu obra*; četki »piial Prokop (Jbucbalouiek, poiloveuil Podgorićau.) IV. (Dalje.) »Konec je zdaj tvojega trpljenja, ljuba mati!* — ognjeno potješi Toiuažević svojo mater Vojakcijo. .Zdaj ti lehko vrnem vse, kar si pretrpala toliko let osamela, da si slabejše živela nego živi kaka vdovica, ha! tvoja tekmica naj izkusi, kaj je osamelo življenje, kaj je vdova brezi vsega leska, brez vsakojake slave, brez vsega veselja. Ali vendar, nikar ne zahtevaj, naj jo tekoj zavrženi, da bi živela tako kakor si ti, mati moja toliko let! — Nekoliko časa jo moram še pustiti tako, ne zbog nje očeta, tudi zaradi kralja Štefana ne, temuč Radić, ta mi dela napotje, zarad njega je ne morem pregnati tako hitro, zato ne, ker ga potrebujem, za tega delj ni tako lehko to, kajti — ljubi jo!* — Zavzeta Vojakcija posluša svojega zina. .Slišim sicer ljubečega Bina ali kralja vendar pogrušam. kralja čegar prva skrb mora biti to, da si prestol zagotovi loper vnenje in domačo nevihte . . .* ,Saj trdno stoji moj prestol,* - segne jej Tomažević oholo v besedo, ,moj narod sam je svoja srca odprl njegovim koreninam !* ,Ker se barka ziblje po mirni morski gladini, kdo bi rekel zato, da o burni uri ni v nevarnosti?" — zavrne ga Vojakcija. ,No ne, siu, ne veruj prehitro površnemu pokoju, tak pokoj je večkrat puhel! Le pomiili malo, pred kako propastjo je bosniški prestol. Prestol za prestolom je že vplc-uil Turek, razdel vse, iu zdaj čaka le še prve prilike, da še Bosno vzeme! Njega najprvo ukroti; saj veš, na Višegradi so te pasli z obljubami, Turek ta je pa pred Smederevom —* ,Ne spominjaj me tega!* pretrga jej Tomažević besedo, ,če Bog dude, to že še prav pride sultanu Mohamedu; tam v Srbski je bil inoverni narod zoper mene, zdaj pa je vse drugače, - in hosuiška vojska se ne boji turskih jataganov !* — .Tako visoko tedaj meriš?!* — začudi se Vojakcija, ,in to hočeš zadušiti sam , krivico učiniti kraljevi vdovi, za ktero je narod tako vnet iz same česti do rajnkega kralja, da ne rečem, da je njen oče Štefan Košaric, mogočni hercegovinski vladar, ki bi gotovo osvetil svojo hčer." .Kaj, mati I" — začudi su Tomažević, ,ali ti sama se no hi osvetila svoji tekmici ?" .Osveta je boginja le pripioslini ljudem,* — zavrne ga Vojakcija. Kdor pa je že na prestolu, kdor se je povspel na vrhunec pozemsko slave, komur se krona sveti na glavi, kdor narodu načeljuje, ta ne more živeti, kakor bi sam hotel, — po svoji trmi ; njegove srčne želje niso več njegove, temuč narodove so ; strahotiti mora to, kar ljubi, ljubiti pa to, kar strahoti: srce in osveto, ljubezen in blagost — vse mora žrtovati slavi, nikdar no sme zabiti: jaz sem kralj !" „A tebe je kralj Štefan žrtvoval Kosarevni, ktere duh nobeno tvoijh misli ne dohiti v vzvišenosti !* — Tomažević zavzet spne roke na prsih. ,Ali tudi to, da bi odpustila, mati ljuba! Oj, to ni mogoče, nikakor ne !" — Ali vendar se mora tako zgoditi.* — zavrne ga Vojakcija, ..svojo bridkost žrtvujem tebi in tvoji slavi, siu ! — Zadnji tak pogled na njo je bil denes; zadnjikrat mi je denos tako posijalo na njo iz dušne notrine ; po denes jo bodem čostila iu ljubila kraljevo vdovo." .Kaj mati ? !" — .Ali meniš, da mi bode kaj težko to," — nasmeje sc Vojakcija. .Zivila bodem zmerom svoj spomin, potlej pa mi gotovo smeh posijo po obličji in gorkota stopi v oko vselej Vpričo nje. Spominjala se bodeni zrno-rora," — jame pripovedati tako kakor minule sanje, .spominjata se davnih s svojo oportunsko politiko kar na svojo roko naroilu svojemu tam sreče Utajo, kjer vedo* in vidijo — ako li ta kolika] oči imajo — da je ni najti mogoče, je bogme težavno prizanašati, Kajti takova ncdosltdna politika prvakov v zvrzi z golobjo natnro Slovanov jeod nekdaj debla in spet zdaj dela iz Slovanov —- »bedientenvolker*. Nesrečno takovo nedoslednost je nekdanji glasoviti narodnjak hrvatski Evgenio Kvaternik pred enimi leti med rojaki svojimi prav Živo grajal in prav dolu da je poslal veča -čorba1 Čaje oportuncev jo pa po vsej nsupiieili Sloveniji velik hrup vstal, potem ko bo slov. drž. poslanci glede na korist (???) domači deželi svoj program slovenske federaliste in vrle Cehe popustivši, z veternjaki Poljaki za dualizem glasovali in v .neustavnem reichsrathu ostali, so „Novice" zarad tolike nedoslednosti slovenskih poslancev po pravici razdražene rojake avojo .priproste ljudi" imenovale, ki se drznejo ko zlato čisto rodoljubje slnv. poslancev grajati, dasiravno v svojih kotičili ne ved6, kaj se za kulisami velicega politiškega sveta godi. Ali kmalu niso »Novice* več tajiti mogle, da ..predrzna sodba priprostih ljudi in nesrclih politikarjev" je vendar le resnična bilu. Ko jo neslo pravo svobodo, ravnopravnosti narodne in avtonomije za kulisami velicega pol. sveta nemški psevdoliberalizem svoje rogi pokazal, in le konkordat za tisto strašno moro, ki nas tlači in Avstrijo nesrečno dela, izdajal, so se tudi one oglasile in rekle I mi nesrečo Avstrije iščemo v drugih vzrokih, ii" pa v verskih, ill ker iicmški liberalci niso še zinili o tem, kar je A as tr iji prva in neobhodna potreba, t. j. narodna ravnopravnost, no verjamemo njim, da je njih liberalizem kaj več kot -— piskov oreh. it denarni poravnavi z. Ogri tudi niso mogle .Novico" nič veselega povedali tožili tudi 0 nje) rekoč ,naše dežele so že tako preobložene, zdaj bi pa morale še veča bremena prevzeti, torej spet davke povišati — iz te moke ne bo kruha!-1 - Tako so tudi vso druge osnovne postave nove duaiistične ustave obsodile in rekle, da ni v njih o deželni avtonomiji duha ne sluha, ampak le (nemški, cislaj-tanski) centralizem in optimu forma (str. 324) i rekle so, da je nova šolska postava pravi .cvet centralističnega birokratizma" itd. itd. Toman sam se ni mogel zalivati, da ne bi reiebsiathskim Nemcem kar naravnost v oči povedal in rekil: „Vaše postave dajejo drž. zboru marsikaj, kar gre deželnim zborom in tako kratite avtonomijo deželno. Vi še tega dež. zborom ne privoščite, kar jim je dala okt. diploma (N. 1. 1SG7, str. 350). — Gosp, dr/, kancelar ga je potolažil , da se bo v postavi zarad delegacij deželam pravica skazala; ali tudi ta postava je bila taka, da jo je dr. Toman .strašno krivico deželnim pravicam" imenoval in zoper njo, kakor tudi zoper vse druge osnovne postave glasoval. — In ravno ta g. doktor predrznil so je v kranjskem deželnem zboru , namesto da bi mu odgovor dal za svoje kumn-vanje ustavi, v IV. seji njegovi z neko posebno navdušenostjo povdarjati, da ni na Dunaji nikdo mislil deželne avtonomije kratiti, tomuč jo razširjati. .Jaz mislim reći, trdil je g. doktor s povzdignenini glasom, da v Beči ni ustavni odbor, ne drž. zbor mislil, in da tudi vlada ni želela z osnovo nove državne ustave prenarediti deželno ustavo, da je torej vse bolje mislilo, kakor naši prijatelji, kterih nećemo še neprijatelje imenovati." — Tako dr. Toman. — Nič bolji niso v tem ozira drugi slov. drž. poslanci, ki so nam poprej prise-govali, da so federalisti z dušo in telesom, da ne bodo nikdar plašča po vetru obračali in neinškomugjarskega dualizma zidati pomagali, zdaj pa služijo diialistom in cislajtanskim nemškim centralistom tako zvesto, da so od njih žo očitno pohvaljeni bili; njih srečo motijo jim le slov. taborji in politični slov. otročaji, ki v svojih kotičili no spoznajo , da oni prav oportunsko in praktično ravnajo , in da smo Slovenci srečni , da imamo tako praktične poslance. - Dr. Bleivveis in .Novice" njegove sicer spoznajo, da to nikamor ne kaže, in da kratkomalo ni prazna fraza, ampak živa resnica, da nam ni upati pravega zagotovila in djanskega napredka narodnosti našo, dokler ne bomo vsi Slovenci enega deželnega zbora in skupne, temu dež. zboru odgovorno deželne vlade imeli; ali namesto da bi vendar enkrat nedoslednim poslancem slo venski m, ki so se edino pravemu zagotovilu in djanskemu napredku narodnosti naše izneverili in s svojim za narod slovenski toliko nepraktičnim oportunstvom dualizem uresničevati pomagali in ga še uresničevati pomagajo, povedal« kar jim gre, raji s „Triglavom" vred večkrat po hrvaških niagjaronih mahajo, podobni kotlu, kije loncu očital, da je črn; ali so s češkim iu poljskim vprašanjem pečajo, o slovenski politiki, o pravem zagotovilu in djanskem napredku naroda našega in o poslancih slovenskih pa najraji molčijo, ali pa še zmerom po stari navadi njih kot zlato čisto rodoljubje zagovarjajo, ž njimi vred duali/em podpirajo, solze pretakajo, da čislajtanijn nima še svojega lastnega imena, in tako narodu našemu tam sreče iskati ne nehajo , kjer vedo, da je ni. Ako jih pa mesto hvale nekaj druzega doleti, tožijo s Triglavom vred čez neslogo in .r.erstorrendc politik' in zdihujejo: Oče! odpusti grehe .nezrelim" slovenskim politikarjeni, saj nt vedo, kaj delajo, da tako vrlim in „praktičnim" poslancem slovenskim opor-tunsko življenje grene* (Dalje prih.) Pisma iz Pctoiiiurga. m. (Konec.) O novih železnicah Vam moram še omeniti, da je veliki vladni odbor, ki je imel pretresovati razne predloge in načrte novih linij, za najbolj-potrebuc spoznal : železnico iz Kovna v I.ibovo (v kteri je v mojih listih že večkrat beseda bila), iz Samare v Buzuluk (proti Orenburgu), iz Orše čez Ural v Tjumen, iz Harkova v Sevastopol, iz Voroneža v Ilostov (pri let, ko jo kralj Štefan ki zvestost,; tačas je bilo prij njegovi junaci, samo smeh! samo za en moj posmeh vesele ure, razkošne, ko S< v njej! Ali jaz — nison užival moje milosti. A vsi d pred menoj, obetal mi večno ljubezen, večno 0 : le mignila sem, pn so me poslušali kralj in , lo migljaj, pn so bile radovanke na dvoru, in se na smrt bili slavni junaci; oh, to so bile • kralj Sli lin napajal z mojo milostjo in zibal ga Ijllbiln . in ko no bi bil kralj, ne bi bil 1 minljivo: tudi njegova ljubezen se je ohladila, mogoče, da sem bila jaz. san a kriva za lega delj, ker je nisem dosti razgrć-vala, da jo zato naslavil uho prijateljskim nasvetom, in v kratkem, da je Bosna krasno Kosarevno pozdravila za svojo kraljico; moje slave jo bilo konec, morala sem zapustiti dvor, kajti Kosarevna ni hotela živeti z nekdanjo miljenko svojega moža pod tisto streho; daleč od obeh v posebnem gradu sem imela dosti časa jokati zarad svoje nespameti v mladosti, ali ne-srečnica, ne, to nisem bila, Saj je tobo rad imel kralj. Proglasil te je celo za pravega sina, proklestil ti je pot na busniški prestol, ko si bil v v eni noči izgubil srbski prestol in ženo z njeno doto vred. Kes da, za podil me je, ali vendar, blag mož je bil tvoj oče, kralj Štefan." „Nehaj, mati, nehaj J11 - vskrikno Tomažević; na enkrat obledi in udje se mu treso, kakor se trese trepetlikovo listje. .Kaj Uje, sin?!" — začudi se Vojakcila. »Turka hočeš ukrotiti se trešeš ko ne znaž zakaj." „Ha ne vem Zakaj?!" — nasmeje že divje Tomažević. Izvodavo ga nekoliko času gleda Vojakcija, stresne naposled z glavo ioni: „('e res veš zakaj, menda je kaj grozovitega, tedaj je tvoji materi, da nicesn ne izvem." „No lo, kaj si hotela povedati :u — Vojakcija na glasgovori daljo! »To sem hotela še povedati : če ždliš popolno samosvojnost svoje krone, kar je mogoče, moraš turške jate mikaj pa in sama sel boljše meni zadreviti, pregnati z svoje moje in doto zvoje žene nazaj dobiti , to sevo da hrabrost in zvijačnost, ti sti obe potrebni." .1." dalje, mati I Saj zvesto poslušani, strogo po tvojem nasvetu so bodem vel !" „Djal si, da vojvoda Radič ljubi vdovo kralja Štefana, kaj ne? — Menila sva se, da kralj Štefan in Kosarevna nista ljubila se od kraja. Nuj, oživi zopet to ljubezen; ako Kosarevna postane vojvodinja, potlej se sineš nadejati vsakoršno pomoči od mogočnega horec^oviukega Košarica." ,Ta nasvet jo moder," — potrdi Tomažević, .iu tako tudi učinim." »Le ne odlašaj, kar precej sela pošlji k sultanu v Dirnopolj, obljubi mu zvestost, obljubi dozdanji davek, učini vse, samo da so pripraviš na boj za prestol in krono; pripravi se na boj ali za smrt ali život." .Saj to učinim tudi," — potrdi Tomažević, .ali zvesto obljubo Turku?" — ,1 saj ti bode lehko tako malo na mari" — odgovori Vojakcija, .kolikor so njemu njegove obljube." .Presneto, saj res," — namuzne so Tomažević, .obljuba — prazna sapa, saj je dosti, da le obljubim, saj vspeh razdere potlej vse." »No, tako," — pritrdi Vojakcija. „vera za vero, prevara za prevaro, orožje naj določi v križevem boji s polumesecem. Samo varuj, da pozornosti no izbudiš Turku — še predno bodo čas," — svetuje modra Vojakcija dalje, .zato menim, da bi bilo dobro, ko bi se Korvinov posel še ne prikazal na tvojem dvoru, saj Matijaževe obljube so tako ali tako samo dim; le sam sebi veruj, drugemu nikomur ne, pa bodeš videl, da si proslaviš ime tako, kakor si ga ni proslavil še nobeden predtebojec." .To je res kaj modro vse, boljšega nasveta ni,« — premišlja Tomažević, ali to je spak, kje je kak tak posel, da bi navihal lisičjega Turka, da di mu zaprašil oči. Saj ga ni nobenega takega, čo ni Radić, drugega Donu) in iz Borisoglebska v Zaricin (pri Volgi). Vse te železnice bodo koristne za kupčijo in več ali manj važne tudi v vojskinem oblini. Tisti, ki ima peljati v Sevastopol, se strategična važnost nikakor ne da odreči. Seva-stopol in l.ibova sta edina pristana cole Busije, ki celo leto ne zamrzneta, ki sta ladijam celo zimo odprta. I.ebko si je tedaj misliti, kako imenitno l)0sta za trgovino, za kupčijsko in VOJskino brodarstvu, kader bosta po železnicah zvezana drug z drugim. Dokler železnic ni bilo. se je kupčija le v takih primorskih mestih kopičila, pri kterib se velike reko v morje stekajo ; ravoljo tega so postali Petorburg, Riga, Odesa, Nikolajev, Taganrog velika kupčijska mesta. Sevastopol iu Libova sta bila zanemarjena; zanaprej pa jima bodo 1'eterburg, Itiga in Konigsberg na severu, in Odesa m Nikolaj na jugu morali prednost propustiti, kakor jo je moral na Francoskem Nantes Saint-Nazaire-u. Posebno važnost za celo Rusijo in zlasti za železnice bo imela železnica iz Orše čez Ural v Tjumen. Še le kader bo ta dodelana bodo stale naše železnice na svojih nogah, ona bo dopeljavala iz uralskih plavšev gradivo za vse. Nekdo je rekel, da bi se bila imela ta železnica najpred napraviti, tako važna bo za druge. Temu razvitju in napredovanju naših železnic so pri nas vse raduje ; samo Golos" jc pred nekaj časom čudno pesem o lom zapel, „(iolos" je izvrsten časopis, vsak slovanski rodoljub ga rad prebira; toda v gospodar stvenih zadevah ga menda včasih »luna trka". Zlasti v kupčijskih vprašanjah je kadkad čuden prerok. Ko se je novi mitni tarif delal, so je »Golos*1 potegoval za tisto stranko, ki se je za korist tuje obrtnije trudila. Zdaj pa se mu o železnicah to, kar vsak domorodec z veseljem pozdravlja, čudna in osodepolna prikazen zdi ; namreč živahno vdeleževanje domačih kapitalistov pri novih železnicah. On voha neko denarno krizo. Toda razlogi njegovi nam niso jasni. Kaj je mar nevarnega v tem, da so za akcije novih železnic v Peterburgu in Moskvi trgajo? da so je za kozlov-saratovsko železnico samo v Peterburgu desetkrat toliko denarja podpisalo, kakor ga je treba bilo? Nam se to vesela prikazen zdi, in sicer iz dveh vzrokov: iz euega zato, ker v tem vidimo dokaz, da je pri nas dosti denarja za naj-veča početja, ako dobiček obetajo; v drugo pa zato, ker se da iz tega sklepati, da novim železnicam, med kterimi se nek'cre celo brez državnega jamstva delajo, za njih obdrževanje ne bo treba državno podpore, kakor jo je treba za tisto iz Roterburga v Varšavo. Dokler so so delale samo tako železnica, ki so malo ali pa ničdobička obetale, se naši denarni ljudje niso menili za-uje, prepustili so akcije zapadnjakom, a zdaj, ko smo zaorali v irno prst s hlaponnm, se je naš kapital oživil in svojo moč na dozdaj neznani način pokazal. »Golos" o tem, ko svojo modrost osupnenemu svetu oznanjuje, hvali grofa Bo-brinskega, da si je prizadeval vlado pregovoriti, da naj se pravice za nove železnice ne dajejo preobilno. Dozdaj je pri nas le en glas bil, da se na Ruskem železnico prepočasi delajo. Gospodarstveno modrost iu rodoljubnost grofa Bobrinskega pa poznamo od takrat, ko se je vsled njegovega nasveta moskovsko-peterburška železnica tujcem prodala, čeravno jo moskovsko društvo, ktero Vam jo iz mojih lanskih dopisov znano, več zanjo ponujalo, in čeravno je obče mnenje cele Rusijo zahtevalo, da se ta važna železnica ni kakor ne da tujcem v roke; grof Bobrinski je to nasvetoval, čeravno dobro ve — imel je sto prilik prepričati se — da so nam tujci povsod na kvar, kjerkoli se v naše zadevo vtikajo. (Je bomo Avstrijo posnemali, bomo ravno tj« zabredli kamor je zabredla ona sama. Ce že drugač no gre, kakor da tujce posnemamo, učimo se rajši od Belgijcev, ki nam ravno zdaj kažejo, kaj mislijo glede železnic o tujih početnikih na belgijski zemlji. Na dalje bi svetovali tim čudnim modrijanom, da naj nikar vsega po enem kopitu no merijo; da naj ue mislijo, da vsaka živahnost v denarnih in obrtniških zadevah mora slabe nasledke imeti zato, ker je Credit-Mobilier na Francozkem — in sto enacih zavodov na Nemškem — tako žalosten konec storil. Ti zavvodi niso nikdar solidno podlage imeli; opirali so se vedno na sleparijo in so tudi po njej konec storili. Železnico so nam že zdaj, ko je naj več tistih, ki so za kupčijo važne, še v delu. že veliko dobrega naklonile. Vsled železnic so je naša kupčija z našimi pridelki na druge krajo /a sto miljonnv rabljev sr. pomnožila; tega nasledek pa je spet ta. da s)( lansko leto državni dohodki 1"» milijonov rubl. sr. več zn..šali, kakor je piv i ai'-uu jeuo bilo. Kohko m imamo nadejati ie zanaprej od oloznie v tem iu drugem obziru? - - Najpred bo zadovoljna vojska, kajti s igotovljenjem v razmeri kratke železnice iz Kijeva v Malto bo naš ogromni itrntegični sistem v glavni stvari svršen. Tolažba tistih, ki pravijo, da na-o strategična železnice še dolgo ne bodo dodelane. 1)0 tedaj le kratka, in mislimo. do skoraj pride čas, da bo zapadni Kvropi volja prešla, priliko iskati, kako bi na- \ vojsko zaplela. S čem se bodo zapadni i iisniki potem tolažili.' Brž ko ue , bodo zopet pesem o slabili na šib financija!) zakrožili. .Mi jim to tolažbe m.' bomo pregovarjali, samo to bi jih naprej zagotovili, da nam ta skrb nič kaj glave ne beli. Naša vlada ima od zadnjega zajma, ki ga ni porabila, še KI iniljonov rublj.sr. pri hankjrrjih v zapadni Kvropi shranjenih. Iu Če se ti porabijo, prodamo lehko železnice, kar smo jih ob državnih stroških napravili. Ogromna naša državna zemljišča, s kterimi bi mogli večino našega državnega dolga poplačati, še niso uic zadolžena; Avstrija se jo svojih že do malega iznebila, pa ni nobenega dolga plačala - še navadnega letnega deficita ni zadušila. Glede* prodaje Železnic pa nam je velika tolažba to. da zdaj vemo. da imamo sami dovolj denarja, da jih pokupimo, ako bi do tega prišlo. Teinu so nam porok ravno tiste dogodbe, ktero grof Bobrinski in »Golos* ko predhodnice neke denarne krize obžalujeta. Ce bi se to ne bilo pripetilo, bi zapadni časniki precej rekli: kdo bo Vaše železnice kupoval vedoč, da si boste z denarjem, ki ga za-nje. doboste, orožje napravili, da spodkopujeto zapadno civilizacijo £ njim. „Times" bi zopet začela Žugati z narodno osveto vsaccinu Angličann, ki bi so pre-drznil te kupčijo udeležiti se, kakor je žugala pred dvanajstimi leti vsem tistim, ki so se mislili zajma udeležiti, ki je bil lazpisan za grajenje tistih nalili železnic, ki so jih imeli tujci napraviti, ki jih pa nikdar niso naredili. Pravila slovenskega političnega društva v Mariboru. 1. Namen slov. političnemu društvu je, z vsemi zakonitimi pripomočki delati, da se politična svoboda avstrijsko države pospeši in posebno, da se z najvišega prestola zagotovljena in v zakonodajnih zborih izrečena narodna ravnopravnost v dejansko življenje uvede. 'J. Pripomočki, da sc ta namen doseza bodo temu društvu: a) Sklicujejo se občni zbori društvenih udov, v kterib se ima z. razgovar-janjem o političnih in sploh vseh gojitev in ohranitev slovenske narodnosti in pospeševanja narodnega življenja in napredovanja dostajočih vprašanjih politično izobražonje slovenskih avstrijskih državljanov pospeševati in k složnomu delovanju spodbujati, bi Izdajajo se politieno-nurodno-, gospodarsko- in znanstveno- podučne popularne knjižice med narod. c) Sklepajo in izročevajo se adrese, zaupnice in nezaupnice posameznim politično-delajočim zastopnikom slov. naroda, sestavljajo in izročevajo se peticije do vlade, deželnega in državnega zbora v imenu društva. d) Sklepi in določila, kako sc misli društvo dnevnim vprašanjem nasproti vesti, smejo se razglašati po časopisji. o) Društvo ima pravico pri volitvah volitni odbor iz sebe sestaviti in priporočati rolilcem svojega kandidata za izbor v postavni zastop. f) Društvo sme tabore sklicevati. 3. Ud temu društvu sme biti vsak Slovenec, ki ima državljansko pravice. Tedaj so inozemci, ženske pa nedoletniki ne smejo sprejemati za družbenike. Ude sprejema in izključuje odbor. Izključenje se no razglaša. gotovo no poznam boljšega; ali ta pa zdaj se ne gane od svoje ljubimke, morda ne, ko bi se nebo podiralo nad njim. To je res sitno." Vojakcija se nasmeje, rekoč: „Ce mu Kosarevno le en žarek pokaže, pa poleti, ko bi bilo treba — na konec sveta." ,Dobro, poskrbim prej, da se pogovorimo, in potlej, če se vnovič izhodi ljubezen v njej, naj kar osodla konja vojvoda, če prav jutri precej." Ko so mati in sin posvetujeta o teh važnostih, v tem Kosarevna stopi v svojo sobo; ali mrtvo, pusto so jej zdi med zidovjem, torej odide na samostanski vrt, kjer je vso v cvetiji sadno drevje, in vonja po vsem vrti. Lehni vetric igra s cvetijem, otresa ga na tla in raznaša po tratah in steznh po samostanskem vrtu. Vsa zamišljena Kosarevna hodi gori in doli po trati in po stezah. Bolj in bolj so oddaljuje od samostaua, naposled pa obstoji in dopadno gleda cvetije, kako po zraku plava na tla. A zopet hoče dalje iti, pogleda pred-se ali glasno vskrikne in Rtopi nazaj. Vojvoda Radič stoji pred njo. Bridka bolest jej splava po obličji, solze jej zarose oko. »Vojvoda Radić!" — šepne kraljica na pol glasno. „Vojvoda, rćs!" — odgovori Radić trpko, .vojvoda, ki pa je zabil, da ni, da kdo tako nenadoma stopi kraljici na pot. Prizanesi mi, jasna kraljica, spozabil som se, zabil na razliko med nama , da nisva več na vrti tvojega očeta, na trdnjein Blagaji, kjer so nisi nikoli v vstrašila mojega prihoda. Oh, kje so tiste srečno ure, še spomin na-nje ne tli več v tvojem srci; ti si kraljica, jaz sem vojvoda, pa sc me bojiš pogledati zdaj, jasna kraljica!" Te besedi jej pretresnejo, prezemo dušo, šo zmerom jej v prsih tli nekaj, kar odmčva vojvodi; in njegovo oko tako bolestno, tako strahoma jo gleda, res, da kraljica v dnu srca čuti, da so začeli buditi se jej vsi spomini na minola leta, da jame koprneti, da jej srce začne topiti se, da se jej prsi grudijo kakor valčki jezeru na površini. - potješi ga poluglasno in za-■ i tako nagel I" — »Razžaliti nisem hotela, vojvoda, rudi, „in da sem se prestrašila, to ni čudno, ker „0, ljubi Bogi'4 -- vsklikne vojvoda iu spusti se jej k nogam, tedaj ni še do cela vgasnila tvoja milost do me, in v tvojem srci — da še zmerom tli spomin na nekaujo dni, na dni blagostnih nad ? — O, kako sem srečen, srečnejši, nego sem menil, da sem! Oj, zdi so mi zdaj lo tako, kakor bi ta trpka leta bila lo sen , kakor bi se nič no bilo spremenilo do zdaj, ali — oh! ali še pomniš tisti dan pomladi, kakor zdaj? Sobice je zahajalo, žarki so osvetljevali tvoje obličje, vetrič jo šumel med vejami po drevji, otresal cvetije, in raztresal ga po očninem vrti. Stala sva pod orehom Prodno to sadje dozori." — dejal sem, „odpeljein te očetu v svoj grad. A ti, Katarina!" — prime jo za roko iu ne izpusti, „ti pa si glavo sklonila na moje prsi in še bolj rdeča, nego so večerni žarki, šepnila si: .„.Rada pojdem s teboj, saj te ljubim!"" — Ali sadje jc dozorelo, dozorelo že nekolikrat od takrat, a ti — zapustila si očin grad, ali kraljica, jaz pa sem z bolestjo v srci, dasi ni ugasnil mi spomin na tvoje oesede: saj te ljubim!" Solza so kraljici utrne iz oči, vzeme roko vojvodi, ojači se in jame govoriti: ,No tako Radič! Ne govori tako z menoj, pogrebne sveče še gore rajnkemu soprogu na čest iu menihi še molijo za-nj v cerkvi, ti pa že govoriš o ljubezni do me — vdove kraljice. Menila sem , da me bolj čestiš, da imaš večo do samega sebe ; z. Dogom, vojvoda, jaz ne smem posluša*i tvojih besed, ne smem se muditi na samem s teboj. Ti si moški, čini te že zamotijo, tvoja osoda je srečnejša nego moja; pozabi Radič . . . ! Nek-danjost so nikdar več ne vrne!" Iz početka je imela resen glas, potlej pa zmerom nežnejši, in naposled je bil že nežen tako, kakor jo v milostnem šepetu. Irno se obrne od njega in hitro odide nazaj v samostan. Izključenec ima pravim sc pritožiti pri občnem zboru. I. Sedež društva, je v Manbom. ;». Družabniki imajo pravico s a) govoriti iu nasvetavati v javnih shodili, b) izbirati odbor in pivosednika. t;. Dolžnosti vsakega uda so : a) da plačuje v družbeno blagajnicu 10 kr. na mesec. b) da se podvrže pravilom društva. c) Da po svoji moči dela za razširjevanje društva med slovenskim narodom iu za društvene namene. 7. Ravnatelj društva je v prvi vrsti po občnem zboru za eno leto izbran prvosednik, kteri ima s črezpolovičnim pritrjenjcni odbornikov skrbeti za sklicevanje izvenrednib shodov in parlamentarni red društvenih zborov. Vnanjim oblastim nasproti je odgovoren za izvrševanje pravil odbor lOtih udov s predsednikom vred. kteri so volijo v občnem zboru po večini glasov pričujočih udov. Odbor izmed sebe voli tajnika in blagajnika. Pisma in sklepe podpisuje prvobednik in tajnik. 8. Društvo ne sme sklepati, če je pri zboru uienj kot 16 udov pričujočih. Ako je potem občni zbor z nazočnostjo vsaj petnajstih udov veljaven, sklepa so z večino glasov pričujočih udov, izdatki in oglasi so veljavni, ako jih po odborovein sklepu b podpisi potrdita predsednik in tajnik. 9. V razprtijah, ki bi utegnile v društvu nastati, razsojuje za to v posameznem slučaji izbran odbor petih udov, kteri niso v društvenem odboru. Vsak udje dolžen nadpol »vični razsodbi tega odbora podvreči se. ID. Kader so društvo razdruži, dobi njegovo premoženje dramatično društvo v Ljubljani. V Mariboru, dne 24. novembra 1868. M e d t a s i) i odbor. \) o |> j s i. V novem mestu, marca. |Izv. dop.'J Dr. Gitkra je govoril z g. Blcivvcisom prav čudno, prav inožko, prav jasno je govoril. Čudno ne zato, kakor bi se njemu ali pa nuni čudno zdelo kar jo govoril, kajti mi smo takih liiiuisterskili govorov že navajeni, ampak ker je samo na sebi nepristranskemu opazovatelju čudno. Možko le zato, ker se njemu samemu zdi, da je pravi mož. .Jasno ne zato, kakor bi samo ob sebi jasno bilo ali pa kakor bi sc njemu samemu jasno zdelo, ampak ker smo mi prav jasno izvedeli, kaj imamo od dualizma in sedajnu vlade pričakovati. Sploh čo človek to reč premišljuje, se mu marsikaj jasno, marsikaj čudno, marsikaj možko zdi. Jasno je. da dualizem ni naš prijatelj; čudno je, da se ga nismo bali, ampak možko se mu v naročje podali. Jasno je, da nas vdarei centralistične ošibe bolijo, čudno jo, da smo jo sami spletali; možko je, da bolečine tako potrpežljivo prenašamo. Jasno je, da so bili in so še Cehi naši prijatelji čudno je' da smo jih zapustili ; možko je, da smo si brez njih do svojih pravic dospeti upali. Jasno je, da smo se z oportunitetno politiko strašno opekli; čudno je, da svoje nespametnosti ne spoznamo ; možko je, da še nismo obupali nad — milostjo vladno Jasno je , da nas naši državni poslanci slabo zastopajo; čudno je. da se tega no naveličamo ampak, ampak jih možko zagovarjamo v „Novicah". Naši prvaki sploh možko postopajo in govorijo, vse jasno dokazujejo, če pa pogledamo na njihovega truda sad se nekako čudno pogledujemo. Zatorej je vsakemu, ki ima le količkaj srca in glave, jasno, da s tem ne pridemo nikamor, ampak da moramo možko na prste stopiti iu poprašati naše gospode zastopnike kaj nameravajo s svojim .Katarina!" - zakliče jo vojvoda in roke stegne proti njej, ali ni žarka nade nimaš za noč v mojem srci'.' Tedaj moram obupati?" — Kosarevna obstoji, obrne so k njemu, migne z roko na razhod, in vojvoda vidi. kako se jej solze vtrinajo po obličji. .Ljubi me!" — isklikne Radič, ko mu izpred oči izgine kraljica, ,šc so bodem r.ibal v pozemski blagosti, saj me ljubi!" — Mitvaščina je že niinola. Po veliki obednici v samostanu hodijo gori iu doli junaci, ob straneh stoje gospodje in gospe, junaci pak se pomenkujejo z njimi — tiho, kakor se tudi spodoblja o takovem časi; vsi so nekamo mirni, še šalo se ne, nc smejajo se, to ne bi pristovalo v pričo novega kralja in ovdovele kraljice. Tam pri oknu stoje: Tomažević, kraljica in Vojakcija; malo na strani stoji vojvoda Radič in na uho vleče, ker večkrat pokažejo na nj; vojvodi od samo radosti planiti obraz, kraljico pa rdečica poliva, ko so Vojakcija gorko meni z njo. Kraljeva mati. kako so jo spremenila od zjutraj! — Vsi so zapazili to; čudijo se in zmajujejo z glavami; zjutraj ti grdi pogledjo sovražni, kakor jo Vojakcija pogledavala vdovo kraljico, ki je bila zapodila jo s kraljevega, z moževega dvora; ali zdaj ta smeh, tako hvaležen, ta čest skakoršuo se meni s kraljico, s svojo davno tekmico! Ta, ki je zjutraj vsak Vojakcin pogled tako prešinil jo, kterega se je bala tako, kakor sc ptič boji kače klopotače pogleda, ta zdaj zaupno sklanja so k Vojakciji in prijazno seza jej v roke. „Mrtev je kralj Štefan," - - pomenjajo se nekteri, ki menijo, da so inodrnjši. „zdnj bode vendar koneo kvasanja." Tomažević migne vojvodi, naj bliže stopi. .Nd, strijc!" — povpraša ga, „kedaj so odparviš na pot?"— ..Precej, še to uro." — odgovori, „ko biM — umolkne in zagleda se v krasno Kosarevno. kraljica pak zarili. (Dalje prib.) lzdatelj in odgovorni vreilnik Anton T«iiuhIć. Lastniki: čudnim delovanjem. f'udno je, da tem učenim možem še ni jasno, da jj prod vsem drugim treba možko potezati seza narodne pravici', za narodni ob. stanek. Tako bi se dale cele litanije našteti, za litanije pa gospodje po. slanci ne marajo, če so se že kaj navzeli nemškega liberalizma na Dunaji, satoraj jih ue bodem dalje nadlegoval. In sploh je to nio/.ko obnašanje našib poslancev /e tako obdelano, da se mi čudni) zdi, da oni tega nečejo razumeti, ampak trobijo v on glas : Nos autem censemus, Vindobonae nobis esse uiancuduiii. Politični razgled. V državnem zboru jo finnčna postava za leto 18u'J na dner. nein redu. Večidel se potrjujejo nasvetovane številke brez razgovora in vladni listi sami pravijo, da je vse posvetovanje samo ustavna formalnost Oroholski je tirjal za gališke ceste izvanreden državen donesek 200.000 ti. kar se mu pa ne potrdi. Pri proračunu za ministerstvo uka se oglasi poslanec S vete c za slov. ravnopravnost. Ce nam bo mogoče dobiti njegov govor, prinesemo ga vsega. Svetčev govor prinašajo dunajski listi takole Svetec pravi, da je že lansko leto tirjal, naj bi vlada Jj. 19. brž ko brž izvršila; minister je to obljubil, a zgodilo se ni nič; pri Slovencih je ostalo vso pri starem iu vendar se ustava med njimi ne more ukoreniniti, ako se ne bo brezobzirno izvrševala. Svetec ne more verovati, da bi bil dr. Giskra v Ljubljani o slov. šolali tako govoril, kakor jo bilo brati, kajti ko bi bil minister tirjal, naj si Slovenci sami skrbe za slov. učitelje, učilišča in uradnike (Dr. Oiskra: to ni res!) stal bi v protislovji z ustavo; saj ima državu dolžnost skrbeti za ljudsko odgojo v domačem jeziku. Svotec tirja, da mora vlada skrbeti za slov. poduk ne le v ljudski in srednji šoli, ampak tudi za slov. predavanja na vseučiliščih ali pa za slov. pravno akademijo iu izreka pričakovanje, da bo vlada §. 19 s zaukazi ali s postovami dojausko izpeljala. Minister Hasner se vstavlja Svetčovini trjatvaiu kot nepravičnim! Pravne akademijo brez filosofičnih fakultet ne veljajo, za vseučilišča pa ni denaija pa tudi ne učencev. Slovencem dati vseučilišče bi bilo toliko kakor začeti hišo pri strehi. — Zbornica ui pritrdila Svctčevim željam, nov dokaz, da naši poslanci v njej ue bodo za Slovence najmanjšega dobička isposlovali. — Pri tej seji smo izvedeli, da glede soli ostane vse pri starem. Cesar in cesarica sta bila v Zagrebu navdušeno sprejota in sts govorila z mnogimi deputacijami. Opozicijonalen tabor v Lvovu je izrekel, dajo dačna reforma deželna zadeva, da se smejo gališki davki lo v porazu tuljenj i z dež. zborom odločiti, da naj se torej vso dotično reformo odlože do deželnih zborov, gališki drž. poslanci pa naj skrbe, da se to tudi zgodi. Krdeljski Romani so v velikem shodu sklenili, da se volitev /\ ogerski deželni zbor nikakor ne bodo udeležili. Iz B e r o I i n a se naznanja, da hoče Prusija med svojimi diplomati napraviti nekoliko sprememb, med drugimi tudi poslati druzega zastopnika na Dunaj. Sploh hoće neki pruska vlada poskušati, kako bi se Avstriji približala. Pariška .Patrie" prerokuje prihodnje prijataljstvo med Italijo in Avstrijo in pravi: Obe te državi spoznavate pri sedanjih evropskih razmerah, da morate začeti novo politiko. Obema vladama bi koristila zveza med Dunajem in Florenco. Kazne si vari, * {V o d lip o.) Iz Trsta nam piše g. Vrdelski. .Natisi druzega snopiča mojega mesečnika .Pod lipo" so dozdaj skoraj že vsi spečaui, prav malo jih je še, in vendar prihajajo skoraj vsak dan nova uaročila. Škoda je, da se niso vsi ob pravem času oglasili, kakor se je oznanilo v časnikih .Novice", „Slovenski Narod" in .Domovina". Ako mi se objavi najmanj še 200 naročnikov ali kupcev, se bo napravilo za-uje primerno število natisov. Prosimo lepo, naj to naznanijo tudi drugi slovenski časniki". * V 1 d r i j i) na Kranjskem je izveljen za deželnega poslanca rudniški svetovalec g. Lipold. Njegov program ni znan, vendar je soditi, da težko če bo na narodni strani sedel, kakor njegov prednik vitez Gariboldi. Vino po dražbi na prodaj. 150O vedrov vina lastnega pridelanja se bo iz zapuščine graščinskega ravnatelju Marka Pongratza 22. t. in. u posodo, nekoliko brez posode v kletih na Smicbregu in v Slovenski Bistrici v očitni dražbi (licitando) prodalo. Vina so iz let: 1859, 1861, 186Ž, 1863, 1865, 1866, 1867 in 1868. Kdor vino pri dražbi kupi, ima precej plačati 25%, ostanek pn tedaj, kedar bo vino odpeljal, kar se ima v štirih tednih zgoditi. V Slovenski Bistrici 4. marca 1869. '• Joie V°*«M I«" drugI. Trnku- Kdu.r. J.»*lć. EL